Pomurski VESTNIK MURSKA SOBOTA, 14. NOVEMBRA 1963 Leto XV. — Štev. 45 Cena 20 din POMURSKI VESTNIK IZHAJA OD FEBRUARJA 1949 — NAJPREJ KOT TEDNIK "LJUDSKI GLAS", NATO OD JULIJA 1952 KOT "OBMURSKI TEDNIK", DO PREIMENOVANJA V SEDANJI NASLOV, KOT GLASILO OKRAJNEGA ODBORA SZDL. OD JANUARJA 1963 IZHAJA LIST KOT TEDENSKO GLASILO OBČINSKIH ODBOROV SZDL SLOVENIJE V POMURJU. LIST IZDAJA ČASOPISNO-ZALOŽNIŠKO PODJETJE "POMURSKI TISK" V MURSKI SOBOTI — DIREKTOR STEFAN ANTALIČ — LIST UREJA UREDNIŠKI ODBOR. ODGOVORNI UREDNIK J0ŽE VILD — NASLOV UREDNIŠTVA — MURSKA SOBOTA, KOCLJEVA UL. 2, TELEFON 21-163 Obiskali so nas koroški Slovenci To nedeljo smo pozdravili v Gornji Radgoni skupino 140 pevcev avstrijske Koroške. Pred kulturnim domom se je kar trlo ljudi; vsi so hoteli videti in pozdraviti koroške pevce, ki so prišli s svojo lepo pesmijo obiskat obmejno Gornjo Radgono. Z njimi sta prišla tudi dr. Franc Zwitter, predsednik Slovenske prosvetne zveze, in Miklavž Ogris, podpredsednik te zveze. Z velikim navdušenjem so sprejeli Radgončani svoje drage goste in jih okitili z rdečimi nageljni. Med radostnim srečanjem je pozdravila koroške pevce tovarišica Levarjeva predsednica občinske skupščine; pozdrave vseh kulturno-prosvetnih delavcev pa jim je izročil predsednik občinske zveze Svobod in prosvetnih društev; koroškim pevcem je izročila pozdrave tudi radgonska mladina in pionirja, in mladi pevci so zapeli Korošcem njihovo pesem Kje so tiste stezice. Po prisrčnem sprejemu se je pričel koncert moškega in mešanega zbora. Radgončani so sprejeli vsako pesem s pristnim navdušenjem; posebno so jim ugajale Na Gosposvetskem polju, Rož. Podjuna, Zila in Tam, kjer teče bistra Zila. Vse pesmi so odpeli pevci prisrčno, doživeto. Po koncertu o se odpeljali gostje v Radence. od tam pa na Kapelo, kjer so si ogledali moderno kapelsko klet in poskusili znamenito kapelsko vino. Radgončani in Korošci so sklenili, da se bodo še srečali. M. G. NA SLIKI ZGORAJ: v podjetju za PTT v Murski Soboti so se v nedeljo zbrali mladinke in mladinci na ustanovni konferenci aktiva ZMS. (Foto: Gerenčer) MEDOBČINSKI SEMINAR SOCIALISTIČNE ZVEZE V RADENCIH Dragocena izmenjava izkušenj Čeprav še ni moči strniti vseh ugotovitev in rezultatov tridnevnega seminarja za krajevna in občinska vodstva Socialistične zveze v Radencih, kjer je bila razen pomurskih zastopana tudi ormoška občina, vendarle že sedaj lahko najdemo skupni imenovalec tega pomembnega srečanja, ki kaže predvsem na dragoceno izmenjavo izkušenj. Sicer pa je potekel seminar v časovnem obeležju nadvse pomembnih družbeno političnih in ekonomskih dogodkov v našem razvoju. Povečana vloga Socialistične zveze na vseh toriščih našega družbenega življenja pa sovpada s časom oblikovanja statutov de- lovnih organizacij, krajevnih skupnosti in občin, zato tudi delo te naše množične politične organizacije zahteva od nas kvalitetnejše oblike pri uveljavljanju vseh ustavnih določil v življenju slednje naše skupnosti, Metode in oblike dela Socialistične zveze so bile zatorej izhodišče v širšo razpravo na tem seminarju. Več kot 60 udeležencev seminarja je pri tem imenilo nadvse dragocene izkušnje, ki so vzniknile v organiziranem delu krajevnih in občinskih organizacij Socialistične zveze v minulem obdobju. Ob tako široko zasnovanem programu te organizacije, je vsekakor bilo potrebno najti skupne točke — dobre in slabe izkušnje dela na posameznih občinskih in krajevnih področjih. Nikakor ni naključje, da je v razpravi o metodah in oblikah dela Socialistične zveze prevladovalo mnenje o vidnem prehodu na kvalitetnejše delo domala vseh krajevnih organizacij, ki so zlasti v tem letu z uspešno politično akcijo ob volitvah, ob vpisu ljudskega posojila itd. dobro pretresle preizkušnjo samostojnega dela. Prav zato so se občinska vodstva SZDL lahko v večji meri posvetila vlogi koordinatorja in usmerjevalca v vseh še tako zahtenih akcijah Socialistične zveze. Ob takšnih zagotovilih torej ni odveč trditev, da bo pri urejanju vseh oblik samouprave prišlo v bodoče še bolj do izraza družbeno politično delo te množične politične organizacije ter njen vpliv pri pospešenem uresničevanju nalog, ki pomenijo sedaj zlasti, pri oblikovanju in nadaljnem utrjevanju krajevnih skupnosti še marsikatero odprto vprašanje. Ob zastoju pri izdelavi statutov krajevnih skupnosti so na seminarju v temeljnih razpravah med drugim nakazali tudi vrsto rešitev za sedanje nejasnosti, ki spremljajo razvoj teh temeljnih celic lokalne samouprave, odnose na relaciji komuna — krajevna skupnost in sploh uveljavljanje novih družbenih in ekonomskih odnosov znotraj teh samoupravnih organizmov. Obsežno gradivo tega seminarja, ki je rezultat zares tenkočutnega obravnavanja našega nadaljnjega družbenega razvoja, bo nedvomno nadvse važno napotilo vsem subjektivnim činiteljem, katerih aktivno delo še kako pogojuje naš celotni družbeno politični in ekonomski napredek. Radenci: seminar za člane izvršnih odborov SZDL iz občin Murska Sobota, Ljutomer, Ormož, Lendava in Gornja Radgona NA SEJI ObK ZKS LENDAVA Gospodarski razvoj V soboto je občinski komite Lendava razpravljal o razvoju gospodarstva. Komite rje ob povečani bruto proizvodnji analiziral zlasti gibanje čistega dohodka in osebnih dohodkov ter ob tem, posvetil vso pozornost tistim pojavom v posameznih gospodarskih organizacijah, ki so ovirali večji porast čistega in osebnih dohodkov. NOVI MOST V FIKŠINCIH Pretekli četrtek so dali v promet v Fikšincih nov most čez potok Kučnico. Most je bil Zgrajen s sredstvi, ki sta jih dala na razpolago občinska skupščina v Murski Soboti in občina v Radkersburg. Otvoritvi mostu sita prisostvovala okrajni glavar iz Radkersburga dr. Dinacher in predsednik občinske skupščine v Murski Soboti Janez Lanščak. Novi most pomeni veliko pridobitev za prebivalce na obeh straneh meje, saj je v tem okolišu precej dvolastnikov. ASFALTIRANJE CESTE PROTI APAČAM Pred kratkim so se predstavniki radgonske občinske skupščine ter cestnega podjetja iz Maribora dogovorih o asfaltiranju ceste iz G. Radgone proti Apačam. Računajo, da bodo z deli pričeli že spomladi Izdajateljski svet Pomurskega vestnika na prvi seji Minulo soboto se je sestal k prvi seji novi Izdajateljski svet Pomurskega vestnika. Svet, v katerega so imenovali svoje predstavnike občinski odbori SZDL v Murski Soboti, Ljutomeru, G, Radgoni in Lendavi, je ob konstituiranju izbral za svojega predsednika Vlada Janžiča, političnega delavca iz M. Sobote. Na svoji prvi seji pa so člani sveta razpravljali o kadrovski problematiki v uredništvu, o finansiranju Pomurskega vestnika in o akciji »Mesec Pomurskega vestnika«, ki je že v teku. Na prihodnjo nedeljo pa je sklicano že tudi širše posvetovanje dopisnikov in sodelavcev Pomurskega vestnika. V SOBOŠKI OBČINI SE ŽE PRIČELA AKCIJA »MESEC POMURSKEGA VESTNIKA« Že 300 novih naročnikov Že, prve vesti o poteku akcije »Mesec Pomurskega vestnika« so ugodne. Akcija za širjenje Pomurskega vestnika se je v soboški občini že pričela po 10. novembru. Izvajajo jo predvsem krajevne organizacije SZDL, ki so pobudo uredništva našega pokrajinskega lista sprejele z velikim razumevanjem. Na zadnji seji krajevnega odbora SZDL v Rogašovcih so razpravljali med drugim tudi o razširitvi kroga naročnikov Pomurskega vestnika v svojem okolišu. Dogovorili so se. da bodo akcijo izvedli temeljito in jo tudi uspešno zaključili. V Bodoncih so zagotovili. da bodo v svojem okolišu povečali število naročnikov našega lista kar za 50 odst. V Križevcih v Prekmurju je zbiranje naročnikov za Pomurski vestnik prevzela mladinska organizacija, v Moščancih pionirski odred na šoli itd. Z ugodnimi napovedmi o izvedbi akcije za pridobivanje novih naročnikov PV so nam postregli tudi v Pertoči, pri Gradu, v Beltincih in drugih krajih. V Krogu pri Murski Soboti pa so se doslej najbolje izkazali., Že v nedeljo je občane na njihovih domovih obiskal sekretar krajevne organizacije SZDL Franc Friškič in pridobil Pomurskemu vestniku 35 novih prijateljev. Že te dni bodo na Območju te krajevne organizacije SZDL povsem zaključili akcijo. V ostalih pomurskih občinah bodo z akcijo za zbiranje novih naročnikov Pomurskega vestnika pričeli prihodnji teden. Pričakovati je, da bo pobuda za akcijo naletela na prav tolikšno razumevanje kot v soboški občini. Akcija za pridobivanje novih naročnikov pa je zajela tudi že sezonske delavce in v drugih delih Slovenije živeče Pomurce. saj se je uredništvo obrnilo z ustrezno pobudo na večje število starih naročnikov. Po nepopolnih podatkih so naši sodelavci v soboški občini doslej zbrali že okrog 300 novih naročnikov. NOV OBJEKT V ROGAŠOVCIH Te dni je bilo v Rogašovcih svečano predano svojemu namenu novo upravno poslopje postaje Ljudske milice. Dom, ki je veljal okrog 24 milijonov din, je eden najsodobnejših, kar jih je v okraju. Svečanosti je poleg predsednika občinske skupščine in na- čelnika TNZ prisostvoval tudi načelnik uprave Ljudske milice za SRS general Boris Čizmek. Nov objekt je pridobitev ne samo za Rogašovce ampak za celomi okoliš. V neposredni bližini tega doma. pa že gradijo tudi novi štiristanovanjski blok za uslužbence PLM NA SEJI OBČINSKEGA KOMITEJA ZKS M. SOBOTA: PRIPRAVE NA LETNE KONFERENCE Občinski komite ZKS Murska Sobota je v petek na redni seji razpravljal o pripravah na letne konference osnovnih organizacij. Komite je sklenil, da bo pred začetkom konference sklical več sestankov sekretarjev osnovnih organizacij, na katerih bodo pretresli glavne značilnosti dela osnovnih organizacij in skupne probleme, o katerih bo na konferencah, seveda poleg tistih, ki jih bodo še posamezne organizacije postavile na dnevni red, tudi potrebno razpravljati. NOVA TRGOVINA V LJUTOMERU V prejšnjem tednu so odprli v Ljutomeru novo prodajalno ljubljanske Agrotehnike. Prodajalna je v prostorih Tehnostroja. Nova trgovina bo imela na razpolago nadomestne diete za traktorje, avtomobile, kasneje pa tudi za mopede. V LENDAVSKI MEHANIKI RAZPRAVLJAJO O OSNUTKU STATUTA ODNOSI MED PODJETJEM IN K0MUN0 V lendavski Mehaniki so v teh dneh imeli več razprav o osnutku novega statuta podjetja. Predvidevajo, da bodo lahko prihodnji mesec na osnovi teh razprav in predlogov že izdelali dokončen predlog statuta in ga tudi sprejeli. Osnutek statuta vsebuje določila o organizaciji podjetja, upravljanju, delovnih odnosih, pravicah in dolžnostih delav- cev itd. Pozornost pa vzbujajo zlasti tista določila, ki obravnavajo nekoliko nove stvari. Med temi je vprašanje referenduma. V osnutku je referendum med najvišjimi oblikami upravljanja podjetja in postavljen na isto stopnjo kot zbor delovnega, kolektiva. Glede referenduma še naše, delovne organizacije nimajo izkušenj. V osnutku statuta. Mehanike je predvideno, da bi naj delovni kolektiv odločal na referendumu o spojitvi, pripojitvi in razdelitvi podjetja, potem o ustanavljanju novega podjetja, formiranju ali prenehanju delovanja delovnih enot, o bistvenih spremembah proizvodnega asortimana, o predlogih zborov delovnih enot, če je glede teh stališče delavskega sveta odklonilno in o nabavah ali investicijski izgradnji, ki presega vrednost 50 milijonov dinarjev. Tudi, glede obveščanja delovnega kolektiva o sklepih organov upravljanja in poslovanju podjetja so posebne določbe. Delovni kolektiv mora biti seznanjen o sklepih delavskega sveta, izidu referenduma, tromesečnih rezultatih proizvodnje in polletnem finančnem stanju. (Nadaljevanje na 4. strani) 0B ROB SOBOŠKEGA POSVETOVANJA O PROBLEMIH URBANIZMA Brez osnovnega koncepta Kot povsod v sodobnem svetu, se kažejo iz leta v leto večje potrebe po urbanističnem urejanju širših območij. Tako je bila že pred leti izrečena misel o tovrstnem načrtovanju tudi za Pomurje. Iz leta v leto večje gospodarske investicije kot investicije za izboljševanje življenjskega standarda, ki se najbolj nazorno kažejo v stanovanjski izgradnji, narekujejo postopno, toda dosledno ukinitev gradbene anarhije ne samo v mestih, marveč prav tako na podeželju, saj se iz leta v leto manjšajo pridelovalne površine in statistika je ugotovila, d'a pride na posameznega prebivalca v Sloveniji le še nekaj kvadratnih metrov obdelovalne zemlje. V zvezi s tem so bili sprejeti tudi nekateri republiški in lokalni predpisi. Občinski ljudski odbori so sprejeli odloke o zazidalnih okoliših, vprašanje pa je ali se določila teh odlokov dosledno izvajajo. To bi lahko bil nekakšen obrobni oris tudi nedavnemu posvetovanju o problemih urbanizma v Murski Soboti. Že eno leto deluje v Soboti Zavod za ekonomiko in urbanizem, ki pa zaradi pomanjkanja arhitektov, geodetov in drugih strokovnjakov ni mogel dati tolikšnega poudarka urbanizaciji kot bi bilo to potrebno. Razen tega pa se je moral posvetiti zavod predvsem ekonomski problematiki v gospodarskih organizacijah., za katere je pripravljal različne ekonomske analize tako glede investiranja kot glede ekonomike poslovanja. Pomanjkljiva širša, regionalna urbanizacija pa ne izvira samo iz trenutnega kadra pri soboškem zavodu, marveč je do določene mere vzrok zanjo tudi v širšem, slovenskem merilu. Kot je bilo na posvetovanju rečeno, ni rešeno vprašanje ali krepiti takozvano slovensko industrijsko hrbtenico, ki poteka nekako od Maribora proti Ljubljani, in glede na to sprožiti depopulacijske procese obrobnih pokrajin, ali pa obratno, pospešili izgradnjo satelitskih proizvodnih objektov sedanjih močnih industrijskih obratov tudi izven »industrijske magistrale«, v manj razvitih pokrajinah. kot je med drugimi tudi Pomurje. Nekatere primere satelitskih obratov že imamo: v Ljutomeru MTT. v Soboti je predvidenega nekaj podobnega pri Ločilki itd. V slovenskem merilu vzeto in prilagojeno na problematiko urbanizacije pa so vsi ti primeri več ali manj nesistematični kar se v republiškem merilu odraža tudi v pomanjkanju enotne metodologije in rešitve osnovnih konceptov, kot je na primer ali koncentracija, ali obratno pri nadaljnjih kapitalnih investicijah. Da je temu tako, kažejo tudi izkušnje regionalnega plana za Pomurje, ki kljub širokim zasnovam takorekoč ni bil realiziran in verjetno v precejšnji meri zavoljo tega ne, ker ni bilo jasno začrtanega širšega koncepta. Gradivo, zbrano v okviru prizadevanj za regionalni plan lahko služi danes le še kot nepopolna dokumentacija za posamezne lokalne investicije Ne glede na to osrednja in še nerešena vprašanja pa je potrebno, da se Zavod za ekonomiko in urbanizem v Murski Soboti posveti v bodoče tudi urbanizaciji. Vsaj v začetku bo verjetno res. potrebno — kot je bilo rečeno tudi na posvetovanju — tesno sodelovanje z mariborskim zavodom, končno pa je nujno, da postane tako sodelovanje pravzaprav metoda dela, če ugotavljamo, da urbanizacija ni zaključeno vprašanje samo posameznih pokrajin oziroma industrijskih bazenov, temveč ima mnogo širši pomen. V zvezi s tem je bil na posvetovanju dan predlog naj bi se proučile možnosti kako okrepiti soboški zavod. Omenjena je bila tudi združitev zavoda in projektivnega biroja v eno organizacijsko telo, Pomurje kot celota pa naj bi se obravnavalo kot enotna regija, zato naj bi razpravljale o nadaljnji urbanizaciji vse pomurske občinske skupščine. -jm V PONEDELJEK DOPOLDNE je bilo v Murski Soboti posvetovanje o problemih urbanizacije. Posvetovanju so prisostvovali poleg republiškega sekretarja za urbanizem T. Kržišnika in predsednika odbora za urbanizem pri Izvršnem Svetu V. Majhna zastopniki občinske skupščine in drugi. V Cezanjevcih gradijo stanovanjski blok — foto S. Feuš BELTINCI Krajevna skupnost Beltinci je letos namenila med drugimi investicijami tudi 360 tisoč dinarjev za izgradnjo manjše čakalnice na avtobusnem postajališču. Zgradba čakalnice jo bodo predali v uporabo do je pred dokončno izgradnjo in kraja tega meseca. Potniki, ki potujejo iz Beltinec z avtobusi se bodo torej v prihodnje lahko umaknili slabemu vremenu in mrazu v prikupno in lepo urejeno čakalnico. SEJA SVETA ZA KOMUNALNE ZADEVE Na včerajšnji seji Sveta za komunalne zadeve pri občinski skupščini v Gornji Radgoni so razpravljali o programu dela, izvolili so komisije sveta ter razpravljali o odloku o najvišjih tarifah za dimnikarske storitve. SEJA ŠOLSKEGA KOMITEJA ZMS V RAKIČANU Na KSŠ v Rakičanu so imeli prejšnji petek sejo šolskega komiteja ZMS. Na seji so obravnavali dosedanje delo šolskih organizacij in sekcij ter sprejeli okvirni program za proslavitev praznika republike Ugotovili so, da so mladinske ure uspešne in se programsko izvajajo, Rakičan PREDAVANJE O PROMETNI VZGOJI Prejšnji četrtek je na Kmetijski srednji šoli v Rakičanu imel predstavnik Ljudske milice iz Murske Sobote tov Zupančič predavanje o prometni vzgoji mladih. V svojem predavanju, ki ga je ponazoril z diapozitivi o kršenju prometnih predpisov, je predvsem poudaril, da je iz prometne statistike razvidno, da največ prometnih, nesreč povzročijo kolesarji in to posebno mladi. Po predavanju se je razvila živahna diskusija. Zmenili so se, da bodo predstavniki LM po želji dijakov pripravili ne katera predavanja. Na šolo bodo pošiljali diapozitive s področja prometne vzgoje in prometnih nesreč. POMEMBEN SKLEP 10. LETNE SKUPŠČINE PŠK: Zbornik bo izšel Preteklo sredo so se zbrali študentje Prleškega študentskega kluba na deseto redno letno skupščino. Predavalnica na Stari tehniki je bila polna in živahna. Izmenjanih je bilo mnogo mnenj, stališč med študenti in zastopniki ljutomerske ter radgonske občine, ki so tokrat v precejšnjem številu prisostvovali skupščini. Obojestranska ugotovitev je bila, da je tako prav, kajti predvsem ljutomerska podjetja, oziroma predstavniki teh. se niso v zadovoljivi meri udeleževali razgovorov, ki, so jih v preteklem obdobju prirejali študentje. V razpravi na skupščini je bilo načetih mnogo vprašanj. Med drugim so govorili tudi o štipendiranju, o vsestranski dejavnosti kluba, o težavah, o Zborniku. Osrednja tema razprave je bil Zbornik, ki ga klub pripravlja že nekaj let, zato ni bito nič nenavadnega, da je morala biti na skupščini podana celotna zgodovina priprav za izdajo Zbornika; od zamisli, preko zbiranja sodelavcev in gradiva, do financiranja. Gradivo za Zbornik je v glavnem zbrano, obsega pa vrsto geografskih, zgodovinskih, etnografskih in drugih študij, ki so jih napisali mnogi znani strokovnjaki. Na skupščini je bilo dogovorjeno, da Zbornik izide in da se bosta obe občinski skupščini zavzeli za realizacijo te zamisli. Na skupščini PŠK je bila izrečena tudi misel o ponovnem izdajanju Sveta ob Muri. O tem so bili podani predlogi tudi v Klubu prekmurskih akademikov. Novoizvoljeni odbor kluba bo o tem vprašanju še razpravljal. NOVA PODOBA LENDAVE Novi zazidalni načrt v Lendavi, ki je bil v razpravi približno pred letom dni, nakazuje nove možnosti za razvoj tega mesta. Neuresničena projektantska predvidevanja so mesto v urbanističnem pogledu zelo raztrgala. Če bo v prihodnjem letu končan urbanistični načrt, pa bodo dane glavne orientacije, kako graditi v bodoče, da bo to prikupno mesto pod vi- norodnimi griči dobilo mestno podobo. Sedanji zazidalni načrt predstavlja rešitev nekako za pet let. V tem času bi se naj na vzhodnem delu mesta proti naselju Nafte zgradilo nekaj poslovnih stavb in več stanovanjskih zgradb. Prvo med predvidenimi poslopji so začeli z gradnjo novega poslopja občinske skupščine. Temelji so že postavljeni, zgradba pa bi naj bila končana prihodnje leto. Poleg tega poslopja predvidevajo za prihodnje leto začetek gradnje velike trgovske hiše in stanovanjske bloke. Precejšen del starih zgradb bo potrebno porušiti, novejše gradnje pa so vse organsko vključene v novo naselje, ki bo nudilo bivališče približno 500 ljudem. Nova šola bo še bolj zmanjšala praznino med mestom in naseljem Nafte. Sicer še sedaj ni odločeno, kakšne stavbe in za katere namene bi se naj zgradile. Predvidevanja pa jasno kažejo, da se bo s temi novogradnjami središče mesta preselilo na drugi del. MPŠ TUDI V RADENCIH Aktiv ZMS v Zdravilišču Slatina Radenci bo v sodelovanju z Občinskim komitejem ZMS v Gornji Radgoni organiziral mladinsko politično šolo. Šola v Radencih bo oddelek MPŠ v Gornji Rodgoni in bo program predavanj., prilagojen predvsem potrebam po splošnem družbeno-ekonomskem i- zobraževanju mladih članov organov delavskega upravljanja. Solo bodo namreč obiskovali mlade delavke in mladi delavci iz Zdravilišča Slatina Radenci ter učenci gostinske šole. Predvidevajo, da bo šola imela okrog 30 slušateljev, s predavanji pa bodo začeli še ta mesec. V MESECU BOJA PROTI ALKOHOLIZMU Akcija med šolsko mladino Komisija, za borbo proti alkoholizmu pri Občinskem odboru SZDL v Gornji Radgoni se tudi letos pripravlja na nekatere akcije. Cilj komisije je, da v mesecu novembru pritegne kar največ občanov k sodelovanju v borbi proti alkoholizmu. Zaradi tega je komisija izdelala tudi akcijski program. V Gornji Radgoni in po vaseh bo komisija v mesecu novembru organizirala vrsto predavanj o škodljivosti alkoholizma. Na teh predavanjih bo- do občane seznanili tudi z metodami borbe proti alkoholizmu v drugih deželah. Skupaj z društvi prijateljev mladine bo komisija poskušala doseči, da bi v gostinskih lokalih ne točili alkoholnih pijač mladoletnim, gostinska podjetja in vsi ostali podobni lokali pa naj bi v prihodnje prodajali tudi sadne sokove. V mesecu novembru — v mesecu boja proti alkoholizmu, pa bodo po vseh šolah organizirali vrsto predavanj o škodljivosti alkoholizma, saj je s to akcijo potrebno prodreti predvsem med mladino. Občinska komisija za boj proti alkoholizmu v G. Radgoni pa je mnenja, da se morajo tudi delovni kolektivi odločneje boriti proti temu zlu, v akcijo pa se naj vključijo tudi vse ostale organizacije in društva. STRELA UDARILA V GOSPODARSKO POSLOPJE V sredo dne 6. nov. je udarila strela v gospodarsko poslopje kmetovalca Alojza Križana iz Čakove. Gospodarska poslopja so zgorela. Gasilcem je uspelo obvarovati le stanovanjsko hišo. Pri gašenju je primanjkovalo vode, zato so jo morali voziti, na pogorišče s cisternami. Škodo cenijo na več kot milijon dinarjev. PRIPRAVE NA ZIMO Upravni odbor cestnega sklada pri Občinski skupščini v Gornja Radgoni je v ponedeljek sklical posvetovanje s cestarji. Na sestanku so se pogovorili o pripravah in nalogah cestarjev pred' zimsko sezono in o nekaterih organizacijskih vprašanjih. Živa M. Džordžević; V OSVOBOJENEM JAJCU 1943 Sedemnajstega avgusta 1943. leta so enote narodnoosvobodilne vojske v močnem naletu že tretjič osvobodile Jajce. Ko je tja prišel tovariš Tito z Vrhovnim štabom, so na desni strani reke Plive v neposredni bližini, kjer je prej bil Sokolski dom. štrleli samo opustošeni, zogleneli in porušeni zidovi, ki jih je zob časa pokončeval, a med njimi je rastel samo plevel . . . Mesto Jajce je bilo takrat brez poslopja Doma kulture. Toda s prihodom tovariša Tita, Vrhovnega štaba, Centralnega komiteja in naših enot se je kulturno in politično življenje zopet razcvetelo in zato je tovariš Tito zapovedal, da se naj zgradba sežganega doma hitro obnova za potrebe Doma kulture. Ustno in pismeno mi je to zapoved o organiziranju obnove Doma kulture prinesel moj predpostavljeni — tovariš Voloda (Vladimir Smirnov), načelnik Tehničnega oddelka Vrhovnega štaba NOV in POJ. Za hitro obnovo doma, ki se je začela 9. septembra, so bili zainteresirani tako borci naših enot kot prebivalci Jajca, najbolj pa še naši naj višji voditelji. Tovariš Tito, ki smo ga imenovali tovariš Stari, je v tem času prebival in delal v Jajcu, v barki pred katakomb o na levi strani reke Plive v neposredni bližini sežganega doma. Poleg zgodovinskih nalog, ki jih je tam opravljal, je vsak dan prihajal pogledat, kako napreduje obnova Doma. Pogosto je s tovariši iz Vrhovnega štaba in Centralnega komiteja prihajal med graditelje. V ugodnih in normalnih pogojih bi bilo potrebno za obnovo nekoliko mesecev napornega dela. A takrat je to ob pomanjkanju najpotrebnejšega materiala z udarniškim delom borcev, posebno pa še delavcev tovarne karbida in mladine osvobojenega Jajca in nekaterih delavcev iz Bugojna bilo opravljeno v 21 dneh. Ko je bilo 1. oktobra po končanih gradbenih delih in dekodiranju dvorane bila na balkonu napisana parola »Živela naša junaška Narodnoosvobodilna vojska«, a nad celotno širino odra v Domu postavljen veliki svetleč se napis "Smrt fašizmu — Svoboda narodu", je bil Dom kulture lahko odprt. Toda zaradi dekoracije in nekaterih rekonstrukcij je bil lepši kot prej, zato so bili prebivalci Jajca in naši borci ponosni nanj. Mi pa smo bili zaradi prizadevanja pri tej res rekordno hitri obnovi na svečanosti ob odprtju doma javno pohvaljeni od Vrhovnega štaba. Dom je bil svečano odprt ob prisotnosti tovariša Tita in članov Vrhovnega štaba. V Domu je bila 6. novembra svečana proslava 26-letnice oktobrske revolucije. Dom je v kratkem času postal središče kulturnega življenja v Jajcu. OSVOBOJENO JAJCE — POLITIČNI, VOJAŠKI IN KULTURNI CENTER Z jesenjo 1943. leta so bili Nemci pri Kijevu. Evropa je stokala pod terorjem fašističnih hord in petokolonaških, režimov. Komunistične partije Evrope, skrite v podzemlje, so spale v globokem snu. Naši zavezniki so bili takrat še na tisoče kilometrov od nas, a osvobojeno Jajce je bilo politični, vojaški in kulturni center našega narodnoosvobodilnega gibanja. Jajce je bilo takrat glavno me- sto našega osvobojenega ozemlja — takrat edinega svobodnega teritorija v okupirani Evropi. Iz Jajca je takrat tovariš Tito vodil našo herojsko narodnoosvobodilno borbo in vojsko — takrat v Evropi edino revolucionarno ljudsko armado, ki je bila že tretje leto vsak dan v boju na življenje in smrt proti do zob oboroženih številnih enot okupatorja in domačih izdajalcev. Skoraj polnih pet mesecev — od 17. avgusta 1943. leta pa do 8. januarja 1944 — je bilo Jajce sedež tovariša Tita, Vrhovnega štaba NOV in POJ, Izvršnega odbora Narodno osvobodilnega sveta narodne osvobodit. Jugoslavije AVNOJ, Centralnega komiteja KPJ. CK SKOJ, CO USAOJ in CO AFŽ, Šta- ba I. korpusa in X. divizije, tiskarne Vrhovnega štaba, zavezniških misij in mnogih drugih pomembnih ustanov. V osvobojenem Jajcu je imela Oficirska šola pri Vrhovnem štabu dva kursa, a Politična šola pri CK KPJ isto dva. V tem našem osvobojenem mestu so delovali občinski in okrajni narodnoosvobodilni odbori; komanda mesta in komanda področja; mestni, okrajni in okrožni komiteji KPJ in SKOJ in vodstva organizacij AFŽ in USAOJ za mesto Jajce, okraj in okrožje Jajce. Iz Jajca je takrat vozil vlak Narodnoosvobodilne vojske do Donjeg Vakufa, Bugojna in Drvara. Električna centrala je v Jajcu stalno obratovala in dajala mestu električno luč. Proizvodnjo tovarne »Elektrobosna« smo preusmerili tako, da je namesto ferosilicija in klora noč in dan proizvajala karbid za vojsko in ljudstvo. Ko je tovariš Tito pozno v noč bedel nad geografskimi kartami in vodil narodnoosvobodilno borbo, so motorji v tej tovarni brneli, a razžaljena masa je iz peči simbolično metala svoje rdeče žarke preko pečin reke Vrbasa. V Jajcu je takrat tovariš Moša Pijade, ki smo ga klicali čika Janko, ustanovil TANJUG. V Jajcu so takrat stanovali in delali na dvorišču tovarne karbida naši znani umetniki-borci: slikar Džordže Andrejević-Kun in ki- par Antun Augustinčić. V svojem partizanskem ateljeju je tovariš Kun ob pomanjkanju najpotrebnejšega kvalitetnega orodja in materiala z najprimitivnejšimi sredstvi izdelal za n. zasedanje AVNOJ poleg ostalega portret tovariša Tita in portrete premierov naših takrat zavezniških držav, podtem dve veliki sliki, ki sta simbolično prikazovali našo narodnoosvobodilno borbo in sta bili v času zasedanja pri vhodu v Dom kulture, potem pa še načrt za naš državni grb. V tem ateljeju je tovariš Kun napravil tudi idejne skice za red narodnega heroja, za red Partizanske zvezde I., II. in III. stopnje, Red narodne osvoboditve, Red bratstva in enotnosti. Red za hrabrost in Medaljo za hrabrost. V Jajcu je takrat tudi kipar Antun Augustinčič prav tako z najprimitivnejšim orodjem izdelal prvi doprsni kip tovariša Tita, ki je bil med drugim zasedanjem AVNOJ postavljen v dvorani Doma kulture. Gledališki ansambel »Narodne osvoboditve«, ki ga je vodil tovariš Ivo Frol, je v dvorani Doma kulture uprizoril "Revizorja" in »Narodnega poslanca« ter pripravil raznolike kulturne prireditve. V ansamblu so sodelovali in nastopali naši znani umetniki-borci: Vjekoslav Afrič, Joža Rutić, Ljubiša Jovanović, Salko Repak, Nikola Popovič, Braco Borozan, Milan Vujnović, Žorž Skrigin, Mira Pejič, Nada Brnić, Mira Džerić, Junus Madžedović, Mira Sanjina, Jusuf Musadbegović in drugi ter dirigenta s partizanskih zborov tiskar Danon in Nikola Hercigonja. V tem domu so nastopali tudi zbori nekaterih naših brigad in njihove gledališke grupe. Poleg tega so bila v domu dvakrat tedensko razna politična predavanja in ustni časopisi. Čestokrat so kulturnim prireditvam v Domu kulture prisostvovali tovariš Tito in člani Vrhovnega štaba, prav tako pa tudi predstavniki zavezniških misij skupaj z našimi borci im prebivalci Jajca. Nikoli prebivalci Jajca niso prisostvovali takšnim kulturnim in političnim manifestacijam, polnih svobodomiselne in revolucionarne vsebine. Take prireditve so se neprekinjeno vrstile v tem obnovljenem Domu kulture. Naše voditelje, prebivalce Jajca, naše borce in vse nas, ki smo v tem času bili v Jajcu, vežejo na ta Dom kulture in to naše najlepše mestece nepozabni spomini iz slavnih dni naše narodnoosvobodilne borbe. (Nadaljevanje prihodnjič) POMURSKI VESTNIK 14. nov. 1963 2 DANES NA SEJI ZBORA DELOVNIH SKUPNOSTI OBČINSKE SKUPŠČINE LJUTOMER: RAZPRAVA O GOSPODARJENJU Danes dopoldne razpravlja zbor delovnih skupnosti občinske skupščine v Ljutomeru o izpolnitvi družbenega plana v obdobju od januarja do konca septembra. Navajamo značilnosti tričetrtletnega gospodarjenja v nekaterih gospodarskih organizacijah. PREMOGOVNIK PRESIKA je dosegel plan dohodka z 78.5 odst. Premogovnik, je imel precejšnje težave zaradi pomanjkanja delavcev, saj imajo zaposlenih precej manj ljudi kot bi bilo potrebno za zagotovitev nalog do konca leta. V KRIŽEVSKIH OPEKARNAH so v prvih devetih mesecih dobro gospodarili. Primerjava delovnih ur in proizvedenih opečnih enot kaže, da se je produktivnost dela v podjetju povečala v primerjavi z lanskim letom za 7 odst. Kaže, da ni nobenih ovir za realizacijo letnega proizvodnega plana. IMGBAD je že premostil začetne težave za proizvodnjo novih panel plošč. Potrebne pa so še nekatere dodatne investicije glede prostorov kot glede opreme. Proizvodnja opeke je v tem podjetju nekoliko manjša kot bi bilo priča- kovati. To predvsem zato, ker je moral delovni kolektiv preusmeriti vse sile v gradbeništvo. V INDOPOLU računajo, da se bo v zadnjih treh mesecih močno povečala realizacija, čeprav so dosegli zadovoljiv uspeh tudi v razdobju januar — oktober. Kolektivu je uspelo izboljšati ekonomičnost v proizvodnji kakor tudi organizacijo dela MLEJKOPROMET je dosegel planirani odkup mleka s 79 odst. Zaradi ugodnejših pogojev pri odkupu se je povečal odkup mleka v socialističnem sektorju. zmanjšal pa v zasebnem sektorju. Tako razpoložljive kapacitete obrata niso bile najbolje izkoriščene. Obrat MTT je zaposloval 382 delavcev, kar je nekoliko manj, kot je bilo predvideno V podjetju bodo montirali še nekaj dodatnih strojev in s tem omogočili še nekaj delovnih mest. TEHNOSTROJ je s 1. julijem ukinit prodajalno za rezervne dele im naftne derivate, zato predvidevanega bruitoprodukta ne bo mogel doseči. Z boljšo organizacijo dela pa bodo omogočili da doseženi dohodek ne bo manjši kot predvideva proizvodni plan podjetja. Zaradi pomanjkanja nekaterih vrst reprodukcijskega materiala so v podjetju nastopile težave glede izvoza. Od planirane vrednosti izvoza v znesku 19 tisoč dolarjev so doslej realizirali le 12 odst. VŽK LJUTOMER je dosegel planirani dohodek z 80 odst. Izpolnjevanje plana močno ovira počasna gradnja farme bekonov na Cvenu. Zaradi elementarnih nezgod so bili letošnji pridelki tako v sadovnjakih kot v vinogradih in pri žitaricah bolj slabi. Kolektiv je moral 50 odst. ozimin spomladi preorati. Pomanjkanje surovin in naročil povzročata precejšnje težave tudi novi mešalnici umetnih krmil, zato so v tem Obratu letni plan nekoliko zmanjšali. OB 29. NOVEMBRU — V KRAJIH RADGONSKE OBČINE PRIREDITVE IN PRAZNOVANJA V radgonski občini bodo proslavili Dan republike po vseh večjih krajih tako v Apačah, na Kapeli, pri Vidmu ob Ščavnici, v Radencih itd. 20. obletnico AVNOJ bodo praznovali tudi večji delovni kolektivi. Na svečanih sejah delavskih svetov bodo govorili o pomenu praznovanja predstavniki občinske skupščine. Osrednja in zaključna proslava bo na predvečer praznika v G. Radgoni. Na tej proslavi bodo sodelovali med drugim pripadniki JLA. folklorna skupina, mladinski pevski zbor. gasilski oktet, godba na pihala itd. Predsednica občinske skupščine bo priredila sprejem za najzaslužnejše družbene delavce in predstavnike delavnih kolektivov. Proslave pripravljajo krajevne organizacije SZDL skupaj z ositalimi družbenimi organizacijami. V počastitev praznika bosta občinski sindikalni svet in radgonski šahovski klub priredila šahovski turnir, ki se ga bodo udeležile vse sindikalne podružnice s področja občine. Ob tej priložnosti bo občinski sindikalni svet izročil najboljši podružnici, ki je dosegla najbolj množične uspehe na kulturno-prosvetnem, družbeno ekonomskem. političnem in športnem področju, prehodni pokal. V Radencih bodo v počastitev praznika odprli novo telovadnico, Strelska družina pa je organizirala prostovoljno delo za dograditev strelišča za malokalibrsko puško. V to akcijo so se vključili učenci višjih razredov osnovne šole. učenci gostinske šole, mladinski aktiv zdravilišča in člani strelske družine. Doslej so opravili 510 prostovoljnih delovnih ur. V Stogovcih in Žepovcih bodo odprli klubske prostore. IKA Slatina Radenci — jesen o parku (F.: K. Sukič) V ROGAŠOVCIH ZA DAN REPUBLIKE Krajevni odbor SZDL v Rogašovcih je zelo aktiven saj je od občnega zbora pa do danes imel že devet rednih sej. Zlasti pomemben uspeh je bil dosežen pri akciji za vpis ljudskega posojila. Na zadnji seji pa so v glavnem razpravljali o pripravah za Dan republike in o pridobivanju novih naročnikov za Pomurski vestnik. Na predvečer Dneva republike bo pred kulturnim domom kresovanje, nato pa krajši kulturni program. Predvideno je tudi gostovanje glasbene šole. Na Dan republike bo svečana otvoritev novega mostu čez Leedavo v Rogašovcih. Novi most v Rogašovcih je velika pridobitev za širši okoliš saj bo povezoval obmejne Kramarovce, kjer ima svoje delovišče KIK Pomurka. H gradnji mostu so vaščani Rogašovec prispevtli okrog štiristo delovnih dni. ANALIZE KO SZDL V LENDAVI Odbori krajevnih organizacij SZDL v lendavski občini v teh dneh analizirajo potek vseljudskega posojila za Skopje, razpravljajo o pomoči krajevnih organizacij SZDL krajevnim skupnostim pri sestavljanju statutov, nadalje akcijo jesenske setve ter o programih za proslavljanje 20-letnice ustanovitve AVNOJ. Konferenca šolske skupnosti na ESŠ Dijaki Ekonomske srednje šole v Murski Sobota so se v soboto Zbrali na konferenci Šolske skupnosti in ugotovili, da se le-ta v preteklem letu ni najbolj uveljavila v reševanju različnih nalog v življenju, delu in prizadevanju za izboljšanje učnega uspeha. Del krivde za to nosi vodstvo skupnosti, največji del pa odpade vsekakor na dijake, na vsakega posameznega učenca. Na konferenci so sklenili, da morajo v tem šolskem letu v razrednih skupnostih posvetiti več skrbi učnemu uspehu in razvijanju tovariških odnosov med dijaki ter izboljšanju discipline. Na konferenci so se zavzeli tudi za to, da naj dijaki sodelujejo pri javnem opravičevanju in ocenjevanju, toda poudarili so, da javno ocenjevanje od ocenjevalcev-dijakov zahteva dobro poznavanje snovi o kateri je odgovarjal njihov sošolec. Člani šolske skupnosti so bili mnenja, da naj bi bil preizkus znanja s pismenimi tihimi vajami le pri tistih predmetih in takrat, ko vseh dijakov ni mogoče izprašati. Če pa bodo pisali tihe vaje, pa Je tudi te, kot šolske naloge, potrebno vnaprej predvideti, da se dijaki lahko pripravijo. Pred nedavnim so na šoli kupili televizijski sprejemnik tako, da dijaki lahko na televizijskem ekranu v prostem času zasledujejo zanimive dogodke doma in po svetu. S tem pa je delno rešen tudi problem popoldanskih dijakov-vozačev, ki čakajo na prometne zveze. Prva redovalna konferenca na šoli je pokazala, da se bo šolska skupnost v prihodnje morala angažirati predvsem pri izboljšanju učnega uspeha, saj je v prvi konferenci izdelalo brez slabih ocen manj kot 50 odst. vseh dijakov na šoli. Zato bodo organizirali različne krožke in organizirali individualno pomoč slabšim dijakom. To je tudi potrebno, saj je šolski odbor sprejel sklep, da bodo ob polletju izključeni iz šole vsi dijaki, ki bodo imeli štiri ali več slabih ocen. Na konferenci so govorili dijaki tudi o štipendijski politiki, o vedenju divjakov in še o številnih drugih nalogah, ki jih čakajo. SKRB ZA PREDŠOLSKE OTROKE V Bogojini ima otroški vrtec svoje prostore v stari šoli. Občani so del stare šolske zgradbe porušili in na tem mestu bodo še v tem mesecu uredili dvorišče in igrišče za predšolske otroke. To pobudo občanov njihovi najmlajši sovaščani z veseljem pozdravljajo. Občani so se odločili, da bodo prostore otroškega vrtca še olepšali, zato v dneh, ko urejujejo novo dvorišče in igrišče, belijo tudi prostore otroškega vrtca. Kot v Filovcih, je tudi tukaj krajema skupnost Bogojina prispevala za ureditev precejšnja sredstva. Dvesto tisoč dinarjev iz proračuna krajevne skupnosti Bogojina bo dovolj, da bodo predšolski otroci iz Bogojine kmalu lahko v lepo urejenih in svetilih prostorih brezskrbno prebili svoj dopoldanski čas. Vredno je poudariti še to, da je krajevna skupnost v Bogojini pravilno razumela vlogo, ki jo ima v vzgoji in varstvu predšolskih otrok, kar dokazujeta akciji v Filovcih in v Bogojini. Bogatinski pionirji v lepo opremljeni predavalnici pri pouku NEGOVSKO JEZERO Listje je v glavnem odpadlo. Na jezeru pa tu in tam plavajo kokoške, redko kdaj tudi golobi obletavajo jezerce. Čolni so priklenjeni k obali. Zadnji turisti letošnje sezone se poslavljajo od negovskega jezera. Sodeč po lepih sončnih dnevih bi lahko rekli, da Je šele mesec avgust (F:. S. Feuš) BOGOJINA: PRIZADEVNI PIONIRJI Člani pionirske zadruge v Bogojini so letos dobro gospodarili. Že so pospravili vse pridelke in za prodano pšenico, krompir, koruzo in zelenjavo so dobili lep denar. Potem, ko so poravnali vse stroške svoje poljedelske proizvodnje na površini 1 ha, jim je ostalo še 108 tisoč dinarjev. Seveda uspeh ne bi bil takšen, če se ne bi vseh 152 članov zadruge skozi vse leto trudilo pri vseh delih, ki so jih morali opraviti. Mladi zadružniki pa niso obdelovali le zemljo, ampak so strmeli za tem, da kar najbolje spoznajo sodoben način poljedelske proizvodnje. Pri tem jim je priskočila na pomoč poslovna enota kmetijske zadruge »Zeleno polje« v Bogojini. Kmetijski tehniki so pionirkam in pionirjem — članom zadruge, vseskozi dajali strokovne nasvete, pripravili pa so jim tudi vrsto predavanj iz kmetijstva. Pionirji zadružniki iz Bogojine pa že sedaj govorijo o delu, ki ga bodo opravili v svoji zadrugi v naslednjem letu. Toda poudariti moramo tudi, da bodo denarna sredstva, ki so jih zaslužili letos, pametno potrošili. Predvidevajo, da bodo obiskali sodobno urejeno kmetijsko gospodarstvo, del sredstev bodo namenili za nakup orodja, ki ga rabijo v zadrugi, ostanek pa bodo verjetno prispevali za nakup televizijskega sprejemnika za Šolo. Oživelo delo ZROP v lendavski občini Združenje rezervnih oficirjev in podoficirjev v lendavski občini ima štiri osnovne organizacije. Vse so si v začetku septembra sestavile ob- širen program dela in ga že tudi začele izvajati. Doslej so izvedli testiranje člankov, za kar je bilo veliko zanimanje, poleg tega pa so imeli že tudi več predavanj. Organizirali so tudi taktično-tehnični zbor, na katerem so se člani združenja seznanjali z novejšimi orožji, ki so v oborožitvi naše armade. Ta zbor pa je vključili tudi mladince predvojaške vzgoje in pa šolsko mladino. Združenje pa ne posveča pozornosti samo izobraževanju svojih članov na vojaškem področju, temveč še posebej vključevanju v razne družbene in politične akcije. Člani združenja so sodelovali tudi pri akciji za vpis posojil za Skopje, že prej pa aktivno tudi v predvolilni dejavnosti. ŠIRI SE KROG REDNIH NAROČNIKOV POMURSKEGA VESTNIKA Na relaciji do novih prijateljev »PO MOJI KRIVDI ste bili primorani ustavit: pošiljanje Pomurskega vestnika. Odpustite mi to, prosim Vas, ker želim še dalje ostati zvest naročnik našega lista. Vsa srečna sem namreč tistega dne, ko ga dobim, saj lahko preberem, kaj vse se dogaja doma. Človek pač ne sme niti v tujini pozabiti, da je povsod lepo, a doma najlepše.« (Marija Smodiš, Ferme de Liphord por Dourdan, Seine et Oise, France — 25. januarja 1963.) k k k »POŠILJAM VAM ČEK ZA 3 DOLARJE. Želim namreč naročiti Pomurski vestnik. Upam, da boste ustregli moji prošnji in mi čimprej poslali zelo zaželeni domači list. Za uslugo se Vam že vnaprej zahvaljuje in Vas pozdravlja Vaš novi naročnih Ludvik Kerchmar, 56, Stranmillis Ave, Win-nipeg 8, Manitola, Canada.« k k k »SPOŠTOVANO UREDNIŠTVO Pomurskega vestnika! Najlepše se Vam zahvaljujem za redno pošiljanje našega domačega časopisa. — Štefan Zver, 119, Collshill RD, Chapel END, Nuneaton, Warwiohire, Engiand — 22. apr. 1963.« * * * »NAROČAM POMURSKI VESTNIK od 15. maja 1963 naprej. Pošiljajte ga na naslov: Štefan Tratnjek, Kruppstrasse 130, Frankfurt/Main No 14, Deutschland« — Katica Tratnjek, Gančani. * * * »POŠILJAM VAM 20 ŠILINGOV za dvomesečno naročnino Pomurskega vestnika. Sem namreč Vaš stalni naročnik, pa sem se preselil iz Ropoče. Novi naslov: Viktor Čerpnjak, Marktgrafenseidl 104, Österreich.« k k k UPAM, DA BOM PO MOJEM PISEMCU vsaj čez dva tedna dobila moj priljubljeni časopis, ki me bo vsaj malo kratkočasil v gorečih željah po domu in prelepi prekmurski deželi.« (Rozika Matjašec, 5666, Jeanne Mauce St. Montreal 8 P. O., Canada — 9. julija 1963.) * * * »NAROČNIK POMURSKEGA VESTNIKA sem že od sredine letošnjega maja. Že prej pa sem bil vnet bralec našega lista. Prosim, da mi sporočite, zakaj nisem dobil zadnje številke. Tudi v bodoče namreč iskreno želim ostati reden naročnik »Pomurskega vestnika«. (Martin Krauthaker, VP 8887/3, M. Lošinj — 14. julija 1963.) k k k »OPROSTITE, DA VAS NADLEGUJEM s tem drobnim pisemcem. Želim namreč naročiti domači časopis — Pomurski vestnik. Ga bom lahko kmalu prejel?« (Ludwig Beznec, Willroy Mine Std, Manitanwadge-Ont, Canada.) k k k »RAD BI POSTAL NAROČNIK POMURSKEGA VESTNIKA, saj želim čimveč izvedeti o domačih krajih. Upam namreč, da bom lahko v tem časopisu sproti seznanjen o vsakdanjih dogodkih v domačih krajih. Uredništvu pa lepe pozdrave in mnogo uspehov!« (Jože Ritlop, Arge — Haupstrasse 36; 8071 llmendorf-lngolstadt, Deutschladn — 18. avgusta 1963.) * * * »PROSIM VAS, DA Ml S 1. SEPTEMBROM pričnete pošiljati naš Pomurski vestnik. Nad tem listom sem navdušen, saj me zelo zanimajo novice iz našega Pomurja. Sprejmite srčne pozdrave od vseh Prekmurcev, ki delajo v Stuttgartu.« (Štefan Fujs, Baustelle, Fasnenhof, Stuttgart, Deutschland — 28. avgusta 1963.) k k k »PROSIM VAS, POŠLJITE Ml TAKOJ POMURSKI VESTNIK, ker me zelo zanima, kaj je novega v Pomurju.« (Jožef Žižek, 242 Eutin/Holstein, Dunckernbek 5, Deutschland.) * * * »ŽELIM POSTATI VAŠ NAROČNIK. Pošiljam naročnino za Pomurski vestnik. Sprejmite lepe pozdrave od prekmurskih fantov, posebno pa še od mene.« (Štefan Žalig, 19 A' Beckett Street, Kew Victoria, Australia — 24. okt. 1963.) TAKO SE VSAK DAN IN VZTRAJNO ŠIRI KROG ZVESTIH NAROČNIKOV IN STALNIH BRALCEV NAŠEGA POKRAJINSKEGA LISTA — POMURSKEGA VESTNIKA. NAD TISOČ JIH JE, KATERIM JE POMURSKI VESTNIK EDINA VEZ MED NOVO IN STARO DOMOVINO, MED NOVIMI IN STARIMI DOMAČIMI KRAJI. POMURSKI VESTNIK PA IMA SEVEDA NAJVEČ ZVESTIH BRALCEV PO VSEM POMURJU. SEDAJ, V MESECU NOVEMBRU — MESECU POMURSKEGA VESTNIKA — SE TEJ MNOŽICI PRIJATELJEV POMURSKEGA VESTNIKA PRIDRUŽITE TUDI VI, ČE SEVEDA ŠE NISTE NAROČNIK. ČE PA STE ŽE, NAGOVORITE ZA TO NAŠO POBUDO SVOJE PRIJATELJE, ZNANCE IN SOSEDE. NA POMURSKI VESTNIK SE LAHKO NAROČITE NEPOSREDNO PRI KRAJEVNI ORGANIZACIJI SOCIALISTIČNE ZVEZE V SVOJEM KRAJU. PREDSTAVNIKI TEH ORGANIZACIJ BODO V PRIHODNJIH DNEH OBISKALI NAŠE OBČANE TUDI NA DOMOVIH. ZA NOVE NAROČNIKE PA STA UREDNIŠTVO IN UPRAVA POMURSKEGA VESTNIKA PRIPRAVILA ŠE ENO UGODNO PRESENEČENJE: POMURSKI VESTNIK BODO LAHKO DOBIVALI DO NOVEGA LETA BREZPLAČNO. POMURSKI VESTNIK 14. nov. 1963 3 Med podjetjem in komuno (Nadaljevanje s 1. strani) Zanimivo je, da statut že tudi upošteva skrajšanje delovnega tednika na 42 ur. V posebnem členu je določeno, da bo s prehodom na ta delovni čas kolektiv imel v mesecu tri proste sobote, eno. to je prvo v mesecu, pa bo delal. Medtem, ko je statut glede samega podjetja dobro sestavljen, čeprav tudi z nekaterimi pomanjkljivostmi, na katere opozarjajo člani kolektiva v sedanjih razpravah, pa je premalo ali pa skoraj nič o tem, kakšen je položaj podjetja v komuni, kakšne so njegove obveznosti do te skupnosti in kakšne pravice ima skupnost do podjetja. Le pravice nadzora nad poslovanjem so dane občinski skupščini in njenim organom. Nedvomno bi relacija podjetje — komuna marala biti obširneje začrtana. Toda kako? S tem problemom so se srečali že pri sestavljanju osnutka, ker še ni izdelan občinski statut, v katerem bodo ti odnosi brez dvoma tudi določeni. Zato bodlo verjetno tudi pri ostalih statutih delovnih organizacij ti odnosi pomanjkljivo določeni. Tudi glede delovanja družbeno-političnih in množičnih organizacij v samem podjetju so določila skopa, zlasti glede njihove vloge. Nenačeti so tudi razni problemi širšega družbenega značaja, o katerih je bilo v raznih razpravah mnogo govora. Vendar zapažanja niso talke narave, da bi zmanjšale vrednost opravljenega dela in tudi ne osnutka samega. Izredno pozitivno je, da so v Mehaniki med prvimi v Pomurju prenesli razpravo o statutu iz komisij med delovni kolektiv ter s tem dali možnost, da ob že nekem konkretnem materialu povedo svoja mnenja vsi delavci podjetja. Nasprotno temu v ostalih organizacijah še vedno razpravljajo le v komisijah. Posledica tega pa bo, da se delovni kolektiv ne bo mogel tako podrobno seznaniti z predlaganim statutom, kakor bi to bilo potrebno. Š. B. ŠPORT — ŠPORT SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA KLADIVAR : SOBOTA 3:1 (0:1) V nadaljevanju prvenstva SNL je moštvo Sobote preteklo nedeljo gostovalo v Celju ter se v borbi za točke pomerilo z domačim Kladivarjem. Srečanje, ki je imelo dva različna polčasa — prvi je pripadel Soboti, drugi pa Kladivarju — se je končalo z zmago domačinov s 3:1 (0:1). V prvem polčasu so igralci Sobote prikazali lepo in tehnično dovršeno igro, tako da so bili številni gledalci presenečeni. Igrali so enostavno in hitro, kar jim je prineslo tudi uspeh. V 38. minuti se je Tkalčecu posrečilo potresti mrežo Kladivarja. V drugem polčasu so prevzeli pobudo domačini in začeli z ofenzivno igro nevarno ogrožati vrata Sobote. V dobrih petih minutah igre se jim je posrečilo kar dvakrat potresti mrežo Sobote in preiti v vodstvo z 2:1, Nato se je igra zopet nekoliko umirila, dasi je potekala v premoči Kladivarja. Ko je že vse kazalo, da bo ostalo pri tem rezultatu, so se domačini zopet razživeli ter v zadnjeh minutah izvedli nekaj nevarnih napadov, iz katerih so izsilil kar dve enajstmetrovki, od katerih pa so samo eno realizirali. Prvo je namreč vratar Sobote, Vrdjuka, ki je bil najboljši mož pri Soboti, ubranil. Tekmo je dobro sodil Podlipnik iz Ljubljane. SLOVENSKA MLADINSKA LIGA KLADIVAR : SOBOTA 0:1 (0:0) V zanimivi igri so mladinci Sobote zabeležili pomembno zmago v Celju nad mladinskim moštvom Kladivarja. Igra je bila v glavnem enakovredna le da domačini niso znali izkoristiti nekaj ugodnih priložnosti za zadetek. Edini gol na tekmi je dosegel Čimer v 60 minuti igre. Tekmo je dobro sodil Golež iz Celja. Mladinsko moštvo Sobote se trenutno nahaja na petem mestu s 13 točkami. MM NOGOMETNA LIGA TOKRAT BREZ TOČKE Nedeljsko predzadnje kolo MM nogometne lige za pomurske predstavnike ni bilo nič kaj razveseljivo. Vsi trije: Grafičar, Nafta in Radgona so ostali brez točke, medtem ko je bilo moštvo Beltinec v tem kolu prosto. Grafičar je s tesnim rezultatom podlegel Fužinarju iz Raven na svojem igrišču, čeprav bi si po prikazani igri zaslužil eno točko. Moštvo Radgone je gostovalo v Svečini, kjer se je srečalo z domačim Mejnikom in prav tako doživelo poraz, dasi smo pričakovali, da se bo vrnilo vsaj z eno točko. Toda kakor poročajo je v glavnem nastopilo z mladim moštvom. Nepričakovano hud poraz pa je doživelo moštvo Nafte v srečanju z Branikom v Mariboru, za poraz pa nosi največjo krivdo nezanesljiv vratar. Razen pomurskih predstavnikov pa je v tem kolu pripravilo največje presenečenje moštvo Drave iz Ptuja z zmago nad vodečim Kovinarjem, s čemer pa je vodstvo na tabeli prevzel mariborski Branik. Rezultati predzadnjega kola: Grafičar : Fužinar 3:4 Mejnik : Radgona 3:1 Branik : Nafta 8:0 Drava : Kovinar 4:2 Ojstrica : Rače 2:0 TABELA Branik 9 7 1 1 30:8 15 Kovinar 9 7 0 2 25:10 14 Fužinar 9 4 3 2 30:10 11 Grafičar 9 5 0 4 20:14 10 Drava 9 4 2 3 16:16 10 Nafta 8 4 1 3 21:18 9 Beltinci 9 3 3 3 11:15 9 Ojstrica 8 4 1 3 14:23 9 Rače 9 1 2 6 11:20 4 Mejnik 8 1 2 5 8:18 4 Radgona 9 0 1 8 2:36 1 Gradbenik jesenski prvak V nedeljo je bilo na sporedu zadnje kolo jesenskega dela prvenstva Pomurske nogometne lige, ki pa je potekalo brez večjih presenečenj. Nekoliko preseneča le visoka zmaga Puconec nad Brazdo v Dobrovniku ter neodločen rezultat Veržeja s Soboto B. Vsi ostali rezultati so bili več ali manj pričakovani. S tem pa je bil prvi, jesenski del prvenstva Pomurske nogometne lige končan. Prvak je zasluženo postal Gradbenik iz Lendave, ki je ostal tudi edini neporažen. Na drugem mestu je Turnišče, ki je v odločilnem srečanju za drugo mesto premagalo Bakovce. To so tudi tri najboljša moštva letošnje tekmovalne sezone in ki se bodo tudi potegovala za najvišji naslov. Zlato sredino sestavljajo Rakičan, Puconci ter Brazda in Veržej. TABELA Gradbenik 8 6 2 0 51:10 14 Turnišče 8 6 1 1 39:10 13 Bakovci 8 6 0 2 28:10 12 Rakičan 8 3 2 3 21:19 8 Puconci 8 4 0 4 27:28 8 Brazda 8 3 0 5 17:27 6 Veržej 8 3 0 5 8:22 6 Pušča 8 1 1 6 8:39 3 Šalovci 8 1 0 7 6:40 2 Sobota B (izv.) 9 5 3 1 31:16 13 IZREDNI OBČNI ZBOR ObSO M. SOBOTA Pred kratkim je bil v Murski Soboti izredni občni zbor Občinskega strelskega odbora M. Sobota. Na občnem zboru so razpravljali o pravilih ObSO ter analizirali nedelavnost nekaterih strelskih družin ter s tem v zvezi sklenili, da se nedelavne SD razformirajo, SD v Murski Soboti pa naj se združijo v večje in močnejše SD. Na občnem zboru so predstavnike SD seznanili z dosedanjim delom in načrti občinskega strelskega odbora. O samem delovanju odbora pa se je pohvalno izrazil predstavnik OSO, ki je dejal, da je ObSO M. Sobota izdelal najboljši pravilnik v okraju. ZDRUŽITEV SD V MURSKI SOBOTI Te dni je bilo v Murski Soboti posvetovanje pradstavnikov in sekretarjev SD mesta Murske Sobote, na katerem so razpravljali o združitvi SD ter sklenili, da se naj vse SD v Murski Soboti združijo v dve močni in kvalitetni SD, vendar bodo o tem dokončno spregovorili občni zbori posameznih strelskih družin. Po tem predlogu naj bi se v prvo SD združile dosedanje SD Borac, Boris Kidrič, Grafičar, Alija Kardoša, ter Lovec iz Kroga. V drugo skupino pa bi se vključili SD Sograd, Obrtnik, Tekstu ec, Trgovec in Kovinar. Štajerska rokometna liga RADEČE : BELTINCI 19:13 (11:5) V zaostali prvenstveni tekmi štajerske rokometne lige so rokometaši Beltinec gostovali v Radečah ter klonili domačemu moštvu z rezultatom 19:13. Domačini so bili nekoliko boljše moštvo v prvem delu igre in to po svojih učinkovitih protinapadih, medtem ko so bili Beltinčani boljši v drugem delu igre. Za Beltince so bili uspešni Štefanec 5, Šraj in Peterka po 3, ter Balažič in Šticl po enega. Tekmo je sodil Ajder iz Maribora, ki pa ni imel najboljšega dneva. Končna tabela Celje 9 7 0 2 160:102 14 Radeče 9 7 0 2 187:133 14 Brežice 9 6 1 2 187:140 13 Drava 9 5 0 4 196:173 10 MTT 9 4 2 3 185:165 10 Rudar 9 4 1 4 150:170 9 Part Celje 9 3 3 3 146:145 9 Beltinci 9 2 0 7 130:174 4 Nafta 9 2 0 7 108:210 4 Krmelj 9 1 1 7 119:156 3 POMURSKA MLADINSKA LIGA SOBOTA B PRVAK V zadnjem kolu jesenskega dela prvenstva Pomurske mladinske lige so presenetili Bakovci, ki so obe točki odvzeli Turnišču ter Veržej, ki je delil točke s Soboto B. V tretjem srečanju pa so Beltinci visoko premagali Šalovce. S tem pa je bil jesenski del tekmovanja končan. Ostala je le še neodigrana tekma med Grafičarjem in Turniščem. Rezultati zadnjega kola: Turnišče : Bakovci 1:2 Veržej : Sobota B 1:1 Beltinci : Šalovci4:0 Tabela Sobota B 7 5 1 1 23:12 11 Veržej 7 3 4 0 14: 7 10 Nafta 7 4 1 2 19:11 9 Beltinci 7 4 1 2 17:12 9 Grafičar 6 3 2 1 14: 9 8 Bakovci 7 2 0 5 12:16 4 Turnišče 6 1 1 4 11:17 3 Šalovci 7 0 0 7 4:30 0 Nad 74 milijonov škode zaradi prometnih nesreč v okraju Maribor LETOS: NAD 50 MRTVIH, 344 HUDO IN 293 LAHKO TELESNO POŠKODOVANIH — ŠKODA NARAŠČA IZ LETA V LETO — VEDNO VEČ PROMETNIH NESREČ — KJE SO VZROKI? Naraščajoči promet, slabo stanje cest in neprevidnost voznikov povzročajo iz leta v leto večji krvni davek in večja materialna sredstva. Tudi v Pomurju raste število nesreč. Največkrat jim botruje neprevidnost, izsiljevanje prednosti, zanemarjanje osnovnih prometnih predpisov in seveda tudi alkohol. Vprežna vozila in kolesarji še kaj radi vozijo ponoči brez luči. Poglejmo si tokrat, kako je z naraščanjem števila prometnih nesreč ter s škodo v mariborskem okraju. Samo v devetih mesecih letos je bilo v okraju 1217 prometnih nesreč, pri katerih se je smrtno poškodovalo 44 oseb, 344 jih je bilo hudo in 293 lahko telesno poškodovanih. Skupna materialna škoda pa je znašala nad 74 milijonov dinarjev. Do danes se je število smrtnih primerov povečalo že nad 50 oseb. Materialna škoda je na primer v enakem obdobju leta 1962 znašala blizu 60 milijonov, leta 1961 pa 40 milijonov dinarjev. Med smrtno poškodovanimi je bilo letos največ kolesarjev in pešcev — odraslih. Največ smrtnih nesreč pa se je pripetilo na cestah II. reda in v mestu Maribor. Zanimivi so podatki o vzrokih prometnih nesreč. Tako se jih je 158 pripetilo zaradi neprimerne hitrosti, 156 zaradi izsiljevanja prednosti. 156 zaradi spremembe smeri vožnje in 152 zaradi vinjenosti. Čeprav je vinjenost kot vzrok nesreč šele na četrtem mestu, pa številke po- kažejo, da smo lahko še vedno zelo zaskrbljeni nad tem družbenim zlom. Med pogostimi vzroki bi lahko navedli tudi nenadno prihajanje na vozišče in nepravilno prečkanje, nepravilno prehitevanje, sekanje ovinka, neizkušenost in vožnjo brez, izpita, neupoštevanje prometnih znakov, raztresenost in nepazljivost in nekatere druge vzroke. Nekaj nesreč se je pripetilo tudi zaradi okvar na vozilih, igranja otrok na cesti, nepravdne vzvratne vožnje, vožnje brez luči, nepravilnega obračanja, nezasenčenih luči in zaradi nekaterih drugih vzrokov po krivdi uporabnikov javnih cest. Med povzročitelji prometnih nesreč je največ voznikov osebnih avtomobilov (285), mo- toristov (184) mopedistov (175) kolesarjev (168) in tovornih avtomobilov (125). Pri nesrečah so na prvem mestu amaterji (417), sledijo jim poklicni vozniki (195) in vozniki, brez izpita (62). GORNJA RADGONA V prihodnje podružabljanje zemlje V soboto je bila seja Sveta za kmetijstvo pri občinski skupščini Gornja Radgona. Člani sveta so na seji sprejeli delovni program, razpravljali pa so tudi o osnovnih smernicah razvoja kmetijstva v letu 1964 in v perspektivnem sedemletnem obdobju. Analiza o izvajanju agrominimuma je pokazala, da so bili doseženi zadovoljivi rezultati, prav tako v sklepanju kooperacijskih pogodb. Kmetijska zadruga Gornja Radgona in Kmetijski kombinat bosta v kratkem pripravila podrobno analizo o kooperaciji in izvajanju agrominimuma in Svet za kmetijstvo bo na osnovi uspehov in neuspehov potem podvzel tudi konkretne zaključke in mere. Člani sveta so bili mnenja, da mora komisija za podružablijanje zemlje, ki je formirana pri občinski skupščini, izdelati podroben program, kako naj: ta akcija v prihodnje v občini poteka. V prihodnjem letu predvidevajo v radgonski občini povečanje kmetijskih površin v družbenem sektorju za 700 ha, v naslednjih sedmih letih pa kar za 5 tisoč hektarjev. Svet za kmetijstvo je tudi sklenil, da bo treba v prihodnjem letu vlažiti še več naporov pri spomladanski setvi, da bi tako nadoknadili tisto, kar je bilo zamujenega sedaj. Na sliki: odborniki Občinske skupščine G. Radgona na rednem zasedanju skupščine — 60-LETNICA MURSKEGA SOKOLA V LJUTOMERU Ljutomerčani bodo za Dan republike pripravili proslavo 60-letnice ustanovitve Murskega Sokola. Obširen program bodo izvajali ves teden pred praznikom. Najzaslužnejšim članom telesno vzgojne dejavnosti bo do podelili priznanja. V muzeju NOV bo prav tako odprta tudi posebna razstava, ki bo nosila naslov "60 let Murskega Sokola". Poleg tega nameravajo izdati tudi ciklostirano spominsko gradivo, ki bo obravnavalo telesno vzgojno delo v ljutomerski občini. CESTE NA DNEVNEM REDU Pretekli četrtek je Občinski odbor SZDL v Gornji Radgoni imel sestanek s predsedniki krajevnih organizacij SZDL na katerem so analizirali vpisovanje ljudskega posojila, dogovorili pa so se tudi o nalogah krajevnih organizacij SZDL v pripravah proslav 29. novembra. Ker bodo spomladi pričeli modernizirati cesto G. Radgona — Apače in bodo pri izvajanju del s prostovoljnim delom pomagali tudi občani, so na sestanku poudarili, da se bodo krajevne organizacije morale zavzeti, da bi bila pomoč občanov čim bolj načrtna in koristna. Med drugim so govorili tudi o asfaltiranju ceste od Sl. Radenci do Križevec pri Ljutomeru in o vzdrževanju ceste proti Vidmu ob Ščavnici. MNOGI, KI SO SLIKO VIDELI, so predlagali naj bi jo objavila v našem listu. Pa je kaj posebnega? Morda ni, morda je. Kaj vse bi bi lahko razbrali iz teh potez. Na vsak način nekaj prostodušnosti, nagajivosti, pa življenjskega optimizma, kljub trdemu delu, ki je verjetno tudi zarisalo marsikatero potezo na Licu Antona Cimermana iz Veržeja. V BELTINSKEM OKOLIŠU ŠE VEDNO OBČUTNO pomanjkanje zdravstvenih delavcev Krajevni odbor SZDL v Beltincih je prejšnji četrtek sklical posvetovanje o zdravstveni problematiki na svojem območju. Posvetovanju so prisostvovali tudi predstavniki iz okoliških vasi. Na posvetovanju so ugotovili, da je pomanjkanje zdravstvenih kadrov zelo pereč problem. V Beltincih trenutno nimajo zobozdravnika, potrebovali pa bi še enega zdravnika splošne prakse. Zaradi pomanjkanja zdravstvenih delavcev slabo delajo tudi zdravstvene posvetovalnice po vaseh. Sklenili so, da bo zdravstveni dom v Beltincih skupaj s krajevnimi skupnostmi, v prihodnje uredil delovanje posvetovalnic. Med vzroke za po- manjkanje kadrov prištevajo tudi pomanjkanje stanovanj za zdravstvene delavce. To vprašanje bo v prihodnjem letu rešeno z izgradnjo novega 12-stanovanjskega bloka, ki ga gradi občinska skupščina M. Sobota v Beltincih. Ta stanovanja naj bi v prvi vrsti dobili zdravstveni in prosvetni delavci ter uslužbenci občinske skupščine. Udeleženci posvetovanja so tudi poudarila, da se Krajevne skupnosti morajo v prihodnje bolj angažirati v reševanju problematike na zdravstvenem področju. Na sliki: gradnja stanovanjskih blokov v Beltincih PREDAVANJA O NARODNI OBRAMBNI VZGOJI V teh dneh se bodo v okviru ljudske univerze v Lendavi začela predavanja o narodnoobrambni vzgoji prebivalstva. Predviden je ciklus 4 predavanj.. Predavanja bodo skoraj v vsaki vasi, tako da jih bo skupno 50. Prodajni servis MODNA HIŠA, Maribor, Partizanska c. 3 Vas vabi na ogled tekstila in konfekcije. POMURSKI VESTNIK 14. nov. 1963 4 ČRNUČE LENDAVA Slovenija do konca druge svetovne vojne ni imela elektroindustrije. Ena glavnih nalog povojne izgradnje je zato bila: izgradnja domače elektroindustrije, katera bo zalagala domače tržišče z elektroinstalacij- skim materialom in transformatorji. Zato je bila leta 1948 osnovana ELMA — tc vama elektromateriala s sedežem v Črnučah pri Ljubljani. Začetki podjetja so bili kajpada — skromni. Prva stikala - seveda v klasični izvedbi — so bila izdelana leta 1950. Od tega leta naprej pa zaznamujejo v podjetju nagel porast proizvodnje. Neprestano in hitro osvajajo nove proizvode. Med prvimi izdelki serijske izdelave so bili dvopolni vtiči, natikala, bananski vtiči, kovinski in bakelitni okovi. Največji vzpon podjetja pa se je pričel leta 1958. V tem jubilejnem, desetem letu obstoja podjetja, je delov ni kolektiv ELME osvojil proizvodnjo MIKRO instalacijskega materiala in ga začel tudi serijsko proizvajati — prvi v Jugoslaviji. Plod večletnega dela podjetnih in požrtvovalnih delavcev ELME je bil tako kronan z uspehom. MIKRO stikala so bila proizvodi, katere je potrošnik že dolgo pričakoval in jih tako tudi pričel kupovati z zaupanjem Dokaz temu je proizvodnja ELME, ki pošlje letno na tržišče na milijone teh sitikal. Delovni kolektiv ELME pa še vedno ni bil zadovoljen s temi dosežki. Zavedajoč se potrebe po ustvarjanju deviznih sredstev je začel iskati možnost za plasiranje svojih izdelkov na zunanjem trgu. Tudi to njegovo prizadevanje je bilo kronano z uspehom; sedaj že naštejejo v podjetju 10 držav, v katere so začeli izvažati svoje kakovostne izdelke — izdelke države, ki je do leta 1950 sama uvažala večino tega materiala. Potekajo pa že tudi razgovori s predstavniki no- vih držav, v katere nameravajo podjetja izvoziti večje količine svojih izdelkov. Tovarna elektromateriala ELMA v Črnučah ima svoj Obrat tudi na našem območju — v Lendavi. Tudi kolektiv lendavskega obrata se vse bolj uspešno vključuje v proizvodnjo in poslovno prizadevanje svojega matičnega podjetja. S temi nekaj vrsticami se predstavlja bralcem našega lista delovni kolektiv TOVARNE ELEKTROMATERIALA ELMA iz Črnuč pri Ljubljani. Kaj več pa naj vam o tem našem renomiranem podjetju povedo njegovi izdelki, katere že lahko najdemo v vsa- kem mestu in v vsaki hiši širom po naši domovini, pa tudi v mnogih krajih drugih držav. Z nekaterimi interesantnimi izdelki ELME bomo bralce našega lista seznanili že v prihodnjih številkah. OTROŠKI VRTEC TUDI V FILOVCIH Krajevna skupnost Bogojina bo s 1. januarjem prihodnjega leta odprla v Filovcih novi otroški vrtec. Po doslej zbranih prijavah bo vrtec obiskovalo več kot 40 otrok. Filovski občani bodo do konca meseca uredili v zadružnem domu nove prostore za vrtec in družinsko stanovanje. Otvoritev otroškega vrtca v Filovcih so narekovale velike potrebe po tej vzgojni ustanovi. Filovčani so sicer že več let nazaj poskušali rešiti ta problem, pa jim doslej zaradi objektivnih težav ni uspelo. Skoraj pri vsaki hiši v vasi so predšolski otroci v dopoldanskem času brez organiziranega varstva ker so njihovi starši zaposlenih Končino so občani ob sodelovanju krajevne skupnosti Bogojina letos odločno pristopili k rešitvi tega pomembnega vprašanja. S prostovoljnim delom so začeli urejevati prostore v Zadružnem domu, kjer bo vrtec imeli svoje mesto. Seveda so Ob tem mislili tudi na vzgojni kader, zato vzporedno urejujejo tudi družinsko stanovanje za vzgojiteljico. Krajevna skupnost Bogojina je letos namenila za ureditev otroškega vrtca 300 tisoč dinarjev, razliko med stvarnimi stroški te 'investicije pa bodo Filovčani pokrili s prostovoljnim delom. Ker nimajo potrebnega inventarja in opreme, jim bo priskočil na pomoč otroški vrtec v Bogojini, kupili pa bodo tudi novo opremo. Filovski vaščani so krepko prijeli za delo, tako, da bodo njihovi otroci ob novem letu že lahko sedeli v lepo urejene prostore novega vrtca. Bogojina: opeka se bo kmalu umaknila in otroški vrtec bo dobil lepo dvorišče in igrišče (foto K. Sukič) Videm ob Ščavnici NOVO DOGONSKO MESTO Na poslovni enoti Kmetijske zadruge Radgona pri Vidmu so pred kratkim uredili novo dogonsko mesto za živino. Na spomlad nameravajo prestaviti tudi tehtnico v neposredno bližino poslopja zadruge PRIZADEVNA MLADINA Mladinski aktiv na šoli pri Vidmu je letos pomagal pri obiranju zadružne koruze. Denar, ki so ga za opravljeno delo dobili od zadruge, bodo porabili za poletne izlete. ŠOLSKA KUHINJA Na videmski šoli dobiva okrog polovica otrok okusno malico. Za šolsko kuhinjo so organizirali ob pomoči DPM med prebivalstvom tudi nabiralno akcijo. Turistično olepševalno društvo v Rogaševcih Na pobudo Pomurske turistične zveze je bilo pred kratkim tudi v Rogašovcih ustanovljeno Turistično olepševalno društvo. Nekaj čez trideset članov je na ustanovnem občnem zboru sprejelo obširen program dela. Da bi tudi v tem predelu Goričkega bila kakšna turistična zanimivost je potrebno čim prej raziskati slatinski vrelec v Nuskovi. V zvezi s tem se je društvo že povezalo s Pomursko turistično zvezo, ki bo posredovala občinski skupščini predlog društva. Občni zbor je sklenil, da se bo društvo skupno s Krajevno skupnostjo in Elektrifikacijskim odborom potrudilo, da se čim prej uredi cestna razsvetljava skozi vas Jurij, Rogašovci in Nuskovo. Končno je bilo sklenjeno, da se v prihodnjem letu uredi park okrog kulturnega doma, to pa seveda šele takrat, ko bo določena lokacija za dozidavo šole. Te dni pa je bil urejen okoliš kulturnega doma in novega poslopja postaje Ljudske milice. Pri tem delu so sodelovali vaščani. člani društva, uslužbenci in šolska mladina. kg KAČJE PREVARE Prirodoslovci z vedno večjo resnostjo kot prej upoštevajo poročila lovcev na kače. Lovci so namreč mnogo prej opazili pri kačah nenavadno moč. Ni še sicer dokazano ali je tukaj moč hipnotiziranja, toda gotovo je, da kača pred napadom na svojo žrtev izvede plesno igro. Direktor živalskega vrta v Zürichu v Švici menil, da imata kačji pogled in ritmično gibanje telesa ter glave s stegnjenim jezikom določen namen. S takim vedenjem privleče kača pozornost žrtve in neprekinjeno vzbuja njeno radovednost, tako da žrtev izgubi re- fleks bega in obstane kot prikovana. Kača prikazuje pred žrtvijo celotno zalogo oborožitve in taktike. Njene bleščeče oči, izprožen nemirni jezik, neprekinjeno se previjajoče telo, na katerem so posamezni deli na trenutke neverjetno napihnjeni, imajo svoj učinek na žrtev. Žrtev se koncentrira na neštevilne oblike tega plesa in pri tem popolnoma pozabi na glavno — da je pred njo smrtni sovražnik. Tako žrtev dopusti, da se ji kača na toliko približa, da postane njen položaj brezizhoden. V teni trenutku kača napade. Če ima strupene zobe piči, če pa ni strupena, poskuša žrtev zadaviti. Toda mnogokrat strup in smrtonosni objem nista niti potrebna. Žrtev namreč pogine od strahu. Težko opici, ki se je pustila zapeljati igri velike boe, ki živi v brazilskem pragozdu. V poslednjem trenutku sicer spozna, kaj se dogaja. Toda ko bi bilo potrebno bežati, jo prevzame tolikšen strah, da pogine od srčne kapi. Če ne bi bilo tega kačjega plesa, bi omenjeni plezalci kaj slabo živeli. Prepočasni so namreč za večino svojih zelo hitrih žrtev. DIVJE SVINJE NA GORIČKEM V okolici Martinija so tudi to jesen zasledili divje svinje. Uničile so nekaj posevkov, vendar niso napravile tolikšne škode kot lani. Na mnogih krajih so opazili tudi sledove jelenov. (Kozar Alojz, Martinje. p. Petrovci.) Tedenski koledar Petek, 15. nov. — Polde Sobota, 16. nov. — Jerica Nedelja, 17. nov. — Ljuba Ponedeljek, 18. nov. — Milko Torek, 19. nov. — Liza Sreda. 20. nov. — Srečko Četrtek, 21. nov. — Marija Zdravstveni dežurna služba 15. novembra — dr. Gregorčeva 16. novembra — dr. Rousova 17. novembra — dr. Rousova 18. novembra — dr. Lopert 19. novembra — dr. Gregorčeva 20. novembra — dr. Gruškovnjak 21. novembra — dr. Rousova KINO MURSKA SOBOTA — od 15. do 17. nov. ameriški barvni film: »Traper Kely«; 18. in 19. novembra jugoslovanski film: »Lov za zmajem«; 20. in 21. novembra zahodno-nemški film: »Slučaj inšpektorja Sirdinga«. SLATINA RADENCI — 16. in 17. nov. angleški film: »Liga džentlemena«; 21. nov. ameriški film: »Jagnar, gospodar džungle«. KRIŽEVCI PRI L JUT. — 16. in 17. nov. angleški film: »Podaj roko hudiču«; 20. nov. nemški film: »Strelec v zelenem«. VIDEM O ŠČAVNICI — 16. in 17. nov. francoski film: »Vreli asfalt«. VELIKA POLANA — 16. In 17. nov. jugoslovanski film: »žvižg ob osmih«. ŠALOVCI — 16. in 17. nov. jugoslovanski film: »Balada o trobenti in oblaku«. Kmetijska zadruga »Ledavski dol« Cankova razpisuje 2 delovni mesti V RAČUNOVODSTVU Pogoj: ustrezno znanje za opravljanje dela v računovodstvu. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Iščemo zavarovalnega zastopnika za zastop Apače. Pogoj je končana osnovna šola. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov zavarovalnice. Nastop službe s 1. dec. 1963. Lastnoročno napisane prošnje s kratkim življenjepisom naj kandidati vložijo do 25. nov. 1963 na naslov: ZAVAROVALNICA, Murska Sobota, Titova 13. POKRAJINSKI MUZEJ M. Sobota vabi na otvoritev razstave Društva mariborskih umetnikov. Razstava bo odprta do 15. novembra v prostorih pokrajinskega muzeja v M. Soboti, v okviru Mariborske kulturne revije. MALI OGLASI GARAŽO oddam. Vprašati, Partizanska 10, M. Sobota. M-997 FOTOGRAFIJE z naročilnico sem izgubil v Črnelavcih izpred gostilne Titan. Stranka je opažena. Vrne naj jo Ocepeku, Bodonci 121. M-998 GORICE v izmeri 22 arov v Dolgi vasi pri Lendavi, prodam. Frančiška Novak, Partizanska 15, Lendava. M-999 SOBI oddam fantom. Naslov v upravi lista. M-1000 DVE OMARI za perilo z marmor ploščami prodam. Informacije: Gizela Pavič, Titova 2 a. Murska Sobota M-1092 HIŠA z gospodarskim poslopjem, zidano, in 0.52 ha zemlje, ugodno prodam. Interesenti naj se javijo samo ob nedeljah zaradi odsotnosti v Lemerju 33. M-1003 HARMONIJ v dobrem stanju, ugodno prodam. Vrbanec, Trg republike 6, Cankova. M-1004 MOTORNO KOLO MZ prodam ali zamenjam za moped dvosedežni Ogled »Obrtnik«, M. Sobota. M-1005 KUHINJSKO POHIŠTVO in otroško posteljo, ugodno prodam. Veršič, Stefana Kovača 27-n. M-1006 DENARNICO z osebno Izkaznico mi je vzel tovariš v gostilni v Bodoncih dne 10. novembra. Prosim, da ml vrne vse na ime Irma Škerlak, Bodonci 114 ali pri vratarju »Mura« v Murski Soboti M-1009 OSEBNI AVTO »0lympia« Combi, pod ugodnimi pogoji nujno prodam. Lahko tudi plačljivo na potrošniški ček. Ogled možen dnevno v Kocljevi ul. 16, Murska Sobota. M-1010 KROJAŠKEGA pomočnika sprejmem. Soba zagotovljena. Anton Brumec, Mariborska c. 8, Slovenska Bistrica. M-1012 NSU Prima — v dobrem stanju, po zelo ugodni ceni naprodaj. Naslov: Slavko Medved, Maribor, Kejžarjeva ul. 14-III — Melje. »AGROSERVIS« Murska Sobota obvešča vse lastnike motornih vozil. da bodo tehnični pregledi do nadaljnjega vsak ponedeljek, sredo in petek od 8. do 13. ure. Opozarjamo lastnike motornih vozil, da si naj poskrbijo pri svojih občinskih skupščinah tehnične kartone, v kolikor so prejšnji že popolnjeni. ARHITEKT RIGHT IN PRISEGA Ko je moral znani arhitekt Right kot priča pred sodišče, ga je sodnik po običajnem redu začel spraševati. "Vaše ime?" "Franck Loyd Right." "Vaš poklic?" Right se užaljeno napne, udari s palico ob tla in reče: "Jaz sem največji živi arhitekt na svetu". Ko so ga prijatelji kasneje spraševali, kako je mogel nekaj takega za sebe reči, jim je mimo odgovoril: "Moral sem. Prej sem namreč prisegel, da bom govoril resnico". Upravni odbor trgovskega podjetja na malo MERKUR v M. Soboti razpisuje mesto: poslovodje v Bakovcih in trgovskega pomočnika špecerijske stroke Pogoj za poslovodjo: visokokvalificirani delavec z dvoletno prakso ali kvalificirani delavec z 10-letno prakso; za pomočnika: kvalificiran delavec z 3-letno prakso. Nastop službe po dogovoru, plača po pravilniku. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Ponudbe pošljite na upravo podjetja MERKUR Murska Sobota. ZAHVALA Ob bridki izgubi naše drage mame. stare mame in tašče HELENE BAGAR upokojene upravnice pošte v Petrovcih se najprisrčneje zahvaljujemo vsem sorodnikom, dragim sosedom in znancem, ki so jo v tako velikem številu spremili na zadnji poti, darovali vence in cvetje, ter nam izrazili sožalje. Hvala duhovnikom, sindikalni podružnici PTT in sostanarju Lesjaku za lepo slovo. Petrovci, 2. nov. 1963. Globoko žalujoči: hči, vnukca, snaha in ostalo sorodstvo POMURSKI VESTNIK — List izdaja in tiska Časopisno in založniško podjetje "Pomurski tisk" v Murski Soboti — List pošiljamo samo po predplačilu — Nenaročenih rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje Naročniški in oglasni oddelek: Murska Sobota, Kocljeva ul. 6, telefon 215 — Naročnina celoletna 600 dinarjev polletna 300 dinarjev, za inozemstvo letna 1500 dinarjev — Tekoči račun pri NB v M. Soboti št. 605-11 1-365 POMURSKI VESTNIK, 7. nov. 1963 5 LOVNI TURIZEM V RAZMAHU Ostra zima je precej vplivala na stalež divjadi v pomurskih loviščih in kazalo je, da bo pomanjkanje divjadi vplivalo na letošnji lovni turizem v Pomurju. Vendar se je stalež divjadi izboljšal in za razvoj lovnega turizma so tudi letošnjo jesen dani ugodni pogoji. V zadnjem času prihaja v pomurska lovišča čedalje več tujih lovcev in podatki kažejo, da bodo vsote, predvidene v letnem planu, do kraja leta znatno presežene. V lanskem letu je naša lovišča obiskalo 759 tujih lov- cev. v letošnjem letu pa je bilo do oktobra v pomurskih loviščih že kar 509 lovcev. Smo pa na začetku lovne sezone, kar kaže, da bo lanska številka znatno prekoračena. V letu 1962 smo imeli 1458 lovnih dni in je posamezni lovec v povprečju dnevno ustrelil deset komadov divjadi, do konca oktobra letos pa je že 1037 lovnih dni v katerih so lovci ustrelili okrog 7 tisoč komadov divjadi. Lovni turizem je v letu 1962 navrgel pomurskemu gospodarstvu 29.347 dolarjev, letos pa že 20 tisoč dolarjev. Pričakovati je torej, da bo dotok deviznih sredstev v naslednjih mesecih, dokler traja lovna sezona, še narasel. Poudariti je potrebno, da tuji lovci prihajajo v Pomur- je za nekaj dni predvsem kot lovci — športniki in zatorej niso zainteresirani za druge oblike turistične dejavnosti. Za razvoj Lovnega turizma postaja čedalje bolj pomembno vprašanje pomanjkanje hladilnikov za divjad, zato bi bilo potrebno, da se čimprej izgradijo hladilne omarice, ali zagotovijo hladilniki. Hotelske kapacitete so v lovni sezoni zasedene in v naslednjih letih bo prav hiter razvoj te vrste turizma zahteval razširjene kapacitete, če hočemo, da bomo lahko zadostili vse večjim potrebam. Pospešiti bo potrebno tudi izgradnjo valilnice za fazane. Ta naj bi bila po predvidevanjih v Petrovcih, to pa bi odprlo tudi pot lovnemu turizmu na Goričko. M. Sobota — v malem parku na trgu zmage (foto K. Sukič) BARVE IN RAZPOLOŽENJE Razpoloženje človeka, pa tudi živali, je mnogokrat odvisno od barve okolja. Bik in puran — kot je vsem znano — se zelo razburita, če vidita rdečo barvo. Tudi žaba takoj hlastne iz vode, če po gladini vode bingljamo z rdečo nitko. Na Kitajskem so stene restavraciji često prepleskane z rdečo barvo. Kitajci so umetniki življenja in poznavalci ljudi. Kitajci vedo, da Je neka vez med tekom in barvo okolja. Rdeča barva vzbuja veliko poželenje po jedi, modra in vijoličasta barva dušita tek, rumena in oranžna pa ga budita. Nasvet: tisti, ki bi radi shujšali, pa imajo prevelik tek, naj jedo v modrem ali vijolčastem okolju ali pa naj si dajo na mizo vsaj prt modre ali vijolčaste barve. V LIPOVCIH - V LIPOVCIH - V LIPOVCIH - V LIPOVCIH »APOTEKA« — VU3DBC V Lipovce, zaidem le redko. Predi dnevi pa sva s Slavkom iskala v Lipovcih Baligač Mirka, člana krajevnega odbora SZDL. Bilo je poldne in Mirko se je pravkar vrnil s polja, ko sva zavila v njegovo dvorišče. Prijazno naju je sprejel. Mirko Baligač je mali kmet, a v teh dneh je dela na polju dovolj. Potem ko je Slavko končal pogovor o razširitvi števila naročnikov Pomurskega vestnika v Lipovcih, je stekel pogovor o vsakdanjih stvareh. Mirko Baligač je pripovedoval o delu na polju, o zboru občanov, ki bo v naslednjih dneh in še o drugem. No in v tem kramljanju je Mirko omenil tudi svojega »konjička« — radioamaterstvo. »Radiotelegrafijo sem spoznal v JLA. Po vrnitvi domov, bilo je to leta 1956, sem se vključil v novoustanovljeni Radio-klub v Murski Soboti. In tako že sedem let »kradem« čas sam sebi, da vsak teden vsaj enkrat odhitim v Mursko Soboto in s pomočjo oddajnika iščem »veze« z radioamaterji po celem svetu. Seveda, časa ni nikdar dovolj, tu na vasi. Pa vendar, zato »izlet« v Mursko Soboto nadoknadim tako, da pri delu na polju in doma bolj pohitim. V sedmih letih radioamaterstva sem vzpostavil že 551 zvez z radioamaterji iz vsega sveta. Pogovarjal sem se s tovariši iz vseh radio-klubov v Jugoslaviji, v svoji zbirki QSL-kartic pa še nimam zastopani le dve evropski državi: Grčije in Albanije. Vesel sem vsake vzpostavljene veze, samo da je iz čimbolj oddaljene države. Zato sem najbolj vesel tistih iz ZDA in Sovjetske zveze. Čeprav imam vedno dovolj dela, bom ostal še naprej radioamater. Pa tudi otroke bom usmeril na tečaj takoj, ko bodo dovolj stari. Skoda le, da sem sam. Tukaj, v vaseh naokoli, ni nobenega rarioamaterja. Predvidevamo, da bomo v prihodnje organizirali radio amaterski tečaj tudi v Beltincih. Prav bi bilo, posebno zaradi mladine in jaz bom pomagal pri delu kluba. Imam tudi svojo radioamatersko željo: mogoče si bom nekoč lahko kupil oddajnik«. Potem pa je Mirko odprl predal mize in razgrnil pred nami številne QSL-kartice radioklubov iz vseh krajev sveta. Skrbno jih je imel zložene po kronološkem redu. V predalu je bila Še literatura radioamaterjev. Vse to predstavlja zanj pravi zaklad. Vsak večer se utrujen vrača k temu predalu, da se malo razvedri. Takrat mu žena mnogokrat pravi: »Že spet si v svoji »apoteki« — yu3dbc.« Mirko Baligač, lipovski radioamater v svoji apoteki — foto K. Sukič TURIZEM : 594 MILIJONOV V prvih desetih mesecih v lanskem letu je celotni turistični promet v Pomurju znašal 203,6 milijonov dinarjev, medtem ko se je v istem času letos ta znesek povzpel že na 594 milijonov dinarjev. Ti dve številki nam nedvomno kažeta na hiter razvoj turistične dejavnosti v pomurskih občinah in zagotavljata, da se bo turizem ob potrebnih investicijskih vlaganjih tudi v prihodnjih letih razvijal s tako hitrim tempom. Letos je Pomurje obiskalo toliko izletniških skupin, da so morale nekatere izmed teh zaradi pomanjkanja prenočišč zapustiti naše kraje že prvi dan izleta. Ta podatek nas tudi opozarja, da bo v naslednjih letih potrebno razmisliti o povečanju prenočitvenih kapacitet posebno še, če pričakujemo tudi večji obisk domačih in tujih gostov, ki potrebujejo prenočišča. Tako je v lanskem letu Pomurje obiskalo skupaj 53.800 gostov, letos pa že 61 tisoč gostov. Lani smo imeli v Pomurju 8 tisoč tujih gostov, v prvih devetih mesecih letos pa je Pomurje obiskalo že 12.500 tujih gostov. Glede na lovni turizem pa lahko do kraja leta pričakujemo še večji priliv posebno tujih gostov. SOBOŠKI FILMSKI BAROMETER V tem tednu na soboškem filmskem platnu ne bomo; videli filmov z zvenečimi priznanji, kot, je bilo to v prejšnjem tednu. Prvi bo na sporedu ameriški film: »Traper Kelly«. Kaj posebnega govoriti o filmu, ni mogoče. Spada v množico bolj ali manj uspelih prikazov trdega, ne redko krutega življenja na ameriškem zapadu in odnosov med belci in indijanci. Zgodba se dogaja 1876. leta. Traper Kelly, prijatelj indijanskega plemena Siouxa, ki je izkopalo »bojno sekiro«, pride s prijateljem Anseom v pokrajino Snake River. Toda Indijanci ju ujamejo in priženejo pred poglavarja Gela, ki zahteva, da Kelly izvleče kroglo iz hrbta mlade Indijanke, pripadnice plemena Krow, ki so jo ujeli. Dekle pa na vsak način želi pobegniti z njima. Mladi Anse se zaljubi vanjo in ji to obljubi, toda Indijanci ju spet ujamejo. Kelly jih preganja in spet osvobodi Valijah. Indijanci so pa Ansea že prej ubili Nato se oba pridružita konjeniški četi, ki se bojuje z Indijanci, v spopadu je Indijanka ranjena, nato pride po Kellyjevem posredovanju do miru. Belci pa z Indijanko nadaljujejo svojo pot brez nevarnosti. V vsebinskem pogledu torej nič posebnega, le polno preobratov, več ali manj nenavadnih. To pašo za oči pa še povečajo barvni posnetki toliko opevanih širnih in nenaseljenih predelov Amerike. Tudi naš domači film v proizvodnji Jadran filma z naslovom LOV ZA ZMAJEM predstavlja neko vrsto domačega poskusa ustvariti napet film iz nenavadnih situacij, kakršnih nudi obilno preteklo zgodovinsko obdobje. Diverzanta Marko in Boško sta prišla v okupirano mesto z namenom, da dvigneta v zrak municijo na osamljenem železniškem tiru. Ker pa je to Boškovo rojstno mesto, se dogovorita, da bo on spremljal municijo, Marko pa ga bo počakal v neki hiši, kamor ga odvede Boškova sestra. Toda tista hiša je obkoljena, zato se napotita k drugi, iz katere so bili pred kratkim pregnani prebivalci. Ko si pa ogledujeta notranjost hiše, se nepričakovano pojavijo sovražnikovi vojaki in zasedejo vse dohode. Nada in Marko ostaneta skrita na podstrešju, vendar v kletki. V teh trenutkih negotovosti in napetosti se med njima razvije resnična ljubezen. Zaradi tega pa nastane v njem problem: ali naj opravi nalogo ali pa pobegne. Zdi se mu, da ni pravično zahtevati od njega, da pade prav sedaj, ko je doživel prvo ljubezen Toda ko vidi, da so Boška ujeli in ga na dvorišču pred hišo ustrelili, se odloči. Nado reši, sam pa se vrne in zažge municijo. Pravkar rojena ljubezen pa mu daje tudi moč, da se težko ranjen reši iz plamenov in sovražnega obroča. V glavnih vlogah nastopajo Ivica Pajer, Zlatko Madunović, Jelena Bjeličić in Primož Rode. Tretji film, ki bo na sporedu v tem tednu, pa je iz serije nemških kriminalk. To je film SLUČAJ INŠPEKTORJA SCHIRDINGA. Za vse tri torej spet lahko ponovimo začetno mnenje: nič posebnega, vsi pa iz tistih dogajanj, katerih skrivnost in nenavadnost je vedno najbolj mikavna za gledalce. ANEKDOTE VODA V KLORU Znani komik Red Skelton rad vnaša humor v vse, kar reče. Takšen je bil tudi med vojno. Pripovedujejo, kako je neke noči odšel k izvoru, ki je bil določen za vojsko, da bi se napil vode. Vode še niti ni poskusil, ko je v nočno tišino zakričal: "Gospodje, nekdo je vlil vodo v klor!". »POLJOT -1« KROŽI V Sovjetski zvezi so 1. novembra izstrelili novo vesoljsko raketo »Poljot — 1«, ki je sposobna širokega manevriranja v vesoljni med samim poletom. V raketi ni človeške posadke, pač pa ji višino, spreminjanje smeri in druge ma- nevre urejajo z zemlje. V tem se raketa razlikuje odi vseh doslej izstreljenih raket. Prvotno so »Poljot — 1« izstrelili na krožno pot okoli Zemlje z apogejem 529 kilometrov in perigejem 339 km. Pozneje je anketa s celo vrsto impulzov z Zemlje dosegla tir. ki ima apogej 1437 km in perigej 343 km. Moskovski radio je javil, da je bila prvikrat izstreljena vesoljska ladja, ki lahko izvede celo vrsto manevrov. V uradnem poročilu je rečeno o raketi, da je »vesoljsko vozilo«, ki ga vodijo na razdaljo ki se da manevrirati. In nadaljuje: »V skladu z načrtom za, vesoljska raziskovanja ter za nadaljnji razvoj vesoljskih vozil, ki se dajo usmerjati v vse smeri med krožnimi potmi, bodo ti poiskusi prispevali k rešitvi vprašanja vodenja vesoljskih ladij med poletom, tako da bo moč pošiljati vesoljske ladje na zaželena področje za zbiranje znanstvenih podatkov, ki so potrebni za raziskovanje vesolja«. Vesoljska raketa je opremljena s posebnimi aparati in s sistemom pogonskih naprav, ki ji zagotavljajo stabilnost in omogočajo obsežne premike v vesolju, v bližini Zemlje. »Poljot — 1« je izvedel večkrat stranske premike, menjal naklonski kot krožne poti z ekvatorjem in je tudi menjal oddaljenost od Zemlje. S tem je bilo prvikrat kozmično vozilo večkrat usmerjeno med vesoljskim poletom. Tako je Sovjetska zveza neposredno pred proslavo 46. obletnice Oktobrske revolucije napravila važen korak naprej, ki je potreben za proučevanje osvajanja vesolja, »Poljot — 1« je prva iz serije specialnih vesoljskih raket, ki so jih zgradili v Sovjetski zvezi in ki jih bodo v naslednjih mesecih izstrelili na krožno pot okrog Zemlje. Ameriški strokovnjaki za vesolje so ocenili izstrelitev sovjetske rakete »Poljot — 1« kot dokaz, da je Sovjetska zveza storila še en korak v osvajanju vesolja. Ali ni preveč naložena? Pa čeprav gre samo za prevoz preko dvorišča (Foto: Stane Feuš) DROBNE ZANIMIVOSTI STROJNI POLJEDELSKI PARK V ZDA V ZDA so imeli lani 4,770.000 traktorjev, 1,065.000 kombajnov, 800.000 obiralnic in luščilnic za koruzo, kakšnih 800.000 strojev za molžo krav, 3,110.000 kamionov itd. Mehanizacija je povzročila, da se je število konj in mezgov, ki jih je bilo 1940. leta na farmah 14.500.000 zmanjšalo na 3,000.000. Za krmo potrebno za vprežno živino, so potrebovali leta 1940. kar 17 milijonov travnikov, danes pa le 3 milijone ha površine. KDO JE PRVI ODKRIL AMERIKO? Splošno znano, da je to bil Krištof Kolumb. Toda mnogi so že podvomili v to, ne manjka pa tudi dokazov, da so Evropejci že pred Kolumbom potovali v Ameriko. Sovjetski znanstvenih Samuel Varšavski trdi, da je Ameriko odkril Anglež Nikolas Lynn 132 let prej, kot je Kolumb plul čez Atlantski ocean. To dokazujejo tudi dokumenti, po katerih je Lynn priplul do nove celine 1360. leta. Rokopis v latinščini, ki opisuje Lyn-novo potovanje, se je izgubil, obstojajo pa konkretni dokumenti o njem. V 105. LETU NOVI ZOBJE Miladin Pejčič iz sela Kosmovca pri Beli Palanki, je sedaj star že 105 let, toda že pred 30. leti je izgubil zadnji zob. Spomladi pa so ga začele neprijetno srbeti dlesni, čez nekaj dni pa so mu začeli poganjati novi, zdravi zobje. Do konca poletja so mu zrasli prav vsi. Miladin je vse življenje prebil na pašnikih Suve planine kot ovčar. Užival je večinoma le mlečno hrano. Možakar je zdrav, lahko opravlja tudi domača dela, dobro vidi, pač pa je naglušen. Tolažba za vse, ki so izgubili zobe, seveda če bodo doživeli 105 let! V IHANU NAJVEČJA FARMA BEKONOV V EVROPI Farma bekonov v Ihanu (pri Ljubljani) je največja tovrstna farma v Evropi. Koncem lanskega leta so napolnili 36. hlev s prašički, tako da sedaj lahko na farmi vzredijo letno 30.000 bekonov. To ni več kmetijski obrat, temveč prava tovarna mesa, kjer proizvajajo bekone tako rekoč na tekočem traku. Napovedujejo, da se bo v prihodnje farma še razširila ter vzredila kar 58.000 bekonov letno. Celotna letošnja proizvodnja je že vnaprej prodana na tujih tržiščih. ANEKDOTA PETJE KRALJA EDWARDA VII. Angleški kralj Edward VII. je bil prepričan, da je pevec. Zato je hotel slišati v kraljevini mnenje najbolj znanih učiteljev petja. En med njimi, ki je bil znan po bolj svobod- nih nastopih ravno tako pa tudi po strokovnosti, je slišal, kako Edward poje in mu rekel: »Vaše veličanstvo bi imelo najčudovitejši glas kakršnega sem v življenju slišal, če bi gornji register imel moč in jasnost. ki tako primanjkujeta spodnjemu registru.« Umetna roka je oživela Profesor Elektrotehnične fakultete v Beogradu dr. Rajko Tomovič, je skupaj s sodelavci skonstruiral in tudi izdelal najpopolnejšo umetno roko na svetu. V roki so vgrajeni občutljivi elektrčni elementi enako tudi na koncih prstov. Težka je 450 gramov, z njo pa lahko invalid nosi predmete težke do 30 kg. Po zunanjem izgledu so se izumitelj ih sodelavci trudili, da bi bila čim bolj podobna naravni roki Prvi, ki je dobil tako roko. je invalidi Boško Čolak-Antić, ki je bil stalni sodelavec ekipe in je bilo neredko njegovo mnenje izredno pomembno. Z umetno roko si zelo dobro pomaga: dviguje predmete z mize, nažiga cigarete, dviguje čaše in iz njih pije, piše s svinčnikom itd. Koliko stane taka roka, je težko reči. Po izračunih je izdelovanje stalo okrog milijon dinarjev, vendar sedaj predstavlja tolikšno vrednost, da je ni mogoče kupiti, z nobenim denarjem. Potrebni bosta še vsaj dve leti, predno bodo začeli serijsko proizvajati take roke. Takrat pa bodo tudi mnogo cenejše. Sovražim bike Osebno nimam nič proti živalim in sem pripravljen prispevati svoj delež društvu za varstvo živali, da bi ščitilo pse, slone, hrošče, morske pse, bolhe in vse druge živali na zemlji, samo ne bikov. Med njimi in mano je namreč star neporavnan račun. Bil sem še mlad študent in sem z nahrbtnikom na plečih obiskoval slovito področje jezer v severni Angliji. V področju jezer je treba, ko greste po stezah, hoditi prek neznanskih travnikov, ki jih ločijo nizki zidovi iz ploščatih kamnov. Torej vsakokrat, ko sem prišel na kak travnik, in še nisem bil na tretjini poti, so se že prikazali rogovi in puhajoče nozdrvi bika nizko pri tleh. Le-temu se je očitno zdela nezaželena moja prisotnost na njegovem travniku. Tako sem si slednjič pridobil znatno spretnost pri teku prek travnikov in preskakovanju zidov. Vse bi bilo mnogo preprostejše, če bi mogel na travniku, ki sem ga nameraval prekoračiti, že vnaprej ločiti bika. A kako naj bi na daljavo dvesto, tristo metrov ločil to hudobno pošast od miroljubne krave? Naposled se me je usmilil neki kmet in mi zaupal nezmotljivo pravilo: »Stvar je ze- lo preprosta; bik je vedno sam na svojem polju. Kadar vidite več živali, so krave. Kadar vidite eno samo, je bik«. Naslednji dan sem imel priložnost preizkusiti ta nauk. Dolgo sem se klatil po skalovju pri Helvelynu, proti koncu popoldneva pa je začel padati droben dež. Mahoma sem na levici dvesto metrov daleč opazil obrise goveda, ki se je že obračalo proti meni. Brž sem se ozrl naokoli: nobene živali na vidiku. Žival je drobcljala proti meni. Dve sekundi pozneje sem bil že onstran zidu. Že sem mislil, da jo bom poceni odnesel, ko se je na desnici razleglo mukanje. Skozi droben dež sem razločil par rogov, naprej pa nič; žival je bila sama na travniku. Brž sem se umaknil k zidu, misleč, da ga bom lahko preskočil in našel onstran razmeroma varen zaklon. Na žalost pa me je kratko mukanje opozorilo: moj prvi nasprotnik me ni nehal nadzorovati. Položaj je bil tragičen. Že sem videl dve peklenski živali, kako igrata prek zida čudovito partijo odbojke, pri tem sem jima jaz za žogo. Vendar nisem izgubil hladnokrvnosti. V dveh skokih sem zavzel zavetje na vrhu zidu, da bi bil na varnem pred sunki rogov. Bika sta se mrko ustavila in se v bližini začela pasti. Moj položaj pa je bil skrajno neudoben in dež je lil bolj kot prej. Pa še nočiti se je začelo. Bila je že skoraj trdna tema, ko se mi je zazdelo, da slišim korake. Poln upanja sem zavpil. Odgovoril mi je klic. Trenutek pozneje se je pred zidom ustavil Škot v krilcu, turist kot jaz. »Kaj počnete tam gori?« je zavpil »Glej ga no! ...« Tisti mah je opazil bika dva metra pred seboj. V skoku je bil pri meni. »Lahko bi me opozorili«, je sopihal. »Uf. Kaj vas je pred tem bikom strah? Ni vam treba drugega kot preiti na drugi pašnik. To je sila preprosto. Da se razloči bika od krave, je treba samo šteti. Kadar je samo ena . . .« Prekinil sem ga, da bi mu pokazal samotnega gosta sosednjega travnika. Obraz se mu je zmedel, potem pa spet zjasnil: »Gotovo sva v izrednem položaju, toda sprejeti ga morava s humorjem«. Na položaj sva gledala s humorjem deset minut, dotlej, da sva ugotovila, da imama tobak, vžigalic pa ne. Na vrhu zida pa je bil en sam kamen, na katerem je bilo mogoče sedeti. Bila je grozna noč. Na srečo se v Angliji poleti naglo zdani. Megla, ki je zamenjala dež, se je dvignila ob prvem svitu. Razločila sva obrise bikov, ki sta se pasla. Misli na zajtrk so prešinjale moj želodec z morilsko silovitostjo. Moje oči so se srečale s tovariševimi in videl sem, da je potipal taborniški nož. Ne upam si pomisliti, kaj bi se zgodilo, če tedaj ne bi prišel kmet. noseč golido v eni in pručko v drugi roki. Ko je zagnal vkup oba bika, je položil pručko na tla In ju jel molsti. Odtistihmal sem postal zagrizen pristaš bikoborb. Robert Escarpit POMURSKI VESTNIK 14. nov. 1963 6