Stvarnost narekuje nove naloge Pojasnilo in odgovor V zadnji številki »Učit. tovariša«. je izšel pod gornjim naslovom članek, v katerem opredeljuje avtor M. M. svoje stališče do poedinih, zlasti v zadnjem času aktualnih organizačnih vprašanj. Članek je napisan sicer iskreno in gotovo z najboljšo voljo in namero, vendar so misli v njem zelo nejaisno izražene, zaradi čcsar je tudi na mnogih mestih nerazumljiv. Ni naša namera, tolmačiti te nejasne dele članka, dolžne pa se čutimo odgovoriti na oni del, kjer govori avtor o letošnji skupščini v Banja Luki. Ta del članka je napisan tako, kot da sta vbdstvo organizacije in slovenska delegacija odgovorna za to, da je bila na glavni skupščini poleg liste starega izvršnega odbora in politične liste »Novega učiteljskega pokreta« vložena še tretja lista, pa tudi za to, da so hrvatski učitelji delegati tikoma pred samim aktom volitev zapustili skupščino. Del članka, ki je nujno potreben odgovora, da bodo naši člani dobili točnejši vpogled na dogodke na skupščini in si laže ustvarili pravo sodbo o njej in o zadržanju slovenske delegacije, še glasi: »Hrvatski delegatje so zapustili skupščino; v zadnjem momentu je bila sestavljena tretja lista za volitve upravnega in izvršnega odbora. Kdor bi te pojave smatral samo kot kaprico posameznikov, je na najboljši poti zmote. Da je bila zrahljana enotnost in da je danes organlzacija brez hrvaškega in dalmatinskega učiteljstva, so bili za to dani objektivni vzroki. Smatram, da je bila storjena usodepolna pogreška v tem, da poklicani niso umeli v dani situaciji kritično premotriti objektivnih vzrokov, ki so privedli do deljenih mnenj in niso umeli najti poti, ki bi preprečila razcepljenost ter omogočila skupnost in tako potrebno enotnost. Slovenska delegacija se je znašla v delikatnem položaju, v položaju, ki ji je narekoval, da lahko največ doprinese k razčiščenju in pomirjenju. Delegacija očividno ni bila kos tej nalorti! Zato pa na slovenskem učiteljstvu še naprej leži dolžnost, da s svojim vplivom doprinase vse potrebno k razčiščenju in enotnosti. Naša sekcija stoji tu pred važnimi koraki. Upajmo, da bo kos tej naloai.« Na cornja izvajanja avtorja M. M., ki je tudi sam kot polnomočen zastopnik enega od naših društev sodeloval na glavni skupščini, ugotavljamo sledeče: 1. Skupina učiteljev, ki je pred tremi leti na glavni skupščini v Novem Sadu izšla s svojo listo in tudi dobila enega člana v izvršni odbor ise je letos na glavni skupščini v Banja Luki razcepila. En del te skupine je stavil kandidacijskemu odboru zahtevo, da se dosedanji njen zastopnik izloči s kandidacijske liste »stanovske linije« na njegovo mesto pa da se poistavi druga oseba, ki jo je ta skupina istočasno tudi navedla. PolcS te zahteve pa je preiel kandidacijski odbor tudi zahteVo drugeSa dela te skupine, ki ie hotela, da pride nien dosedanii zastopnik na skupno listo. Kandidacijski odbo-r se je postavil na stališče, da ise sestavi kandidatna lista tako, da bo z njo manifasitirana popolna solidarnost z vsem dosedaniim delom izvršnega odbora. Zato je sprejel dosedanjega zastopnika te skupine na svojo listo kot svojega kandidata. To se je čutil kandidacijiski odbor tudi moralno dolžnega storiti, saj je ta član, ki je izšel sicer iz manjš:ne, tri leta uspešno in lojalno sodeloval v izvršnem odboru. Prvi del skupine učiteljev, ki s svojo zahtevo po izpremembi ni uspel, je zato naslednji dan vložil svojo lastno listo. Vpj-ašanje je. če bi do tretje. Histe.ne prišlo tudi tedaj. če bi karididacijski odbor rijegovi zahtevi ustregel. Obstoja možnost, da bi jo vložil v tem prirneru tisti del te posebne skupinc učitcljev, ki se je zavzemal za to, da ostane v izvršnem odboru njen dotedanji zastopnik. 2 S hrvatsko delegaci'jo smo bili slovenski učitelii dos>ovorjeni in vezani le na tekst proiekta pravil in na postopek za niihovo spreie+je. Prav nikakeffa do-3ovora pa ni bilo med nami jjlede kandidac;iiske liste in cseb. ki naj se kandidiraio. Zato pa tudi nismo imeli v VD-*ašan.ju volitev orav nobenih obvez do hrvatskih delegatov. Do same iskupščine niti nismo vedeli, da imajo glede tega kake posebne želje. 3. Z ozirom na to. da borba organizacije še davno ni bila in tudi še danes ni dovršena niti v orSanizaciji sami napram struji, ki je pod strankarsko političnimi vplivi rušila našo stanovsko borbo in solidarnost niti na ven pri našem stremljenju za izločitev nezdravih vplivov na prosvetno politiko v državi, bi vsaka izprememba v vodstvu organizacije delovala na žunaj nad vse neugodno. Tolmačila bi se kot izraz nezadovoljstva in nezaupnice članstva do oseb, ki so stale dotlej organlzaciji na čelu in do njih dela v organizaciji. Za izpremembo na vodilnih mestih organizacije in na predsedniškem mestu tudi ni bilo pjav nobenih stvarnih razlogov. Vsi člani izvršnega odbora in tudi njegov predsednik so uživali popolno zaupanje članstva. Vsaka izmenjava v vodstvu bi bila neupravičljiva pred članstvom iz stvarnih, pa tudi iz moralnih razlogov. Stvarno, moralno in prestižno vprašanje je zato narekovalo, Ida st na najodgovomejših mestih organizaclje tako v osebah, kakor v funkcijah ne izvrše nobene izpremembe. Kandidacijska lista in. rezultat volitev bi nujno morali biti samo logična konsekvenca zaupnici, ki jo je izglasovala glavna skupščina upravi svoje organizacije. 4. Zahteva zastopnikov hrvatskega učiteljstva je bila stavljena v ultimativni obliki. Takih zahtev nihče in nobena skupina ni upravičena staviti, dokler vlada duh demokracije v organizaciji in če naj ostane demokracija v njej ohranjena tudi v bodoče. 5. V kandidacijskem odboru za stanovsko Hsto s tov. Ivanom Dimnikom na čelu je sodeloval tudi predsednik savske sekcije. Tudi potem, ko njegova zahteva, naj bi bil Hrvat nosilec liste in bodoči predsednik, ki jo je tolmačil kot zastopnik hrvatskega učiteljstva, ni bila sprejeta, je ostal v odboru. Decidirano je izjavil, da bo sam glasoval za listo Ivana Dimnika in da bo vplival tudi na svoje delegate, da bodo glasovali zanjo. Tudi naslednji dan, t. j. na dan samih volitev je ponovno izjavil, da bodo hrvatsk} delegatje glasovali za to listo. 6. Zaradi delikatnosti situacije je bila slovenska delegacija na lctošnji glavni skupščini dvakrat sklicana na poseben, posvet. Med delcgati je bil tudi avtor članka M. M., ki pa ni stavil prav nobenega predloga in ni izrazil nobenega mišljenja, kaj naj bi slovenska delegacija ukrenila za pomirjenje in razčiščenje, tako kot tudi v članku samem ni navedel nič konkretnega. 7. Nihče nas ne more prepričati, da so obstojali objektivni vzroki za odhod hrvatske delegacije v učiiteljski organizaciji in na skupščini sami Vzroki so bili tukaj prav isti, ki so dovedli do> cepitve v profesonski, gasilski, čebelarski in v invalidski organizaciji in v Jugoslovanski športni zvezi. Vzrokov je treba torej iskati v državnih političnih razmeTah. Zato pa slovenska delegacija na skupščini ni mogla doprinesti ničesar drugega k razčiščenju in pomirjenju kot to, kar je s svojo opredelitvijo in svojim stvarnim zadržanjem storila. Slovenska delegacija je pokazala na letošnji glavni skupščini vso zrelost. Zavedala se je svoje težke naloge pa tudi svoje odqovornosti. Smatrala je za svojo prvo dolžnost, da že itak težko situacijo še bolj ne zamota in s prenagljenimi ukrepi ne dovede organizacije v opasnost. Ostala je na skupščini in glasovala za stanovsko listo. S tem je podprla linijo, za katero se je islovensko učiteljstvo vsa leta borilo in ki bi bila z vsako drugačno opredelitvijo slovenske delegaciie doživela poraz. S tem pa bi bili poraženi tudi vsi mi, ki ismo stali v borbi za pošteno in pravično stvar. 8. Ne moremo si predstavljati, kaj naj bi slovenska delegacija ukrenila boljšega kot ie. Pisec članka ni povedal tega niti na sestanku delegacije niti v članku. Mi vemo samo eno: da moramo na obstoječo situacijo v organizaciji gledati z vso resncstjo. pa tudi z vso stvarnostjo. Notranje Dolitični dogodki, ki so prinesli samostojno Hrvatsko banovino, so nujno vzeli hrvatskemu učiteljstvu interes na skLipni organizaciji. kakor je obstojala doslej. Zato ni mogoče nikomur. pa tudi ne sloven^ skemu učiteljstvu. prav nič storiti za enotnoisit organizacije v dosedanjem smislu. Hrvatskim tovarišem samo želimo, da si zgradijo osnove za čimboljše delo v prid stanu in šoli na način. kakor to zahtevajo nove razmere. Slične naloge čakajo tudi učitelistvo ostalih banovin in tudi nas Slovence. Zato tudi že danes razmišljamo o novih temeljih. na katere naj postavimo »vo.jo slovensko učiteljsko organizacijo, čim se izvrši decentralizacija tudi pri nas. Poleg1 tega pa se bomo trudili, da obdržimo za skupne stvari in za reprezentanco na zunai skupno državno učiteljsko organizacijo. ki bo v novih razmerah mogla obstojati v novi obliki. Poprei pa bomo morali na zakonit način likvidirati organizacijo, ki in kakor obstoja danes.