223
O umetnikovem imenu
KRONIKA
SPREHOD PO JUGOSLOVANSKIH IN TUJIH REVIJAH
V peti številki beograjskega časopisa Književna kritika so v prevodu Milana Djordjeviča v razdelku Osvetlitve Janezu Strehovcu objavili razpravo Fragmenti o umetnosti in postmodernizmu. V razdelku Branje poezije piše Tiodor Rosic o Izklicevanju minulega, besedi o sedanjem in apokalipsi prihodnjega; to je sestavek o poeziji Ljubomira Simoviča. Sicer pa je glavna snov te številke poetika stripa. V Fumetijevem prikazu zgodovine izdaje stripov z naslovom Nikoli suženj lahko preberemo tudi o Leu Korel-cu. Takole piše med drugim: »V skupino stripov z zgodovinsko snovjo spadajo tale Korelčeva dela, narejena po Jankoviče-vih scenarijih: Gospodar Predjamskega gradu. Bobni z Mehovega, Upornik iz Bohinja itd. Beseda je o legendarnih do-
godkih in osebnostih iz slovenske zgodovine. Tudi pri Korelcu je .človek iz ljudstva' spiritus movens akcije proti zasuž-njevalcem. V vsaki zgodbi je tudi izrazita melodramatična sestavina, ljubezenska zveza, v kateri se znajde glavni junak med tem, ko vodi akcijo osvobajanja. To se dogaja tako Črtomiru v VIII. stoletju, kakor Erazmu Leugarju in Stanetu, kovačevemu sinu. Isti model strukturiranja fabule uporablja scenarist Jankovič tudi v stripu Križarjeva hči, posvečenem prigodam neretvanskih gusarjev v XI. stoletju. Vse zgodbe so torej kombinacije zgodovinske osnove in fikcijske nadgradnje. Na identičen postopek naletimo še v Korelčevem stripu Trije piloti s snovjo iz 1. svetovne vojne o dejavnostih srbskega letalstva......Korelcu in njegovemu
scenaristu Jankoviču je šlo predvsem za korektno prenašanje dogajanja in poduka o domoljubju kot temeljni misli,«
224
A. A.
piše med drugim v beograjski Književni kritiki.
Taras Kermauner objavlja v enajsti številki beograjske Književnosti v razdelku Pričevanja četrto nadaljevanje svojega Dialoga o razlikovanju, ki ga prevaja Milan Djordjevič. Zvočni stvori je naslov razprave Predraga Markoviča, ki piše o poglavitnih značilnostih pesniškega brezvladja v novi srbski poeziji v letih od 1966 do 1986. Predrag Markovič se ukvarja z vsakim pesnikom posebej. Sledi cvetniški prikaz po Markoviču najznačilnejših pesmi petindvajsetih srbskih pesnikov, med katerimi je tudi Tontičeva pesem z naslovom Tomaž Šalamun.
Dvojna številka (5-6) zagrebškega Foruma nekako sramežljivo sredi časopisa prinaša 46 Shakespearovih Sonetov, ki sta jih v letih 1980 in 1981 v hrvaščino prelila Željka Čorak in Zvonimir Mrko-njič. Izmed pesniških prispevkov naj še omenimo sonetni venec z naslovom Dalmacija, ti in »žarki julij«, ki ga je spesnil Pavao Despot. Frano Čale objavlja razpravo o italijanski metriki in hrvaški poeziji; napisal jo je na podlagi izkušenj z Vojnovičevimi Lapadskimi soneti.
V  tretji številki časopisa za kulturo, umetnost in družbena vprašanja »Smede-revo« objavlja Maja Vidmar pet pesmic, ki jih je prevedel Milosav Slavko Pešič. Iz Kulturne kronike pa izvemo, da so v smederevskem kulturnem domu razstavljene grafike osmih slikarjev, in sicer iz Sarajeva, Cerknice, Smederevske Pa-lanke, Beograda, Splita, Kraljeva in Sve-tozareva. Grafike so nastale med letošnjo likovno kolonijo v Smederevu, umetniki pa so jih zapustili mestu gostitelju. Časopis objavlja tudi razprave na temo Sodobna srbska poezija, ki so jih na lanski smederevski pesniški jeseni imeli Miroslav Egerič, Srba Ignjatovič, Novica Petkovič, Saša Petrov, Milosav Slavko Pešič in Milutin Srečkovič.
V  svoji osmi številki objavlja skopska Sovremenost črtico z naslovom Znamenja, ki jo je napisal Meto Jovanovski.
O makedonskih pesnikih mlajšega rodu piše Hristo Petreski v kratkem pregledu z naslovom Pesniki, rojeni v svobodi. Na to se navezuje Jadranka Vladova s prispevkom Sodobni trenutek v mlajši makedonski poeziji.
Dvajseta številka čedajskega Doma prinaša med drugim poročilo o obisku pokrajinske komisije za kulturo v Spetru Slovenov. Pod okrilje te komisije spada tudi delo z »etnično jezikovnimi« skupinami v Videmski pokrajini. Pogovor s slovenskimi predstavniki je potekal predvsem okoli zagotavljanja polne svobode kulturnega delovanja in ne le zagotavljanja denarja. Temu prispevku sledi kritičen zapis o nastopu nekaterih navzočih na tem sestanku, ki niso najbolj naklonjeni Slovencem v Benečiji. Časopis objavlja tudi obvestilo o izidu zbofhika o osebnosti in delu Dina Menichinija, objavljena pa je tudi njegova pesem v italijanščini z naslovom Za spomin.
Prejeli smo tudi 21. številko čedajskega Doma, ki med drugim poroča o pobudi, naj bi se odslej tudi v videmskem tedniku La vita cattolica enkrat na mesec vsaj na polovici strani oglasila tudi slovenska beseda. Ta skromen, a zelo pomemben premik, ki je izraz dobre volje urednikov tednika, bo potemtakem kmalu otipljivejši, ko se bodo lahko Beneški Slovenci, ki živijo od Kanalske doline do nadiških dolin v italijanskem glasilu v slovenščini seznanjali z novicami iz kulture, družbenega in verskega življenja na svojih tleh. Dom poroča tudi o bogatem in zanimivem sporedu na četrti kulturni jeseni na Liesah. Glavna točka kulturnega sporeda je bila predstavitev kasete Trepetičkov, ki je pred kratkim izšla pri zadrugi Lipa iz Špetra Slovenov. Med drugim poroča Dom tudi o obisku deželnega prisednika za izobraževanje in kulturne dejavnosti Daria Barnaba pri odgovornih ljudeh v občini Speter Slovenov in Gorski skupnosti nadiških dolin. Pogovarjali so se o najnujnejših posegih v zboljšanje delovanja nekaterih krajevnih kulturnih in izobraževalnih ustanov.