štev.184 Menz,' ponedeljek 9 .septembra 1946 Heto*2 V okviru svetovne organizacij e, ki jo skuša izvesti organi- zaci ja'združenih narodov, je posebne omembe vredna nova ustanova za svetovno prehrano in poljedelstvo. Tej novi organizaciji, ki ima svoj sedež v Kodanju, glavnem mestu Danske,načeluje Anglež sir Bovd Orr. Te dni ima ta svetovni prehranjevalni urad (nekak svetovni Pre¬ vod) v Kodanju svoje glavno zborovanje, na katerem je govoril tudi glavni direktor TJNRRA-e La Guardia. Dne 5 . 'septembra je v svojem u- vodnem govoru sir Orr naglašal"glavne naloge, ki jih mora novi .med¬ narodni urad izvršiti. Med drugim je dejal: "Novi urad bo odpravil razmere, ki so doslej bile na svetu, da je namreč ponekod ljudstvo stradalo, drugod po svetu pa so kmetje imeli vsega preveč in niso mogli vsega niti prodati. Novi urad bo poslej nakupoval hrano po vsem svetu ter bo napravil mnogo zalog, da bo z njimi izravnal potrebo.- Urad bo, kadar bi cene živežu padale, .nakupoval zaloge, jih spravil v svoja skladišča ter jih ob slabih letinahdpo zmernih cenah dajal prebivalstvu, da tako prepreči preve¬ liko draginjo. "Tudi v deželah, ki so v poljedelstvu zaostale, bo treba pri¬ delovanje z vsemi sredstvi povečati. Vprašanje pa je: Odkod naj vza¬ me nova organizacija denar v te kamene? Mi odgovarjamo na to vpra¬ šanje z drugim vprašanjem; Odkod pa so vojskujoče se države med voj¬ sko dobile denar za vojskovanje? Ce so ga takrat dobile, ga bodo toliko laže dobile zdaj v take namene, ko bi bil denar res koristno naložen. Sveta ne bomo zedinili s političnimi debatami in z negativni mi ukrepi zoper vojno nevarnost Prva in najvažnejša je podlaga, ki jo daje sodelovanje v poljedelstvu. S tega mesta, od te mize naj gre v svet oznanilo veselega . upanja vsem stradajočim na svetu, Vsi narodi sveta bodo sodelovali, da vas osvobode revščine in stradanjaJ Daj umolknejo glasovi o tretji svetovni vojski! Odločili smo so, da bomo sodelovali pri tem velikem delu za odpravo gladovanjr. in s tem doprinesli svoj delež k ono tripr¬ sti vsega svetal” Članice te nove svetovna organizacije so vse v Združenih narodih včlanjene države in narodi. Le Argentina in Sovjetska zveza nista pristopili, kar je generalni- ravnatelj UNRRA-c na tem zboro¬ vanju izrecno obžaloval. Zlasti ostro je zaradi tega prijel Sovjetsko Rusijo, ki no mara pGstati članica to svetovne zveze, dasi je velika kmetijska država, ki bi lahko *mogo storila, da bi so gladovanjo v svetu zmanjšalo. La Guardia ji jo v svojem govoru cčital, da so ji več njeni interesi in njeno koristi kakor pa ta veliki namen, da. bi se glad na svetu omilil. RUSKO . ■ JUhoda M na Dasi Rusijo široko morje, obdaja 13 ^orij, vendar nikjer nima pravega is- takega namreč, ki bi ji ga sosed ne megel sr- Štev. 184 Str. 2. Domači glasovi, 9. IX. 1946. zapreti. Edino'le na Dahnem vzhodu je Vladivostok prost, i^a pa to napako, da njegova luka pozimi zamrzne. Zato je v prej fenjem stoletju Rusija znala od Kitajcev dobiti luko Port Artur, ki pa so ji ga Ja¬ ponci v rusko-japonski vojski vzeli. Zdaj je Port Artur spet raški. Oa Petra Velikega si je Rusija prizadevala, da bi dobila močno moma** rico. V tem sta si bila enih misli' prav tako c ari st kakor komunist., Ko sc Japonci v veliki pomorski bitki pri Čuširoi majnika 1905 ruško vojno brodovje docela uničili, si Rusija dolgo ni mogla .opomoči. Celih 40 lot je bilo treba, predch spet lahko govorimo o ruski voj¬ ni mornarici. K^\o močna je ruska vojna mornarica, tega nihče prav ne ve, ker komunisti znajo te svoje skrivnosti bolj varovati, kakor_ jih jo znala najbolj spretna ruska carska policija. 0 .ruski sedanji mornarici vemo le toliko s Ima 3 bojne ladje, ki pa so'vse stare, med njimi stara an~ ; .gločka bojna ladja, ki jo je bila Anglija odstopila Rusiji. - Kri¬ žark ima Rusija osem, med njimi sta dve stari, in sicer je eno dobi-' la od Nemčije, drugo pa ji je odstopila Amerika. -'Rušilcev je 72, j med njimi je 19 starih. Starih je 9 dala Rusiji Anglija, 10 pa jih je od Nemčije. - Podmornic ima Rusija uradno .82, ki pa sc vse moderne, in sicer jih je 10 dala Nemčija, druge ima Rusija iz svojih delavnic^ Koliko pa jih ima v resnici, tega ne moremo vedeti. To brodovje je w v Evropi. Razmeroma precej močno brodovje imajo Rusi v ' Vladivostoku. Poveljuje mu admiral Junašev. Tc brodovje ima mnogo podmornic, ki križarijo daleč okoli do 500 milj naokrog, ter sc stalno okoli ja¬ ponskega otočja. Odkar je pc japonskem polomu Rusija dobila nazaj luko Port Artur in luko Daireh, ima v svojih rokah krasne strateške pomorske ocstojanke, ki prav lahko nadzorujejo ves pomorski promet med Korejo in bogatimi kitajskimi provincami Hopei in Santung kakor tudi ima to svoj vpliv na'komunistično kitajske"postojanko v pro¬ vinci Jehol. Seveda, če bi to brodovje'primerjali s silami zahodnih ; držav, bi videli, da je v primeri z angl o amer iškimi silami prava, igračka. ' Reči pa je treba, da je to malo brodovje silno delavno in podjetno. mm m ■wnm - m ■.mmmn ■ mmmt in sicer v ihe~J je po rodu Jugo- je bil prideljen je vojaški kurat.Ko v Jugoslavijo,kjer. storil, ker je bi£ Pred kratkim se je vrnil domov v Avstralijo, sto Perth avstralski duhovnik Fr.Janez Cokolič, ki slovan, dasi je rojen v Avstraliji. Kot duhovnik avstralskim četam, ki so se borile.v Evropi. Bil je padel Rim, so ga njegovi predstojniki poslali 'je del j časa deloval med .partizani, kar je lahko vešč srbsko-hrvatskega jezika. Ta duhovnik je zdaj, domov prišedši*, povedal, kaj in kaka' se mu je godilo v Jugosisvij.i med partizani*'Njemove izjave prinaša londonski list "Universe" od 16.avgusta 1946. Po tem listu prinašamo to-le poročilo: "Ko bodoRusi zapustili Jugoslavijo, bo nastal upor zoper mar¬ šala Tita,' "tako je rekel Fr.Janez Cokolič, ki se je zdaj vrnil v , Perth v zahodni Aggtraliji, ko je dolgo časa služil pri partizanih^ v Jugoslaviji. f "Maršal Tito," je rekel Fr..Cokolič" nikdar vanski patriot. Bil je le orodje v 'Stalinovih rokah le za nadoblast Rusije, ne pa za tove vojske je sestavljena iz "Nekateri so katoličani na partizanom, ker so upali, da bodo ni bil jugoslo- ter se je boril svobodo Jugoslavije." - "Večina Ti- komunisto v, ■brezvercev in brezbožcev." ne upajo pokazati svoje vere, ker' skrivaj. tako mogli se boje za Ti so se priključili priti se in domov. Javno pa ši za svo.ie družina. —^Srt^Tv- 3. Štev* 184 ~ — ------- Domaži g lanovi, ISA&s- "''“Milogo jih je skrivaj prihajalo k meni po nasvete in pomoč." 4 .* Nato-O-okolič pripoveduje, da so ga partizanski poveljniki ‘ v izvrševanju njegove dušno-pastirske naloge-na vse načine oviralii Kadar je prišel v kak kraj, da bi tam opravil božjo službo, ki je bila že poprej napovedana in za njo vse pripravljeno, so poveljniki prav gotovo v tistem času ta™ ukazali kake vaje. če pa to ne, so i- 'grali nogomet ali pa priredili kako gledališko igro. Za njegovimi petami so stalno lazili Titovi vohuni. Nato dobesedno pravi: "Bil sem dušni pastir za približno 2500 partizanov. Toda komaj 50 izmed vseh teh jih je bilo dovolj pogumnih, da so javno pokazali svojo vero š tem, da so se udeležili božje službe ter spre- . jeli svete zakramente." [ ■ ' Končno pravi Cokoli6, da je 5' pravoslavnih škofov v Srbiji izdalo pastirsko pismo, v katerem bičajo sedanje zatiranje verske svobode, katero je pred to vojsko srbski narod v polni meri užival. Nato pa pravi: "Verski pouk v šolah ni vež obvezen, civilna poroka je na¬ domestila cerkveno, v vojski ni nobenega duhovnika vež, tam ni vež nobenega verskega obreda, niti ob narodnih praznikih se v vojski ne opravlja služba božja, kakor je nekdaj bila navada. Na široko'so se odprla vrata protiverski propagandi in brezbožniškemu gibanju." »'MIROVNI ! 0\