Povniotovianfna Leto VIII, št. 83
Ljubljana, četrtek 7. aprila 1927
Cena 2 Din
ca izhaja ob 4. Zjutraj. =
Stane mesečno Din 25'—; za inozemstvo Din 40*— neobvezno.
Oglasi pc tarifa.
Uredništvo i
LJubljana, Knaflova ulica štev. 5/I-Telefon štev. 71, ponoči tudi
štev. 34.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
UpravnBtvo: Ljubljana, Prešernova ulica it 54.. — Telefon št 36.
inseratnl oddelek: Ljubljana, Prešernova ulica št 4. — Telefon št 491
Podružnici: Maribor, Barvarska ulica St t. — Celje, Aleksandrova cesta.
Račun pri postnem ček. zavoda t Ljub-lana it 11.843 - Praha čialo 7«. 180. Wien,Nr. 105.141.
Ljubljana, 6. aprila.
Novi proračun nam odpira vrata v novo politično in ustavno dobo. S po-oblastilnimi amandmani v finančnem zakonu za leto 1927.-28. nam je pokazal pot, kako se lahko ustava spreminja z navadnim zakonom brez strogih in težkih pogojev, ki so predpisani v Vidov-danski ustavi. Narodna skupščina je dala s temi amandmani finančnemu odboru, oziroma državnemu odboru za štednjo tako široka pooblastila, da moreta ta dva organa svobodno gospodariti v državi. Narodna skupščina lahko gre na počitnice do prihodnjega proračuna. In končno lahko prezameta via facti ta dva organa tudi proračunsko funkcijo. Ako smo že pogazili temeljne točke naše ustave, ki določa, da sme zakone ustvarjati samo Narodna skupščina, čemu ne bi šli še korak dalje in bili liberalni tudi v tolmačenju pooblastil, ki iih je Narodna skupščina voti-rala državnemu in finančnemu odboru. Da ne sme narodni poslanec pooblastiti kake druge osebe, naj vrši njegove funkcije v parlamentu, je vsem jasno. Da pa sme Narodna skupščina svoje, izključno njej pridržane zakonodajne prerogative prenesti na druge, to se zdi sedanji vladni večini dopustno in umestno. Vsekakor pa je v tem znak, da so večinske stranke nesposobne za ureditev razmer v naši državi ali pa da jim sploh ni za tako ureditev.
V živem spominu nam je še, kako je SLS nekdaj hujskala proti ustavi, češ da izroča Slovence na milost in nemilost Srbom. Glavni klerikalni adut je takrat bil. da so prišli Srbi s pomočjo ustave do hegemonije v državi. Ako ne bi bilo Vidovdanske ustave, je trdila SLS. bi bili Slovenci na svojih tleh svoji gospodarji. Razvoj dogodkov pa je pokazal ne le. da ustava ne' ustvarja srbske hegemonije, ampak tudi. da so razne prečanske stranke radi svoje razdvojenosti in radi svoje politične kratkovidnosti naravnost podpirale težnje radikalov po izigravanju ustave.
Od sedaj naprej ne bo mogla biti Vi-dovdanska ustava več odgovorna za posledice, ki pridejo, kajti ta ustava sama je v svojih temeljih izmenjana. Na mesto Narodne skupščine stopata kot zakonodajna faktorja finančni in državni odbor. Klerikalci so v svojih napadih na Vidovdansko ustavo vedno znova ponavljali, da so Srbijanci v Narodni skupščini razmeroma jačje zastopani ne so Prečani in da so Srbijanci nositelji državne administracije. Radi tega je SLS dolžila demokrate, da so izdali Slovence in jih prodali v Beogradu. Pri tem pa imajo Srbijanci komaj dobro tretjino narodnih poslancev. Da so kljub temu dobili znatno premoč v državni administraciji, sta krivi v prvi vrsti HSS in SLS. ki nista hoteli sodelovati pii izgradbi naše administracije.
Še hujšo odgovornost si je naprtila SLS z glasovanjem za sedanji proračun. Izločila je Narodno skupščino kot zakonodajni faktor ter izročila zakonodajno oblast dvema organoma, ki bosta še manj izpostavljena kontroli in kritiki. Poglejmo si tako zvani državni odbor! Obstojal bo iz 22 članov pod predsedstvom finančnega ministra, 14 članov bo volil finančni odbor, 8 pa iih bo imenoval finančni minister. Da bo ta nominiral v prvi vrsti svoje zaupnike iz Beograda, je umevno. Zato se bojimo, da bodo v tem odboru zelo prevladovali baš oni beograjski krogi, katere so klerikalci vseh zadnjih osem let tako srdito napadali in v katerih vidi vsaj prečanska javnost glavno oviro za ozdravljenje državnega gospodarstva in državne uprave.
Tem krogom ie SLS sedaj izročila zakonodajno oblast! Na njo pade odgovornost za vse posledice, ki jih bodo rodila dalekosežna pooblastila v finančnem zakonu. Da te posledice za Slovenijo in slovensko gospodarstvo ne bodo ugodne, za to bodo že skrbeli sedanji zavezniki SLS.
Seja ministrskega sveta
Beograd, 6. aprila, r. Danes opoldne se je vršila seja vlade. Notranji minister Bo» ža Maksimovič je bil odsoten. Ko so mini« stri zapuščali sejo, so izjavljali, da so raz« pravljali le o resortnih vprašanjih. Poroča« la da sta minister zunanjih poslov in fi« nančni minister. Gotovo pa je, da je vlada razpravljala tudi o notranjepolitičnem vpra« šanju in o obtožnici proti Boži Maksimovi« ču, za kar govori tudi dejstvo, da se ta se« je ni udeležil. Ko so novinarji vprašali zu« nanjega ministra, ali so se že pričela di« rektna pogajanja z Italijo, je dr. Peric od« klonil vsak odgovor.
Shod federalistov v Zagrebu
Zagreb, 6. aprila, r. Zagrebška organiza« cija federalistične stranke sklicuje za ne» deljo 10. aprila ob 10. dop. v kino Metro= pol veliko politično skupščino, na kateri bodo govorili posl. dT. Bazala o splošnem političnem položaju, posl. dr. Trumbič o zunanji politiki, posl. dr. Žanič o novem proračunu in obč. zastopnik Peršič o no« vem občinskem zakonu in St. Radiču. Do« stop na skupščino bo dovoljen samo z v a« bilom.
Pred odločitvijo slede vstopa radi-čevcev v v ado
Povratek AKte Dimitrijeviča v Beograd in njegov referat Uzu-noviču. — Slavospevi Radiču, ki vrši v Zagrebu važno državno delo. — Vse zavisi od radikalskega kluba. — Danes pričakujejo povratek kralja v Beograd.
Zagreb, 6. aprila, r. »Hrvat« poroča
iz Beograda, da je danes znani prijatelj Stjepana Radiča, Mita Dimitrije-vič obiskal predsednika vlade Nikolo (Jzunoviča m mu poročal o svojem bivanju v Zagrebu ter o svojih sestankih z Radičem. Mita Dimitrijevič je pozneje povedal novinarjem, da je opozoril Uzunoviča na to, da je delovanje Stjepana Radiča v zagrebški oblastni skupščini kakor v zagrebškem občinskem svetu važno delo, ki je v popolnem skladu s splošnimi državnimi interesi. Zato je Dimitrijevič zagovarjal pri Uzu-noviču čimprejšnji sprejem Stjepana Radiča v vlado. Na vprašanje novinarjev, kdaj se bo to zgodilo, je Dimitrijevič odgovoril, da je treba prej počakati na stališče, ki ga bo zavzel radikalni klub napram vprašanju vstopa ra-dičevcev v vlado. Ako bo razpoloženje v radikalnem klubu ugodno za Radiča, potem ne bo zadržka za njegov takojšnji vstop.
Beograd. 6. aprila p. Danes je dospel iz Zagreba v Beograd Mita Dimitrijevič, katerega je bil poslal Uzuno-vič v Zagreb k Stjepanu Radiču. Mita Dimitrijevič je zvečer Uzunoviču poročal o uspehu svojih razgovorov ter dolgo časa ž njim razgovarjal. Ko je odhajal, je vaš dopisnik imel priliko razgovarjatj se ž njim o njegovi akciji. Gospod Dimitrijevič mu je izjavil, da vrši St. Radič sedaj veliko delo, ko likvidira ostanke federalizma. To je važno državno delo, ki ga opravlja Radič konsekventno in uspešno in ki bo mnogo pripomoglo k ozdravljenju naših javnih razmer.
Glede bodočega sodelovanja radičev-cev z radikali je naglasil Mita Dimitrijevič svoj veliki optimizem in izjavil.
Uradna pogaiania med Rimom in Beogradom
Včeraj so se v Rimu in Beogradu začeli formalni razgovori za likvidacijo konflikta med Italijo in Jugoslavijo. — Optimistične izjave Mussolinija in Beneša.
Beograd, 6. aprila p. Službene vesti iz Rima in 'zjave v našem zunanjem ministrstvu potrjujejo, da so se včeraj pričela direktna pogajanja med italijansko in jugoslovensko vlado glede likvidacije spora, povzročenega po znanih očitkih Italije napram nam. Pogajanja se vršijo na eni strani v Rimu med Mussolinijem in našim poslanikom Rakičem, na drugi strani pa v Beogradu med zunanjim ministrom Peri-čem in italijanskim poslanikom Bodre-rom. Radi bivanja madžarskega ministrskega predsednika grofa Bethlena v Rimu je težišče pogajanja, ki so sedaj še predvsem informativnega značaja, zaenkrat v Beogradu, dasi se smatra v javnosti, da poslanik Bodrero za poravnavo konflikta ni baš najprimernejša oseba ker zadene njega velika, ako ne celo glavna krivda, da je prišlo do tako ostrega spopada.
General Bodrero je včeraj in danes ponovno obiskal zunanjega ministra dr. Periča. Danes je bil pri njem zlasti
da je pri St. Radiču že pripravil teren za tako sodelovanje, da pa je vse odvisno od modrosti radikalov. Radičevci tokrat ne bodo delali sporazuma, kakor so ga imeli do sedaj in od kakršnega niso 'meli nobenih koristi, temveč bodo zahtevali mnogo konkretnejše stvari v bolj določni obliki.
Uzunovič je ostal v svojem kabinetu do 9. ure zvečer. Ko je odhajal, je vaš dopisnik ustavil tudi njega in ga vprašal, kaj mu je novega prinesel Mita Dimitrijevič iz Zagreba. Uzunovič je odgovoril smeje: »Pa znate, govoril mi je o predavanjih, ki jih je imel v Zagrebu.«
V	nadaljnem razgovoru je g. Uzunovič naglasil, da se čudi neprestanim kombinacijam o predstoječi ostavki vlade, za katero ni nobenega povoda.
V	ostalem ni v politični situaciji nobenih novih momentov. Kralj se nocoj še ni vrnil v Beograd, čeprav so v vladi pričakovali njegov povratek. Najbrž prispe vladar, ki je včeraj posetil Niš in Kraguievac, v Beograd tekom jutrišnjega dneva.
Jutri se bo vršila v Zagrebu pod predsedstvom St. Radiča seja poslanskega kluba in vodstva HSS. Na seji bodo razpravljali o ponudbi Nikole Uzunoviča, da vstopi HSS v vlado, in določili pogoie, pod katerimi se naj to zgodi. Mnenja v klubu so deljena; večina se zavzema za vstop v vlado, ostali se mu protivijo in se sklicujejo na to, da bi zopetna zveza z radikali spravilo v nevoljo množice radičevskih vo-lilcev. Kako stališče zavzema Stjepan Radič osebno, ni znano, ker je proti svoji nekdanji navadi v zadnjem času v svojih izjavah zelo previden.
dolgo opoldne, ko se je dr. Peric vrnil z opoldanske seje ministrskega sveta, kjer so razpravljali tudi o teh pogajanjih. Umevno je. da sta i dr. Peric i general Bodrero napram novinarjem zelo rezervirana in da ne dajeta v svojih razgovorih nikakih konkretnih izjav.
Rim, 6. aprila (be.) Na seji ministrskega sveta je Mussolini napovedal skorajšnjo razjasnitev italijansko-jugo-slovenskega spora.
Praga, 6. aprila, s. V zunanjem odboru zbornice je odgovarjal danes minister dr. Beneš na razna aktualna vprašanja. Dejal je. da vesti, po katerih se je spor med Jugoslavijo in Italijo zadnje čase poostril, ne odgovarjajo resnici. Minister je potem govoril o raznih predlogih za poravnavo tega spora. Izjavil je. da je na Jugoslaviji, da odloči, kaj se ima zgoditi. Po ministrovem mnenju ne kaže. da se bo spor poostril. Vendar bo poteklo nekaj časa da se med obema državama vzpostavi poprejšnje razmerje.
Mala antanta in ukinienje vojaške kontrole
nad Madžarsko
Uradna objava izmenjave not med vladami Male antante in ve-leposlaniško konferenco, — Mala antanta se ukinjenju kontrole
ni pro t; vila.
Beograd, 6. aprila, p. Zvečer je naša via« da službeno objavila skupno noto, katero sc zunanji ministri Male antante poslali veleposlaniški konferenci glede ukinjenja vojaške kontrole nad Madžarsko, ter odgo« vor veleposlaniške konference vladam Ma» le antante.
Prvo pismo je naslovljeno na g. Brianda kot predsednika veleposlaniške konference in se glasi: cMadžarska vlada je predložila veleposlaniSki konferenci 12. januarja 1937 prošnjo, da se ukine medzavezniška voja« ška kontrola, ki je bila ustanovljena s tri« »nonsko mirovno pogodbo. Veleposlaniška konferenca je priznala večkrat, med dru« gim tudi 2. julija 1925., da je problem voj« ne kontrole na Madžarskem življenskega interesa v prvi vrsti glede varnosti zavez« r.iških držav, ki mejijo na Madžarsko. Za« to sem popolnoma uverjen, da se bo velepo« slaniška konferenca sporazumela v tem tež« kem problemu z vlado držav, katero imam čast predstavljati, predno spTejme sklep o prošnji Madžarske.*
Odgovor veleposlaniške konference se glasi: »Odgovarjajoč na Vaše pismo in v zvezi z razgovori, ki jih je generalni tajnik konference večkrat imel z Vami. mi je čast obvestiti Vas o rešitvi, ki se je danes noti« ficirala madžarskemu poslaniku v Parizu. Uvažujoč zadaje dokumente, ki so se iz«
menjali med medzavezniško vojno komisi« jo in madžarsko vlado in po proučitvi po* ročil komisije je konferenca uvidela mo« žnost. da se glede ukinjenja vojaške kon« trole določijo roki: 1. kontrolna komisija preneha poslovati 31 marca t L; 2. člani komisije ostanejo na Madžarskem do 15. maja 1927., ker se bo ta čas .izkoristil za dovršitev poročila komisije o nadzorstvu nad organizacijo madžarskih državnih to« vam. Ako dne 15. maja dela glede držav« nih tovarn ne bodo še gotova, si konferen« ca pridržuje pravico nadzorstva glede kon« čanja teh del pod pogoji, ki jih bo smatra« h za potrebne.
Naša vlada objavlja tekst obeh teh not Oben-m se je ta tekst danes objavil tudi v Pragi in v Bukarešti, in sicer v momentu, ko se ie sklenil italijansko«madžaTski pakt prijateljstva.
Rumunski kralj nekoliko boljši
Beograd. 26. aprila, p. Zvečer je službena agencija Avala dobila sledeče poročilo iz Bukarešte: Kralj je noč prebil nekoliko bolje. Temperatura 37, žila 90. dihanje 22.
Zaplul naša resno obolel
Kairo. 6. aprila, (be.) Predsednik parla« menta Zaglul pasa je zelo resno oboiei
Po podpisu madžarsko-italijanske pogodbe
Besedilo pogodbe. — Bethlen pri kralju. — Sedaj pride Jugoslavija na vrsto. — Slavospev Italijanov in Madžarov. — Skeptičen francoski glas,
kazuje, da so interesi obeh držav v mnogih važnih vprašanjih isti in da se bo prijateljstvo s sporazumom le še poglobilo. Mnogo
Beograd, 6. aprila, p. Danes je italijanski poslanik general Bodrero posetil zunanjega ministra dr. Periča in mu izročil besedilo pakta prijateljstva in poravnave podpisanega od Mussolinija in Behtlena ki se glasi:
»Ker sta italijanski kralj in upravnik Madžarske ugotovila soglasnost številnih skupnih interesov obeh narodov in sta pro-žeta želje doseči med obema državama pravo prijateljstvo ter nuditi obema narodoma garancije za bodoči napredek, sta se sporazumela, da skleneta to prijateljsko poravnalno ta razsodiščno pogodbo. Za poobla ščenca sta imenovala Mussolinija in grofa Bethlena, ki sta sklenila sledeči dogovoT:
1. Med Italijo in Madžarsko bosta vladala stalen mir in večno prijateljstvo. 2. Obe pogodbenici se obvežeta, da bosta vse spore, ki bi nastali med njima in bi jih ne bilo mogoče rešiti običajnim diplomatskim potom. uredili v poravnalnem postopanju ter jih, ako se to posreči, predložili posebnemu razsodišču. Te določbe se ne nanašajo na spore iz preteklosti ali na spore, glede katerih je predvidena posebna pogodba. 3. Če ne pride do poravnave, more vsaka pogodbenica zahtevati razsodišče, če ie spor praven. 4 Modalitete poravnalne in razsodišč-ne pogodbe so določene v posebnem protokolu glede postopanja, Id je priloženo pogodbi. 5. Sedanja pogodba se ratificira ter bodo ratifikacijske listine čimprej izmenjane v Rimu. Pogodba je sklenjena za deset let od dneva, ko bodo Izmenjane ratifikacijske listine. Če pogodba najmasij leto dni pred potekom tega roka nI odpovedana, velja za nadaljnih deset let.
Rim, dne 5. aprila 1927. Bethlen, Mussolini.«
Protokol o postopanju, ki je dodan pogodbi, obsega 18 členov.
Rim, 6. aprila s. Dopoldne je imel državni podtajnik Grandi nad eno uro razgovor z grofom Bethlenom. Opoldne je odšel madžarski ministrski predsednik v Kvirinal, kjer ga le sprejel kralj, s katerim se je razgovarjal tričetrt ure. Potem je kralj priredil na čast Behtlena obed, katerega sta se poleg Mussolinija udeležila tudi dTŽavna pod-tajnika Grandi in Suardi. V petek bo Bethlen obiskal papeža In kardinala Gasparija.
Rhn, 6. aprila L Madžarski ministrski predsednik Bethlen je Izjavil sotrudniku »Giornala d' Itaiia«, da se je predvsem sklenil v načelu sporazum glede uporabe reške Inke za madžarsko blago. Seveda se mo ra Madžarska sporazumeti tudi z Jugoslavijo, ki |e v načelu že pristala na pogajanja, razčistiti pa je treba še razna vprašaja. Kar se tiče prijateljske in razsodiščne pogodbe z Italijo, je rekel Bethlen, da do-
je vprašanj v srednji Evropi In na Balkanu, ki v enaki meri zanimajo obe državi, In ni dvoma, da je Italija na njih bolj lateresi-rana kot vsaka druga velesila. Sklenjena pogodba nima osti proti nikomur. Tudi z Jugoslavijo so se že začela pogajanja za sklenitev slične pogodbe. Glede Češkoslovaške še ni razgovorov za sklenitev prijateljske in razsodiščne pogodbe, pač pa je bila pred kratkim podpisana z njo trgovinska pogodba, ki bo vsekakor ustvarila ugodnejše ozračje v obojestranskih odnošajih. Grof Bethlen je končno pripomnit, da sta z Mussolinijem razpravljala tudi o raznih vprašanjih mednarodne politike, vendar o tem ni hotel govoriti.
Budimpešta, 6. aprila. L Časopisje se te dni bavi skoraj izključno s sklenitvijo pri. jateljske pogodbe z Italijo* ki jo toplo po« zdravlja in napoveduje novo razdobje v razmerju med obema državama. Tako pra. vi «Ujsag», da se v Bethlenovem sprejemu v Rimu izražajo čustva, ki jih gojita obe državi druga do druge. Mnogo je skupnih interesov, in Italija naj ve, da je pri raz. govorih Bethlena z Mussolinijem ves ma» džarski narod na strani svojega ministrske« ga predsednika.
«Pesti Hirlapt- piše, ^da je treba med Ita« lijo in Madžarsko še poglobiti prijateljske vezi, ki ju spajajo. V mejah možnosti je treba predvsem urediti vprašanje dostopa države do morja, kar je za Madžarsko živ* ljenjsk-ga interesa. Ni dvoma, da je Be« tMenovo potovanje tudi velike mednarodne važnosti. Madžarska zunanja politika nika« kor ni bojevita. Bnhlenovo potovanje v Rim so zahtevali važni narodni interesi obeh držav.
»Pesti Naplo« pravi, da sta Bethlen in Mussolini podpisala v Rimu pogodbo, ki dviga samozavest in neodvisnost Madžar« ske, ki je bila devet let odrezana od zuna* nje politike. Temu prvemu koraku bodo sledili Se drugi.
Praga, 6. aprila, s. V zunanjem odboru zbornice je izjavil minister dr. Beneš, da je popolnoma naravno, da se hoče Madžar« ska zopet udeleževati mednarodne politike in da išče v to svrho podpore. Ni res, da bi bila pogajanja med Italijo in Madžar, sko naperjena proti Češkoslovaški ali Ju« goslaviji
Pariz, 6. aprila p. Povodom podpisa ita« lijanskownadžarske pogodbe pišejo listi da se bo mogla važnost te pogodbe razume ti šele po naknadnih razgovorih med Ma» džarsko in Jugoslavijo.
. Vedno hujše zmede na Kitajskem
Razširjena obrambna fronta inozemcev v Šanghaju. — Čangtso-lin zasedel sovjetsko poslaništvo v Pekingu. — Obglavljen general. — Chamberlainove izjave.
Šanghaj, 6. aprila d. Ker so inozemci v vedno večji nevarnosti pred naraščajočim fanatizmom nacijooalistov, sta angleška in japonski poveljnik odredila, da se obrambna črta zunaj mednarodnih koncesij ponovno razširi. Zato je kakih 1500 mednarodnih do-brovoljcev zasedlo nekatere kitajske dele mesta, kjer so se nato Izvršile hišne preiskave. Pri tem je mednarodna policija zaplenila velike zaloge skritega orožja in streliva, ki so ga imeli skrajni nacijonalisti pripravljenega proti inozemcem.
Peking, 6. aprila s. Na podlagi pooblastila ki ga ie podpisal diplomatski zbor, je vdrlo davi kakih sto Kitajcev maršala Čangtsoli-na in oborožena policija v sovjetsko poslaništvo. Najprej je padel strel, kmalu nato pa so odvedli nekega Rusa zvezanega v avtomobil in ga odpeljali. Sest Rusov in kakih 20 Kitajcev ie bilo aretiranih. V poslaništvu so zaplenili eno strojnico ta 20 pušk z raumicijo. Odpravnika poslov in druge uradnike so pridržali v uradu, čete imajo prostore poslaništva še vedno zasedene.
O tem incidentu se naknadno poroča, da je dal čangtsoiin kakim sto Kitajcem nalog naj preiščejo več ruskih stanovanj in poslaništvo v kitajskem delu mesta. Pri tem je bilo pet Rusov aretiranih, kakih 10 Kitajcev pa je pobegnilo. Prijeti Kitajci so bili takoj obglavljeni
Peking, 6. aprila s. Admiral Plštrčen, poveljnik 8. šantunške armade ta eskadre v Tsingtavu je bil radi velelzdaje usmrčen na povelje bivšega vojaškega guvernerja v Šanghaju Čangčunčanga. Baje se Je Plšnčec pogajal s Kantone! glede predaje Sanghaja.
Tokio, 6. apr. d. Vlada je naročila vse® Japoncem, naj iz notranjosti Kitajske nemudoma odpotujejo • v Haokov ali obmorska mesta kier bodo bolj na varnem.
London, 6. aprila d. V nasprotju z dosedanjimi vestmi še niso Anglija, Zedinjene države ta Japonska obvestile kantonske vlade o svojih zahtevah po odškodnini za žrtve in povzročeno Scodo v Nankingu. Vlade so le poslale svojim poslanikom na Kitajskem note, vendar z nalogom, naj jih izroče Kantoncem. Hkrati bodo vse v vzhodni Aziji interesirane države posvarile severno ta južno-kitajsko vlado, naj v bodoče bolje skr
bita za varstvo inozemcev na svojem ozemlju.
London, 6. aprila, (lo.) Zunanji minister Chamberlain je izjavil v spodnji zbornici, da ee Angleži drže mirovnih pogodb in da bodo, kakor hitro bodo to dovolile razmere, priznali kitajske nacijooalne težnje, odpravili vse izredne mere, revidirali svojo politiko do Kitajske. Nato je podal Chamberlain podobno poročilo o dogodkih v Nankingu in nadaljeval: <Naši interesi zahtevajo, da živimo s kitajskim narodom v miru in prijateljstvu, kakor je tudi v interesu Kitajcev, da so naši prijatelji. Vendar pa Kitajska ne more ali noče krotiti svojih čet in ščititi tujcev. Zaradi tega je Anglija prisiljena, braniti svoje državljane. Mi smo resno nameravali rešiti vsa sporna vprašanja 6 Kitajsko j>opolnoma prijateljski in smo še vedno za mimo poravnavo, vendar pa moramo poprej vedeti, kakšno stališče zavzemajo odgovorne kitajeke oblasti do dogodkov v Nankingu. Končno je Chamberlain izrekel nado, da bodo kantonske oblasti priznale 6voio odgovornost, da bodo znale varovati svoje dostojanstvo in da bodo dale popolno zadoščenje in odškodnino. Minister upa, da bodo kitajske oblasti omogočile Angliji nadaljevanje one politike, ki jo je očrtal v svoji spomenici od decembra in dopolnila februarja. To priliko smatra vlada za temelj, na katerega se opirajo njeni bodoči odnošaji do Kitajske.
Pariz, 6. aprila, (be.) V <Matinu» pripisuje Sauerwein, ki se mudi na Kitajskem, vzrok sedanje kitajske državljanske vojne dejstvu, da so zavezniki po vojni prisilili Nemce in Avstrijce k vrnitvi kitajskih naesl-bin, vsled česar je močno trpel evropski ugled.
Smrtne obsodbe v Rusiji zaradi korupcije
Moskva, 6. aprila, d. Sodišče je končalo razpravo proti voditeljem tukajšnje podružnice nemške družbe cMologa>, Ljevinu in Berdi-Cevskemu, ter ravnatelju petrolejskega kar-tela v Groznu Gussmannu in ravnateljema kartela tovarn poljedelskih strojev Sitnikovu In Kirjejevu. <Mologa> je namreč podkupila ravnatelja, da ao aiclesnili v imenu vlade z njo pogodbo, s ktero je bila država oškodovana za več milijonov rabljev. Sodišče je obsodilo Gussmanna, Sitnikova in Kirjejeva na smrt z ustrelitvijo in zapleni tev vsega premoženja, L je vina in Berdičevskega pa na pet let Ječe in ogromne glcto-
Položaj v Romuniji 1
Iz Rum unije se pričakuje vsak trenutek vest o smrti kralja Ferdinanda. Seveda je težko kritično pretehtati poročila te vrste, saj se tičejo najdelikat-nejše stvari v Rumuniji ne toliko glede osebe umirajočega kot novega kralja, oziroma prestolonaslednika. Rumun-ska vlada ima v dani situaciji največji interes na tem, da postavi vesti o stanju kraljeve bolezni v javnost v tisti vrsti in kvaliteti, kakor je primerno njenim ostalim odredbam. Zato se negotovosti in netočnosti informacij ne moremo čuditi. ,
Za današnje evropsko pojmovanje di-nastičnih vprašanj, prestolonasledstva in kar je še temu sorodnega je vsekakor nekaj tujega, kar se dogaja zadnje dni. oziroma zadnji dve leti v Rumuniji. V Evropi imamo danes ali parlamentarne republike ali parlamentarne monarhije, kjer je domala vsa politična moč koncentrirana v rokah ljudskega zastopstva; strogo dinastična vprašanja niso več važna in politično vodstvo države nh rešuje brez posebnih komplikacij in njihove podrobnosti politične javnosti niti ne zanimajo v večji meri. "Za do-ried.io izvedeni parlamentarni režim je postranskega pomena, kdo naj sledi na prestolu, zakaj faktično gre samo za formalno stran. Zato spadajo notranje komplikacije, ki izvirajo iz sličnih dinamičnih izprememb, med izjeme modernega političnega življenja.
Ali prav Rumunija je izjema te vrste. Tamkaj so se notranja nasprotja koncentrirala okrog vprašanja nasledstva in pretijo, da izzovejo dejanske konflikte med političnimi strankami Razumeli pa jih bomo z lahkoto, ako si pokličemo v spomin novejšo notranjo zgodovino Rumtmlje.
Ko je general Averescu pričetkom lanskega leta dobil volilno vlado, je šel na delo za volitve z največjo, naravnost samo ob sebi umljivo samozavestjo, dasi je bila njegova stranka v parlamentu najslabša in ni imela poslancev niti za vse prste obeh rok. Ali kljub temu je v volitvah dobila absolutno število mandatov ln 5 tem sigurno vlado za štiri leta.
Prav tako je prejšnji liberalni režim pod vodstvom bratov Bratianu dobil pred leti volilni mandat in zmago v volitvah, dasi je imel v dotedanjem parlamentu le neznatno število poslancev.
S temi kratkimi podatki je podan domala ves komentar, potreben za razumevanje sedanje napetosti v Rumuniji. Od tega. kdo postane kralju Ferdinandu naslednik na prestolu, zavisi, kdo bo imel za bližnjo bodočnost režim v rokah. Sedanja Averescova vlada je v skladu s kraljem sklenila, da preide nasledstvo na mladoletnega Karolovega sina in za njegove mladoletnosti naj vlada regentski svet s kraljico Marijo na čelu. S tem si zasigura vlado tudi za naprej in sprememba na prestolu naj potemtakem ne bi imela za posledico spremembo režbna v državi. Oenerala Averesca podpira pri tem tudi liberalna stranka, ki Ima z njim pakt kakor se poroča, s tem pogojem, da se Rumunija v vnanji politiki ne oddalji od Francije niti od Male antante.
Opozicijonalno-agrama stranka, ki se je biia lani bridko prevarala v svojih nadah, da postane naslednica po Bra-tianovem liberalnem kabinetu, stavi sedaj poglavitne nade na spremembo na prestolu. Ako se realizira dosedanji načrt. nikakor ne more upati na to. da pride na vrsto, to je na vlado, niti sedaj, niti pozneje po preteku štiriletne funkcije parlamenta, ko bodo normalnim potom, po rumunski tradiciji, pač sledili liberali. Njena nada more biti le eks-prestolonaslednik, o katerem se trdi, da je hud nasprotnik sedanjih vladnih mož v Bukareštu; ta bi vsekakor podelil vladni mandat nacijonalni agrarni stranki.
V zvezi s tem se trdi, da bi se v slučaju, da pride eksprestolonaslednik vendarle na prestol, izpremenil temeljito tudi kurz rumunske vnanje politike. Mogoče so te napovedi točne, ali tudi če so, na njih ni težišče romunske di-nastičnopotitične krize.
Širijo se vesti, da je pričakovati ob spremembi na prestolu notranjih nemirov; agrarci tri morda poskusili nasilni prevrat Vzpričo bojne slabosti te stranke je umestna skrajna rezerva v tem pogledu; presenečenja bi mogla pač priti le od vojaških faktorjev. Pričakovati pa je, da se bo v teh pozicijah Averescova vlada dovolj in v pravem časn zavarovala.
Angleški protistavkovni zakon
b, London, 5. aprila
2e pred zadnjo splošno stavko v AngHj! te desno krilo vladajoče konservativce stranke zahtevalo uzakonitev naJostretSh odredb proti stavkovni pravici angleškega delavstva. Dolgotrajna večmesečna rndar-«a stavka ie to zahtevo poživila ia danes se peča britanski parlament z zakonskim predlogom, ki v mnogih bistvenih točkah Spreminja do sedaj veljavee zakone o delavskih svobodščinah tn pravici do stavke.
Prvotni načrt Je bil silno oster in Je M v nmogočetn podoben nstrojstvu, kakršno le v veljav! ▼ Ijalljl Vendar Je vse kazalo, da bo zakoniki načrt temeljito Izboljša Danes objavljeno besedilo vladnega predloga pa je tako, da smatrajo vsi opozidjooalnl krogi, da sen dalj. neto se le moglo pričakovati. Glavne določbe novega zakonskega načrta so sledeč«:
Splošne stavke te simpatljskl štrajki so prepovedani. Predvideni so ostri okrepi proti postavftvl stavkovnih straJ, da bi se {■enocoOT pritisk stavkuJoflh na lelavoO-
ce tako v delavnicah' kakor doma. Nobena strokovna organizacija ne bo smela več siliti svojih članov, da bi prispevali za politične sklade sindikatov. Kdor bo za take fonde hotel kaj žrtvovati, se bo moral k temu obvezati s posebno izjavo. Doslej Je v strokovnih organizacijah veljalo ravno nasprotno pravilo, da Je namreč moral n politični fond prispevati vsak, ki ni pismeno izjavil, da te obveznosti noče prevzeti. Razumljivo je, da si skoro nihče ni upal predložiti take izjave svojemu sindikatu. Na ta način ie skoro vsak angleški delavec potom svoje strokovne organizacije podpiral tudi delavsko politično stranko. Po novem vladnem cačrtn se nadalje državni uslužbenci ne smejo priključiti niti strokovnemu kongresu niti delavski stranki. Končno je zabranjeno delavskim svetom, da bi na kakršenkoli način favorizirali organizirane delavce. Od prvotnega načrta pa je odpadla določba glede tajnega glasovanja o stavki. Potem takem se bo smelo sklepati tudi z Javnim glasovanjem, al-; naj se stavka razglasi ali ne.
Konservativno časopisje pozdravlja vladni načrt proti stavkovni svobodi skoro eno-dušno. Navzlic temu pa »Times« dvomijo, če se bodo mogle nekatere določbe, zlasti tista, ki se tiče pritiska stavkajočih na de-lavollne. tudi v praksi izvajati.
Liberalni listi kritizirajo načrt, ker bo strnil delavsko stranko v eno borbeno enoto in bo izzval nemire v industriji Isti listi zatrjujejo, da se tudi velika industrija ne strinla z načrtom v taki obliki, kot ga je predložila vlada.
Delavska stranka pa smatra konservativni zakonski načrt za Izzivanje celokupnega delavskega strokovnega gibanja. Generalni tajnik strokovnega kongresa Je Izjavil da se bo otvoriia v celi državi najostrejša bori« proti nameravanemu zakonu. Vodstvo delavske stranke napoveduje s svoje strani ogorčeno opozicijo v parlamentu ia sabotažo slehernega parlamentarnega dela, dokler vlada ne umakne zakonskega načrta.
Ve stranke pa se strinjajo v tem, da bo sedanji načrt prod stavki postal zakon šele po dolgotrajni, srditi borbi.
Politični položaj na Češkoslovaškem
J. K. S. V Pragi, 4. aprila. ' Notranjepolitični položaj se bistveno ni spremenil. Parlament izvaja svoj delovni program, toda nedostaja mu časa, zlasti kar se tiče davčne reforme. Ta bi morala biti sprejeta do konca meseca marca, a ne pride sedaj pred plerium niti v predvelikonočnem zasedanju. Vse kaže. da poteče še mesec, p redno bo ta predloga pod streho. Temu je kriva agrarna stranka, ki je prišla radi raznih točk davčne reforme v oster konflikt s finančnim ministrom dr. Englišem, Šele, ko je minister doktor Engliš zagrozil s svojo demisljo, se je stranka udala in sklenila kompromis.
V	smislu doseženega sporazuma med strankami prizna parlament davčni reformi. četudi bo sprejeta šele v povell-konočnem zasedanju, veljavnost od 1. januarja 1927.
Vojaške predloge je večina poslanske zbornice, kakor je znano, sprejela. Pri glasovanju je prišlo do burnih prizorov, ki jih je izzvala opozicija. Tik pred glasovanjem je opozicija raztrosila po zbornici letake s podpisom predsednika Zveze narodnih manjšinskih društev senatorja Emila Hrubega, v katerih te organizacije roti poslance, naj vojakov ne oropajo volilne pravice.
Po sprejetju vojaških predlog je klub nemških socijalnih demokratov pozval opozicijonalne stranke, da bi vložile obtožbo proti viadl Totla ta načrt se ni posrečil, ker nI bilo mogoče dobiti 120 za obtožbo potrebnih podpisov. Klub narodno socialističnih poslancev je namreč odklonil podpis obtožbe.
Narodni socijalisti tudi niso podpisali nezaupnice vladi Za to nezaupnico je bilo nabranih samo nekaj nad sto podpisov. Ta nastop narodne socijalistlčne stranke je vzbudil precejšnjo pozornost Razlaga pa se ga tako, da stranka ni hotela otežkočKi stališča ministra zunanjih del dr. Beneša, ki je. kakor znano, njen somišljenik. Ako bi narodni so-cUallsti podpisali obtožnico proti vladi, bi spravili dr. Beneša v mučen položaj, da bi moral izvajati iz njih nastopa proti vladi konsekvence ln odstopiti, ali pa izstopiti Iz stranke.
Predvelikonočno zasedanje parlamenta bo zaključeno 8. tega meseca.
V	zadnjih dveb sejah je treba rešiti 5e nekaj prav važnih zakonskih predlog, predvsem carinski zakon in pogodbo države z Narodno banko. Program po-velikonočnega parlamentarnega zasedanja še nI natanko določen.
Spor med poslancem StHbrnim in na-rodnosocffallstično stranko je še vedno v polnem jeku, vendar pa skušajo posredovalci spor izravnati. Zaenkrat pa so nade za poravnavo še zelo majhne, ker so pogoji za posL Stfibrnega dokaj težki Kakor čujemo. zahteva strankin predsednik senator Klofač, naj Stfibrny odloži mandat, javno prizna svoje zmote in za pol leta odide na oddih v inozemstvo. Šele ko bi se vrnil iz tujki«, bi bil zopet sprejet v stranko. Teh pogojev pa posl. StFlbrnv ne mara sprejeti. zato je treba računati s tem. da ustanovi Stfibrny svojo lastno stranko. Stflbrnemu bi se nato pridružil tudi bivši poslanec Choc. ki je bil takisto izključen iz narodnosocijallstične stranke. Stffernega stranka bi stopila v javnost še pred občinskimi volitvami na Jesen.
Afera z vojnimi posojlfi se razpravlja pred sodiščem. Obravnava se ie pričela 4. t. m. in bo trajala več dni. Za ta proces, ki je kollkortoliko tudi političen, se živo zanima vsa češka javnost.
Notranji razkroj radikalne stranke
Usodne strankine pogreške po ujedinjenja. — S Pašičevo smrtjo so izgubili radikali voditelja in program« — Razmerje moči med obema skupinama v stranki. — Vladna oblast proti tradicijam.
(Od našega rednega beograjskega političnega sotrudnika.)
■k Beograd, 5. aprila.
Hoče li se radikalna stranka počepati? Ima Ii u njoj možda ipak tolike kohezije, da ostane na okupu, jedin-stvena?
To su pitanja, koja se od šire javnosti stavljaju političarima, tražeči pozitivna odgovora. A odgovor na njih odista predstavlja centralni problem naše unu-tarnje politike. Odmah eu redi zašto. Radikalna stranka u ovakovom sastavu zapreka je temeljitom sredienju u našoj administraciji, smetnja je i normalnom razmahu i napretku demokracije, kao jedinom sistemu, koji može da pokrene sve žive snage naroda u slobodnoj utakmici na korist celine.
Radikalna je stranka stara domala 50 godina. pola stolječa. Od njezinog kon-stituisanja do pred tri meseca bio joj je vodja Nikola Pašič. Same te godine. sama ta izdržljivost i istrajnost kroz pet decenija, da nije nlšta drugo, čine Paši-ča fenomenalnom pojavom u historijl sviju naroda. Nije čudo. što je radikalna stranka srasla sa Pašičem uže i sudbo-nosnije nego 15 čuveni sijamski blizand Odeliš H Jedno od drugoga. pogiba oboje
Nakon svetskog rata opčenito se govorilo u Srbiji, da je sa premoči radikalne stranke svršeno. Pašič nije po-stao predsednikom prvog kabineta nove, ujedinjene države. Izrasao je novi jaki konkurent, demokratska stranka, koja Je u prvim izborhna za konstitu-antu dobila više glasova i više mandata, nego li radikalna. Ali stvari se raz-vijaju tako. da se zbog uspeha oko izgradnje Ustava mora zvati Pašič iz Pariza, da primi predsedništvo vlade. Milorad Draškovšč. sintetična i skladna velika ličnost demokratske stranke, pada od ruke komunističkog ubojice. Pašič veštim manevrisanjem, svojim opro-banlm metodama razbija radikalsko-demokratsku koaliclju, da primi sam iz-borni mandat godine 1922. Tako radikalna stranka dobija 107, a demokratska stranka 50 mandata . . . M ambiciji Pašičevoj nije udovoljeno. On je več onda računao na troje izbore, da konačno njegova stranka osvoji apso-lutnu večinu. Demokratska se stranka počepala i Pašič Je s jednrm delom demokrata doblo druge izbore.
Ono što se je dalje razvijalo, nije bilo n skladu sa koncepcijom Pašičevom. On je planirao, ili da sa samostalnim demokratima provede fuziju i tako jed-nim gestom stvori homogenu apsolutnu večinu ili da Još po treči put pokuša sam. Sporazum s Radičem omeo je pr-vu alternativu. Ali još je ostala druga. Radikalni prvaci u doba stvaranja sporazuma s Radičem, poverljlvo so ša-putali svojima, da u slučaju raskinuča koalicije s Radičem njegovom krivniom, imadu garanciju za izborni mandat . . . To je imala brti nagrada ili mamac, da se sporazum učlni.
No medjutim, čitav onaj aranžma n, kome se je bezuspešno instinktivno, ali I samo pasivno odupirao Pašič, svršio je zanj sa gubitkom vlasti.
Radikalna stranka izgubila je sa Pašičem oca, dušu. program, sve. Ona. posle svega nije ni s Pašičem mogla računati na osvojenje apsolutne večine, a kamoli bez njega!
Ali radikalna stranka, ovakova. ka-kova je danas. ne može više postati nI pravom državnim strankom, u kojoj bi bili zastupani svi krajevl svi delovi naroda. Danas ima u svom klubu samo jednog katolika Hrvata (Tripalo). koji je na listi Nacionalnog bloka kandidiran kao samostalni demokrata
Obe su ove iluzije (večina i opšta državna stranka) danas pokopane i u očima največjih optimista medju radikali-ma. Medjutim pak unutarnja teška bolest, poput raka. rastvara veliko telo...
Kad se je Pašič prošlog leta opora-vio u Karlovim Varfma. rekao je svom intlmnom prijatelju: <Radikalna stranka ili če biti narodna ili kamarilska. To se mora odlučno rasčistitt . . .» No, na tom je umro. Tragika je njegova bila u tome, što su ga upropastili upravo oni. koji su usled Pašičevog veštačkog for-slranja brojčane veličine radikalne stranke nagrnuli u nju — bez principa, bez Ideja gonjeni samo željom za vla-šču, za materijalnim dobrima. A ovi bakcili upropastiče uskoro i čitavu stranka.
Prošlo je tri meseca od smrti Pašiče-ve. Stranka se formalno još nije raspa-la, ali elementi rascepa svi su ovde.
Danas stvari stoje ovako: Triumvi-rat Uzunovič-Maksimovič-Srškič ima-de uza se možda i dve trečine posla-nlčkog kluba zato. jer drži vlast u svojim rukama. Na drugoj je strani, odbiv-ši razne nezadovoljnrke, malena manji-na, ali koja predstavlja koliko toliko ostatak ideje nekadašnje ponosne narodne radikalne stranke. Triumvfrat ima večhra, ali nema ni tradietju ni imena. Uzunovič je dete liberala. od oca, koji Je do krajnosti bio odan kralju Milanu. To je manjak, koji naročito u borbi odve igra veliku ulogu. Drugu dvojicu. Maksimoviča i Srškiča. raz-merno mlade, koji su ušli u stranku, kad je bila velika 1 na vlasti uopšte ne račtmajn kao neka Imena.
Manjina. to jest t. zv. pašičevci imadn tri zvučna imena: Aca Stanojevič. Ljuba Zivkovič i Marko Trifkovič. Aca Stanojevič dizao je oruž?nu bunu (ton-ličku) još godir.e 1883 protiv kralja Milana i morao je pob ječi a Bugarsku. da
spasi svoju glavu. Ljuba Živkovič no-sio je teške okove na robiji zbog svoje otvorene i odlučne borbe proti Obre-noviča, a Marko Trifkovič sredjena je i ugledna politička glava. I za njih sled! stanovit broj osrednjih ličnosti, no čiji mandati nisu toliko zavisni od policijske vlasti
Kod ovakove dinamike, ovako kom-piikovanog razmera snaga nije čudo, što se i jedna i druga grupa plaši da seče gordijski čvor. Tko 6e prvi cepa-ti? Na koga če pasti odgovornost za cepanje? Tko če ostati matica stranke i tirne nosilec velike tradicije pedeset-godišnje? Teško, vrlo teško je uopšte stvoriti kod poštenih ljudi samu odluku. da se napušta koja stranka, društvo, organizacija Za ovakovu odluku treba jaki impulz, neki epohalni dogadjaj.
Pa onda ti t zv. pašičevci nisu napu-stili misao, da bi oni ipak mogli manevrisanjem doči do večine u klubu — ako bi im se nekako sreča nasmijala i došli do vlasti. Zato još neče da zamet-nu idejnu borbu i da lome na kakvom principijelnom pitanju. Ideje i principi drže. da sami za sebe imadu malu vrednost naročito u Srbiji.
O da. ako bi recimo, Uzunovič i njegovo društvo dobili izborni mandat onda nema više nikakove sumnje, bio bi to naveštaj borbe do istrage protiv pašičevaca. Onda — vele pašičevci, ušao bi u akciju Glavni odbor, a kome računaju, da Imadu jedan dva giasa večine. Po Glavnom odboru isključiii bi prosto uzunovičevce iz stranke. Bomba bi eksplodirala.
Dotle, osim, ako se ne zbude nešto slično velika i značajna, vodit če se borba unutar kluba gad jače sad slabile. ali stalno. Kao dva hrvača, kofl se obilaze, mjere, opipavaju — ali se n! jedan ni drugI ne osudi uhvatitl odhično u koštac.
^sdič zahteva razpust občinskega sveta v Zagrebu
Zagreb, 6. aprila r. »Hrvat« poroči, da se le snoči vršil sestanek vodstva Radičeve stranke, na kateri je StJ. Radič predla«!, nai se zahteva razpust zagrebškega občinskega sveta. S to zahtevo Je danes opolde« odšia posebna deputadia k velikemu županu; v deputaciji je bS tudi Rodotf Herceg. ki le prediožH kot naiiačji argument za ra»-pust — z<Lravni§ko Izpričevalo, kako so ga pretepli na zadnji seji občinskega »veta.
Zagreb, 6. aprila r. DacašnS zagrebški popoldanski listi obširno razpravljajo o razpustu zagrebškega občinskega zastopstva, kar Je baje Radfčeva stranka zahtevala od centraine vlade odoosno od zagrebškega velikega župana. Do danes zvečer td doš!o nobena uredba ministrstva na notranje stva ri, ki bi velikega župana napotila na to, da uradno postopa proti zagrebškemu občinskemu zastopa. Vaš dopisnik se Je danes popoldne obrnH na Sti. Radlda rad! akctfe. Radič Je odgovoril, da danes v nobeni smeri še ne more dati Izjave, psč bo to najbr-že storit jutri. V Zagreba os se ofiočno vzdržuje vest, da vodstvo Radičeve stranke brezpogojno zahteva razpust mestnega zastopstva v Zagrebu, kar da Je pogoj za eventualni sporazum z Uznnovičeoi glede vstopa v vlado.
Radič želi v avdijenco
Zagreb, 6. aprila, r. «Hrvat« poroča iz Beograda, da je St Radič prosil u avdijen« co pri kralju, a je ni mogel dobiti radi kompliciranega političnega položaja. Pri« hod St Radiča v Beograd se pričakuje ie» le tedaj, ko bo možnost dan*, da bo »pre» jet na dvOTu v avdijend
Kraljev dvorec pri Sarajevu
Sarajevo, 6. aprila, n. Dela «a zgraditev kraljevega dvorca v H in Pijesku so konča« na. Veliki župan bo te dni poročal dvomi pisarni da bo slada mogla naročiti pobi« itvo za tukajšnji najlepši gozdni dvorec.
Italijanski aeroplan nad Sušakom
Suiak, 6. aprila, n. Danes je zopet nad Sušakon. letaj italijanski hidroplan ter iz« vajsl razne evolucije. Prebivalstvo je radi tega ogorčeno, ker smatra to za vojno Spi«
jonaAo.
Grško-bolgarska trgovinska pogodba
Sofija, 6. aprila, (be.) GrSko - bolgarska pogodba Je bila po sklepu obeh vlad Is dne t. aprila pred ratifikacijo v parlamentih uveljavljena.
Poljska oficirja ustreljena zaradi veleizdaje
Tomn, 6. aprila d. Pred kratkim je vcx jaško sodišče obsodilo poročnika Urban je* ka in Pientka na smrt z ustrellMrijo, ker sta isdala NeničHi načrte ta obrambo Ponio« ranske. Ker je predsednik republiki odkto> nil pomilostitev. s» je amrtna kazen farrr« šila.
Zopet zarota proti španskemu diktatorju
Barcelona, 6. rprila. d. Tukaj so bili prijeli štirje višji častniki, ker so osumljeni zarote
proti ministrskemu predsedniku. Ze delj časa so dobivali razni častniki anonimna pisma » pozivom, naj se organizirajo za strmogtavlje-nje diktatorja. Slučajno je prišla akcija na dan in je dovedla do aretacije teh štirih glavnih osumljencev, ki pa zatrjujejo svojo nedolžnost
Politične WM
Klerikalna socijalna politika
Minister za »ocijalno politiko
Gosar
si Je v novem finančnem zako«iu preskrbe! pooblastilo za reformo Zavoda za zavarovanje delavcev. Posebnega rinančnesa efekta od te reiorme v korist Zavoda za zavarovanje delavcev ni pričakovati, pač pa je za njegovo finančno stanle usodnega pomena čl 2/3 finančnega zakona, ki se glasi: »V par. 136 zakona o zavarovanju delavcev je namesto «1.000.000« postaviti >.250.000«, Po par. 136 zakona o zavarovanju delavcev je bila država dolžna plačevati Zavodu za zavarovanje delavcev na leto subvencije 1,000.000 Din za zavarovanje za slučaj onemoglosti, starosti in smrti ter 1,000.000 Din za zavarovanje za slučaj nesreče Ta vsota se je vsako leto vstavila v proračun ministrstva za soci]a!no politiko. Subvencija države, ki Je zna5ala letno 2,000.000 Din, Je sedaj po zaslugi ministra za soclialno politiko dr. Gosarja znižana na 500.000 Din in bo torej za 1,500.000 Din manjša, kakor je bila do sedaj. To je vsekakor poleg ukinitve raznih socijalnih ir. humanitarnih ustanov hud udarec, ki ga bo Zavod za zavarovanje delavcev težko občutil Dvomimo, da bi mogle dr. Gosarjeve reforme v Zavodu za zavarovanju delavcev nadomestiti zmanjšanje državne subvencije. Vsekakor je gotovo, da bo zavod skušal nadomesdti to zmanjšanje z varčevanjem pr; zdravljenju zavarovancev, V. bodo morali na ta naSn s svo!lm zdravjem plačevati dr. Gosarjevo nesocijateo štede-nle. UkinJenJa posredovalnic za delo, krajevnih zaščit za deco in Izseljenižkih komisarjev, redukcij plač železniškim delavcem io njihovi odpustitvi iz službe, razširjenju davka na ročno delo tudi na državne delavce. povišanju, davka na prejemke zasebnih nameščencev Itd., vsemu temu se Je pridružil kot nov udarec še sk!ep o skrčenju subvencije za zdravljenje bolnih, onemoglih in Invalidnih delavcev. Res, lepe sadove rodi klerikalna socijalna politika!
Redukcija uradništva
Beograjske »Novosti« od 5. t. m. pišejo: »Kdo ve, kaj so gg. ministri mislili, ko so vrSiil redukdlo uradnikov. Ne da b! se spuščali v £e aiana In do banalnost! dtirana dejstva, da vlada al Jtedlla pri dl opozicijskih fondife. pri plačah visokih uradnikov ln ministrov, pri »širokogrudnem vračanju nacionalnega dolga, dinastij! Petrovičev, ne da W se spuščal! v te žalostne pojave, se vpraSuJetn: a!1 Je vsaj eden Izmed čfe-nov vlade pomlsB! na one, Id bodo po novem proračunu reducirani? Al! vedo, ka! pomen!, dobit! 31. marca brzojavno obvestilo o odpustu Iz slufbe, t J. o tem, da 1. aprila nI plače In da Se treba tega dne plačat; stanovanje, mleko, hrano, dolgove itd? Ali vedo, kaj pomeni biti po 14. letih Iz državne službe odpuSčen .ne da bi dobi! kaj pokojnine, Ia vedeti, da Je pri sedacii brezposelnosti popolnoma Izključeno najti zaslužek? Sto tisoč! nimajo dela ter ne uživalo nobene podpore od države la k tej rezervni armadi se sedaj pridružujejo novi intelektnald.« — »Slovenec« Je včasi zelo rad citiral beograjske »Novosti«, pri katerih hna vodja zemljoradnlkov J oca Jo-vanovič glavno besedo, ker smo prepričani. da Kh v sedanjem primera ce bo, smo lih dtfrafi mi.
Kavalirski minister
Današnja »Politika« objavlja sledečo beležko: »1. aprila Je biks redudranih več tisoč državnih uradnikov. O kald prejšnji odpovedi ali kald pomoči tem ljudem, Id so ostali s svojimi rodbinami ca cestni, ai govora. Z ljudmi ki Imajo visokošolske itndlje, se Je postopalo na način, kakor se ne sme postopati niti z navadno pomival-ko. Tako postopanje ki ga ni zmožen ni« Ahmed beg Zogu, se opravičuje z državno potrebo. Ako pristojni S ni t«UI takšno brezsrčno postopanje smatrajo ta državno potrebo. potem smatrajo za državno potrebo tudi tote: I. aprila, ko so ostali brez kruha brezštevilni uslnžbend. Je nek! mfnlster-novinec Izplača! svojemu šefu kabineta 12 tfsoč dinarjev na naslov prekournega dela. Torej ravno toliko, kakor bi zadostovalo enemu redudranemu uslužbencu za celo leto!« To zgodbo bodo tudi slovenski redu-drane! Stali s trpkimi občutki. Skoda, da »Politika« ne pove, kdo !e tisti minister -novinec, ki le bil napram svolemu zaup-nlkn tako kavaErski. Morda bo to povedal »Slovenec« Id Je Imel take stvari prerini* leta v strog! evidenci.
De Pinedova smola
>'ewyorfe, 6. aprila, o. De Pinedo je dane* popoMno srečno pristal na iezeru Rooweld (Arizona). Ko ae je letalec raz?ovarjal v bližini t ameriškimi novinarji in f>e je njegov mehanik ZacchetH ukvarjal t letalom, se Je nenadoma vnel bencin in je ogenj letalo popolnoma uničil. Mehanik je takoj	v vodo ln >i refiil življenje a plavanjem. <Cor-rlere di America* je takoj otvoril zbirko v nakup novega letala in že v par urah je bila nabrana velika mota. To poročilo objavlja tudi cUnlted Press>.
Monarhistična demonstracija pri pogrebu v Nemčiji
B«*!in, 6. aprila, d. Veliko poeornoet J« vi&ndil v republikanskih krofih v&eraJSnJi pogreb generala VVriesbarga. M Je imel v nedeljo govor pred Bismarckovim spomenikom. Policija ga Je prijela, pri tom pa ee je general tako razburil da ea Je zadela kap. Pogrefc J« bil monarhistična manifestacija, ker M ga Je udeležilo polno generalov bivis vojske z maršalom Mackenaznoci na ieln. Prišel Je tudi predsednik Hindenbun? v mar-fialski uniformi, ran-esarja Viljema, ki je dal položiti na krsto lep venec, pa je zaotopel general Crammon. Značilno je, da je po končanih obredih prvi stopil k odprtemu grobu general Crammon tn orge? vanj prgišče zemlje, šele za nJim je to storil predhodnik Hta-Policija je bila v pripravljenosti. nI aihSe motil pogreb*
Naši Kraii
Izredna nagrada borcem za narodno osvobojenje
Nedavno je ministrstvo za socijalno politiko izdalo pravilnik o zaposlovanju invalidov v državnih in zasebnih službah. Kako naj se ta pravilnik izvršuje, je pokazal takoj novi proračun, s katerim so bili reducirani tudi dobro-voljci — invalidi in celo taki, ki se jih na mestih, katere so zavzemali, ne pogreša tako lahko. Akoravno imajo po invalidskem zakonu in komaj objavljenem pravilniku prvenstveno pravico do državne službe, jih je vkljub vsej kvalifikaciji in sposobnosti prvenstveno doletela redukcija. Ce pomislimo, da gospodar ne sme niti najbolj zakotnega hlapca brez odškodnine nenadoma odpustiti iz službe, potem je skoro neverjetno, kako je to mogoče, da so brez vsake odpravnine vrženi na cesto oni, ki so v vrstah srbske armade na bojnih poljanah Dobrudže in na solunski fronti s krvjo in izgubljenimi udi ustvarjali narodno državo.
Z nasilnim odpustom iz državne službe vračajo dolg dobrovoljcem in invalidom tisti, ki so se na njihovih plečah povspeli kvišku. To niso ljudje ideje, tudi ne stvaritelji vzgledne države, v kateri naj bi vladal red in se svobodno razvijala kultura, marveč to so sužnji zastarelih političnih strank, ki ne priznavajo nobenega vzvišenega dela, ampak samo ono. ker služi njihovim partizanskim in osebnim interesom. Le s tega stališča je razumeti nemoralno dejanje, ki se kaže v protizakoniti redukciji borcev za narodno osvobojenje, Ali ti prisiljeni, da z vsemi sredstvi branijo svoje pravice in preizkušeni v težkih borbah, bodo znaii obračunati s slabiči, ki se plašijo njihovih zaslug in slepomišijo z državo.
Ije
Otroško varstvo in mladinska skrb
V	ponedeljek se ie vršil redni občni zbor Društva za otroško varstvo in mladinsko skrb v sodnem okraju Ljubljana. V raz-pravni dvorani okrajnega sodišča v Ljubljani se je zbralo precejšnje število dnir-štvenih članov, katere je predsednik g. Albert L e v i č n i k, predsednik deželnega sodišča v pokoju, iskreno pozdravil. Društveni tajnik g. dr. Viljem Krejčl je naglašal, da ie vse društvene upravne posle v preteklem letu vršil gospod predsednik sam. Ker odsek za zaščito dece ln mladine pri velikem županu v Ljubljani sam upravlja posle državnega dečjega doma, mestni magistrat pa posle krajevne zaščite dece in mladine za mesto Ljubljano, se je seveda delokrog društvenega poslovanja sicer precej skrčil. Kljub temu pa društvo kaže zelo živahno delovanje. Podpore so se delile ne le enkratne posameznim strankam, nego tudi trajne mesečne podpore skozi celo leto. Pretežen del društvenih poslov je obstojal v vodstvu generalnega varuštva, ki ga je okrajno sodišče v Ljubljani poverilo društvu. Generalni varuh g. Albert Levlčnik Je imel koncem I. 1936 pod svojim varuškim okriljem 565 varovancev. Naravno je, da tako število varovancev daje ogromno dela. Ni le potrebna številna korespondenca, nego je bilo treba tudi vlagati v novih slučajih tožbo na priznanje očetovstva in v še več slučajih je bilo treba prisilno izterjavati preživninske prispevke, ki pritičejo varovancem. Pa tudi osebno nadziranje varovancev daje mnogo posla in skrbi. Zdravstveno stanje varovancev generalnega varuha je bilo zadovoljivo. Od vseh varovancev sta umrla tekol leta 1926 samo 2, to je 0.35 %. V primeroma malo slučajih ie bilo treba radi slabega ravnanja in zanemarjanja prevzetih dolžnosti energičnega nastopa generalnega varuha.
V	bistvu se krijejo izdatki, zvezani z vodstvom generalnega varuštva, le iz prispevkov ljubljanskega magistrata. Blagajnik, ravnatelj g. Emanuel J o sin, je sporočil, da znaša blagajniški preostanek Din 17.013. Vsa društvena imovina je plodo-nosno naložena v ljubljanskih denarnih zavodih.
Pri volitvah računskih pregeldnikov sta bila izvoljena dosedanja preglednika gg. Ivan R 3 g e r mL In Ivan Gosti S a.
Društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb v Ljubljani, ki s primeroma majhnimi dohodkj vzdržuje res važne in zelo uspešne posle mladinske skrbi v Ljubljani, priporočamo našemu požrtvovalnemu občinstvu, da se ga spomni s svojimi prispevki.
Meštrovičev spomenik Zmage v Beogradu
Še ta mesec postavijo na Terazijah v Beogradu monumentalno statut; kiparja Iv. Meštrovida, ki predstavlja zmago po balkanskih vojnah v obliki Zmagovalca z mečem v eni in sokolom v drugi roki: Figura ie visoka 4.25 m in bo stala na 5—6 m visokem podstavku, ki bo istotako napravljen sporazumno z velikim umetnikom. Meštrovičev »Pobednik« pa Je samo ena figura med številnimi na veliki fontani z levi in bo nedvomno prvi zgodovinski spomenik Beograda širše umetniške vrednosti. Statua je bila izdelana že pred svetovno volno. Zanimivo le, da se je med delom
beograjskega prebivalstva pojavil energičen odpor proti postavitvi popolnoma nage moške figure na javnem in odprtem kraju. Zato ni izključeno, da bodo zahtevali za »Zmagovalca« še »figovo pero«, da ne bo užaljena sramežljivost naše prestolice.
Potovanje ameriških Slovencev v staro domovino
Naši rojaki v Ameriki se pripravljajo na skupen obisk Jugoslavije. Prva skupina odide iz Newyorka /. brzoparnikom »France« in prispe v Ljubljano 11. aprila tik pred velikonočnimi prazniki. Druga skupina odpotuje Iz Amerike z brzoparnikom »Pariš« dne 14. maja in prispe v LJubljano dne 23. maja. Tretja skupina odpluje iz Newyorka z novo zgrajenim brzoparnikom »Ile de France« 2. julija ter prispe v LJubljano 11. julija. Vsi navedeni brzoparniki pripadajo splošno znani francoski parobrodnl družbi »Cie Gle. Transatlantique Havre-Newyork« Našim rojakom kličemo: Dobrodošli na mili domači zemlji!
Tekmovalno in ogledno tekmovanje v Ljubljani
Radi mode kratkih las se je v najkrajšem času silno razmahnila frizerska obrt ln Ljubljana se lahko ponaša z večjimi damskimi saloni, ki v resnici prav nič ne zaostajajo za renomiranimi lokali tujih velemest. Ambiciiozni brivski pomočniki so kaj hitro spoznali potrebo po izpopolnitvi la so sami iz lastnega nagiba in z največjimi žrtvami priredili polletni tečaj, ki se je v nedeljo zvečer v Narodnem domu zaključil s presenetljivo dobro uspelim tekmovalnim in oglednim damskim friziranjeni ObSnstvo na žalost ni bito dovolj opozorjeno na to prireditev, Id Je bila prva v našem mesto, ker bi bilo drugače sigurno napolnilo elegantno dekoriramo veliko dvo-
nika renomiranih salonov v Zagrebu. Prvo nagrado 1000 Din je razsodišče prisodilo Vekoslavu Šipošu s 63 točkami, drugo nagrado 500 Din je dosegel z le eno točko manj Janko Zorič, oba sotrudnika Podkraj-škovega salona na Šentpeterski cesti, tretjo nagrado 300 Din je dobil z 49 točkami Matija Gorenje iz salona Ferkula in četrto v znesku 200 Din in 40 točkami Adolf Zupančič, sotrudoik Podržajevega salona. Očarani gledalci, ki so se med njimi nahajali tudi zastopniki Zbornice za trgovino, obrt ln Industrijo, mestne občine, brivske zadruge iz Zagreba, so pa občudovali prav vse frizure in Je aplavz veljal vsem tekmovalcem. To priznanje so mladi pomočniki ta-
Odlikovani brivski pomočniki in modeli s frizurami, za katere
so dobili nagrade
Od leve proti desni: Vekoslav Šipoš (L nagrada), Janko Zorič (II. n.), Matija Go. renjc (III. n.) in Adolf Zupančič (IV. n.)
rano Narodnega doma. Občinstvo tudi ni vedelo, da so take tekme v velemestih najsijajnejše obiskane kakor tudi druge modne revije, kjer ne sme manjkati nobena res elegantna dama. Naši pomočniki so publiko v resnici presenetili s svojim znanjem, da so se vsi gledalci čudili spretnosti ln brez izjeme hvalili ne samo dobro voljo po izpopolnitvi znanja, temveč tudi fini okus tekmovalcev in brezhibno izvedbo najrazličnejših frizur.
Tečaja se je po trikrat na teden udeleževalo čez 20 pomočnikov, ki so danes upravičeno hvaležni svojemu učitelju g. St. Kiljanoviču. ki je s svojimi gojenci dosegel tako lepe rezultate Pogled na mizo, segajoča od enega kraja dvorane do drugega, ki je ob nji zavzelo prostore 17 srč-kandh modelov s svojimi frizerji v belih plaščih, je res nudil impozanten pogled. Tekmovalcem je bilo določenih 55 minut za dovršitev -frizure in po poteku te pičle ure so tekmovalci odpeljali v sprevodu svoje modele z najrafiniraoejšimi frizurami v stranske prostore, kjer je stolovalo strogo razsodišče To žirijo so tvorili gg. Emil Navinšek in predsednik pomočniškega kluba Papp iz LJubljane. Grobelnik iz Celja in pa Dragutin Šimunič in Juraj Jokič, last-
| di zaslužili, ker Je njihova spretnost sijajno dokazala, da bodo iz njih postali tudi dobri samostojni mojstri, kar jim je želel pokrovitelj prireditve g. Engelbert Fran-chetti, ki je tekmovalce pozdravil v lepem, toplem govoru. Še posebno pa je lahko ponosen na uspehe svojih kolegov njihov voditelj, mladi g. Metod Podkrajšek, ki ie bil duša te odlično zasnovane prireditve.
Da naši lasuljarii pokažejo vse svoje znanje, je tekmi sledilo še ogledno frizira-nje. ki se ga je udeležilo 11 pomočnic in 3 pomočniki. Vsak je napravil po dve frizuri, in sicer najprej moderno plesno frizuro z nakitom, potem pa še eno kostumno ali historično frizuro iz raznobarvnih umetnih las. Damam ie danes po pravici žal, da so zamudile to pestro revijo najmodernejših in najelegantneiših, res z umetniškim okusom izdelanih frizur Vsi navzoči so izražali željo, naj vsaj v prihodnjem pred-pustu. če ni mogoče že prej, agilni pomočniki zopet priredijo tako tekmo in ogledno friziranje, da bo občinstvo poučeno o najnovejši modi, ker na tem polju res prav nič ne zaostajamo za največjimi mesti. Ta splošna želja naj bo vsem prirediteljem in pomočnikom zaslužena nagrada in vzpodbuda k vztrajnosti in napredku.
Kulturni pregled
Gledališki renertoarji
Ljubljanska drama:
Četrtek, 7.: Zaprto. (Generalna skušnja.) Petek, 8.: »Lumpacij vagabund«. Premijera. Izv.
Sobota, 9.: »Božji človek®. Dijaška pred« stava po znižanih cenah. Začetek ob 15. Nedelja, 10.: cLutnpadj vagabund«. Izv.
Ljubljanska opera:
Četrtek, 7.: Zaprto. Petek, 8.: «Eros in Psihe». C. Sobota, 9.: «0 lov®. Opereta. Izv. Nedelja, 10.: ob 15.: «Tajda». Ljudska predstava po znižanih cenah. Izv.
Mariborsko gledališče: Četrtek, 7.: Ob 20. »Manon«. Gostovanje g.
Skrivaniča. Petek, 8.: Zaprto. Sobota, 9.: «Pasijon». Premijera. Nedelja, 10.: »Učiteljica«. Koponi.
<Lumpacij vagabnnd> v ljubljanski drami. V petek zvečer se uprizori v ljubljanski drami Neetroyeva burka cLnmpadj vaga-btmd> v popolnoma novem slovenskem prevodu z originalno glasbo. Delo je postavil na naS oder gosp. prof. Sest, načrte sa lnsce-
ncijo in nekatere kostume pa je napravil gosp. prof. Vavpotič. Burka, ki že desetletja in desetletja po vseh najrazličnejših odrih razveseljuje staro in mlado, bo brez dvoma dobrodošla tudi ljubljanski publiki. Petkova premijera se vrši izven abonmaja.
Dijaška predstava r Ljubljani. V soboto, dne 9. t. m. popoldne ob 3. bo v ljubljanski drami dijaška predstava. Uprizori se Be-govičeva izvirna drama cBožji človek« po izredno nizkih cenah. Predstava je v prvi vrsti namenjena dijaštvu, sicer pa tudi ostalemu občinstvu.
<Tajda> kot ljudska predstava. Na cvetno nedeljo popoldne ob 3. se poje v ljubljanski operi Sattnerjeva tTajda, kot ljudska predstava po znižanih cenah. Na predstavo opozarjamo vse naše občinstvo, predvsem pa izvenljubljanske posetnike, ki si vstopnice lahko naroče pismenim potom. Zasedba je ista kakor pri premijeri.
Gostovanje gosp. Skrivaniča v Mariboru. Danes, v četrtek. 7. aprila, gostuje bivši član mariborske opere gosp Ivo Skrivanič v ulo-gi Des Grieuxa v operi <Mancn».
Pasijon v mariborskem eledališžn. Za velikonočni čas pripravlja mariborsko gledališče Kristovo dramo, katero je spisal L. Deutsch, prevedel pa F. S. Finžsrar. Premijera bo na cvetno soboto zvečer. Nastopi vea
dramski ansambl, pomnožen z mnogimi pomožnimi silami. Režira gosp. Zeleznik.
Osiješka opereta gostuje že več dni z velikim uspehom v Beogradu.
Koncert Požene] Jeraj preložen. Rad! obolelosti gdč. Poženelove se za danes namenjeni koncert odpove in se isti vrši po Veliki noči. Natančnejši datum javimo pravočasno. Kupljene vstopnice ostanejo v veljavi. Občinstvo prosimo, da vzame to na znanje.
Koncert pevskega zbora Glasbene Matice ljubljanske V pondeljek, dne 11 t. m. nastopi pevski zbor ljubljanske Glasbene Matice s 13timi mešanimi in moškimi zbori iz slovanske glasbene literature. Poleg pevskega zbora nastopi tudi koncertna pevka Zln-ka Vilfan - Kune iz Zagreba, ki gi je za svoje tri nastope izbrala samospeve iz slovenske, hrvatske in ruske literature. Posebno zanimivi bodo hrvatski samospevi, ki kažejo sedanjo produkcijo hrvatskih komponistov na tem polju Ga. Vilfanova je v zagrebškem koncertnem življenju dobro znana. Pom»vno je že nastopila na raznih koncertih, in sicer junija leta 1926. kot absolventka zagrebške Muzičke akademije na koncertnem večeru, ki ga je dala akademija pod okriljem naše FilharmoniSne družbe. Predprodaja vstopnic v Matični knjijrarni.
Cvetka Golarja zbirka tNjiva xori> stane broširana 15 Din, vezana pa 20 Din.
301etnica smrti nemškega skladatelja Joh. Brahmsa je minula v nedeljo, 3. aprila. Brahms je umrl na Dunaju v svojem 64. letu.
f
Pozor! Kino »Dvor« ne predvaja starih, v Ljubljani že igranih filmov! Prvič v Ljubljani! Ni reprlza! Velik uspeh pri včerajšnji premijer: senzacijonalnega krim. filma;
RAZUZDANA VOJVODINJA
(Die tolle Herzogln) Po slovitem istoimenskem romanu E. Kleina. Senzaclionalna vsebina! Zanimivo! Še danes ob 4. '/26., '/»8. ic 9. uri. Pri vseh predsta.vah sodeluje naš najboljši orkester Ljubljane!
Telefon 2.730
Pride:
Kino »DVOR«
Pride? Mesto bodočnosti: »METROPOLIS«.
Velemesto v letu 2.500
Lov na lisico z avtomobili in motornimi kolesi na Ptujskem polju
Že lansko leto ie bita pri gornji prireditvi zelo živahna udeležba, zato namerava prirediti športna komisija avtomobilskega kluba SHS, sekcija Maribor tudi letos na Ptujskem polju lisičji lov pod sličniml pogoji kakor lani.
Prireditev je določena na 24. aprila. Ob dežju se preloži na 1. maja.
V splošnem obstoji lisičji lov iz lisice in njenih zasledovalcev. Lisičji voz se spusti eno uro pred zasledovalci in sme voziti le v mejah določene pokrajine.
Pri vsakem razpotju razsiplje lisica raznobarvne papirnate drobce, po katerih sledijo zasledovalci. Po gotovem številu kilometrov se mora lisica ustaviti, in sicer, če mogoče v kakšnem skrivališču. Kdor se dotakne z roko lisičjega voza, ta je zmagovalec.
Kakor slišimo, je tudi letos prevzel gospod grof Herbersteln vlogo lisice.
Njemu in zasledovalcem njegovim »Lovski blagor«!
Avtomobilski klub Kraljevine Srbov, Hrvatov In Slovencev, sekcija Maribor.
Eksplozija dveh bomb
Nedaleč od Strumice se je dogodila v to. rek tragična nesreča. Ko so opoldne orož. nild žandarmerijske stanice Ilovice sedeli ravno v svoji sobi, sta nenadoma padli na tla dve bombi, ki sta viseli na steni. Pri padcu sta obe eksplodirali s silno detonaa cijo. Posledica je bila strašna. En orožnik je bil takoj mrtev, 5 težko, 6 pa lažje ra. njenih. Kaj je povzročilo, da sta padli bombi na tla, še ni dognano. Oblasti so odredile strogo preiskavo.
Skoro vsa vas pogorela
O velikem požaru v Lazini pri Karlovcu se naknadno še poroča: Dragiša Jurčič, 6-letna deklica, se je v skednju igrala z vžigalicami in tako povzročila požar, kj je kmalu zajel gospodarsko poslopje ter se naglo razširil tudi na sosedna poslopja. Ljudje so bili na polju in v vinogradih ln so torej skoraj celo uro pozneje zvedeli za nesrečo, ki jih je zadela. Ko so prispela gasilna društva, je bila v plamenu že skoraj vsa vas. Pet hiš in 16 gospodarskih poslopij je pogorelo do tal s pohištvom in gospodarskim orodjem vred Škoda je zelo velika, zavarovano pa ni bilo niti eno poslopje.
Svečenice Venere...
Ljubljana, 6. marca Policija je zadnje dni odkrila zopet več tajnih shajahšč moških in ženskih izgubljenk. Po večini so te svečenice Venere izgubljene delamržne služkinje, marsikatera Pa je tudi vmes, ki bi rada delala, pa pri splošni krizi, ki ustvaria čim dalje večjo mizerijo v vseh slojih ljudstva, ne more najti stalne službe. Med dekleti, ki imajo radi nenravnega načina življenja velikokrat posla s policijo, Je tudi mnogo tako zvanih »boljših« deklet, ki so bile poprej nameščene po raznih uradih, pa Jih ie vrgel slučaj v umazani vrtinec življenja ter jih potegnil v propast.
V neki hiši v Vodmatu je prenočevala starejša ženska v svojem stanovanju razna dekleta z dežele Dekle je našlo na cesti tovarišico, ji povedalo za naslov svoje dobrotnice io tako ie bilo včasi spravljenih pri »dob-otnld« kar po pet ali še več deklet. Podnevi so se podile okrog po mestu, na večer ah ponoči pa so se vračale domov v družbi moških. Ponoči je nudila slika stanovanja pravcate orgije.
Na Sv. Petra cesti v nek! hiši obstoji stanovanje iz male kuhinje in sobe, v kateri prebiva družina, obstoječa iz — šestnajst članov. Stari oče. oženjenl sinovi, omožene in neomožene hčerke ter otroci.
V glasbi je bil naslednik Schumanna in je oži vel klasične oblike.
Državna pokojnina Brandesovi vdovi. Danska vlada je sklenila nakloniti Brandesovi vdovi stalno pokojnino v znesku 3000 danskih kron letno.
Cerkveni koncert ▼ Ljubljani
Cecilijino društvo v Ljubljani je priredilo snoči cerkven koncert v ljubljanski stolni cerkvi. Spored je obsegal orgelska dela starejših mojstrov in zborovske skladbe slovenskih skladateljev. Prve je izvajal ravnatelj stolnega kora g. Stanko Premrl, zbore pa je vodil pevovodja <LJubljane> g. Anton Doli-nar. Od apeeljelno orgelskih skladateljev ■mo Soli Bacha, ki je bil zastopan z virtuosno fantazijo in togo v c-molu, dalje Sprin-gerja (Fugeta na črke imena <Bacha>), Marti nija z dokaj priprosto skladbico eAllegretto, ter <Guilmanta, čigar ^Koračnica na H3nd-lov tema> navaja posebno efekten, melodlo-zen konee (opomnil me je tematično na že skoro ponaroidelo Giordanovo pesem <Caro mio ben>, s katero ima slnrpne začetne takte). Liszt je doprinesel sporedu <Intro!t» in Beethovna je zastopala njegova žalobna koračnica iz klavirske sonate op 26 (v As-duru) v orgelski predelavi neznanega avtorja Vse te skladbe je prednašal gosp. Premrl, ki Je dane* najpriznanejSi orgelski vi rtu oz pri nas ln o čigar virtuozni in poglobljeni igri smo tudi tu že če«to govorili in torej pri tej priliki moremo le ponoviti svoje mnenje in mu k uspehu čestitati. — Stolni zbor.
Policija je izsledila to temno gnezdo na prijavo drugih strank v hiši. Družina je moralno popolnoma pokvarjena. Ponoči namreč ne leže v sobi samo člani domače družine, marveč prihajajo tudi drugi moški . . . Notri diši po žganju in slabem vinu in pred očmi vseh so se dogajale stvari, vredne slik kakega apaškega velemestnega brloga
In dekleta, ki se prodajajo na cesti? Danes so privedli detektivi in stražniki pred nadzornika zopet štiri take nebogljenke. Ivanka S. iz Notranjske je bila tekom tedna aretirana že trikrat. Na policiji leži že debel spis, ki govori o romanu njenega življenja v poglavjih. Dasiravno kmetsko dekle, je hotela biti »nobel«. Opravila se je kolikor moč elegantno in se odpeljala v Ljubljano. Tu se je nastanila zdaj v tem, zdaj v onem hotelu. Posebno piko je imela Ivanka na oženjene moške, ki ponavadi niso skopi.
Malka P. je stara šele 17 let. Je služkinja brez stalnega bivališča, doma iz Škoije Loke. V Ljubljani se je pridružila neki stari zvodnici, s katero sta prodajali srečke in še kaj. Ana G. iz Celja, stara 23 let, le bila aretirana snoči, ker je stikala po neki hiši Pred škofijo. Njena »prijateljica«, ki ji je zmešala fanta, je prijavila policiji, da je Anica spolno bolna. Sicer ima že dve leti starega nezakonskega otroka, ki je spravljen pri neki družini v bližini Lu-kovice. V Ljubljani ie bila nekaj časa v stalni službi, sedaj pa se je vlačila okrog. Delala je le sem pa tja po par ur: prala ali ribala v tej ali oni družini. S ponosom je pravila policijskemu nadzorniku, da se ni udajala za denar, marveč le za kratek čas. Ni pa bila seveda razžaljena, ako ji je kdo plačal večerjo ali kosilo. Cirila K. se ie vozila okrog po deželi po vlakih in pazila, da čim večkrat »kaj« doživi.
Po zdravniškem pregledu so bila vsa dekleta kot spolno bolna oddana v bolnico.
„KaIvarija žene"
Harry Liedtke,
zdravnik za ženske bolezni
Conrad Veidt
državni pravdnik.
Maly Delschalt
njegova zaročenka
Werner Krauss
norec
PRIDE! POZOR! PRIDE! v kino «DVOR».
Velika poneverba na sarajevski postaji
Pri blagajni železniške postaje v Saraje. vu so prišli na sled veliki poneverbi. Že* lezniška direkcija je ugotovila primanj« kljaj nad 150.000 Din Sledila je aretacija blagajnika I. Veselinoviča, ki je poneverbo v glavnem priznal, zagovarja pa. se s tem, da ga je k temu koraku prisilila bolezen v domači hišL Jemal je denar že delj časa, ko pa je sedaj izračunaL koliko je že vzel, je na svoje začudenje zapazil, da je vsota že tako narasla, da denarja nikdar ne bi mogel vrniti.
»Florian« ognjegascev patron je svečan.
v svetišče mnog hrib naš mu je zbran, a spletel si sam je slavo največjo, ko točil liker svoj nam v čašo blestečo.
Edina izdelovalnica E. Jeras in drug, Ljubijana-Moste.
' 1" ■
ki razpolaga z dokaj izenačenim materija-lom in izšolanimi glasovi, je zapel najprej tri Železnikove, dokaj šablonsko zložene cerkvene pesmi, dalje zanimive Palestrinove a capella zbore ter tri pesmi modernejših slovenakih cerkvenih skladateljev: Kimov-čevo <To je dan>, Premrlovo tSveti Frančišek! in Klemenčičevo tPoglejte duše grob odprt*. Poslednja je bila najmoderneje koncipirana le nekam nedosledna v tematiki. Ostali dve se gibljeta priproeteje, vendar dokaj karakteristično, le da mi pri Premrlovi nežni pesmi ni ugajal preveč mogočno doneči konec. Vse pevske točke je dirigiral gosp. Anton Dolinar; naštudirane so bile vestno in natančno; zbor je že zelo krepak in zveni enotno.
Koncert je bil jako dobro obiskan in publika zadovoljna. Zianimivo bi bilo slišati kaj novejših skladb za orgle, ki naj nam jih predstavi gosp. Premrl pri prihodnjem svojem koncertu in ki jih doslej pri nas še nismo imeli priliko javno čuti. L. M. š.
Koncert «Drave» v Mariboru
cDrava» se je odločila za izvajanje Satt-nerjevega večjega zbora <0 nevihti> in kan-tate «OIjki>, gotovo najboljšega in najlepšega Sattnerjevega dela. Zbor tDrave, se nam je v zadnjem času večkrat predstavil z narodnimi pesmicami in z novejšimi kompozicijami manjšega obsega. Pokazal je pri vsakem nastopu razveseljiv napredek, kar je gotovo dalo agilnemu dirigenta prof. Schweigetfu oopum, da se je — bres primer-
Domače vesti
*	Nas novi poslanik v Berlinu pri Hta-
denburgu. Novoimenovani jugoslovenski poslanik v Berlinu g. Živojin Balugdfič je bil včeraj sprejet pri predsedniku nemške republike ter mu je izročil svoje poveritae listine.
*	Znižanje notarskih pristojbin. Na podlagi pooblaščenja novega finančnega zakona je minister pravde sestavil posebno komisijo ki naj izdela uredbo o znižanju notarskih pristojbin Ta uredba naj stopi v veljavo v roku treh mesecev po uveljavljeniu finančnega zakona.
*	Redukcija visokošolskih štipendij. Minister prosvete je podpisal odlok o podeljevanju štipendij na naših univerzah za tekoče študijsko leto. Štipendije dobe vsi stari stipendisti, ki tudi sedaj še zadoščajo pogojem. Novim prosilcem ni bila podeljena nobena štipendija. Skupno število štipendistov znaša 150. Istodobno je minister odre-dii. da se štipendije takoj izplačajo. Za pretekli mesec prejme vsak stipendist 700 Din odslej pa le po 500 Din.
*	Osebne vesti s pošte. Poštna uradnica Elizabeta Hrovat v Ljubljani ie pomaknjena iz 5. v 4. skupino II. kategorije. — Zvanič-niki 2. skupine: Iv. Skoliber v Ormožu, Fr. Šuštar v Ljubljani, Iv. Požeg, Iv. Travnšek in Fr. Dobrila v Mariboru so napredovali za poduradnike 1. skupine; Mihael Gorjanec Matija Škoflek in Jakob Cokan v Celju, Iv. Mervič in Julij Giiha v Ljubljani, Fr. More v Borovnici, Kari Stojan v Poljčanah, Martin Aubrecht v Žalcu, Fr. Jamšek v Moravčah, Martin Mlakar v Krškem, Josip Noč v Kočevju, Fr. Petrovič na Pragerskem, Iv. Udovč v Sevnici, Jožko Thelian v Kočevju Marko Gutman v Toplicah, Avg Vogelari v Zg. Sv. Kungoti, Ant. Eržen v Medvodah, Josip Fojkar v Dol. Logatcu, Fr. Mrak v Litiji, Lud. Šunko v Št. Ilju v Slov. goricah Rudolf Eppich v Kočevju, Iv. Kovačič v Mo kronogu, Ant. Grims v Škatli Loki, Anton Krajnc v Sv» Juriju ob j. ž., Ant Udir na Javorniku, Franc Poi.ianec v Škofii Loki, Iv Mivšek v Gor. Logatcu, Ant. Maček v DoL Logatcu, Ant. Richteršič v Slatini-Ra-dencih, Fr. Šiška v Krškem. Martin Weber v Žalcu, Ant. Jagodič v Rog. Slatini, Fr. Kavčič v Laškem, Fr. Strojnik v Brežicah Fr. Mikec v Ljubljani, Josip Poš v Št. Ilju, v Slov. goricah, Fr. Šoštarič v Juršincih, Florjan Božič v Tržiču. Martin Klančnik v Rečici na Paki, Adolf Papler v Novem mestu in pom. kana. 2. skupine Jakob Vouk v Ljubljani — vsi za pomožne kand. 1. skupine. čuvar tt. 1 2. skup. Lud. Race v Kranju za nadzornika tt. 1. 1. skup. in pismono-ša 2. skup. Jakob Smolnikar pri ravnateljstvu za zvaničnika 1. skupine.
*	Razpis natečaja. Razpisuje se služba upravnika pri pošti Ptuj (II. r.). Prošnje naj se vlagajo do 15. aprila t. 1. na poštno in brzojavno ravnateljstvo v Ljubljani. — Nadalje se razpisujejo Metlika (IV. r.) Studenec pri Ljubljani (II-2), Nova vas pri Rakeku (II-2), Muta (II.-2) Toplice pri Novem mestu (II-2), Mislinie (11-2), Št. Vid pri Stič ni (II-2), Rogaševci (II-2), Planina pri Rakeku (II-2), Križevci v Prekmurju (II.-2), Gorje pri Bledu (II-2) Gor. Lendava (II.-2) Zg. Sv. Kungota (II.-2) Prošnje naj se vlože do 15. aprila na poštno in brzojavno ravnateljstvo v Ljubljani.
*	Na vojni pomorski akademiji v Dubrovniku je razpisano službeno mesto stalnega profesorja za francoski in nemški iezik s terminom do 15. maja. Kandidati morajo imeti fakultetno kvalifikacijo in vsaj pet let šclske službe. Prošnje ie nasloviti na Pomorsko vojno akademijo v Dubrovniku.
*	Obrestna mera pri Obrtni banki Uprav ni odbor Obrtne banke ie sklenil da bodo obresti za vezane vloge znašale največ do 6 odstotkov, obresti za nevezane vloge in tekoče račune pa 3.5 odstotkov.
+ Davčna oprostitev novih zgradb. Ka kor znano, se s čl. 81 novega finančnega zakona oproščajo v Beogradu vse zgradbe, zgrajene po 1. novembru 1. 1918. kakor tudi vse zgradbe, ki bodo v bodoče zgrajene hišnega davka ter vseh državnih in občinskih doklad in sicer pritlične in enonadstrop ne za dobo 30 let, večnadstropne pa za dobo 30 let. V vseh ostalih mestih se oproščajo davka na hišno najemnino nove zgradbe in novo zgrajeni deli obstoječih zgradb, v mestih z več kot 50.000 prebivalci na 20 let, v mestih z več kot 20.000 prebivalci na 15 let, v ostalih mestih pa na 10 let. Opozarjamo, da se davčna oprostitev novih zgradb pridobi s posebno prošnjo, ki
jo je treba predložiti v roku 30 dni od dneva, ko je bilo izdano dovoljenje za uporabo zgradbe, če pa se je zgradba že prej uporabljala, od dneva dejanske uporabe. Od tega dneva se tudi računa početek davčne oprostitve. Oprostitev se skrajša za dvakrat toliko časa. za kolikor je bila prošnja kasneje predložena. Končno se vse zgradbe v oblastih, za katere obstoji pravica oprostitve od davka na hišno naiemnino, naknadno oproščajo plačevanja tega davka v mejah kakor so zgoraj navedene, ako njih lastniki zahtevajo oprostitev v roku 45 dni od dneva, ko je novi finančni zakon stopil v veljavo.
*	Razpis službenih mest pri Državni hipotekami banki. Za otvoritev glavnih podružnic Državne hipotekarne banke v Ljubljani in v Zagrebu je razpisan natečaj za dva upravnika, dva šefa knjigovodstva in dva uradnika-pripravnika. Za upravnika se zahteva univerzitetna izobrazba (komercialna veda) in 12 let državne službe, za ostale uradnike pa državna trgovska akademija ali njej enaka šola. Vsi izbrani uradniki se morajo pismeno zavezati, da napravijo v enem letu strokovni uradniški izpit. Ženske nimajo pravice do tega natečaja interesente opozarjamo na razpis v 37. številki »Uradnega lista«.
*	VII Ljubljanski veleseiem od 2. do 11 julija 1927. Rok za prijavo udeležbe na letošnjem velesejmu bo kmalu potekel. Takoj nato se bo pričelo z dodeljevanjem razstavnih prostorov in se bo moglo na pozno došle prijave ozirati le še, v kolikor bo razpoložljivega prostora. Vsak industrijalec, obrtnik in trgovec, ki zna varovati svoj poslovni interes, razstavlja na Ljubljanskem velesejmu, ki omogoča solidno trgovanje in razpečevanje izdelkov. Udeležba na Ljubljanskem velesejmu 'le eno najuspešnejših sredstev, da si tvrdke povečajo svoje proizvajanje. Zato naj se v svojo lastno korist čim prej odločijo za udeležbo in se prijavijo ura-du Ljubljanskega velesejma.
*	Karte s privitim robom. Karte, na katerih je spodnji del privihan, se samo tedaj smatrajo za dopisnice, ako je privihani del cel nalepljen na karto. One karte pa, pri katerih je privihani del samo z znamko prilepljen ali pa z iglo pripet na karto ali pa samo z robovi prilepljen nanjo, spadajo med pisma ter morajo biti kakor pisma frankirane.
*	Nepovoljne prilike za izselience v Kanadi. Naš generalni konzulat v Kanadi resno opozarja vse one, ki se nameravajo izseliti v Kanado, naj pridejo samo taki, ki iščejo posla kot poljedelci. S farmarjem naj sklenejo pogodbo vsaj za eno leto, da ne ostanejo pozimi brez posla. Nikar pa naj ne prihajajo taki, ki bi se iz Kanade radi vtihotapili v Zedinjene države, ker bi iih na meji gotovo zalotili in obsodili na leto dni zapora. Tovarniških rn rudniških delavcev je v Kanadi že v izobilju in bi novi prišleci ne našli dela.
+ Razstava pomočniških ln vajeniških del v Brežicah se bo vršila od 16. do 18. in ne kakor se je prvotno javilo od 17. do
24. aprila.
*	Pogreša se od pondeljka popoldne dalje 82 let stara Ivana Mahkota. stanujoča v Ljubljani, Pred Škofijo 21. Večkrat je omenjala, da bo šla enkrat proti Kranju. V pon-deljek popoldne je odšla z doma in se ni več vrnila. Postave ie majhne, drobnega obraza, oblečena v sivo' obleko, na glavi ima belo ruto Kdor kaj ve o njej. naj sporoči na naslov: Karel Mahkota. Pred Škofijo 21, lahko tudi telefonično na št 2306 Vsi tozadevni stroški se povrnejo
*	Utopljenka v Savi. Pri Dugem selu v zagrebški oblasti so našli predvčerajšnjim v Savi med vrbičevjem, žensko truplo, ki je po mnenju zdravnika kakih 14 dni ležalo v vodi. Utopljenka je bila agnoscirana kot Amalija Zagozda, ki je zaradi nesrečne ljubezni pri Zagrebu skočila v Savo.
*	Ugoden nakup nogavic, vezenine in žepnih robcev ie pri O Dobeic. Pred Školjk. št 15_ »M
Višek elegance
tvorijo gotovo krasni modeli modernih damskih plaščev, ki iih je videti v izložbah tvrdke F. Lukič, Pred škofijo št 19. Še krasnejsa pa je zaloga. — Cene so razmeroma neverjetno nizke.
♦	Ribiške priprave^ orožje in streijivo, lovske potrebščine ter vsa popravila pri puškarju F. K. KAISER, Ljubljana. _ 256
«ITO» zobna pasta najboljša.
♦	Tkanina »Eternum«, glavna zaloga za Jugoslavijo pri J. Medved, manufaktura Ljubljana, Tavčarjeva ulica 7.
♦	Pri gripi bronhitisu, vnetju bezgavk, katarju pljučnih konic, zasluzen ju nosu in požiralnika, obolelostih ušes in oči skrbite za to, da želodec in črevo z rabo prirodne grenčice »Franz - Josef« večkrat temeljito očistimo. Odlični strokovnjaki za negovanje zdravja potrtujejo, da tudi pri vročičnih nalezljivih boleznih voda Franz - Josef trpečemu človeštvu izkazuje velike dobrote.
nega prehoda — lotil »Oljke*, ki zahteva rutiniranega, številno in kvalitativno močnega pevskega aparata. Glasovno ie zbor <Dra-ve» dokaj uravnan, manjka mu pa krepkejše kompaktnosti in predvsem sile; težišče tvori moški zbor, dočim je v ženskem zboru sopran šibek in alt premalo zveneč. A kljub tean nedostatkom je zbor častno rešil težko nalogo. tO nevihti* je bila podana dinamično in deklamatorično bolj medlo, na nekaterih mestih tudi prehitro. Veliko boljši je bil zbor v <01}ki», katere dinamika in dekla-macija sta bili vzorni in prednašanje posebno v drugem in tretjem odstavku vee hvalevredno.
Solisti pater Kolb, ga. Vedralova in Ba-jukova so bili dobri, orkester na mestu. Proslava se je vršila v nabito polni dvorani, kar priča, kako priljubljen in popularen je naš Sattner. Po prvem odstavku <01jke> je predsednik zbora gosp. dr. Bergoč v kratkem govoru orisal življenje slavljenca, njegovo delovanje in mu v imenu <Drave» poklonil srebrn venec z liro. V imenu <Glas-bene Matice* sta slavljencu čestitala ip mu izročila lovorov venec gg. ravn. Tominšek in ravn. Hladek.	—t.
Dirigent Oskar Nedbal t Ljubljani. Kakor emo javili, pride v torek, dne 12. t. m. v Ljubljano eden najznamenitejših slovanskih dirigentov, gosp. Oskar Nedbal. Dirigiral bo v naši operi največji češki operni umotvor svetovne slave, Smetanovo cProda-no nevesto*. Brez dvoma bo zanimivo sli-
šati to opero, ki se je že več kot stokrat izvajala na našem odru, pod taktirko tako znamenitega dirigenta Oskarja Nedbala, ki je nesel to Smetanovo delo že v Pariz in tudi na Špansko. Predstava bo izven. Vstopnice v predprodaji v operi.
Zagrebško gledališče v znamenja rednk eije. Na podlagi posebnega ukaza so upokojeni trije Člaui zagrebškfe opere: Milena Šughova Slavko Eisenhuth in Miroslav Patek
Kriza literature ali kriza občinstva? Zna ni zagrebški kritik, reformator cVijenca* dr. Ivan Nevistič bo predaval o tem zanimivem vprašanju danes, v četrtek v zagrebškem gledališču v Tuškancu.
Za!ewski v Beogradu Ruski barionist Žiga Zalewski gostuje ta teden dvakrat v beograjski operi. Pel bo prvič ulogo Scarpie v Ppcdnijevi <Tosci>, drugič pa naslovno partijo Verdijevega <Rigoletta>.
Premijera nove drame bratov Čapko* cAdam ustvaritelj*, o kateri smo že poročali, bo dne 12 t. m. v praškem Narodnem di-vadlu. Važne uloge so razdeljene med same prvovrstne igralke in igralce
Znanstveno in litrrarno delo sovjetske?« diplomata t Pragi. Ruski filolog Roman Ja-kobson, ki je ataše sovjetske misije v Pragi, je izdal nedavno študijo o češkem verzu v ruščini in češčini. te dni pa sta izšla v njegovi kritični izdaji dva spisa v srednjeveški češčini cSpor duše s telesom* in <0 nevarnem času smrti*. Spisa potekata iz tretjega desetletja 14. stoletja in sta sestavljena v verzih.
H. de BAlžAC
Ljubimkanje v
samostanu...
??????????
s 1111111 > i
;mniaI3A iUAEqnt| rasBanajj
qos?iqnT jsujg -etizsjj
Iz Ljubljane
j— Veliki župan g. dr. Vodopivec bo jutri v petek službeno odsoten radi česar odpadejo sprejemi strank.
u— Za pravice mestnih delavcev se poteguje »Slovenec« na prav poseben način. O zadevi, ki jo klerikalci svetohlinsko po svoje zavijajo, smo se informirali in dobili naslednje podatke: »Mestno cestno nadzorstvo ima glasom proračuna mestne občine ljubljanske 150 delavcev stalnega kadra za redna dela. To število je kompletno. Tekom lanskega leta je mestna občina dobila za nekatera izredna dela še partijo sezonskih delavcev, ki so se plačevali na račun raznih izrednih kreditov, posebno na račun kal-dtminskega fonda; omenjena izredna dela so bila po večini končana lani v pozni jeseni; da se to sezonsko delavstvo ni odpustilo tik ob nastopu zime, ko je zaslužek najtežji, jih je mestni gradbeni urad uporabljal za razne nujne stvari, posebno pa pri snegu. Sedaj na pomlad, ko so vsa zadevna dela končana in krediti izčrpani, je mestna občina odpovedala omenjeni partiji sezonskih delavcev delo in jim ob enem sporočila, da pridejo najbrže v najkrajšem času zopet lahko do zaposlitve, ker prevzame mestni gradbeni urad v svojo režijo Izvršitev nekaterih del na erarskih cestiščih in se pristopi k izvrševanju še nekaterih drugih načrtov. Pripomniti je pa treba, da je v citirani partiji tudi precej ljudi, ki se vozijo iz kmetij v Ljubljano na delo. dočim je prav v poslednjem času vse polno brezposelnih Ljubljančanov, ki bi radi prijeli za vsako delo, pa ga tudi pri lastni občini ne morejo vsi dobiti«. Sedaj pa pride »Slovenec« in napada baš ono uradništvo, ki je preskrbelo da so bili tudi sezonski delavci zaposleni preko zime ter si v »Slovencu« klerikalni gerenti vrh tega lastijo zaslugo, da so prov-ztočili zopetno zaposlitev tega delavstva. Mali klerikalni ministri na ljubljanskem ro-tovžu bi namreč radi izgledali nekoliko lepše od svojih večjih kolegov v Beogradu. Toda listka, na katerem stoji zapisano, da se je baš pod klerikalno-radikalskim režimom izvršila najnasilneiša redukcija državnih nastavljencev in železniških delavcev ter je bilo na stotine rodbin pahnjenih v pogibeij baš takrat, ko je bil minister so-cijalne politike slovenski klerikalec, tega listka klerikalni mali in nekoliko večji ministri ne bodo kar tako strgali raz svojih klobukov.
u— Vojaška vest. Brigadni general Sava Tripkovič, doslej pomočnik komandanta Dravske divizijske oblasti v Ljubljani, je imenovan za komandanta divizije na Ceti-nju
u— Deložacije v LJubljani se množe.
Mestni magistrat ljubljanski Ima na podlagi rezsodb stanovanjskega sodišča izvršiti v bližnjih dneh po svojih organih dvanajst prisilnih deložacij. Stranke se bodo vselile v zasilna stanovanja.
u— Državni tehnični Izpit za gradbene inženjerje je položil v Beogradu z odličnim uspehom e mž. Oton Ahlfeld iz Ljubljane pri gradbenem podjetju inž. Dukič in dr Čestitamo!	533
u— Šentjakobska knjižnica v LJubljani, Stari trg U, ie izposodila marca 4236 strankam 15-54Č knifg. Knjižnica posluje vsak delavnik od 4. pop. do 8. zvečer in izposoja slovenske, srbohrvatske, češke, ruske, nemške, francoske, italijanske, angleške in espe rr.ntske knjige ter modne liste vsakomur, kdor se zadostno legitimira. Na razpolago tiskani imeniki knjig, ki jih kupi. da si napišeš številke knjig doma.
u— II. redni občni zbor Radio-kluba v Ljubljani se bo vršil v torek dne 12. t. m. ob pol 8. uri zvečer v klubovem lokalu na velesejmu. Vabimo članstvo k udeležbi.
u— Člane Radiokluba opozarjamo, da se bodo danes v klubovem lokalu na velesejmu polnili pod strokovnim vodstvom akumu latorji vseh vrst Izročijo naj jih oskrbniku velesejma g. Logarju.
u— »Ljubljanski Sokol« ponovno opozarja in vabi članstvo, p t. stariše in vse prijatelje sokolskega naraščaja na .svoje mladinsko telovadno akademijo, katera se vrši v soboto 9. t. t oč n o ob 8. zvečer v društveni telovadnici v Narodnem domu Spored obsega sledeče točke: 1. moška deca: proste vaje z dolgo palico; 2. moški naraščaj hkratni skoki čez tri konje: 3. ženska deca vaje na treh gredeh; 4. moški naraščaj; «Dvanajstorica» 5. moški in ženski naraščaj: orodna telovadba; 6. ženski naraščaj: proste vaje za pokrajinski zlet leta 1927; 7 moški narašča!: «Buči
DANSKI NAKIT
za vse Trste obleke evilo, fiipke, trakove, modne gumbe, fino perilo j.- izkljoSno lepše izbrati ter ceneje ku piti kakor pri tvrdki
T. EGEB, LJUBLJANA Sv. Petra cesta itev 2
Najcenej&a zaloga v-r »trebSčin za šivilje in rrojače.
morje Adri.ianskc»; S. moška in ženska deca: igre; 9. moški naraščaj: vrhunške vaje; 10. ženski naraščaj: rajalne vaje; 11. moški naraščaj: »Lavovi«; 12, Zaključna skupina. Vstopnina: 4 Din. sedeži 10 Din.
534
u— Slovensko zdravniško društvo ima nadaljevanje občnega zbora v petek, dne 8. aprila ob 8. zvečer v prostorih restavracije Ljubljanski dvor«.	523
u— Občni zbor Delniške stavbinske družbe »Union« v LJubljani se bo vršil v četrtek dne 28. aprila ob 16. uri v »srebrni dvorani« Grand hotela »Union« v Ljubljani. 535 u— Rekvijem za pokojno gospo Marijo Šušteršič-Tičar se vrši v petek 8. t- m. ob 7. v frančiškanski cerkvi.
n— Najditelj dem ant nega nhana (okrogle oblike) se naproša, da ga proti nagradi odda na policiji. Izgubljen je bil v veliki dvorani Uniona dne 4. t m. okoli 21. ure. 531 u— Volno, bombaž za strojno pletenje in ročna dela dobite po najnižjih cenah pri PBELOGL, Ljubljana. Stari trg 12 in Židovska ulica 4.	93 u— Tovarna Jos. Relch naznanja občinstvu, da plisira v najmodernejših vzorcih tekom 24 ur. Obenem se priporoča za ke-nično čiščenje oblek, kakor tudi za barvanje v različnih barvah. Vsako delo izvrši z največjo vestnostjo in v najkrajšem času, na želio tudi v 24 urah. 525 u— Perilo, kravate, nogavice itd. sraice po meri v 24. urah. Oglejte si te lepe in ugodne stvari brezobvezno v trgovini P. Magdič, Ljubljana. 122 u— Kravate, ovratnike, sifon in razno belo blago po solidnih cenah pri Francu Pavlin n. Gradišče 3. 519 u— Izbiro lepega damskega in moškega perila, nogavic, vezenine, čipk ter potrebšči ne za šivilje nudi po najnižjih cenah trgovina I- Podboj. Sv Petra cesta 95. 529 a— Kolo lugoslovensklb sester v Štepanji vasi je imelo na tiho nedeljo svoj letni obč. zbor v Tavčarjevi sobi. Društvo je imelo dohodkov Din 11.744.82 in stroškov Din 11-381, v blagajni je ostalo še 363.82 Din. Izvoljen je sledeči odbor: Marija Likar predsednica Miti Pogačnik podpredsednica, Marica Žgur tajnica, Fani Rosshaupel namestnica, Medi Frank blagajničarka, Mirni Benedik namestnica, Leopoldina Škrianc. Flassig Antonija, Gradišek Mici, odbornice. Pavlica Antonija, Bizilj Mici, Hudnik Justa. v nadzorstveni svet. Namestnice so: Kre-gar Ivana, Kregar Marija, Novak Ana, Verbinc Anica, Fink Marija in Štrus Albina.
u— Policijske prijave. Od torka na sredo so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 3 tatvine, 1 telesna poškodba, 1 pretep, 1 goljufija, 3 prestopki kaljenja nočnega miru, 1 prestopek prekoračenja policijske ure in 6 prestopkov cestno-policijskega reda. Aretacij je bilo izvršenih 5 in sicer: 1 radi pijanosti in razgrajanja ter 4 radi vlačugar-stva.
u— Zopet dve kolesi ukradeni. Nastalo je lepše vreme, ceste so ss osušile in s tem je za tatove nastala tudi vrednost koles, ki jih pridno kradejo. V torek sta bili ukradeni že zopet dve kolesi. Zvečer okrog 20. ure je zmanjkalo iz sobe za posle 1000 Din vredno kolo mesarju Antonu Puciharju na Medvedovi cesti št. 22. okrog 22. ure pa z dvorišča na Dunajski cesti št. 41 sedlarju Leopoldu Šušteršiču 2500 Din vredno kolo zramke Erika.
Pristne
gojzarje
ter vse vrste športnih čevljev izdeluje edina špecijalna izde-lovalnica športnih čevljev v Jugoslaviji: J. Brajer. Breg štev 1. Liubljana.
Na svečanost ali predavanja
ne hodite brez ANACOT-PAST1L,
K1 Vas či vaio 'azni^ hole'ni
Iz Maribora
a— Olepševalno društvo ie imelo v torek zvečer svoj občni zbor v Narodnem domu. Delovanje društva v preteklem letu, ki ie bilo zelo vneto in je pokazalo mnogo smisla in ljubezni za napredek mesta, je očrtal uvodoma predsednik g. dr. Lipold ter se pri tem hvaležno spominjal vseh vrlih sotrudnikov. posebno pa vodje Mestnega gradbenega urada, g nadsvetnika Cerneta, ki se je še s posebno vnemo posvetil In-tencijam Olepševalnega drištva. Društveni tajnik g. ravnatelj Jaka Župančič ie obširno poročal o notranjem delovanju, ki je pokazalo z zadoščenjem sprejete uspehe. Poročevalec je zlasti povdarial veliko subvencijo mestne občine, ki je društvu omogočila popravljanje popolnoma zanemarjene ceste na Kalvarijo, mestnega parka in zidanie paviljona pri Treh ribnikih ter ureditev zapuščenega vrta Olepševalnega društva. Agllni blagajnik, svetnik Ivan Knop. je dal blagajniško poročilo, ki izkazuje naravnost ogromen denarni promet v znesku 424.294 Din. In vse te neštete blagajniške posle je opravljal vzorno g. svetnik Knop brezplačno. Društvo šteje sedai črez 1300 članov. Na predlog revizorja g nadučitelja Kopiča je občni zbor podelil odboru absolutorij Predsednik dr. Lipold je še opozoril na 50 letnico društva, ki jo bodo proslavili s pri
merno manifestacijo in veliko ljudsko veselico v mestnem parku. Ciani so pri slučajnostih še živahno razpravljali o raznih potrebah društva in je bilo sklenjeno zlasti renoviranje mestnega parka, ki ga je treba vnovič zasaditi, ker je lanska nevihta podrla drevesa- Odbor bo sploh intenzivno nadaljeval z olepšavanjem mesta. Ostal ie isti, ker mu še ni potekia 3 letna funkcijska dcba.
a— Oficirski dom v Mariboru priredi v sc-boto 9. aprila družabni večer v veliki dvorani Kazine. Vabljeni vsi. ki so sprejeli stalne pozivnice. Začetek je točno ob 21. uri. Obleka poljubna.
a— Szabo in Ihrring. Pri zadnjem porotnem zasedanju sta bila obsojena na večletno ječo mednarodna vlomilca Szabo in Ihrring, ki sta izvrševala po vsej državi vlome ter pokradla iz šolskih blagajn in blagajn davčnih uradov okrog 1,250.000 Din. Ker se je domnevalo, da svedrovca nista opravljala svedrovsko obrt samo v Jugoslaviji je tikaišnji policijski komisariiat razposlal raznim policijskim ravnateljstvom sosednih držav njune slike, daktiloskopične posnetke in imena, pod katerimi sta se zgiasovala. Na podlagi omenjenih pripomočkov ie uspelo policiji v Lincu ugotoviti, da sta se Irring in Szabo nahajala v Lincu dne II. in 12. novembra 1925, zglašena pod napačnimi imeni. Naslednjega dne nista bila več zgla-šena, pač pa je bil izvršen iste noči vlom v tamkajšnjo realko. Iz navTtane blagajne pa je bil ukraden večji znesek gotovine. Vlomilca, ki se nahajata v mariborskih za' porih, bosta tudi glede obiskov v Avstriji zaslišana, nakar bo ves materijal poslan avstrijskim oblastim, ki bodo gotovo zahtevale njuno izročitev po odsluženi kazni, ki jima jo je prisodila tukajšnja porota.
a— Občni zbor trgovskega in obrtnega društva v Mariboru. Snoči se je vršil v Narodnem domu občni zbor Slovenskega trgovskega in obrtnega društva, za katerega ia vladalo v tukajšnjih trgovskih in obrtniških krogih živahno zanimanje. Ob 21. je otvoril zborovanje ravnatelj Kreditne banke g. Klobučar, pozdravil podžupana g. dr. Lipolda, zastopnika »Jutra« g. dr. Reismana piedsednika Zveze trgovskih gremijev g. \Veixla, zastopnika ptujskih trgovcev g. Senčarja in zastopnika trgovskih nameščen cev g- Teplyja. Po kratkem nagovoru predsednika so sledila poročila tajnika g. Me-jovška in blagajnika g- Rozmana, nakar ie g Poš v imenu revizijskega odbora predlagal absolutorij. Pred volitvami je odredil predsednik 10 minuten odmor. Po odmoru ie bil soglasno izvoljen za predsednika ve-letrgovec g. Šoštarič, ki je žrtvoval za napredek mariborskega trgovstva prav mnogo in se z veliko vnemo posveč? trgovskim vprašanjem. Za predsednika je bil izvoljen g. Rozina. Novo izvoljeni predsednik je takoj prevzel predsedstvo zbora. Pri slučajnostih se je razvila živahna debata, glavni referat pa je imel g. dT. Reisman. ki je govoril o geslu: »Svoji k svojim«, kar je izzvalo s strani trgovcev in obrtnikov veliko pritrjevanje in zadovoljstvo. Za njim -e govoril še predsednik gremijev g. Weixl in drugi.
Iz Celja
e— Borza dela v Celju. Poročilo o meseč nem delavskem gibanju od 1. do 31. marca kaže, da se je položaj na delovnem trgu nekoliko zboljšal, ker je bilo prijavljenih več prostih mest za rudarje, mizarje, kamnarje, oblačilne ter poljedelske delavce. Vsled na-stopivše spomladanske sezone je pa bilo tudi število dela iskajočih delavcev večje od prejšnjih mesecev. Delo ie iskalo: 474 moških in 116 žensk, izmed teh največ iz rudarske, kovinarske, lesne in stavbarske stioke ter dninarjev. — Prostih mest je bilo na razpolago 323 za moške in 64 za ženske. Posredovalo se je v tem mesecu v 197 slučajih, od teh pa uspešno le v 58 slučajih. Borzi dela ie došlo več prošenj za brezposelno podporo, ki jih je odstopila velikemu županu v rešitev v smislu tozadevnih predpisov. Prosilci so večinoma družinski očetje in že d-elj časa brezposelni. Glede na veliko število poljedelskih delavcev se ie borza dela obrnila na vodstvo državnega posestva Belje, ali rabi še kaj poljedelskih delavcev. Dobila pa je odgovor, da je Belie preskrbljeno že z delavci iz Prekmurja. Tekom meseca je odpadlo brezposelnih 90 moških in 35 žensk, tako da je ostalo brezposelnih v evidenci koncem meseca marca še 349 moških in 68 žensk.
e— Ljudsko vseučilišče v Celju. V pon-deljek, dne 4. t. m. je predaval g prof. Orožen o upravnih in političnih razmerah sedanje boljševiške Rusije. Opisal je podrobno ves ustroj ruske uprave, delokrog in sestavo mnogoštevilnih sovietov ter seznanil poslušalce z delom vseruskega kongresa sov-jetov. risal je delokrog poedinih komisa-njatov, dobro urejene špijonske organizacije, opisal rusko šolstvo ter na ta način vsestransko in temeljito podal sliko današnjega političnega in kulturnega življenja v Rusiji. Po predavanju sta se oglasila besedi tudi dva neznanca, ki sta skušala na svoj način zagovarjati ruski boljševizem in komunizem. Večje nesreče pa ni bilo. Predavatelj je žel za svoja zanimiva izvajanja obilo pritrjevanja, škoda samo, da ie bilo predavnje slabo obiskano.
e— Nova tvornica v Gaberju pri Celju. Poleg svoje tovarne za posodo gradi rvrd-ka Westen v Gaberju pri Celju novo tovarno za umetna gnojila. Delo hitro napreduje, tako da bo tvornica gotova že letos. Na dtugi strani pa ista tvrdka demontira bivšo Pertinačovo tovarno pri Sp. Lanovžu. Podrla se bodo tudi vsa poslopja ter xateri ia! porabil v druge svrhe.
e— Društvo državnih nameščencev in ujokojencev v Celju bo imelo svoj redni občni zbor v soboto, dne 9. t. ra. ob 8. zvečer v mali dvorani Narodnega doma v Celju. Na dnevnem redu ie tudi izpremetnba pravil o kateri bo poroča! predsednik g. prof. Raič. Novi člani se bodo spre.emali pred občnim zborom.
Iz Kranja
Narodna Čitalnica — žarišče kulturnega dela v Kranju
Preteklo soboto se je wšil v prostorih Narodnega doma občni zbor kranjske Na« rodne Čitalnice, ki stopa že v 65. leto svo« jega obstoja Dolga doba, bogata na delu, v kateri se zrcali pravzaprav vsa zgodovina kulturnosprosvet. udejstvovanja in strem« Ijenja nacijonalnega meščanstva gorenjske metropole v polpretekli dobi. Zborovanje čitalničnih odsekov, dramatičnega, glasbe« nega, knjižničnega in pevskega, pa je od« ločno manifestiralo potrebo eksistence tega najstarejšega kulturnega društva, ki je rav« r.o danes postalo pod svojo streho Narod* nega doma edino resno žarišče kulturnega dela v Kranju. Zato pa je tem večja dolž» nost širših meščanskih krogov, da delova« nje Čitalnice podprejo in zapuste pot absti« r.ence, kakor se je to na zboru pravilno povdarjalo.
Skupščino je otvoril in vodil g. direktor KošniK. Iz poročil funkcijonarjev central« nega odbora gg. Pirnata in Teplya je raz» vidno v obrisih veliko kulturno delo odbo» ra in njegovih odsekov. Društvo šteje 245 članov. Denarnega prometa je bilo 94.153.34 Din, od teh 47.272.68 Din dohodkov, z bla« gajnami samostojno upravljanih odsekov pa 237 114.44 Din. Inventar je cenjen okrog 50.000 Din. Na predlog g. Pahorja je bil podeljen centralnemu odboru absolutorij.
Poročilo gledališkega odseka je podal njegov predsednik g. svet. Gregorc.
Gledališki odsek beleži v tekoči sezoni krasne uspehe domače diletantske družine, ki je dvignila ode- na odlično stopnjo, ki dela čast prvim diletantskim ansamblom. Dosedaj je bilo v tekoči sezoni vprizorje« rih 10 raznih iger v 20 primerih, od katerih so našle zlasti "-Revček Andrejčeks, «Hlap» ci» in »Bratje sv. Bernarda« sijajen odziv občinstva. Denarnega pro eta je bilo Din 108.859 od 1. januar>a 1926. do 1. ar>rila t. 1.
O kra cm razmahu <*odbene<-<a odseka, oziroma čitalničnega orkestra je podal po» ročilo njegov vodja g. Stanko Završnik. V nretekl: peti poslovni dobi je sodeloval or» kester nri 75 prireditvah, kaT dokazuje ide» alizem in nesebičnost njegovih članov. — Šolski upravitelj g. Sepaher je poročal o pevskem zboru, ki zaznamuje ploaovito le» to. a sedaj zelo kritično dobo svojega dela. Sedaj vodi zbor g. švikaršič in je želeti, da se bo zbor izvil srečno iz notranje krize, ki ga je zabela vsled abstinence pevcev.
O delu Ljudske javne knjižnice je poro« čal g. Joško Horvat. Številke govorijo o po« trebi te ljudsko»vzgojne institucije. Knjiž« niča, ki ima 5361 knjig, se je pomnožila za 254 knjig V 145 izposojevalnih urah je bi« lo v letu 1926. izposojenih 7414 knjig. Pro« meta je bilo 12.755 Din. Vsa poročila od« sekovih načelnikov, ki so izraz vzornega podrobnega organizacijskega dela, so bila z odobravanjem sprejeta.
Pri volitvah je bil za predsednika izvo« lien soglasno gospod ravnatelj Košnik, v odbor pa sledeči gospodje: Andoljšek, Bez« jak, svet. Gregorc, Pirnat, ravnatelj Sire, Teply, kot namestniki gdč. Puceva, gg. B. Deu in prof. Kolar, kot pregledniki gg. Be« denk, Bidovc V. in šolski referent V. Rus, kot praporščak A. Blaznik.
r— Odmera hišne najmarine za leto 1927. jo pri okrajnem davčnem oblastvu za ob« čino Kranj zaključena. Odmemi izkazi so pri davčnem oblastvu razpoloženi do 15. t m., do 30. t. m pa se lahko vlagajo prizivi zoper odmero.
r— Vlomilcem nc. sledu. Našim marlji« vim orožnikom se je posrečilo priti na sled vlomilcem, ki so preteklo soboto vlomili v tobakarno ge. Lampret in v drugi polovici februarja v tukajšnji občinski urad. Upa« mo, da ne uidejo zasluženi kazni.
r— Gradbena zadruga «Lastni dom* je storila vse korake, da zainteresira reflek* tante za gradnjo enodružinskih stanovanj« skih hiš. Kakor čujemo. je povzročila dve« tretjinska ;arancija od strani mestne obči« nf precej težav, ker mnogi reflektanti no razpolagajo s tako visokim kapitalom. Ra« d: tega se je oglasila pri g. žunanu depu« tdcija odbora s prošnjo, da občina zviša ga« rancijo na % celokupnega gradbenega pro« računa. O tem predlogu bo moral sklepati kranjski občinski odbor.
r— Nesreča kolesarja. V torek okrog 20. je privozil navzdol po Jelenovem klancu kolesar Vaclav Jankovič, trgovski sotrudnik iz Kamnika. V diru se je zaletel v kamniti zid ob Mnidičevem mlinu ter padel na tla tako nesrečno, da je obležal nezavesten. Rešilni oddelek tukajšnjega gasilnega dru« šiva ga je takoj prepeljal v svoje prostore v mestni hiši, kjer i u je bila dana zdTav« niška pomoč. Jankovič, si je pri padcu močno pretresel možgane, je ležal pozno v noč v nezavesti. Naslednie jutro pa si jo opomogel in so ga odpravili v Kamnik.
r— alnični orl-ester je imel preteleli petek v Narodnem domu občni zbor. Po» ročila funkcijonarjev so podala jasno sli« ko njegovega udejstvovanja, ki je bilo ta« ko vsestransko in uspešno, da si brez nje« govega sodelovanja ni mogoče misKti dru« žabnega in društvenega življenja v Narod« nem domu, vsaj ne v takem obsegu, kakor je bilo to v pretekli zimski sezoni. Orke« sfer je sodeloval nič manj kot pri 75. pri« reditvah, bodisi plesnih, družabnih, gledali« ških, slavnostnih itd. Pod vodstvom diri« genta učitelji Stanka Završnika je do« segel o.kester že odlično stopnjo. Za na«
čelnika je bil iz ;!iem u. telj g. Mirko Ro. jina. za. lirig-nta g. Završnik, za tajnika g. Repič, za blagajnika g. Jezeršek, za od« bornika gdč. Andoljškova in g. Reš ter za pic >lednika gg. Mijnik in Vran.
iz Trbovelj
r— Velika gaisilska slavnost v Kranju. 1. maja se bo vršila v Kranju velika gasil« ska slavnost ob priliki blagoslovitve nove motorne brizgalne in avtomobila, ki ju je naročilo domače Prostovoljno gasilsko in reševalno društvo v Franciji. Društva se opozarjajo, da upoštevajo to slavlje.
t— Poučno predavanje v Sokolskem dot mu. V pondeljek 11. t. m. ob pol 8. zvečer se bo vršilo v Sokolskem domu v Trbovljah medavanje g. Julija Novaka o temi: Te« lesna vzgoja — zdravje naroda. — Vstop prost.
t— Razglasi o odtegljajih za 11. skupino. Na vseh obratih TPD so se pojavili raz« glasi, v katerih se naznanja, da ie pokra« jnska konferenca zaupnikov II. rudarske skupine sklenila, da se bo vsakemu delav« cu ali delavki odtegnilo mesečno 50 par oziroma letno 6 Din za II. skupino Bese« dilo teh razglasov je v nasprotju z dejan« skim stanom, ker konferenca o kakšnih od« tegljajih ni prav ničesar sklepala. Tudi se ni sestavil in odobril proračun za 1. 1927.. ker je bilo sklenjeno, da se II. rudarska skupina likvidira in stopijo na njeno mesto zaupniki, izvoljeni na podlagi zakona o za« ščiti države S tem sklepom je soglašal tu« di rudarski glavar ing. StrgaT, ki je bil na« vzoč na konferenci. Pravila za rudarsko zadrugo še izrecno naglašajo: «Vsi udje za« druge so dolžni v dosego zadružnih name« nov po možnosti sodelovati, spolnjevati po pravilih sklepe zborovanj in upravnih or« ganov in plačevati prispevke na podlagi preudarka, sklenjenega na zborovanju in odobrenega po rudarskem glavarstvu.® Iz tega je jasno razvidno, da nima nikdo pra« vice odtegovati prispevkov, ker ne obstoji zanje noben sklep in nobena odobritev po rudarski oblasti. Pričakujemo, da bo za« časni odbor, ki je bil poverjen z izrecnim sklepom, da izvede likvidacijo, podvzel vse potrebne korake, da se omenjeni razglasi razveljavijo.
t— Praktični tečaj iz kmetijstva. Prak« tičnega tečaja obrezovanja in cepljenja dre« ves se je udeležilo okoli 20 kmetovalcev. Demonstriral je strokovni učitelj g. Kafol iz Ljubljane
t— Pobiranje občinske trošarine. Da se omogoči redno poslovanje se je uvedlo po« tiranje občinske trošarine na vino, pivo, žganje itd. v občinski pisarni vsak dan iz« vzemši nedelj in praznikov od 8 do 10. do« poldne. Stranke se morejo samo ob tem ča« su zglasiti. Referent za pobiranje občinske trošarine je občinski odbornik g. Miha Ko« ren.
Iz Zagorja
s— Kotredežke novice. Ustanovila se je nova električna zadruga za Kotredež, Potoško vas in okolico 8 sedežem v Kotredežu. Tok bo dobavila Trboveljska premogokopna Iru-žba od svojega transformatorja v Potoški vasi. Včlanjenih je že preko 20 članov. Priporočati je, da bi tudi občina, ki vidno napreduje, dala na bolj prometnih krajih ceste montirati nekaj žarnic. S tem bi bilo poma-gano zadrugi, kraj pa bi imel lepo razsvetljeno cesto. — Vodovod za občino Zagorje, ki je izpeljan skozi kotredežko dolino, je napeljalo tudi več tukajšnjih posestnikov v svoje" hiše. Le škoda je, da niso postavili v sredini vasi hidranta za slučaj požara, ker je v vasi več 8 slamo kritih poslopij. _ Županstvo je dalo temeljito popraviti in nasuH cesto od zagorske ceste do pod Gradu starodavnega Gamberka. Sprehodi za turiste na Sveto ali Čemšeniško planino bodo najlepši — Pod vasjo Vozlek blizu Kotredeža se že več let premiče ogromno plazovje, ki grozi uničiti vas. Odneslo je že več lepih njiv in travnikov. Najbolj sta ogrožena hiša in gosp. poslopje posestnikov ,2eleznika in Bučevca. Plazovje je nastalo vsled močvirnate zemlje in ponovnega deževja.
PodivjanaTmladina
Preteklo nedeljo so se odigrali v kosta-njeviški okolici prizori, ki pričajo o skrajni podivjanosti mladln^ v tamkajšnjem okraju.
Vaš Orehnvica je dala naši armadi nekaj novincev, katere so spremljali v še večjem številu domači fantje Bilo jih Je okoli 25. 2e po mestu samem so bili precej glasni vendar pa do izgredov ni prišlo. Ko pa ie prišel voz z rekruti do gostilne Aleksandra Gregoriča zunaj Kostanjevice, je nek mladenič nenadoma skočil z voza in brez vsakega povoda sunil Slavka Škedlja. sina gozdnega čuvaja, z nožem v rebra in ga smrtno nevarno ranil. ŠkedelJ je prišel čisto slučajno Iz gostilne in Je pred hišo opazoval odhajajoče fante, nič hudega sluteč. Voz se je kasneje ustavil pri Ignaciju Colariču na Križa-ju. Ker se je gostilničar bal. da bi moglo priti do pre epov, Je prosil voznika, naj nadaljuje vožnjo in spravi fante zopet na voz Med tem pa je več fantov pngrabilr kolo posestnikovega sina Alojzija Ponik-varja iz bližnjega Saiovca. k" Je bilo pred gostilno Ker ie bila nevarnost, da mu bodo kolo razdejali, ie šel Ponikvar iz gostil-
Vremensko poročilo
Meteorološki zavod » l.itiMiam 6. aprila 1927.
ViSina han-mcir- -(ms b n
Kraj	Cas
>pazovanji	
£ £ o
Ljubljana (dvorec) . . .
Maribor . . . Zagreb . . • « Beograd . > . Sarajevo . . • Skopi je . . . . Dubrovnik . , Split . . , , Praha
8. 14. 21.
8.
/ ov7 758-4 7652 753-9 75v3 751-5 7-98
759	H
760	5 ■59 2 75S-* 7554
7-0 7 9 15-3 1-2-2
6-0
8-0 80 7-0 6 ( 11-0 12-0
70
Ol as 1»	Smei veti i ir Srzim v metrih	C C O <15 n	Padavine	
			Vrsta	» mm do 1 ar«
83	mirno		megla	
81	mirno		megla	
60	\V 6	7		
68	W 2	b		
93	Tirnr		megla	
yi	ESE 2	10	dež	0.1
73	mirno	1°	dež	03
TI	mi.no	Id		
8-5	SE 1	0	dež	1.0
7o	NW 1	6		
82	mirno	7		
—	ENE 4	10	dej	4.0
Salnce vzhaja ob 532, zahaja ob 18.34, luna vzhaja ob 8.31, zahaja ob 0.35. NajviSja temperatura danes v Ljubi lam 15.6 C, najnižja 63 C.
Dunajska vremenska napoved za četrtek: 01af.no in toplejše, dež. Močnejši zapadni vetrovi.
Tržaška vremenska napoved za četrtek: Lahki vetrovi z raznih strani. Nebo spremenljivo, deloma oblačno in nekoliko dežja. Temperatura od 9 do 15 stopinj. Morje neko
llko razburkano.
ne in prosil fante, naj puste kolo v miru. Toda ti so hipoma navalili nanj in ga obdelali z noži in bodali do nezavesti. Posestnika Janez Pišek in Rudolf Cunk sta hotela fante pomiriti, a sta jo za zahvalo izkupila. Pišek je dobil 14 bodljajev po glavi in po životu Cunka pa je neki pretepač sunil z nožem v prsa in se ie zahvaliti le slučaju, da je obtičala konica noža v sklepni kosti. Nadaljno pretepavanje gostov je gostilničar preprečil s tem, da ie zaprl vhod v gostilno z roleto.
Poškodovancem je nudil prvo pomoč domači zdravnik, na čegar odredbo so bili potem prepeljani v bolnico v Brežice. O dogodku je bila takoj obveščena tudi žan-darmerija. Surovi izbruhi mladine so povzročili v Kostanjevici In okolici splošno razburjenost in je v interesu javne varnosti pot*eb<io. da se taki slučaji v bodoče za vsako ceno zatro.
Iz Ptuja
j— Slovensko obrtno društvo za Ptuj in okolico ima v nedeljo dne 10 t. m. ob 10. redni občni zbor v gornji dvorani Narodne« ga doma. Člani se vabijo k polnoštevilni udeležbi, zlasti ker se bodo razpravljala važna strokovna vprašanja.
j— Umrla je v Gradcu v bolnici gospa dr Fichtenau, soproga tukajšnjega nemške« ga odvetnika m obč. odbornika N. v m. p.
j— Naše gledališče G. Valo Bratina pri« pravlja s tukajšnjimi diletanti Dramatične« ga društva igro «Pasijon», ki jo namerava vprizoriti šestkrat. Za igro vlada že sedaj mnogo zanimanja S to igro ie dosegel v tekoči sezoni že trideseto predstavo, česar Prujčani doslej niso bili vajeni. Umestno bi bilo, da se na merodajnih mestih spom« nijo tudi našega gledališča s primerno sub« vencijo — ter tako vsaj delno razbremeni« jo tukajšnje lokalne dobrotnike gledališča j— Lepi pomladanski dnevi so zbudili tudi naše kolesarje iz zimskega spanja Za cvetno nedeljo ob 9. dop. sklicuje kolesar« sko društvo "Zvonček* občni zbor v Na« rodni dom. Razpravljalo se bo o programu letošnje sezone.
r"

L.
Iščemo avtotakso
za (rpovska po ovan'&
Plavam > do 6 D n od km brez diugih p-ispevkov. Refle*tiramo
samo na brezhiben voz Ponudbe na p štni predal št. 57.
Va?no za troovce z 2e>eznino, mešanim blagom n drug m pod etiem!
Opozarjamo na današnji oglas najstarejše do mače tovarne žičnikov in žiee Simon Pire, Kropa, v katerem se Vam nudijo žičniki in žica (žgana ali svetla) za mizarje, stavbena podjet.;a, čevljarje in žica posebno za le6ne trgovce. Pišite še danes po ceniki
Šport
ASK Primorje, nogom. sekcija. Danes ob 20. sestanek v posebni sobi restavracije «Slon», katerega naj se udeleže sledeči igral ci: Erman I. in II., Pečnik, Jančigaj, Slamič, Birsa, Dramičanin, Pišek, Čamernik, Priv« šek. Čebohin, Vindiš, Bogičevič ter gg. nač. Sancin, ravn. Šetina, ravn. Kuštrin, Slamič L ter sekcijski odborniki. — Načelnik.
Objave JZSS Danes ob 20. v kavarni Emona sestanek vseh smučarjev nastavni« kov. Glede na predstoječo alpsko tekmo je udeležba brezpogojno obvezna Na sesta« nek so poleg nastavnikov vabljeni vsi smu« čarji netekmovalci, ki bi hoteli na tekmi sodelovati kot funkcijonarji.
HI. kolo nogometnega prvenstva v Ljubljani V nedeljo 10. t. m se nadaljuje« jo prvenstvene tekme med ljubljanskimi klubi I. razreda Za protivnike je določil žreb v tem kolu Primorje in Hermes ter Ilirijo in Jadran. Dopoldne odigrata svojo prvenstveno tekmo predvidoma rezervni moštvi Primorja in Hermesa odnosno Pa« nonija in Svoboda iz II. razreda
% SK Ilirija, nogometna sekcija. Danes, v četrtek ob 17 uri trening za skupino ju« niorjev in dijakov. Obenem treba prevzeti pri načelstvu sekcije klubske izkaznice za 1927 in plačati članarino za prve štiri me« sece. — Načelnik.
Propagandna vožnja Motokluba v Ma« riboru se vrii v nedeljo 10 aprila, in sicer s startom na Trgu Svobode ob pol 11. uri dopoldne. Propagandna vožnja ima namen pokazati širši publiki motorna kolesa naših vozačev v večjem bsegu Na Trgu Svo« Kode si bo lahko vsak ogledal motorje in motorni vozači bodo dali rade volje inte« i'esentom informacije o motor|ih Motoklub jo agilen in stremi k povzdigi našega mo> tornega športa. ki 'e šele v razvoju in hoče pokazati s to propagandno vožnio. da stoji na trdnih nogah. Ist dan priredi klubski izlet z motornimi kolesi v Gortino blizu Dravograda. Odhod ob pol 14 uri z Glav« nega trga Motoklub namerava večkrat pri« rediti nedeljske izlete, o katerih bomo še poročali.	•
Iz JZSS. (Službeno.) Zimskosportni savez opozarja vse v poštev prihajajoče tek movalce za hitrostno alpsko tekmo dne 18. t. m. iz Kredarice v Krmo. da skrbe za prenos svoje prtljage sami, ako pa žele, naj v pismeni prijavi za tekmovanje zapro« sijo, da jim savez preskrbi nosača Stroške nosijo v tem slučaju sami Nadalje savez opozarja, da je pismene prijave poslati po« tom pristojnih klubov najkasneje do 11. t m. Na nakn-dne prijave se savez ne bo oziral, ker se žrebanje št»vilk vrši dne 11. t. m.
Otvoritvene dirke ASK Primorje. ASK Primorje priredi v nedeljo 24. aprila velike otvoritvene medklubske kolesarske dirke na dirkališču. Dunajska cesta. Začetek toč« no ob 15. uri. Razpored: 1. Častni krog; 2. dirka novincev: 3 krogi 1200 m; 3 dirka | juniorjev: 3 krogi 1200 m; 4. dirka gostov: 3 krogi 1200 m, 5 damska dirka: 3 krogi 1200 m. 6. dirka seniorjev: 3 krogi 1200 m, 7. glavna dirka: 10 krogov 4000 m, 8 dirka v parih 20 krogov 8000 m; 9 dirka ciljev: 9 krogov 3600 m: 10. zasledovalna dirka; 11. tolažilna dirka: 3 krogi 1200 m. Za vse tc dirke so razpisana običajna darila in kolajne.	'
Gospodarstvo
Pogledi na gospodarsko leto 1926«
Pod tem naslovom je izdala Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani knjigo, ki vsebuje finančna porašanja (davke, takse itd.), socialno politiko (bolniško in nezgodno zavarovanje itd.), trgovsko politiko, železnice, carinstvo, poštni in telefonski promet, gospodarsko zakonodajo, stanovsko organizacijo v Sloveniji, strokovno šolstvo, trgovski in obrtni naraščaj, kreditna vprašanja, pregled o potrdilih in svedočbah, katere je izdala zbornica 1. 1926., trgovske in zadružne registre. Vsa ta vprašanja so obravnavana seveda predvsem glede na našo pokrajino in nudi zato vsebinsko bogata knjiga pregledno sliko gospodarskega življenja v Sloveniji v minulem letu z vsemi težavami, 6 katerimi so se imeli boriti naši gospodarski krogi.
Knjigo je uredil prvi zbornični tajnik g. dr. Fran Windischer, ki je v naši ožji domovini gotovo najizkušenejši strokovnjak v gospodarskih vprašanjih in je zato knjiga tu-li urejena poučno in pregledno, kakor si bolje urejene v tem skrčenem obsegu ne moremi želeti V obsežnejšem uvodu je povedal g. dr. VVindiscber. zakaj je prišlo do Izdaje le knjige, in sicer piše v začetku: »Ker se po razpisu zborničnih volitev niso več vršile plenarne seje in ni bilo prilike za običajna pregledna poslovna poročila, smatramo za umestno, da podamo ob pričetku leta pregledno poročilo o najvažnejših dogodkih in o svojih prizadevanjih v preteklem letu. Pri tem se omejujemo na najvažnejše poiave. pa objavljamo v posameznih zaglavjih izkaze in podatke v številkah, o katerih mislimo, da zanimaio V90 javnost in zlasti tiste činitelje. ki se morajo po svojem poklicu in svojem delovanju zanimati za mnogoštevilna vprašanja gospodarske, stanovske politike. Naše poročilo ima predvsem Informativen namen in praktičen cilj Zbornica za trgovino, obrt in industrijo po svoiem prostranem delokrogu zasleduje po naiboliši možnosti vse važnejše pojave v različnih gospodarskih panogah ter presoja dogodke in vprašanja stvarno in objektivno, mora pa kot interesno zastopstvo in osrednja gospodarska korporacija za Slovenijo v današnjih časih, ko ie otožnost zajela malone vse gospodarske panoge, imeti prav posebno prod očmi p»aktične potrebe in varstvo le prefestn nerodnih gospodarskih in stanovskih interesov industrijskih. trgovskih in obrtnih gospodarjev. Praktično delo in točno opravljanje naraščajočih dnevnih poslov obSirnega zborničnega delokroga zahteva trdo in redno vsakdanje delo. pa je v živem toku vsakdanjega skromnega aparata mogoče pripravljati in obdelovati obširnejši materiial za objavo po tisku.<
Navedli smo »amo začetek zanimivega uvoda, iz katerega že lahko sklepamo, kako ogromno delo opravlja naš gospodarski parlament To delo ni podkrepljeno s frazami in demagogijo, kar doživljamo v vsakdanjem živlienju. ne^o je to znanstveno delo Kar pride iz zbornice, mora biti potrjeno s suhimi številkami, ki so pa bolj žive kakor mnoge zavite politične krilatice Te številke nam povedo, da ie bilo gospodarsko stanje Slovenije v lanskem letu dalie kritično predvsem zaradi davčnih preobremenitev, nerednih prometnih razmer in drugih neprilik.
Žal se na na? gospodarski parlament, ki je našemu gospodarstvu najvažneiša opora, pripravlja atentat z novim volilnim redom, ki naj uvede v niega politiko, kakor da še nimamo dovolj političnega prerekania v Narodni skupščini in v oblastnih skupščinah
H koncu 5e omenjamo, da fe omenjena kniiga že drugo dragoceno delo. ki ga je v zadnjem času (vdala naša zbornica Prva kniiga je bila .Naše pomorstvo«; o tej knjigi smo svoiečasno že pisali Pričakniemo. da bo zbornica, katere strokovno osobje vživa upravičen sloves v vsei državi, še nadnlievnla z izdajami prepotrebnih gospodarskih knjig.
Tržna «wofi0a
Sovosadska blagovna boru (6. t. m.)
Pšenica: gornjebašklL, 77 kg, 2 %, 15 vagona 312.50. T u r 8 č i c a: baška. Novi Sad, 1 vagon 157-50; baška, Senta, april • maj, 10 vagonov 165; banatska. 4.5 vagona 154; sremska, Indjija, 2 vagona 158; sremska. In-djija, april, 10 vagonov 160; sremska, Indjija, maj. 10 vagonov 162.50 Moka: baška. <0». 1 vagon 455; baška. <6>, 1 vagon 360. Tendenca nestanovitna.
Ljubljanski živinski sejem (6. t m.) Do-gon 409 konj. 7 žrebet. 61 volov. 57 krav, 7 telet in 563 prascev za rejo. Povprečne cene z kg žive teže: voli I 9.50. II. 750. III. 8:50. krave debele 5 — 6, klobasance 2.50 — 8, teleta 10 - 1150 Din. Konji po kakovosti do 5000 Din komad Prasci po starosti in kakovosti od 175 do 800 Din komad Cene nespremenjene. le prvovrstni voli so se podražili za 50 par pri kg Kupči.ia je bila živahna. Mekaj konj se je prodalo za Avstrijo. Posebno živahna je bila kupčija s prasci. katerih je bilo prodanih nad dve tretjini.
ZasTehški tedenski sejem (6. t. m.) Dogon glede na jutrijšnji letni sejem slab. Cene brez večjih sprememb. Cene za kg žive teže: voli domači l 9. II. 7 — 8. bosanski I. 6.50 do 7 50. II 5 — 6, biki 7.50 - 8, krave I. 6.25 - 8, II in III 3.50 - 4, junci I. 6.75 do 7. II. 5 - 6.25. junice I. 6 — 7, II. 4.25 do 5.25.teleta 8 — 10.50 (zaklana 10 — 12), svinje pitane domače 14 — 14.50 (sremske. zaklane 19 - 20.50) Din Konji vozni in to- \ vorni 3000 — 14.000 Din za car Krma: seno I. 125 - 150. II. 100 - 125, otava 100—125, detelja 125 - 150, slaima 75 — 100 Din za 100 kg.
Dunaiska borza za kmetijske produkte
(5. t. m.) Tako iz Amerike kakor iz Budimpešte so bila javljena slabša poročila, zaradi česar je tudi dunajsko tržišče pokazalo mlač-nejši značaj. Uradne notice so bile puščene na nespremenjenem stanju.
Dunajski svinjski sejem (5. t. m.) Dogan 12.347 komadov; od tega 2268 iz Jugoslavije. Pitane svinje so se podražile za 15 do 20 gro-šev ln mesne svinje za 5 do 10 grošev pri kg. Cene za kg žive teže: pitane svinje I. 250 do 2.55 (2.60). angleško križane 2.15 _ 2.35, kmetske 2.10 — 2.30. stare 2.10 — 2.30 ln mesne 1.90 — 2.25 šilinga.
= Zadružna gospodarska banka, d. d. v
Ljubljani je imela 5. aprila 1927 svoj sedmi redni občni zbor. Predsednik dr. Jakob Mo-horič je pozdravil navzoče delničarje in drž. komisarja dvornega svenika gosp. R. Mama. Poročilo upravnega sveta slika v kratkem 'ežko gospodarsko stanje poljedelstva, trgovine in industrije, ter zlasti povdarja slabo funkcijoniranie pravosodstva v državi. Navzlic vsem težnvam pa je ta naš odlični, popolnoma domači zavod napredoval. Tako je
poskočila na aktivni strani postavka za dolž-gnike in menice od 223 milijonov v letu 1925. na 231 milijonov v letu 1926. Hranilne vloge na knjižice so se dvignile od 62 milijonov na 74 milijonov, kar pomeni porast za ca. 20 %. Tuja denarna sredstva, s katerimi je razpolagaj zavod koncem leta 1926., znašajo nad 241 milijonov dinarjev; so se torej zvišala za več kakor 11 milijonov. Te številke pomenijo zadovoljiv napredek v dobi splošne gospodarske depresije in v času, ko se radi poloma nekaterih bank pojavlja obče nezaupanje do denarnih zavodov. Skupna bilančna vsota, ki je znašala koncem 1. 1925. 247,000.000 Din, se je dvignila na skoro 259 milijonov. Tudi promet je bil živahnejši in je presegel višino 11 milijard dinarjev. Tudi podjetja ln podružnice zavoda so primerno uspevali. Plače in doklade so poskočile v zadnjem letu za 4 >4%, upravni stroški za ca. 10 %. Davkov in pristojbin je plačal zavod 1,965.661.03 Din, to je eno šestino delniške glavnice ali 133 % čistega dobička leta 1925., kar pomeni ogromno obremenitev in najbolj živo ilustrira nevzdržno politiko finančne uprave. Ker 6e je debetna obrestna mera znatno in naglo znižala, ae je tudi dobiček v minulem letu kljub povoljnemu napredku zavoda zmanjšal in znaša vštevši prenos iz leta 1925., 1,187.953.87 Din. Iz Čistega dobička je občni z,bor določil za pokojninski sklad uradništva 100.000 Din in aiklenil razdeliti med delničarje 8% dividendo, ki se bo izplačevala pri blagajnah centrale ia podružnic ter ekspoziture na Bledu od 6. aprila 1927 dalje.
=: Priprave za trgovinska pogajanja s Švico. Iz Beograda poročajo, da je pripravljen materija] za trgovinska pogajanja s Švico, ki se bodo v kratkem začela.
= Komisija ta pregled investicij delniških družb se je ustanovila v ministrstvu za trgovino in industrijo. Družbe 90 namreč zaprosile za valorizacije investicij. Poslovala bo komisija v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani.
= Redne občne zbore bodo imeli: Kolin-ska tovarna hranil, d. d. v Ljubljani, 26. t. ra. ob 4. popoldne v Ljubljani, Prešernova 50; rSaturnus», d. d. za industrijo pločevinastih izdelkov v Ljubljani, 30. t. m. ob U. dopoldne v sejni dvorani Zadružne gospodarske banke v Ljubljani; Nakupovalna zadruga, r. z. z o. z. v likvidaciji v Ljubljani.
— Nova tvornica nsnja v Mariboru. Iz Maribora poročajo, da snuje trgovec gosp. Ivan Koražija novo tvornico usnja, ki jo namerava zgraditi v Frankopanovi ulici.
= Madžarska tkaninska tvornica v naši državi. Kakor poročajo časopisi, namerava bu-dimpeštanska tekstilna tvornica Goldberger, d. d., po razširjenju svojega budimpeštanske-ga podjetja zgraditi v Jugoslaviji veliko tekstilno tvornico. V to svrho je že zaprosila za dovoljenje pri naši vladi.
= Cenovnik za zavarovanje valute ob izvozu blaga, veljaven v prvi polovici L m., je objavljen v cITradnem listu« od 5. t. m.
= Mednarodni velesejem v Milann se bo vršil od 12 do 27. aprila t. 1. Italijanski konzulati so pooblaščeni, da izdajajo potne vizume posetnikov po polovični ceni.
6. aprila.
LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupčij-ski zaključki.) Vrednote: investicijsko 86.50—87, Vojna škoda 837—338, zastavni in
komunalne Kranjske 20—22, Celj9ka posojilnica 195 — 197, Ljubljanska kreditna 154 _ 0, Merkantilna 99 — 100, Praštediona 850 — 0, Kreditni zavod 160 — 170, Trbovlje 0 — 430, Vevče 130 — 0, Stavbna 55 — 65, Sešir 104 — 0. — B 1 a g o: Tendenca za les in za deželne pridelke nespremenjena.
ZAGREB. Vojna škoda je bila danes malo čvrstejla^ Promptna se je ponujala po 339, dočim je denar bil po 3385. Kasa se je zaključila po 338. Investicijsko beleži zaključek po 86.5. — Italija je mednarodno neznatno popustila. V Zagrebu se je trgovala po 275 — 275.5. Berlin je za malenkost oslabel. Narodna banka je intervenirala v glavnem v devizah na Prago, Švico, London in Newyork. Skupni devizni promet 5.8 milijona dinarjev. Notirale 6o devize: Amsterdam izplačilo 2279 5 — 2285.5. Dunaj izplačilo 800.5 - 803.5. Berlin iznlačilo 1350.5—1353.5, Budimpešta 995.5 — 998.5, Italija izplačilo 274.65 — 276.65. London iziplačilo 276.2—277, Newyork ček 56.75 — 56.95, Praga izplačilo
168.3	— 169.1, Švica izplačilo 1094 — 1097; efekti: bančni: Eskomptna 104.5 — 1055, Pol jo 17 — 17 5, Kreditna Zagreb 93 — 96, Jugo 95 — 95.5. Praštediona 850 — 855, Ljubljanska kreditna 151—155; industrijski: Dubrovačka 415 — 420, Danica 115 — 120, Isis 46 — 50. Slavonija 28 — 29, Trbovlje 420 - 424. Union 300 - 305, Vevče 1375 do 140. Šečerana Osijek 450 — 455; državni: investicijsko 86.5 — 86.75, agrarne 53.75 do 54.25. Voina škoda promptna 338 — 339. kasa 338 - 339. april 339 - 340 5, maj 342 do 342.5, junij 344 — 345.
BEOGRAD. Devize: Dunaj 800.5 do 803.5. Berlin 1351.5 — 1354.5, Budimpešta
994.4	- 997 4. Bukarešta 32.25 - 32.75, Italija 273.43 — 275.43. London 276.2 — 277, Newyork 56.75 — 56.95. Pariz 222.44—224.14, Praga 168.3 - 169.1, Švica 1094 — 1097.
CURIH Beograd 9.1325, Berlin 123.2425, Newyork 519.875. London 25 25125, Pariz 20.36. Milan 25, Praga 15.40, Budimpešta 90.7375. Bukarešta 3.025, Sofija 8.75, Dunaj 73.1375. Varšava 58.
TRST. Devize: Beograd 36 90 — 36.80, Dunaj 288.25 — 298.25, Praga 61.30 _ 61.80, Pariz 81.20 _ 81.70, London 100.85—101.15, Newyork 20.706 - 20.801, Curih 398 — 402, Budimpešta 856.50 — 366.50, Bukarešta 11.25 do 12.25; valute: dinarji 36.25 — 37; do-larii 20.50 — 2055.
DUNAJ. Devize: Beograd 12.47-1251, Berlin 168.25 - 168.75, Budimpešta 123.00 do 124.20, Bukarešta 4.15 — 417. London 34.48 — 34 58. Milan 34.21 — 34.31, Newvork 709.65 — 712.15, Pariz 27.8050 - 27.9050, Praga 21.01 in pet osrmink do 21.09 in pet osmink, Sofija 5.11125 - 5.15125. Varšava 79.25 - 79.75. Curih 138.53 - 137.08; valute: dinarji 12.4525 — 12.5125.
Deviva Beograd na ostalih borzah: v Pragi 59.22, v Beriinn 7.399, v Londonu (popoldne) 276, v Ne-wyorku (5. t. m. po borzi) 1.76.
Izjava
Podpisana izjavljava, da nisva plačnika za dolgove, ki bi jih kdorkoli naredil na najino ime.	333
JOŽE in ROZA KOVAČ, Ble^OMveoi
Iz življe
Obisk pri kitajskem • diktatorju *
Znani francoski novinar Jules Sauer-wein popisuje svoje vtise, ki jih je dobil na obisku pri Čangtsolinu. diktatorju kitajske armade.
Diktator živi sredi vojnega ostroga, ščiti ga telesna garda, broječa 2000 mož. Vojaki so oboroženi s sulicami in s puškami.
Cangtsolinov generalštabni šei se piše Jangjuting in je organizator stranke. Sauervein ga karakterizira tako-le: «Mož govori zmerno in smatra sedanjo vojno na Kitajskem za predigro obširnih pogajanj med severom in jugom, na podlagi katerih pride do nekake ujedi-niene Kitajske. Jangjutingova pisarna je prosta vse običajne kitajske umazano-sti. Opremljena je priprosto, s praktičnim pohištvom. Sredi sobe stoji pisalna miza, na stenah vise ogromne karte kitajske dežele. Seveda se te karte ne da-io primerjati s kartami evropskih generalnih štabov. Toda stvar tudi v tej obliki osupne človeka, ker priča, da je organizacija pri Kitajcih strumna.®
Po kratkem obisku pri Jangjutingu je sprejel Sauerweina Čangtsolin, strah in trepet nasprotnikov. To je mož, pravi francoski žurnalist. ki ne posluša nikogar in se ravna samo po svoji volji. Že njegova vnanjost imponira. je nenavadno visok, kar smatrajo Kitajci za pravo redkost. Druga njegova posebnost: ima 45 konkubin, kar je tudi za kitajske razmere rekordno število. Čangtsolin slovi po svojem pogumu in odvažnosti. Čestokrat koraka na čelu napadalnih čet. Tudi v tem oziru je izjema in kitajski vojaki imajo vanj neomejeno .zaupanje.	_	' *
Pred vrati Čangtsolina stražijo štirje vojaki. Čangtsolinova soba je opremljena s konsolami in udobnimi stoli. Pohištvo je črno in okrašeno z bisernico.
Čangtsolin napravlja vtis podohe iz bakroreza. Saj ne moreš verjeti, da ta srednjeveška postava resnično živi v okvirju modernega časa. V obraz ie diktator suh. gornja čeljust mu visi nekoliko naprei. črni brki mu padajo navzdol. 0?rn.ien je v lepo obleko iz črne svile in nosi svilen sinji telovnik. To je mož. ki razpolaga z življenjem 150<milijonov ljudi in jim po mili ali hudi volji re?e vratove.
Čangtsolin govori s Sauervveinom o vojaških operacijah, razklada mu svoje načrte, govori o mirovnih ponudbah in sklene s povdarkom, da je edini njegov cilj očistiti Kitajsko inozemcev. Na Kitajskem nima odločati nihče drugi kakor Kitajci sami. Najtežje poglavje per-lustracije inozemcev bo pač izgon boli-ševikov, ki so v smislu Čangtsolinovih besed neodvisni in svobodni Kitajski nič manj, nemara celo še boli nevarni kakor Angleži in drugi vsiljivi tuji elementi. ki rinejo v Azijo iz lastne dobi čkaželjnosti.
Prepir
radi kosti sv. Barbare
Med dvema italijanskima mestoma, Piacenzo in Benetkami, je ^bruhnil resen spor radi kosti sv. Barbare. Povod za spor je dalo prebivalstvo oto-čiča Burana poleg Benetk, kjer se fa-bricirajo lepe čipke. Šlo je namreč za prenos kosti sv. Barbare iz škofijske cerkve San Martino v malo kapelico, katero so ljudje zgradili na čast umrlim delavcem.
Svečanost je minila v najlepšem redu. Bilo je seveda tudi več govorov in iz Benetk so poslali na Burano spominsko ploščo, v katero je bilo vrezano. da počivajo kosti sv. Barbare v kapelici. Monsignor Pancotti, duhovnik iz Piacenze. pa se je nad to trditvijo zelo razhudil. Izvlekel je iz arhivov star dokument, na podlagi katerega je začel dokazovati, da se nahajajo prave kosti svetnice le v Piacenzi. Pancotti pravi, da so prenesli mrtvo telo sv. Barbare najprej iz Nicodemie v Rim, iz Rima pa v Piacenzo. kjer vrši svečeniško službo on.
Benečani in prebivalci Burana so se temu tolmačenju uprli. Začeli so se skli-
cevati na beneškega zgodovinarja Fla-mija Cornarja, ki pripoveduje, da so počivale kosti sv. Barbare v 6. stoletju v Carigradu. Od tam so jih prenesli leta 1003. v cerkev Sv. Marka v Benetkah. Šest let pozneje pa se je stvar na novo uredila. Kosti svetnice so še enkrat dvignili iz groba in jih položili k počitku na otočiču Burano v ondotni samostanski cerkvi.
Zgodovina o kosteh sv. Barbare je sploh zelo zamotana. Papež Benedikt XIV. je 1. 1747. dovolil beneškim nunam vpletati v molitev stavek, da je prenos kosti sv. Barbare iz Carigrada v Benetke neutajljiva resnica. Ko pa je bilo za časa Napoleonskih vojsk zaplenjeno vse cerkveno premoženje, so svečeniki prenesli kosti sv. Barbare v škofijsko cerkev Sv. Martina v Buranu.
Tako se sedaj medsebojno pobijata dve tezi o kosteh sv. Barbare. Prebivalci Burana se sklicujejo na papežev izrek, ljudje v Piacenzi pa trdijo, da imajo kosti iste svetnice, ki je po zagotovilih drugih pokopana v Buranu. Kdo ima prav? A stvar s tem še ni končana. V pravdi za kosti sv. Barbare nastopa še tretja stranka, katero predstavljajo jezuiti v Benetkah. Ti trdijo, da hranijo ostanke svetnice pravzaprav oni in da so bile kosti nrene-šene v 17. stoletju iz Aleksandrije v Benetke. Kosti so baje dobro ohranjene: manjka jim baje samo ena roka.
za kaj gre, in so poslali obroček preko budimpeštanskega poslanika nazaj madžarskemu ornitološkemu društvu.
Kake daleč leti štorklja
Angleško poslaništvo v Budimpešti je pred kratkim izročilo madžarskemu zunanjemu ministrstvu obroček iz alumi-ja. znak madžarske ornitološke postaje v Budimpešti. Obroček je nosil številko 9612 in so ga našli v bližini Bežtiana v Južni Afriki. Neki urojenec ga je sne! z noge štorklje, ki je poginila v bližini njegove naselbine.
Mož ni razumel, kako je prišla štorklja do prstana in je obroček poklonil svojemu poglavarju. A tudi ta ni spoznal naravoslovnega pomena obročka in ga je o priliki daroval nekemu britanskemu potniku. Ta mož. ki je prehodil mnogo afriških pragozdov, se je vrnil pozneje v London. Izročil je obroček angleškemu zunanjemu ministrstvu in mu pridejal pospremno pismo. V Foreign Officeu na so kmalu uvideli.
Doslovno je prevedel
Neki angleški diplomat je imel biti sprejet pri papežu. Preden se je podal v avdijenco, je obiskal angleškega poslanika v Vatikanu, sira Arturja Har-dingea. ki ga je poučil, kako se mora vesti pred papežem.
Poslanik mu je med drugim po\edal, da se vrši konverzacija v francoščini in da mora papeža nazivati «sve:i oče» (angieško «Holy Father»).
Po avdijenci je poslanik posetil svojega :ojaka, ki mu je popisal, kako je bil sprejet v Vatikanu. «Čud:io se mi je zdelo,» je dejal diplomat. «da se js papež vselej, kadar sem ga po vaših instrukcijali imenoval «Hoiv Father®, namuznil.®
7:akai nek;? je vpraša) sir Artur Hardinge. «Kako ste pa prevedli «sk>lv Father»?»
«Sacre Pčre!» je odgovori! nič zlega sluteči diplomat
«No, potem ste pa lahko veseli, da se vam ie papež samo muzal in da vas ni kratkomalo postavil pred vrata! «Sacre Pere» pomeni namreč toliko kakor — prekleti oče!»
X Koliko dolarskih milijonarjev ima Amerika. Finančno ministrstvo v \Vashig« tonu objavlja statistiko iz 1. 1925., na pod« Iagi katere se ugotavlja, da je imela Ame> rika koncem 1. 1925. 30.295 dolarskih mili« jonarjev. V primeri z 1. 1924. je narastlo število milijonarjev- za 9000 oseb. Sedem ameriških državljanov je naznanilo, da zna« šajo njihovi čisti dohodki nad 5 milijonov dolarjev letno, devet jih je javilo, da pre* segajo njihovi dohodki nad 4 milijone do« larjev, 15 jih je izjavilo, da imajo nad 3 milijone. 29 nad 2 milijona, 200 pa nad 1 milijon dolarjev čistih letnih dohodkov. Srečni ljudje, ki jih Evropa lahko zavida za nj.hovo bogastvo.
Čim več konkurence
tem bolj bo prišel vsakdo do prepričanja, da je le tvrdka Drago Sch\vab bila in bo najcenejša dobaviteljica vseh oblačil. Zato ustvarjajmo in ne pobijajmo konkurence.
Dežnik pri nas in v Orijeniu
1. Potujoči trgovec z dežniki (Pariz, 1770). — 2. Dama z dežnikom na sprehodu (1790;. — 3. Elegan s solnčnikom (1790). — 4. Trgovka s toaletnimi predmeti. — 5. Indijec
in Indijka ssolnčnikom.
Obilo smeha! Izvrstna zabava! Smeh brez konca in kraja!
Danes točno ob 4., pol 6., pol 8. in 9. uri. — Ne zamudite!
H E N N Y PORTEH
kot POLA POLENTA v svojem najboljšem dosedaj izdelanem velefilmu o prevaranem možu in verni ženi. — Ida \Vust, Harrv Halm, Ferdinand v. Alten in
elegantni
Cezare Livio Pavanelli
so izvrstni partnerji vesele Pole Polente, a CARL FROELICH sijajni režiser te originalne in smehapolne veseloigre! — Pri vseh predstavah sodeluje naš umet»
niški orkester!
ELITNI KINO MATICA, naj udobnejši kino v Ljubljani.
X Zadela ga je kap pred Bismarckovim spomenikom. Na tragičen način je umrl te dni v Berlinu pruski general Ernst von NVrisberg, bivši šef generalnega oddelka v pruskem vojnem ministrstvu. Šel je na če« lil 50 mož pred Bismarckov spomenik v Berlinu in je hotel položiti na spomenik venec. Ko je prišel na vrh stopnišča, je po« ložil venec pred Bismarckov*e noge in je hotel izreči kratek govor. Pristopila pa sta dva stražnika, ki sta govor zabranila, ker jt prepovedano govoriti pred parlamentom, kjer stoji spomenik. Generala je to tako razburilo, da ga je zadela kap; padel je r.a tla in pri priči umrl.
X Koder za 10.000 dolarjev. Pred krat. kim smo pisali, da so našli v Pečuhu v ar« hivu domačega pevskega društva koder, katerega je odstrigel neki zborovodja tega društva z Beethovove glave, ko je ležal skladatelj na mrtvaškem odru. Društvo je sklenilo koder prodati in res se je našel kupec za to relikvijo. Neki nevvvorški mili« jonar je ponudil za koder .10.000 dolarjev gotovine — nad pol milijona dinarjev — ir, pevsko društvo mu bo koder poslalo ter za izkuriček s' :idalo velike st^b« v kate« ri bo glasbena šola organizacije, ki se pač ni nadejala, da bo po tako srečnem na. kijučju prišla do lastnega doma.
Prvo feto v Vod ni ko ve družbe"
Kako in zakaj je Vodnikova družba nastala. — Prokletstvo nasprotnikov se je spremenilo v blagoslov. — Presenetljivo lepi
uspehi prvega leta.
Ker nam prostor ni dopuščal, da bi v poročilu o občnem zboru Vodnikove družbe objavili tudi v večjem obsegu referate glavnih družbinih funkcijonarjev, prina* samo danes, kakor smo to obljui bili, izvleček iz predsednikovega poročila.
Vojna je knjižno produkcijo pri nassko« raj popolnoma izčrpala. Kar je bilo starih knjižnih zalog, so med vojno popolno« rr.a pošle, novih knjig pa tudi ni bilo de« loma, ker ni bilo pisateljev, največ pa, ker so se tiskarski in drugi stroški tako zvišali, da ni bilo nikogar, ki bi izdajal nove ali ponatiskaval stare knjige. Zavladala je knjižna suša, ki je imela za posledico, da so ostali široki sloji našega ljudstva, pred« vsem pa doraščajoča generacija malodane brez vsake duševne hrane, to tembolj, ker je tudi <tSlovenska Matica® popolnoma pre« nehala s svojim delovanjem.
Ostala je samo še »Družba sv. Mohorja®, ki pa se ni mogla ali morda tudi ni smela razvijati v tempu, kakor je to zahteval pre« senetljivo veliki kulturni in nacijonalni na« predek našega naroda v zadnjih desetletjih. Njen delokrog je bil ozko omejen in druž« ba se je kot cerkvena bratovščina smela gibati zgolj v granicah, ki jih je predpiso« vala cerkvena oblast; to se pravi smela je izdajati samo knjige, ki so služile posTed« no ali neposredno cerkvenim ciljem in na« nienom, dasi ji moramo priznati, da je vr« šila nekdaj važno narodnokulturno misijo.
Tekom desetletij se je struktura sloven« skega življa bistveno spremenila. Izobrazba je mogočno napredovala tudi v najširših slojih, s tem pa so se spremenile tudi živ« 1,'enske razmere in ž njimi miselnost in čustvovanje ljudskih mas. Ta prirodni pro« ces je rodil nove težnje in nove potrebe. Umljivo je, da se novi rod ni več zado« voljeval z onim, kar je še zadoščalo genera. cijam za časa Antona Slomška. Ker se Mo» horjeva družba ni razvijala z duhom časa, se je bolj in bolj odtujevala velikemu delu slovenskega naroda, zlasti inteligentnejšim slojem, katerim je nudila od leta do leta manj duševne hrane.
V teh razmerah je vznikla misel, da bi se ustanovila organizacija, ki bi zbrala v svojem okrilju vse one, ki hrepene po do. bri slovenski knjigi, a jim ne prija hrana, ki jo nudi svojim članom aMohorjeva druž« ba», a tudi vse one, ki so radi neaktivnosti •Slovenske Matice® ostali brez duševnega razvedrila.
Tako je nastala naša »Vodnikova druž« ba». Rodila se torej ni morda iz konku« renčnih nagibov; izpolniti smo hoteli ob« stoječo občutno vrzel v naši knjižni pro« dukciji in ustanoviti organizacijo, ki naj bi zbirala v svoje kolo one kroge, ki že itak stoje izven Mohorjeve družbe. Toda ta na« ša idealna zamisel je našla razumevanje sa« mo v enem delu naše javnosti Jedva je bi« la »Vodnikova družba« ustanovljena, že je nastal krik in vik v gotovem taboru. Kas menje so jeli metati na družbo in golide gnojnice so izlivali nanjo, dasi še ni niti pričela s svojim delovanjem. Vse svoje ča« sopisje so vpregli to gonjo, organizirali so misijone, prižnice in spovednice, da v kali zaduše že prvi poizkus, da se da du» ševni kruh onim, ki jim ne prija in ne mo« re prijati duševna hrana družbe sv-. Mohor« ja in njej sličnih ustanov. Vodstvo Vodni«
kove družbe se ni branilo proti tem kulturi nih ljudi nevrednim napadom, ki pa so ime. It tudi to dobro stran, da so opozorili naj« širšo javnost na novo porojeno ustanovo, ampak je takoj pričelo s smotrenim, siste 'matičnim delom.
In ni bilo lahko to delo. Iz nič je bilo treba ustvariti organizacijo, treba je bilo iikati poverjenike, nabirati člane, nismo pa imeli v rokah niti pare denarja. Družba je lotila dela z vnemo in vdušenjem, ki jih daje samo vera v dobro in plemenito stvar in dosegla uspeh, ki ga niso priča« kovali niti največji optimisti. Najjačja pod« pora so bili družbinemu odboru številni po. žrtvovalni poverjeniki, ki so z največjo ljubeznijo, dasi so bili često izpostavljeni najnesramnejšim napadom, mnogokrat celo preganjanjem, upravljali svoj posel in ga častno zaključili s tem, ua so v nekaj me« secih nabrali armado 15.000 članov. Za svoj trud in delo so v r-olni ineri zaslužili iskre« no priznanje in zahvalo, ki jim jo s tem tudi javno izrekamo. Enako priznanje gre vsem družbinim odbornikom, zlasti gospo« darju prof. Josipu Brezniku, ki so žrtvovali mnogo, mnogo truda in časa, dalje sotrud« niKom in Delniški ter Narodni tiskarni, ki sta družbo požrtvov. Ir.o podpirali takoj od začetka.
Tako je danes »VoUnikova družba« na znotraj in na zunaj utriena in zre s pono som na vojsko 15.000 članov, ki jih jc te« kom 7 mesecev zbrala pod sv io zastavo. N: nikaka samohvala, ako ugotovimo, da ni v naši uržavi organizacije, ki bi v tako kratkem času privabila v svoje kolo toli« ke množice, kakor jih je zbrala okrog sebe Vodnikova družba. Je to dokaz, kako nuj« no potrebna je bila ta družba in kako velike simpatije vživajo njene ideje v naši jav« nosti.
Te simpatije so se še podvojile, ko je stopila pred njo s svojim knjižnim darom, saj so knjige tako po svoji vsebini, kakor po svoji zunanji opremi prijetno presene« tile brez izjeme vse člane. V največje zado« ščenje je vodstvu tudi dejstvo, da so knji« ge vzbudile veliko pozornost tudi v zuna« njem svetu. Levstikova »Pravica kladiva«, ki jo je strankarska domača kritika najbolj oglodala, je že gotova v češkem prevodu in jo izda najuglednejša praška založniška tvrdka Šole & Šimaček. V delu je že tudi prevod iste knjige v srbohrvaščino.
»Vodnikova družba* je torej že v prvem letu svojega obstanka v polni meri izpol« nila nade, ki so jih stavili nanjo ustanovi« telji in naša narodna javnost. Tudi v bo« doče bo stopala po isti poti k svojemu ci« lju, da preskrbi slovenskemu ljudstvu čim največ dobrih knjig.
To nalogo pa bo mogla izpolnjevati v polnem obsegu le, ako ji ostanejo zvesti vsi njeni dosedanji prijatelji in ako se ji pridružijo še številni novi. Zato vabi v svoj delokrog vse naše ljudi, ki so dobre volje in ki jim je pri srcu dobra slovenska knji« ga. Obenem pa poziva na sodelovanje slo« venske pisatelje, ki jim je baš v c Vodnik o« v' družbi® dano široko in plodno polje za rajuspešnejše udejstvovanje.
V nadi, da bo to njeno vabilo našlo ra« dosten odziv tako v našem narodnem ob« činstvu, kakor v- krogu naših pisateljev, /a« ključuje »Vodnikova družba® prvo in sto. pa v drugo leto svojega narodu in prosveti posvečenega delovanja.
Venceslav Sejavec:
Gospa z rdečim nosom
Ali jo poznate, gospo z rdečim nosom? Najbrže porečete, da ne, da je niti od daleč ne slutite, niti v svojih na.iskritejših mislih ne. Verjamem, zakaj še gospa sama se zelo, zelo dolgo ni poznala.
Nekega dne je stala gospa Amalija pred zrcalom, vesela je bila sama sebe. svojih lepih ličec, svetlih las in prelepih oči. Ah, te oči! Gospa Amalija se je skoraj sama vanje zaljubila. Razposajeno so oživele oči gospe Amalije, iskrile so se kot dva plamenčka in rahlo božale in objemale v zrcalu ta srč-kani obraz gospe Amalije. Tiho so begale gospejine oči po prijaznem obrazu. od lepe bradice, pa gori do belega čela. do lepih narahlo skodranih svetlih las, in se končno ustavile na — nosu. Amalijo je nekaj izpreletelo, vse nežno in lepo telo ji je plaho vztrepe-talo, na .čelu so se mahoma prikazale temne gubice kakor bled oblaček, ki plove po svetlem zimskem lazurju. Oči gospe Amalije so zastrmele same vase, kakor da bi se hotele skriti, bežati same sebi, da ne bi videle — nosu, ki je medlo, toda vidno rdel sredi lepega
belega obličja. Gospa Amalija je zaprla oči, jih mahoma zopet odprla, da bi izprevidela svojo zmoto — pa oh, ni bila zmota, resnica je bila — nos je lahno rdel, bil je kakor plaha oranžna rožica.
Gospa Amaiija je prestrašena stopila od zrcala, skoraj jezna je bila nanj, na nedolžno zrcalo na steni. Še najbolj pa na svoj nesrečni nos, ki kvari in disharmonira njeno prelepo obličje.
Ob eni popoldne je prišel domov gospod Julij, prijazen, okrogel, zdrav in postaven mož, uradnik neke ljubljanske banke. Prijazno se je nasmejal gospod Julij svoji dražestni, prijazno in mehko so jo pobožale njegove oči; skoraj da so se prestrašile, zakaj gospa Amalija — sicer najveselejša, prijazna in živa kot svetlo solnce — je bila danes vsa tiha, vsa žalostna, komaj da je pozdravila svojega dragega Odiseja.
«Kaj ti je?» se je upal boječe vprašati gospod Julij.
«0h nič, če nič ne opaziš!*
«Nič...» e mislil gospod Julij, a samo mislil, zakaj beseda ni prišla iz njegovih ust. ker so mu oči po najhitrejši pošti sporočile, da ima gospa Amalija, njegova stokrat ljubljena in poljubljena... Ne, ni smel misliti do
konca, zakaj zdelo se mu je, da je to nemogoče, zdelo se mu je, da ga varajo njegove oči. Ne, gospa Amalija nima — rdečega nosu.
Toda prepočasi je sopihal brzi vlak misli gospoda Julija, zakaj njegova najdražja je že segla po robcu in si je z njim zakrila oči in nesrečni rdeči nos. In njeno prežalostno srce ni moglo drugega kakor vzdihniti:
«Oh, oh, oh... Da se je prav meni kaj takega namerilo! Oh, oh, oh...»
In gospa Amalija je zajokala, žalostno do dna svoiega nesrečnega srca. *
Kakor vkovan je stal gospod Julij, prav res da je bil tudi on ves potrt Toda, hej! Glej, pojavila, rodila se je v njegovih zamotanih velikih možganih misel, vredna ljubljanskega meščana dvajsetega stoletja:
»Vsaka bolezen je ozdravljiva, pa bi ta ne bila!?»
Samega sebe vesel je hitro stopil k gospe:
»Vzdrami se. draga moja! To se da odpraviti Gotovo si se nekoliko pre-hladila. pa je zdaj ta zlomek prišel v hišo. Jutri ostani v postelji. Pavlina (bila je to domača služkinja) ti pripravi nekaj čaja, pa bo spet vse dobro.® Hvaležno ga je pogledala gospa
Amalija, sama hvaležnost je bila njenih prijaznih oči.
Dragi dan je gospa Amalija res ostala v postelji in Pavlina ji je pripravila pravi in pristni «Budha čaj®. Komaj te z živim zaupanjem izpila prvo skodelico, že si je dala prinesti zrcalo ter je neutegoma pogledala v dobri veri, da... Toda, o groza! Njen nesrečni nos je še bolj rdel, še bolj se je svetil, da, prav zares se je svetil, tako nekam boječe še, a"svetil se je le. Gospa Amalija se je vsa nesrečna zgrudila v mehke blazine. Pavlini se je kar smilila, prav srčno se ji je smilila. In v Pavlininem srcu, da, v srcu in ne morda v glavi se je porodila sočutna misel:
»Morda bi pa še eno skodelico, gospa?®
«Saj res...» je pripomnila gospa Amalija ter v burnem upanju izpila novo skodelico in potem spet pogledala v zrcalo. In... Pa kaj bi pravil! Še bolj žalostna kakor prej se je zgrudila v blazine in bridko, bridko zajokala ...
Toda v nesreči je človek iznajdljiv, hitro najde novo pot. po kateri se reši. Tudi gospe Amaliji je prišla srečna, presrečna misel. Mahoma je vstala in se jela z največjo skrbjo umivati: prepričana je bila, da bo zdaj vse dobro,
da ji ovene ta nesrečna oranžna roža.
Izbrisala se je z vso skrbjo, zlasti skrbno ie brisala s svojo spretno roko nesrečni nos, zaradi katerega je sama še boli, še tisočkrat bolj nesrečna. Pa glej! Čim skrbneje je opravljala svoje delo, tem bolj je roža cvela, cvela in rdela kakor lepa večerna zarja. Gospa Amalija je bila tako nesrečna, da bolj ni mogla biti, da bolj tudi nikdar prej v svojem življenju ni bila.
Gospa Amalija je bila napredna in zavedna Ljubljančanka in Slovenka in kot taka je bila naročena na neki ženski list ki je reševal vsa sodobna vprašanja ženskega sveta in življenja in dajal vrhu tega že razne prekoristne nasvete v najrazličnejših zadevali. Dobra misel je iznova prišla gospe Amaliji. Takoj je vzela pero v svojo lepo in mehko roko in pisala urednici ženskega lista, naj ji neutegoma odgovori in svetuje v njeni prevažni zadevi.
V nekaj dneh je dobila gospa Amalija odgovor, pa bil je tudi skrajni čas, zakaj njena roža se je bila že hohotno razcvela in neka prijateljica, ki io je obiskala, ji je izrekla že svoje najsrčnejše sočutje in jo je pomilovala z naj-žalostnejšimi besedami, češ joj tebi nesrečnica, javnemu življenju se boš morala povsem odtegniti. In pomislite>
Naši onstran granic
p— Fašistična tajnika Kobal tn Caccese pri Mussoliuiju. Kobol iz Trsta in Caccese iz Gorici; sta hiia pri Mussoliniju v Rimu.
Predstavil ju je Barduzzi. Mussolini je dal stroga navodila za delovanje obema. Gori« škema tajniku Caccese je naroči! še pose« bej, da mora biti v fašiju popolna discip« I.na v^ch člapov... V Gorici je mnogo mr« mranja, ker ima Goriška za tajnika regni« čuk. Trst pa domačina. V borbi za raši« stično vodstvo je pač Trst zmagal. Gorica ie pa podlegla.
p— D' Jrmunzio — ojrešenik Istre! Ga* brielc D' Annunzio je poslal pulskcmu pr&» fcktu svojo fotografijo in mu napisal željo, da bi on postavil prvi kamen za istrski vo* dovod- Gradnja naj bi se pričela v krat« kenv Ptefekt }e takoj sprejel D' Annunzj« iev predlog. D'- Annunzio hoče baje tudi, da, se ustanovi širok odbor iz državnih in ctfcželmli zastoostev, ki bi proučaval vsa •gospodarska vprašanja Istre in ki bi sc pobrigal, da se na merodajnih mestih doseže pomoč, s katero bi se Istra izkopala iz se* dan j o svoj& mizerije. Jako lepo, ako je res nično iz Istre prihajajoče poročilo! .Ako D' Annunzio pričara v Istro blagostanje, zasluJjj, da mu sredi dežele postavijo večji -pogienik, kakor ie tisti /Faro della vitto« nj., v Trstu.
p— Po Mtnijah v Julijski Krajini je po« vsodi polno rastankov. Tuji uradniki ne morejo z delom naprej. Odlagajo se nujne rešitve io ljudstvo ima veliko škodo. Mno« go pasi a dajo sodni jam rasoovn-tna prega* njgnj.i .nirugoicdcev-o, Vedno je parno <7?a<0». Danes je kak orožnik razžaljen, ju« Vj privleče jo v zapor kakega fanta radi •subverzivnih" klicev, če kdo zapoje slo« vensko pesem, pa ga sliši črni fašist, je hi» tro tu ovadba in obravnava, potem pa koli* ko da posla lov na slovenske knjige, po« sebno še na «-JaseIce*>. ^Kolačke® in druge take otrokom namenjene spise. Preiskava, obravnave, ohsodbe. Pa se jc pripetilo, da jt bila poverjenica «Goriške Matice« pred sodui.io oproščena, ker z oddajo knjig ni zaerešila nič kaznjivega, toda fašistični _na» men jc dosežen: poprej so zaplenili knjige, jih razmetali In uničili. Fašistična sodni ja se potem šc postavi, češ, glejte, kako smo pravični napram drugorodcem 1 Po sodni« »ah je strašen nered in justica je vprežena v službo obmejne politike. Zato pa silijo tudi sodniki, ki imajo kaj poštenja v sebi, proč Iz Julijske Krajine nazaj v staTe pro« vince.
p— Cestne razmere na progi Lokavecj Sv. Križ so take, da se morajo lesne tvrdke poleg krize v lesni trgovini boriti še s pre» voznimi težavami. Trgovska zbornica v Gorici se je bavila s to zadevo in predlo« žila pri kompetentni oblasti prošnjo za nuino zboljšanje omenjene ceste. Pa ni sa« mo ta cesta tako slaba, ampak jih je pol« no po vsej deželi.
p— V Pazinu imajo za podeStata doma* čina Bruna Caniusa. «Picoolo» ga proslav« Ija kot velikega italijanskega navdušenca, ki jc pokazal svojo podeštatsko sposobnost zlasti takrat, ko je vodil D' Anmmzijeve cfjcirje na napad na orPučkega Prijatelja* v Pazinu.
p— V Opatiji je bilo v preteklem mese* cu 2279 gos»ov, med temi Madžarov 1007, Jugoslovenov 300, iz Avstrije jih je bilo 2Q5, ij. Nemčije 369. Čehoslovakov 303.
p— Velikinočnih *pinc* letos ne bo. F a« šistična trgovska federacija je prosila nji* nistrstvo za narodno gospodarstvo dovo« Ijenja, d« bi se smele peči za velikonočne praznike potice in primorska špecijaliteta ».pincc*. Prošnjo je ministrstvo takoj odbi« lo. Predpisan ostane torej tudi za praznike navadni fašistični črni krtih. Ljudstvo pa veruje v čudež, da sc ta črni kruh pri fa» Jistični gospodi za praznike spremeni V pristne potice in «pince»
p— V B&zovici je umrl tam-ošnji župnik ? Ignacij Počivalnik.
p— Ljudske šole med Slovenci nudijo vedno žalostnejšo sliko po vseh onih kra« lih, kjer jih vodijo Italijani. Nobenega re<= da ni. o pouku ni govora, ker otroci nc raz« i-itnejo tujega učitelja, šolske ure so vedno krajše, otroci sc irmalopridijo. Včasih je zadoščala ena učna moč pa so se otroci kaj naučili. Sedaj je šola poncumnevalnica otrok. Tako je po številnih krajih sirom Julijske Krajine. Minister Fedele pa kriči v rimskem parlamentu, da italijanska šola ob meji izborno prospeva in širi kulturo med drugorodce!
p— V Štanjelu na Krasu premišljujejo, kako je to mogoče, da so občinski stroški za 1927. proračunjeni na J06.000 lir! Kaki stroški? Zakaj taka obremenitev? Kmetje
T j	Najftfizjša
oJlUlldLtV špzoualdcU..
Pasta ' čevlje
l
uia rnaika: Centfro de rose Rouge mandarin« Bourjois - Parls

Ženska naših dni, vrhu tega Ljubljančanka in zavedna Slovenka, pa bi se morala odtegniti javnemu življenju. In to v cvetu let in sredi tako zanimivega časa! Oh, oh, preoh!
Toda kai to! Recept je prišel in od vsega uvaževanja vredne dame! To ni kar si bodi! Bo, bo, še vse bo dobro!
- Pudra ite si nos, pudrajte in varujte se alkoholnih pijač!» tako se jc glasil odgovor urednice, spoštovane in tudi spoštovanja vredne dame.
Gospa Amalija se jc z vsem zaupanjem oprijela tega novega nasveta. Izvrševala ga je z vso skrbjo, z vso vnemo in z največjim zaupanjem, da ji bo koristil, da je ne bo varal, da Je ne bo storil še nesrečnejše.
Teden dni je bila gospa Amalija vesela. vesela skoraj tako, kot še nikdar v svojem življenju, ker je trdno upala, da bo restavrirala svoj nesrečni nos v prejšnje lepo in idealno stanje.
Teden je minil, gospa Amalija je postala iznova žalostna, iznova Jo je prevzela bridkost ker je z največjo žalostjo spoznala, da je vse zaman, zaman ...
Gospa Amaliia je resno zbolela in to samo zaradi te nesrečne oranžne rože.
pravijo, da je sedaj v občinskem uradu več tajnikov, podtajnikov in pisarjev kot je bilo prej uradnikov na sežanskem glavar* stvu. Tudi občinskega redarja so dobili. Čemu neki? Slično kakor v Štanjelu je tu« di po drugih slovenskih občinah. To spada k italijanskemu naseljevanju julijske kolo« nije. Italijani prihajajo, Slovenci odhajajo s svoje rodne grude.
p— Ob nedotakljivih mejah... Pri ne« deljskih fašističnih proslavah med Slovenci se je povsodi povdarjala nedotakljivost f.ej in pripravljenost za vse slučaje. V Po« stojni jc fašistični tajnik zabiča! vsem or» ganizirancem, da morajo biti disciplinirani, pokorni in vedno pripravljeni za morebitne jutrišnje potrebe. Omenil je tudi, da v po» siojnski coni ni okoli fašizma več toliko koritarjev kot poprej in ako je še kateri, !-■-> nemudoma odstranjen. V Šempetru na Krasu se je naglašalo, da morajo biti faši* sti stalno mobilizirani. Tudi v Košani, kjer še pred nedavnim časom niso niti vedeli, kaj je fašizem, je bilo v nedeljo fašistično slavje. Zasluge za to ima občinski načelnik Makso Premru. V Sežani ie Grazioli pobijal tezo nekaterih «drugo rodu i h ekspo= nentovs, da se ima smatrati za dobrega italijanskega državljana vsakega, kdor se ravna po zakonih. Grazioli meni, da to ne zadošča in izvaja: «Danes tvorijo fašizem in Italija, fašizem in narod, fašizem in dr* žava eno samo realnost. Kdor je proti fa« šizmu, je proti državi in torej ne more biti dober italijanski državljan« ..
p— Umoril je svojo lastno mater. V uli» ci Rossetti v Trstu jc 27 letni Jakob Co-slovich umoril svojo lastno mater Ano, ro» jeno Bratuž, rodom iz Čepovana, potem p« je skočil skozi okno ter se sicer precej po* bil ali nc smrtnonevamo. Nahaja se v bol« niči. Sin Jakob je bil brez posla, bolan na živcih. V vojni je bil ranjen na glavi in od takrat dalje je bolehal, tudi božjasten je bil Večkrat se je prepiral z materjo. Razdražila ga je vsaka malenkost. UmoTjea na Ana Coslovich je imela glavo strašno razmesarjeno Poleg trupla ie ležala dva* kilogramska železna utež in močan kavelj. Kri povsodi Hlače nesrečnega sina so bile napojene s krvjo. Grozen jo bil prizor, ko so naSfi Coslovicha na dvorišču na tleh le« žečega; hlastno je srebal kri, ki mu je tek« Ia iz rane na glavi Preiskovalni sodnik je poskušal izpralevati Coslovicha pa ni nič izvedel od njega. S težavo jc odgovoril, da ne ve nič.
p— V Idriji vprizore v rudniškem gleda* lišču dne 23. in 34 t. m. Cankarjevega aHlapca Jerneja*. Dne 2. in 3. t. m. so igrali vaško Salo «Vozel».
p— Grozen samomor. 401etni Anton Ci* g!ič v Gorici je zabodel z nožem 391etno Cecilijo Pertot, s katero je skupno živel, potem pa si je prerezal vrat Ciglič je bil takoj mrtev, Pertotovo pa so prepeljali v bolnico.
Proti grim. astmi, kataru
se inhalira SMREKOVO OLJE «TRO« I.IST». — Razpošilja vsaki dan po povzetju Din 15.— *Trolist, Logatec. — Dobiva sc v vseh lekarnah m drogerijah.
Dopisi
LITIJA. Sokolsko gledališče priredi v nedeljo ob 20. »Moralo gospe Dulske«. Komedija se je Igrala po prevratu že na odru ljubljanske drame, zadnlič pa je žela velik uspeh v ptujskem gledališču Igra razgalja laži-moralo žene, kjer ^ona« hlače nosi in sirahnie vso družino. Vloge so razdeljene: ga. JelnlkarJeva. gdč. Jerebova. Bezelja-kova, Kolbetova. Kunstlerjeva. Kokličeva in Pretnarjeva, ter gg. Andič in Zupančič, ki tudi režira.
KOČEVJE Benjamin Godard, učenec slavnega Vieuxtempsa, }e pisal več kvartetov. izmed katerih ie težko izbrati najboljšega. V soboto bo izvajal kamniški godalni kvartet kot končno točko programa kvartet op. 33 tega velikega Francoza. Neverjetno izrabila Godard obseg vsakega instrumenta. Visoko in nizko, mogočnost in milino, najnežnejšo melodijo in najneotesa-nejše vzporedne krome sestavi on v neki konglomerat ki vedno znova frapira in se izredno močno občutijo vsi ti krasni tonski kontrasti Medtem pa je Godard v mirnejših stavkih tudi milejši in pusti melodiji polnejše uveljavljenje. Godard je učitelj velikega francoskega modernista Vincenta d' Indy.
RIMSKE TOPLICE. Prošlo nedeijo smo imeli pri nas zopet priliko opazovati, kaj zmoreta vztrajnost in volja. Ljudska knjižnica Sv Marieta nam je na odru Gasilnega društva podala petdelanko »Revček AndreJ-ček«, ki je nadvse pričakovanje dobro uspela. Prav dovršeno so rešili svoje vloge Marička AndreJček, France in Janez, pa tudi Hrastar. Janeaon. Dornik in Ana niso zaostajali. Ravno tako so vsi ostali igralci pokazali s svojim naravnim in neprisiljenim nastopom globoko umevanje za naš ljudski oder. Najboljši dokaz k dovršenosti predstave pa le bilo v burnem ploskanju izraženo zadovoljstvo mnogobrojne-ga občinstva. Prireditelji izrekajo najpri-srčnejšo zahvalo vsem, ki so gmotno ali moralno prispevali k tej prekrasni prireditvi, kakor tudi občinstvu za častno udeležbo. Na splošno željo se bo predstava v nedeljo dne 10. t m. ob 3. popoldne ponovila na istem odru. da bo tako ustrežeoo tudi onim, ki so bil! radi pomanjkanja prostora prošlo nedeljo za ta užitek prikrajšani.
ICC
KllUt
najboljše, najtrpažnejie zato najcencjse.
rr
NaroaJLa, in, vsa, dopUt,, tičoi&s«, malih, oglasov, jt, poslati> na, OgLasni-od, daUk 'Julra,' jhubijasia,, VrtJtMLOua,4. TaL št. 2492.	WIffufJTfj^S		Ujc pristojbuva, jt>m vposhv-ti obaAJLm, z nszsočJsmv,si-CM-st oglasi n*. priobčijo-. Čikovns, račun, polhu- Ura. ■ nUruct {juh)jajia,št. 11X42.
JLalL oglasi, hi sluHjo- v posredovalne, in, sodjaL oa. rujMuuit, obcisLstua,: vsaka, b&stuLa■ <50 pas-.—Naj -manjši zsvasak. Vin, 5--. Vrislojbisva, za. Šifro din,3-		ŽMUUOC, d^ofKSKnKULfO, uis oglasu trgovskima, alu rnklcuiui^ga, zncLČaja, : vsaka, butda/Dun, /•-. — Naj-manjši znAStk Via, 10 - Vristojbtsuz, za, št/rtr J)ul, 5--.	
Naslovi «Malih oglasov« sc dobivajo tudi v podružneah «Jutra» v Mariboru, Barvarska
ulica ter v C e 1 j u, Aleksandrova cesta.
FRANC FUJAN
krorstvo in salona
strašnih potrebž&D
Ljubljana-Oaljevica 9.
105
Ovokolesa
popravlja oajboiie. aajnitrn-
;e iu najceneje FlorfanJiS, Nunska uli<*a o	32
Vestnega
inštruktorja
^prejm^m dijaku 3 realke prc»i stanovanj« j p\'b>.rpi-ho. Naslov inseratcain o.Molkn »Jutra«.	1U8fi
Učitelja
za srbohrvaščino telim. — Pozm<ibe i navedbo eoco-na oglasni oddelek »Jutra« pod znaSko »Brbo-Hrvat 6*V.<<.	11462
Dobrega
inštruktorja
(maturanta) za pouk matematike sprejmem takoj za 3 ori na dan. Naslov pove oglasni odd. »Jutra«. 11412
Slovar
Pleterfnik, nemško-flloTea-ski in slovenfiko-oemSkl, — kupni takoj. Ponudb« na upravo »Jutra« Maribor t navedbo o«M.	11490
Ljubljanski Zvon
letnik 1909, 1910, 1918 — 1920, kupim. Ponudb« i na-vedbo cene pod »Z»on« na
oirLvr.i oddoleke »Jutra«.
ti <71

dobe
Samostojno
kuharico
rprejmem ia posestvo n» defeli. Naslov r oglasnem oddolku »Jutra«. 11387
Prodajalka
mela.il« stroke dobi staln* name?5enje v manJKi trgovini na Dolenjskem. Cenj. poudbe na oglasni odd«W
»Jutra« pod »Vestna 273«.
11372
Perfektno šiviljo
vodilno, popolnoma samostojno v pri krojev, i rt ju, — iSčem za takoj Pismen« ponudbe pod »Red tn zanesljivost« na oglasni oddelek »Jutra«.	11361
Učenca
ki stanuje pri Hariiih, sprejme takoj ipecerijska trgovina Anton Cok. Eofc-oa dolina.	11308
Vzgojiteljico
resno nemško, inteligentno, sprejmem k 61etnewu de£-ku s 15 aprilom. Dr. Priti zdravnik PaoSevo. 11287
Učenko
s dobrimi spričevala sprejmem takoj v trgovino. —
Naslov v oglasnem oddelku •Jutra*.	11238
Predtkalca
izkušenega ter enega delavca u uvognjenje surovine, ter enega Izkušenega delavca ua gfugsing stroju (apretura) iščemo za novoustanovljeno tkalnico platna » Hercegovini Nekoliko znanja angle&ine za-ieljeno. vendar nI pogoj. Nastop 15 aprila Ponudi« z referencami in zahtevo plače na oglasni oddelek «Jutra> pod kifro «B V. B.»	11148
Restavrac. kuharico
prvovrstno, sprejmem za sezono v Rogafko Slatino. — Rišavv. Maribor. Mlinska
ss. "	u»i
Briv. pomočnika
sprejme za takojšnji nastop Marija Bukovčaa. Celje.
11450
Briv. pomočnika
prvovrstnega za postrežbo gospodov, sprejme takoj M. Podkrajšek, Ljubljana, frizer za dame in gospode.	11473
Briv. pomočnika
sprejmem proti dobri plafii takoj. Naslov v o c h-nem oddelku »Jutra«. 11463
Trg. pomočnika
agiinega, ki je obenem it-lolbenl arantor. samo prvovrstnega, spejme modna ln galantelrjska tgovina. — Nastop takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« — pod »Prvovrstna moč«. — 8306
Kontorista
leleznlnarja, zmotnega — slovenske Is nemike korespondence, sprejme veletrgovina « teleUlno. Ponudbe pod značko »Zanesljiv 188« na oglasni odd. »Jutra«.	11453
Izurjene pomočnice
ta iensko krojaltvo sprej-m« Kolina. Vošnjakova nI.
it. 20. 11026
Provizorja
In nediplom. asistenta išče lekarna Šušteršič v Kriketa, Slovenija. Nastop 1. maja. Informacij« v lesar-nt —	11443
Modlstko
sprejmem takoj Fran)* Tolar, Javoraik 93 11546
Trg. pomočnika
maimfakturlsta, mlajšega, dobrega prodajalca, sprejmem v trgovino z mešanim blagom. Ponudbe pod »Trgovski grem!} Slovenj-gradec« na oglasni oddelek »Jutra«. -t-.	1145«
Trg. pomočnika
agilnega, U je obenem tt-loCbesi araufer. samo prvovrstnega. sprejme modna in galanterijska trgovina ta takoj Ponudbe na oglasni oddelek «Jntra» pod iifro »Prvovrstna moč». 8306
Več krojaških
pomočnikov
»prejme tvrdka Anton ker, Bv. Petra cesta 14.
114T6
Več čevljarskih
pomočnikov
Mbrih. sprejmem za fina dela. Brana in stanovanje v hiS. Nastop takoj Polt-vs is Prešernova ulica 9-»Dolo« Ivaa Carman. 11488
čevljar, pomočnik
dobro Izurjen, za splošna fina dela, dobi slnlbo takoj na Zaloški cesti CT — Plača o,] kosa xw zmotnosti drla.	114S1
Briv. pomočnika
mlajšega, v striženju »Bu-U« in osdulacljl rposob-nega. s hrano In stanova. nJem v hiši. plačo po dogovoru, epreimo z 20. t. m. ali 1. maja 1927. Jakob Golob, brivec v Ormolu. — 114»
5 potnikov
aS potnic sprejmem t* potovanje po naši dr Savi ta obiskovanje privat. strank, proti mesečni plaS 2000 D
m proviziji. Upokojeni železničarji imajo prednost. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dober ta-- Uliti«.	11431
Boljšo šiviljo
sprejmem na dom. Grgure-revič Barto. Gledališka
st-olba S.	11482
Čevljarski potniki
dobe izvrsten predmet v prodajo. Ponndbe pod »Novost« na upravo »Jutra« Maribor.	11494
Potnike
ia perilo z iavrstnlm predmetom te stroke 6prejmem. Ponndbe sa upiavo »Jutra« Maribor pod »Novoet«
11493
Zastopnika
v Mariboru in okolici išče ta dobro tdoč (pecerljski predmet stara renomlrana
tovarna. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« ood »A^rflen 83«.	11461

iščejo
Pristavnlk
(majer), ojenjen brez — otrok, z večletno prakso in doMrlmi Izpričeval, fSČ«
slutbe. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Skrben 66«.	11469
Gospodična
s mnogoletno tgovsko prakso. z dobrimi Izpričevali, Iiče službe prodajalke ali blagajničarke Nastopi lahka takoj. Ponudbe Je iio-slati na oglasa] oddelek »Jutra« pod tnaSfco »Za-aesljiva«.	»347
Gospodična
katera je abaolvirala trgovsko lols ter Ima več let pisarniške prakse, išče — sltrfbe. Gre tudi 1 do t meseca brezplačno. Ponudb« prosi sa glasni oddelek — »Jutra« pod »Pridna 441«.
11441
Gospa
i« trgovske hlie, stara 84 tiče slulbe kot
^Ika_ ali krt MagaSSa^
let, t
Jalka __________
a. Gre tudi na detelo. — CeaJ. ponudb« pod »Vestna la poltena« sa oglasa odd. »Jutra«.	11420
Mlada gospa
s premoženjem. Ieli službe v boTjS! hiši. Obiskovala Je trgovsko šolo ter ima večletno prakso v trgovini in pisarni ln je vajena gospodinjstva Ponudbe naj se blagovolijo poslati pod »Marljiva 10« ca oglašal odd. >Mn<	1141»
Šofer
iiče službo kjerkoli. — Ponudbe sa oglasni oddelek «Jutra» pod »Marljiv šofer« 11063
Tesarski potir
s tritečajno gradbeno šolo v Ljubljani, z dobrimi spričevali, išče službe. Dopise pod »Zaoesijv 98« na ogl. oddelek »Jutri«. 11398
Egssa
Drva
hrastove parketne odpadke od žage ter mehka drva po oizU ceni dostavlja na dom parna žaga V Scag-uetti, Ljubljasa, za gorenjskim kolodvorom.	36
Jedilno opravo
lepo, lestenee, podobe, jedilni servis, stensko uro ln drugo ceno prodam. Dunajska cesta 15, leve stop-
o jice, BO.
IL nadstropje, dea-11341
Sesalka
dobro ohraojeoa, naprodaj Na ogled pri vrtnarju vile Mayer na Bledu Ponudbe Je nasloviti u tvrdko L C. Majer v Ljubljani. 8406
Akacijska debla
na obrežnem zidu pri Kraa-čUkanskem mostu pod Pre-šeruovo kavarno t Ljubljani bodo prodana najvišjemu ponudniku Kupec mora kupiti res les. Interesenti naj vlože pismene ponndbe, koikovane t 6 Dia, do 15. aprila t L na Gradbeno vodstvo za osuševanj« barja v Ljubljani, vladna palača. v ponudbi morajo označiti ceno ia 1 kbm in izjavo, da kupijo po ponu-deni eeni ves les 11474
Hlodov
smrekovih in hrastovih, večjo množino proda tv. Drnovšek. Žlebe, Medvod«.
11480
Pletiln Istro)
It. 10-30, dobro ohranjen, prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 11487
Gostilničarji
in kavarnarji. pozor! Eleganten. skoraj nov misnl štedilnik radi nabave večjega ceno naprodaj v Vinskem hrama, Maribor, Tat. tenbachova 1.	11485
Elegantna jedilnica
črna, nova, naprodaj v Ljubljani. — Naelov pov«
oelasni oddelek »Jutra«.
11465
Recepte
za kremo ta čevlje, vate-lic. ličilo, kolomaz. črnil«, plavilo, muhalovec Itd., — prodam, ker sem opustil izdelavo. Leban, Rogoza— Hoče pri Mariboru. 11428
Vinske sode
od 300 do 800 litrov, v dobrem stanju, prodam. M Soklič. Troovto, LJubljana 11417
Barvo za piruhe
rdečo, teleno modro, rumeno, 10 zavitkov 30 Din franko poštnina, dokler traja zalega. Razpošlja K
Lolbner, trgovec. Celje.
11444
Kupum
Vsakovrstno zlato
kupuje po najvišjih cenah
Černe — juvelir
Ljubljana. VVoltova u). 3.
Stružnico
t m dolgo, i vodilnim
vzvodom (Leitspindel) ku-
fiim. Višina konic« po ve-IkostL Ponudbe na oglasni oddelek pod »Stružnica«
11433
Moške obleke
čevlje, pohištvo itd., n« staro, kupujem. Dopisnica tadostuje, pridem na dom. Jnrečič, Ljubljana, Gallusovo nabrežje »7. 11371
Kože telečje
in od žrebel. do «a tedea
stare, kupuje suhe in nesoljene Zdravič. LJubljana Florjanska oliea. 11385
»Zels«
daljnogled. »Trteder«, kupim. Ponndbe t opisom Ia osno as L Baelller, Radovljica.	9846
Vrbovo glbje
letošnje, belo ln suho, ku-
Eim vsako množino po 4 >in kg Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Lopa vrbo«.	11484
Bukovih drv
suhih, 1 ali 3 vagona, kupim. Ponudbe t navedbo cen aa oglasni odd. »Jntra« pod »«80«. 11457
Pozor!
Kupujem star« moške obleke, čevlje, poh:štvo itd. — Dopisnica zodo:;tuje, da pridem na dom. — A. Drame, Ljubljana. Gallusovo nabr. H. ».	llStf
Tovorni avto
S-tonski, v dobrem stanju ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».
11251
»Ford« avto
dobro ohranjen in v brezhibnem stanju, prodam za
10.000 Din Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 8238
Poltovor. Ford-avto
motor, brezhiben, prodam za 6000 Din. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Avto 600««.	11478
DKVV-motor
poceni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
Motor
3 in pol konjske sile, športne tipe, malo rablje«, telo ugodno prodam radi nakupa avtomobila. Prenosljiva garaža poleg Nt slov v oglasnem oddelku »Jutra«.	11488
m
Hiša
gostilniška la trgovska, v neposredni bližini »Rudnika« kjer se že ltvršuje gostilniška obrt pod ugodnimi pogoji naprodaj. 11296
Vilo
eno- ali dvodružinsko. t lepim vrtom in solnčno lego. na Uirju. Pod Rožni kom ali v Milini eerkve sv Jožefa kupim proti takojšnji gotovini — Po ■udbe * navedbo cene os oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «VUa».	8232
Večjo hišo
s dvoriščem tli vrtom kupim * centru LJubljane -
Proti takojšnji gotovini — ooudbe na oglas, oddelek
«Jutra» pod iifro «Večja hiša v Ljubljani«.
ess3
Parcelo
v Izmeri ca 2000—3000 m» kupim takoj na Mirju ali Pod Rožnikom, event tudi manjšo v mestu Ponudbe i navedbo cene m* na ogl oddelek «Jotra> pod iifro •Parcela 3000».	S234
Zemljišče
Ob JJPOffl južne železnice, poleg tovarne «Saturnus> v Mostah, r skupni izmeri 24 800 m' naprodaj Zelo primerno ta večja skla ditča ali taloge. kakor tudi za industrijo Izpeljava lastnega tira omogočena t majhnimi stroški, ker j« industrijski tir tik pred temljiščem že izpeljan — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».	6237
Tvornica keksov
ln čajnega peciva v prometnem kraju Slovenije je zelo ugodno naprodaj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Ugoden nakup«.	11291
Vlsokopritlična hiša
uajsolidneje zidana, dobro ohranjena, štiri sobe, tri kuhinje, lep vrt, dvorišče, blizu Kolinske tovarne, naprodaj u 95.000 Din Na-slov pove oglasni oddelek »Jutra«.	11464
Hiša z vrtom
električno razsvetljavo in vodovodom, primerno za trgovino in obrt, naprodaj v Zagorju ob S»vi zr — 320000 Din. Iliaa leži v centru premogovnika tik ob deželni cesti. Natančnejša pojasnila se dobi pri upravi Krajevne bratovske skladnlce v Zagorju ob Savi.	11445
Zemljišče (njive)
dobro obdelane in pregno-lene oddam takoj v najem poleg tovarne «8aturnu-» v Mostah, v skupni Izmeri 26 000 m* — in sirer enemu ali več reflektantom — Naslov v ozla=nem oddelku «J«tra»	8236
Trgovino
na prometni cesti v Laj-tersbegu pri Mariboru dam v najem Pekarna. Počeho-va 331 poi Petnica. 11492
Trgovski lokal
r najem oziroma trgovin« t mešanim blagom ob glavni cesti ter cerkvi in tovarni. 1'otro-ben kapital 8000 Dia. Naslov v upravi »Jutra«. —
11374
Lokal
v sredini mesta Celja — iščem proti dobremu plačilu. Poudbe pod »Lokal« podružnica »Jutra« Celje.
11448
Lokal
za pisarno. z izložbenim oknom; v sredini mesta, odstopem. — Ponudbo pod »Odstop lokala« sa oglasni odd. »Jutra«.	118»
Gostilno
dobre idočo, kupim ali vzamem v najem Dopis« na oglasni odd »Jutra« — pod »Prometna 46«. 11446
Opremljeno sobo
oddam moškemu. — Novi Vodmat 62.	11458
fUmevanju
Solnčno stanovanje
lepo, 3 sobi in kuhinja, r sredini mesta, takoj oddam
tistemu, ki odkupi pohištvo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 11436
Brezplačno
prijavite oddajo stanovanja. sobe. lokala gostiln«, trgovine, delavnice itd — Posredovanje za oddajalea popolnoma brezplačno — •Posredovalec«. Sv Petra cesta IS	8247
Suho stanovanje
in solnčno. 3 parketiranih sob, kuhinj« is pritlklln, elektrika, vrt, takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra« 11418
Sobo za 2 gospoda
s brano is vso oskrbo oddam pod ugodnimi pogoji ..... št. 5.
na Sv. Jakoba trgu
11101
Opremljeno sobo
oddam dvema mirnima osebama. Elektrika, parketl,
souporaba kopalnice itc. Ogleda se med 12.—2. uro. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	8855
Opremljeno sobico
čisto, čedno, oddam mirnemu gospodu. Naslev pove oglasni odd »Jutra«.
8355 a
Opremljeno sobo
t električno razsvetljava oddam ta 2 osebi. Naslov pove oglseni oddelek »Jntra«.	U475
Sobo
t 2 posteljema, posebnim vhodom, v centru mesta, oddam. Naelov v oglasnem oddelku »Jutra«. 11496
Lepo sobo
oddam takoj v sredini mosta boljši gospodični. Naslov oglasnem oddelka »Jntra«.	11497
Opremljeno sobo
veliko, svetlo, oddam v sredini mesta. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 11472
Opremljeno sobo
lepo, z električno razsvetljavo, s posebnim vhodom za 1 ali 2 osebi, oddam. Naslov oglasnem oddelku »Jutra«	11468
Veliko sobo
oddam takoj, prazno aH opremljeno, z električno
razsvetljavo. Tosebni vhod. Našim* pove oglasni oddelek »Jutra«	11470
2 sobi
opremljeni, i električno razsvetljavo in souporabo
kuhinje, takoj oddajn. Naslov pove oglasni oddelek »Juta«.	11418
2 sobi
v centru inest^. pripravni ia pis»rnnc. iš6emo. Po-nu-lbe pod »Prostori« na oglasni oddelek »Jutri*.
11422
Sobico
čisto s separatnim vhodom išče boljša gospodična, katera bi lahko uporabljala samovv za kuho. Ponudbe pod »1. maj« na oglasni odd. »Jutra«.	11460
Kapital
Za družabnika
vstopim s kapitalom k samo, lojni trgovk) posestni-cL Ponudbe na oglašaj oddelek »Jutra« pod mačko
»Agilcs 80«.	11386
Trg. podjetje
sprejema v ugodno obratovanje tudi manjše vloge. Ponudb« pod iifro «Obr«sti 10%» na oglasni oddelek «Jutra«.	1UM
Družabnika
t večjim kapitalom sprejmem t dobičkonosno podjetje na vodno moč. Naslov pov« oglašal oddelek
«Jutra».	7339
SenUve
2 p od uradnika
v stalni službi, telltt znanja v svrho ženitve t zna-čajnima gospodičnama na-omadeževane preteklosti. —
Prednost Imajo šivilje »Sa-vinčanko«. Diskretnost zajamčena. Le resne ponudbe, po možnosti s sliko, pod »Vilko 345« In »Drago 983« na podružnico »Jatra« Cel jo.	11451
Gospodično
iščem radi skorajinje ženitve, staro okrog 27 let, t večjo doto ali lastnim premoženjem. Deželanka, absolventica višje dekliške ali gospodinjske šole ima prednost. Dopis« (t sliko) pod »Vstajenje 35« aa ogl-odd. »Jatra«.	11448
Glasba
Izvrsten klavir
Is tri pisala« mit« agodM naprodaj Naslov v oglasnem oddolku »Jutri«. 11485
Klavir
dober, po nitk] eeni takoj prodam. Ogleda s« med 10. Ia 14. aro. Ponudbo Ba ogl. odd. »Jntra« pod — »Klavir 40«.	11398
Šivali
Nemškega ovčarja
starega U mesecev, popolnoma čiste pssmi, prodna. Naslov v oglasnem oddelka »Jatra«.	liti*
Angora mačke
mlade, naprodaj na Dunaj-
ski cesti '
11460
Ha^uiv
Vnlkanlzlram
VW vrst« avtognm«. kaka
tudi
galoše in snežne gumijeve čevlje
Popravljam koleea is mo* torje P Škafar. Ljubljana, Rimska cesta lt	13
Barvanje oblačil
ln čiščenje za Anton Wag-nerja v Radovljici oddaja vsako sredo in soboto Aston Prezetj, krojač na Go-sposvetskl cesti It. 16. — 8305
ŠBBBBHB
J. St jepušln — Slsak
priporoča boljše tamburioa, strune oartitur«, iols Is tftala potrebščin« ta vsa rlasbBa OdB. tovan sa pa-ritk) Izložbi!
et
HHHHESH
SBBBBBSSHHCflmeBB
Dubrovstks
umni Plovila 11
ima stalen promet
s svo mi luksuznimi parobrodi med Dubrovnikom, Korčulo, Makarsko, Hvarom, Splitom, Trstom, Barijem, Kotorom in Ercegnovim.
Ima zveze	1
z velikimi putniško-tovornimi parobrodi z Aeksandrijo, Port-Saidom Jaffo, Bejrutom, Famagorto, >: Mersino in Rodijem. :-:
i.-i mformaciie in ipetlkije u 3»rača|t« m agenti
A. C. Oucita, Split
1	a"<■";■"I■"!B*:«",■*:■",«" «* «* a"
M. Zevaco	117
Papežinja Favsta
Roman
»Ne ganeš se več od mene; stanoval boš tu in na poti v Chartres te hočem imeti neprestano pri sebi... ako ti je do tega, da ti ostane glava na ramenu...«
Maurevert se je priklonil in zamrmral nekaj o brezpogojni pokornosti Sam pri sebi pa je dejal:
»Kakor hitro bo prekleti Pardaillan mrtev, izginem... baš zato, ker hočem, da mi ostane glava na ramenu!
»Visokost,« je povzel na glas, »danes zarana morava v Bastiljo ... Sai menda pomnite, kaj ste mi blagovolili obljubiti...«
»Da da« ie rekei vojvoda, potolažen po tem suženjskem vedenju. »Dober služabnik si vzlic temu; bodi uverjen, da ne bom pozabil ničesar... niti gardnega kapetanstva ne, ki ti je obljubljeno!«
Maurevert se je zdrznil.
»Samo,« je nadaljeval vojvoda, »glej, da si ga zaslužiš z vdanostjo in zvestobo. A prav je, da si me domislil Bastilje; še malo in giedal boš, kako mučijo tvojega sovražnika.«
»Mudi se, Visokost!« je pograbil Maurevert. »Krvnik je naročen za sedmo uro.<
■>Poidiva!< je smeje se vzkliknil Guise. »Nasititi moram tvoj glad, da se ne lotiš mene. V Bastiljo! Ali pojdeš z nama Maine-ville?...«
»Ne tajim, Visokost, da imam Pardaillana v hudi zameri,« je odvrnil Maineville; »toda hraber mož je vendarle... Upira se mi gledati muke ljudi, ki se ne morejo braniti z mečem v roki...«
»Oh,« je dejal Maurevert, »mene pa baš to najbolj zanima!«
2e je krenil k vratom, kakor bi vabil Guisa za seboj. Tedajci pa ie nastal v predsobju silen hrup; vrata so se odprla ne glede na etiketo, ki je bila v Guiškem dvorcu strožja nego v Louvru. V sobo
je planil človek, ki ga ni nihče prijavil. Bil je Bussi-Leclerc!...
»Nu,« je zarohnel vojvoda, »kaj pomeni to?«
»Visokost!... Oh, Visokost! Udarite me! Tepite me, ubijte me!... Meša se mi! Nevreden sem, da me zemlja nosi!. ..<
Bus^i-Leclerc se je zgrudil na kolena. Guise in Mainevilie sta strme obstala pred njim. Maurevert je odskočil za tri korake, bled od slutnje, ki ga je prešinila. Bussi-Leclerc je drgetal. Njegov obraz je bil mrliški, zobje so mu šklepetali; zdelo se je, da ni pri zdravi pameti.
»Vstanite, Leclerc,< je rekel vojvoda, »in povejte, kaj je, ali pa bomo mislili, da ste res zblazneli«
»Da bi bil zblaznel!« je zahropel Bussi-Leclerc. »Da bi bil mrtev! Vse bi bilo bolje od te nesreče!... Visokost... Bastilja...«
»Nu?... Kaj je z Bastiljo?... Govorite, tako vam vseh peklenščkov! ...«
»Pardaillan... satanski Pardaillan!...«
»Pardaillan?« je zarjovel Guise in udaril s pestjo po mizi.
»Ušel!« se je izvilo Leclercu kakor dih.
Nekdo je zaklel... nekdo je presunljivo zakričal... Videli so zMaureverta, da se je zvrnil kakor ubit... Toda nihče se ni menil zanj.
»Prekleto!« je kriknil Henrik Guiški, zelen od togote.
»Prekleto!« je zamolklo ponovil Maineville.
»Oh da! Prekleto!« je zastokal Bussi-Leclerc, ki je še vedno klečal pred Guisem.
Po prvi osuplosti je pograbil vojvodo divji gnev. Njegov bledi obraz se je pokril z višnjevkastimi lisami, oči mu je zalila kri, vsaka mišica na njegovem telesu je drgetala. Maineville, ki je poznal njegovo jezo, je prestrašen odskočil.
»Bussi-Leclerc je mrtev!« je dejal sam pri sebi.
Tudi Bussi-Leclerc je vedel, česa je zmožen gospodar v svoji togoti. Urno je skočil na noge. To, kar se je bližalo, mu je mahoma vrnilo hladnokrvnost.
Guise ga je brezumno giedal, kakor bi šele iskal, kaj naj stori. Zdajci pa je počasi, premišljeno vzdignil roko. Bussi-Leclerc je
uganil njegov namen. Bled kakor smrt je po bliskovo zgrabil bodalo, ki je ležalo na mizi, in ga je pomolil vojvodi:
»Visokost,« je rekel z glasom, ki je bil bolj podoben renčanju zveri nego človeški besedi, »ako mislite udariti, udarite me z jeklom, kakor plemič plemiča...«
Guiseva pest je pala nizdol, ne da bi dovršila udarec. Bussi-Leclerc je vrgel bodalo na tia in prekrižal roke.
Ves prizor je trajal komaj dve sekundi Guise je jel hoditi po dvorani sem ter tja, težko sopeč in besno udarjaje s petami ob tlak. Ko se je nekoliko umiril, je obstal pred Bussijem in ga je vprašal:
»Kaj bi bil storil, da sem te udaril v obraz?«
»Visokost,« je odvrnil Bussi-Leclerc s pogumom človeka, ki ve, da igra za svojo glavo, »vi mene v obraz, jaz vas v prsi nato pa z bodalom rdečim od vaše krvi, še samega sebe! Tako bi bil opral dvojno sramoto: svojo, da sem bil udarjen, in vašo, da ste me udarili...«
Guise je škrtnil z zobmi. Bussi-Leclerc je že mislil, da ga ukaže prijeti.
»Preveč sem rekel,< je dejal sam pri sebi. »Ne more mi odpustiti. Izgubljen sem.c
Toda vojvoda ni škrtnil zaradi Bussija-Leclerca. Henrik Guiški ni več mislil na to, da bi udaril guvernerja ampak na to, da je bil nekoč sam udarjen v obraz... Tisti, ki ga je oklofutal, je še živel! Živel je in se je bahal, da je osramotil bodočega kralja francoskega ...
Hripav vzdih se mu je izvil. Pardaillana je trebalo najti! Če pa ga je hotel najti, se ni smel sam oropati najzvestejših služabnikov. Ta misel mu je vrnila vsaj pamet, ako že ne ravnodušja. Odrekel se je maščevanju — ali pa ga je morda preložil na kasnejši čas — in je pomolil Bussiju-Leclercu roko, rekoč:
»Daj, Bussi. prenaglil sem se; ostaniva prijatelja Ne bilo bi prav, če bi zamerila drug drugemu to, v kar naju je zapeljala slaba volja. Sam izprevidiš. da nisem mogel ostati hladan, ko si mi javil pobeg človeka, ki sem ti ga zaupal v varstvo... Toda povej, kako se je zgodilo?«
A-ilMROVEC"" K JOJS
IJUBUAKM.	J"IEJTK1 TBC
Iščemo LOKAL
v centru mesta proti takojšnjemu plačilu	«6
VARDJAN, STARI TRG 2.
Gostilno
sredi mesta Maribora z lenim lokalom, dvorano in vrtom dam v najem ali na račun. Vprašati v realitetni pisarni Troha Maribor, Slovenska uL 2.
Potrebujemo nujno večje število
oglarfev
za takojšnji ali poznejši sprejem v delo. Plača po dogovoru. Obrnite se pismeno ali ustmeno na gozdni urad Karla Auersperga v Kočevju.
Priporoča se
/c
MAST ^!. P.
lastni Izdelek tvrdke: Evald Popovič, Ljubljana.
Cena nizka, blago izbomo.
Razpošilja se v sodih po 50. 100 in 200 kg
PRESAJENO MESO
vedno v zalogi po izvanredno nizki ceni
II
Svetujem Vam da si naročite
ii
PUCH-kolo
ki je naibol še!
Dobi se pj solidni ceni in tudi
na obroke
le pri tvrdki
IGN. VOK,
UJ4LJANA
Tavčarjeva ulica 7.
L. Miku* -
LJUBLJANA, Mestni trg 15
tzdelovatelj dežnikov
Na drooooi	Na debelo i
Zalog* sprehajalnih palic Usn JataOri a —um
i Trgovcem z železnino in meš. blaaomli
© Za bližajočo pomladno >n letno sezijo bodete potreboval) vsakovrstnih LJ
^	iičnikov in žice,	©
jSJ žgane ali svetle dalje kolarnike, žiinlke za strešno lepenko, bres- pJ OD glavnike, ščetarie tapetnike, štukaturnlte tordonerje. poveznike * ID jčjj polokroglo glavo, kotn.ke z zarezo, sponke, cvikovce in drugovrstne (5J [5] strojne žebiie katere Vair najhitreje in najceneje ter pod najupodnei- [5] jg žimi pogoji dobavi ia skladišta na starejža domača tovarna
®	SIMON PIRC. KROPA	@
Pišite takoi danes dopisnico in navedite približno letno potrebo, nakar p=j IHJ	prejmete cenik in najnižjo ponudbo!	1EJ
[d] Razpošiljam že od 100 kg naprei na trgovine, stavbena, mizarska, [5) fnj čevljarska in ostala podjetja! Ako v Vaši trgovini še ne prodajate g] tega artikla uporabite ugodno priliko in upeliite tudi žitnike in žico, KI ki so skoro dnevna ootreba Vaš h odjemalcev!	q
tiskan v latinia
je izšel in stane s poštnino vred Din 215.
Naroča se v knjigarni
Tiskovne zadruge v Ljubljani,
Prešernova ulica 54. nasproti glavne pošte.

v plišu goblen, damast in gradi
nudi po konku enčnih cerah
Rudolf Radovan,
U petek
Krekov trg štev. 7
— poteg Mestneg* doma
Heittograiicni aparati,
zvitki, masa, hektografičm trakovi vedno in najceneje
v zalogi pri
LUD. BARAGA. Ljubljana,
Selenburgova ulica stev. 6 L	49 4	ieieion št 9.-0
Kdo potrebuje dober inštrument, bodisi glasovir. pianino. harmonl gosli itd. le najboljše kako%Tosti svetovno znanih tvrdk po nizki ceni? Tudi mojstrske inštrumente!
POZOR!
OGLAS SHRANITE!
Nasvet pri profesorju glasbe: A. Munda. Wien VIL, Burggasse 115.
4573
Osrednje mlekarne
v Liubljanii Mais rova 10
nudijo v vsaki množini in po nainižjih cenah vse mlečne proizvode kakor: prvovrstno čajno maslo, maslo za kuho, švicarski ementalski m nolememalski sir, trapistovski sir vseh vrs' in druge izdelke.	3R46 »
Boguvdana, previdena s tolažili sv. vere nam je umrla danes po mučni bolezni naša zlata mamica, sestra, nečakinja, gospa
Pogreb blagopokojne bo v četrtek, dne 7. t m. ob 15. uri iz hiše žalosti, Ljubljana VII, sv. Jerneja cesta, na pokopališče k sv. Križu.
Ljubljana, dne 5. aprila 1927.
-570
Žalujoči ostali
Me posredovalne prodale!
Iz touurne naravnost k Vam!
Vabimo Vas. da si ogledate našo zalogo
pomladne moške konfekcije
kakoi tudi oblek za dijake in otroke.
Ne dajemo na obroke I
Pač pa smo posebno ceni in solidni!
Mehanična tovarna oblek d. d.
podružnica LJubljana, Mestni trg št. 5
t,MMm»,»»"»imnnm«,»,m»—«nm
upujem zlato
tu zlatnike, oriljante in bisere po na višjih dnevnih cenah
R. Almoslechner
Celje, Prešernova ulica št. 1.
7a8
■■■■■■■■■■■■a
Sče se dolgoročno posojilo okol
Din 1,000.000
s poDOlnim zemljiško knjižnim zavaro vanjetn ob dobrh obrestih. Hoaudbe pod .Za -11.553' na PuDliciUs d. d. Zag-eb Gundulideva 11 «35 t
Zdrava in krepka deca so materina sreča!
Prosu zrak, svetloba, skropuiozne telesne čistoče ob strogi higijeni v hrani, so bitni pogoji za dobro zdravje in za
čvrst o-t Vaše dece. Izbrano hrano, k temu redilno, bogato na vitaminih, losiorju, in v najman.šem obsegu nudijo Vam

ako jih uporabljate v hram deteta že odstavljenega od prsi, one dajo dečjemu orgamzmu vse sestavine, potrebne za razvoj. OVOMALTINE močno pomagajo za časa kritične dobe. ra-stenja. v kratkem času izooljšajo splošno stanje nežne, rahitične in bolehne dece.
Ovomaltine se dobi v vsaki apoteki in drojteriji po ceni:
i 00 gr 18 50 Din. 250 gr 36*25 Din. 500 srr 63-25 Din
Zahtevajte poskusno pošiljatev. sklicujoč se na list od
Dr. A VVANDFR d. d tovarna farmacevtskih io dijetetnih preparatov
ZAfiRFB. Jurjevska oL 37.
J
Urejuje Frane Puc. Izdaja z« Konzorcij »Jutra* Adoii Ribniku. Z* Nerodno tisjesrpo dd. kot tisksrosrjs Fran Jezcršek. Z* ioserstsl del ie odgovoren Alojzij Novak. V* « Ljubfaoi.