Leto XXXVII Št. 36 Murska Sobota 12. septembra 1985 CENA 40 DIN ZANIMIVA POBUDA NASLOV Neprofesionalne občinske funkcije? Vodstvo občinske organizacije Zveze komunistov v Murski Soboti se zavzema za neprofesionalno opravljanje družbenopolitičnih funkcij v soboški občini. Po tem predlogu naj bi to pobudo proučili v vseh občinskih družbenopolitičnih organizacijah, kakor tudi v skupščinskem sistemu. Člani predsedstva občinskega komiteja ZKS so že sprejeli pobudo, po kateri naj bi v naslednjem mandatnem obdobju funkcijo predsednika skupščine občine novoizvoljeni kandidat opravljal neprofesionalno. Gre vsekakor za nadvse zanimivo pobudo, katere namen je, da bi v praksi čimbolj racionalizirali družbenopolitično delovanje. Izkušnje bodo pokazale, v kolikšni meri so imeli prav. -še Prav gotovo je ta teden med najpomembnejšimi opravili spravilo krompirja. Pridelek je odvisen od vremena, lege zemlje in agrotehničnih ukrepov. Vreme letošnji letini krompirja ni bilo naklonjeno, spomladi je bilo dežja preveč, poleti pa premalo. Zato so nekateri nad pridelkom krompirja navdušeni, drugim pa je skoraj polovica zgnila. Letošnja odkupna cena krompirja naj bi bila okrog 30 dinarjev, drobnoprodajna pa 72 dinarjev. B. P. Na sliki: Če je krompirja malo, je ročno izkopavanje užitek. Če pa je krompir zasajen na 1 hektarju ali več, pa je boljše strojno pobiranje. Vendar naj so površine s krompirjem majhne ali velike, takšni prizori so vse redkejši. Foto: Ekla Pivac ZA PRAZNIK NOVA ŠOLA Mostbo 25. septembra Tako nam je zatrdil inženir Bojan Safran (Cestno podjetje Maribor tozd Vzdrževanje in varstvo cest Murska Sobota), čeprav je bil prvi uradni rok za dokončanje popravila mostu 20. september. No ja, pač nekaj dni prej ali kasneje, tako tudi nekaj milijonov več ali manj! Po prvih podatkih naj bi namreč popravilo stalo čez dve milijardi, tovariš Safran pa nam je dejal, da bodo stroški visoki milijardo 300 milijonov dinarjev, vendar že zdaj vedo, da bo treba iz lastnih rezerv (ki so namenjena popravilom) primakniti še kakih 300 milijonov. Popravilo petanjskega mostu je bilo že dolgo načrtovano. Da ga je bil most res potreben, so najbolj občutili tisti, ki so se vozili po njem. Tudi turistom in vsem obiskovalcem Pomurja in avgustovskega radgonskega sejma ni bilo ravno prijetno ob vožnji čez neštete plasti asfalta, ki so jih vsako leto brez uspeha polagali na vedno nove luknje. Končno so se v republiškem skladu našla tudi sredstva za popravilo mostu na Petanjcih, vendar so morali počakati do septembra. Dela financira sozd Združena cestna podjetja iz Ljubljane. Most popravljajo: 8 delavcev tozda Cestnega podjetja iz Murske Sobote, 8 delavcev Gradisa in delavci tozda Cestnega podjetja iz Ptuja. Delajo le v eni izmeni. Da bi delali v dveh izmenah, je po besedah inž. Safrana težko izvedljivo, ker Cestno podjetje opravlja le rušitvena dela, druga dela pa izvaja Gradis. Minulo soboto delavci Cestnega podjetja niso delali zato, ker niso delali delavci Gradisa, od katerih sd imeli sposojene stroje. Pri podobnih obnovah, tudi pri tem popravilu mostu, se pojavljajo razna dela, ki niso bila predvidena in jih odkrijejo šele med obnovo. Po načrtu bodo morali odstraniti asfalt, opraviti hidroizolacijo, obnoviti del mostu, ki je namenjen pešcem, ter levi del mostu. Čeprav so potrebna dodatna dela in čeprav delajo le v eni izmeni, pa obljubljajo, da bo 25. septembra most odprt za promet. B. P. OPRETI SE NA LASTNE MOČI Krajevna skupnost Odranci je v nedeljo praznovala svoj prvi praznik. Združili so ga z otvoritvijo prizidka k osnovni šoli, položili pa so tudi temeljni kamen za telovadnico. Zgled za to, da ni nujno vselej graditi nove objekte, ampak se dajo tudi starejše zgradbe preurediti, je osnovna šola v Odrancih. Pred nekaj letih so jo obnovili, napeljali centralno gretje in uredili sanitarije, v teh dneh pa so dogradili prizidek. V njem so tri učilnice, knjižnica, upravni prostori in kuhinja tef jedilnica. Gradbena dela in oprema so stali 52 milijonov dinarjev; 90 odstotkov je bilo plačanih iz občinskega sklada za razvoj šolske mreže, 10 odstotkov sredstev pa so primaknili Odrančani od krajevnega samoprispevka. 240 otrok in 20 zaposlenih na osnovni šoli Vinko Megla v Odrancih ima zdaj primerne prostore za učno-vzgojno delo. Trak je prerezal Jože Kolarič, direktor tur-niške Planike, ki je nad odransko šolo Vinko Megla prevzela pokroviteljstvo. V nedeljo pa so v Odrancih začeli še z eno akcijo. Gre za gradnjo telovadnice, velike 36 krat 16 metrov, ki bo predvidoma stala 52 milijonov dinarjev. Zanjo bo dve tretjini sredstev prispevala krajevna skupnost, ena tretjina sredstev pa bo iz občinskega samoprispevka. Temeljni kamen za telovadnico je položil predsednik skupščine občine Lendava Mirko Hajdinjak. Ob prvem krajevnem prazniku in pomembni pridobitvi so v Odrancih pripravili bogat kulturni program. Ravnatelj šole Tone Čemi je predstavil šolsko kroniko, iz katere povzemamo, da so prvo šolo v tem kraju ustanovili že daljnjega 1856. leta. V zadnjih desetih letih si je šola nenehno prizadevala za izboljšanje delovnih razmer, kar je naposled dosegla. Z dograditvijo telovadnice, ki jo bodo začeli graditi prihodnji mesec, pa bodo možnosti, še za telesnovzgojno dejavnost. Telovadnica ne bo le šolska, ampak krajevna. Slavnostni govornik, član CK ZKS Vlado Janžič, katerega prvo delovno mesto je bilo pred 31 leti prav na odranski šoli, se je Pred leti so v Odrancih preuredili staro šolsko poslopje, v nedeljo pa so predali namenu še prizidek, v katerem so štiri učilnice, hkrati pa so položili temeljni kamen za veliko telovadnico. Foto: Š. S. spomnil tedanjih delovnih razmer na šoli, pa tudi Odranec kot (tedaj) nerazvitega kraja. Pohvalil je prizadevnost krajanov in ni-hove dosežke na področju osebnega in družbenega standarda. V nadaljevanju je poudaril pomen učno-vzgojnega dela na osnovnih šolah in vlogo osnovnošolskega učitelja, kajti ta lahko močno vpliva na mladega človeka pri njegovem odnosu do sedanjega in prihodnjega učenja, dela ... Učitelj mora biti inovator, umetnik .. . povezan mora biti z življenjem in delom kraja. Velikega pomena je kolektivno delo. S. SOBOČAN Komunisti v Murini temeljni organizaciji Oblačila so razumeli sedanjo akcijo centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije predvsem kot spodbudo za svoj pogled v prihodnost, saj so doslej vlagali zelo velike napore, da so dosegli rezultate, ki že vrsto let spremljajo njihovo gospodarjenje. Iz tega je izhajala tudi njihova razprava v osnovni organizaciji, v kateri sta kot člana delovne skupine sodelovala tudi Milan Kučan, član predsedstva CK ZKJ, in Ivo Marenk, izvršni sekretar predsedstva CK ZKS. V tozdu Oblačila je 1200 zaposlenih, ki so po zaslugi pridnih rok in ob stalnem posodabljanju tehnologije, kolikor ga niso omejevali administrativni ukrepi, dosegli poprečno evropsko storilnost in so na domačem in tujem tržišču med najbolj zanesljivimi dobavitelji. Na tujem prodajo 65 odstotkov sešitih modnih in tehnološko najzahtevnejših oblačil, suknjičev, plaščev in vetrovk, in to 95 odstotkov na najzahtevnejših zahodnih tržiščih. Na tujem so se učili prodajati že pred več-kot dvajsetimi leti z dodelavnimi posli, ki jih še danes ne podcenjujejo, se pa vse uspešneje preusmerjajo na klasični izvoz. Letos se ta v sestavi izvoza že približuje 40 odstotkom. V temeljni organizaciji in celotni Muri je že davno prevladala miselnost, da so rezultati odvisni predvsem od njih samih. Na tej osnovi zastavljajo tudi svoj prihodnji razvoj. Temelji na nadaljnji rasti produktivnosti, še boljšem odnosu do dela in disciplini, spremljanju tehnološkega razvoja v svetu in posodabljanju tehnologije, ki se v tekstilni panogi izredno hitro spreminja, med strateškimi usmeritvami pa so v ospredju izvoz, prodaja znanja in kakovost izdelkov. Zmogljivosti Mura v prihodnje ne namerava bistveno širiti. Vlaganja bi pri- L BENKO 1800 učencev in 140 pedagoških delavcev skupaj predstavlja največji srednješolski center usmerjenega izobraževanja v Pomurju! S to ugotovitvijo so pred petimi leti v Murski Soboti slovesno odprli novo šolo, v kateri so se združili učenci nekdanje srednje poklicne šole in gimnazije. V skupni zbornici pa so se tako znašli profesorji in mojstri praktičnega pouka. Le čemu naj bi delali med njimi razlike? In res je bilo sprva še kar dobro sožitje. Kaže pa, da so se nekateri problemi vse bolj kopičili in v lanskem šolskem letu so izraziteje izbili na plan. Kaj vse se je dogajalo in zgodilo, tega zdaj ne kaže več-pogrevati, ker je bilo že dovolj napisanega. In kako se v kolektivu odraža akcija zveze komunistov Opiranje na lastne moči? O tem so spregovorili na četrtkovi razširjeni seji osnovne organizacije ZK, katere se je udeležil tudi izvršni sekretar CK ZKS Ivan Godec. Najprej so ugotavljali, da je partijska organizacija na centru številčno prešibka, saj vključuje le 31 članov izmed 132 zaposlenih učiteljev in drugih delavcev ter samo enega učenca. Ob tem podatku je tovariš Godec menil, da ni toliko zaskrbljujoče, če nekateri izstopijo, kot se je to zgodilo na centru, pač pa, če ne uspejo pridobiti novih članov. Sicer pa je nasploh premalo prosvetnih delavcev vključenih v zvezo komunistov (30 odstotkov). Najbrž je pri marsikaterem vprašljiva idejnost. Kljub vsemu je obveljala ocena, da se je delo osnovne organizacije na centru v zadnjem času okrepilo in prineslo nekatere pozitivne rezultate. Trenutno je največje ne našala premajhno novo vrednost, zato se je v tem trenutku, ko nastajajo razvojni načrti, zelo pomembno dogovoriti, kje združiti in kam preusmeriti del Murine akumulacije. Odločitev ne bo enostavna, jasno pa je eno — za ozdravitev manj razvitega pomurskega gospodarstva bi bila transfuzija v obliki dohodkovno donosnega programa nujna. »Da bi uresničili te cilje, se bomo v naši temeljni organizaciji naslonili predvsem na lastne sile in rezerve — tako kot smo to vedno delali«, je sklenil razmišljanja komunistov v Oblačilih sekretar osnovne organizacije ZK Jože Zver. To’ni bilo in ne bo lahko. Velikokrat so se znašli v razmerah, ko so pri reševanju širših problemov začutili nemoč. Trenutno jih najbolj skrbi neracionalno širjenje zmogljivosti jugoslovanske konfekcijske industrije. Te so že zdaj več kot dvakrat prevelike, posledica tega pa je povečevanje razkoraka med količinsko proizvodnjo tekstilcev in potrebami konfekcionarjev, prenasičenost domačega trga in nelojalna konkurenca na tujih trgih. Odločno tudi vztrajajo, da moramo v naši družbi čimprej prekiniti z odnosi, v katerih lahko slab delavec živi na račun dobrega. Doseči bomo morali, da se bodo spoštovali predpisi in samoupravni dogovori. Temeljito kaže analizirati zapletenost samoupravnih postopkov, ki velikokrat zamegljujejo bistvena vprašanja in zanje po nepotrebnem tratijo čas. V ničemer ne bi okrnili vsebine samoupravljanja, če bi nekatera vprašanja prenesli v pristojnost delavskih svetov in sploh imeli v njihovo delo več zaupanja. zadovoljstvo zaradi nagrajevanja, saj so osebni dohodki učiteljev znašali v prvem polletju le okrog 52 tisoč dinarjev. Začetniki so prejemali še manj. To so posledice zaostajanja v prejšnjih letih. Tega razkoraka tudi z novim pravilnikom ne bodo mogli v celoti zmanjšati in sploh so v zagati, kako bolje nagrajevati kakovost dela, ko pa že za samo količino ni dovolj sredstev. Vendarle pa se stanje nekoliko izboljšuje. To imajo učitelji tudi pravico zahtevati! Medtem so na centru sprejeli tudi nov statut, ki je prinesel nekatere novosti tudi v samoupravni organiziranosti. Tako nimajo več kolektivnega poslovodnega organa, temveč ravnatelja (Vlado Sagadin) in vodje programskih usmeritev. V razpravi so se dotaknili še drugih vprašanj. Beseda je nanesla tudi na to, da se okrog 15 odstotkov pomurske mladine po osnovni šoli ne odloča za nadaljnje šolanje. Med vzroki je tudi ta, da ji ne nudimo dovolj zanimivih srednješolskih programov, zato naj bi v prihodnjem šolskem letu spet imeli na centru v M. Soboti elektro šolo (elektronika, elektroenergetika), naravoslo-vno-matematično usmeritev bi kazalo povečati za en oddelek, v kovinarski in tekstilni usmeritvi pa bi morali organizirati izobraževanje tudi na ravni 5. zahtevnostne stopnje. Nihče pa v pogovoru ni komentiral izrečene ocene, da v lanskem šolskem letu na centru res niso bili moteni učno-vzgojni procesi. JOŽE GRAJ GRADITELJI! PREVOZ DO 100 KM BREZPLAČEN: Od 19. avgusta do 19. septembra ugodna prodaja vseh opečnih izdelkov v Mercator — Ogradu Ormož in pri trgovskih organizacijah Informacije tel. 062 701 459 Za gradnjo stanovanjske hiše ali gospodarskega objekta kupite izdelke priznanega izdelovalca Mercator —Ograda Ormož. Mercator-Ograd aktualno doma in do svetu Kako upravičena je energična zahteva po pomladitvi političnega vodstva na Kitajskem, ki jo zahteva partijsko vodstvo, dokazuje tudi naša slika: predsednik vsekitajskega narodnega kongresa Peng Zhen (83) in prav tako visoki funkcionar Xu Deheng (95) sta na kongresu lahko sodelovala le ob pomoči bolničark Veriga neodgovornosti Na vest, da so v Beogradu preprečili prodajo pokvarjenega svinjskega mesa, sem postal pozoren, ko sem prebral, da je prišlo meso iz ABC Pomurke v Murski Soboti z letnico 1983. Sama vest, da so namreč prodajalne polne mesa in mesnih izdelkov slabe kakovosti, mi ni bila zanimiva. To vidim vsak dan znova. Prej je zanimivo, da vidijo to tudi pristojne inšpekcije. Toda, kako je prišlo meso iz Pomurke v Beograd šele po dveh letih in več? Se pravi, da je moralo to meso priti iz Murske Sobote po velikih ovinkih. Prebral sem, da je bilo pred tem v hladilnicah zvezne direkcije za blagovne rezerve, od koder so en del, baje deset ton, odpeljali v beograjski Centrokoop, ne da bi ga videli v Kikindi, kjer je kupec, ki pa je meso odkupil od novosadskega Koprodukta — ta je kupil velike količine, menda 14.000 ton, od že omenjene direkcije . . . Prekupčevalcev na veliko je bilo torej kar pet oziroma štirje, še odštejemo.prvega prodajalca, a na veliko bi smela biti posredi le dva veletrgovca. In zdaj pravzaprav nihče ne ve, česa je kdo kriv, ker vsak vali krivdo na drugega, a v zvezni direkciji za blagovne rezerve molčijo o tem, češ, da se bodo oglasili šele takrat, ko bo zvezna trgovinska inšpekcija pregledala verigo preprodaje,.ki ji zdaj pravijo veriga neodgovornosti. Najbrž imajo v zvezni direkciji za blagovne rezerve prav, kajti imajo opravka s tolikšnimi količinami, da bi težko govorili o tem kar globus DAKA — Narasla Brama-putra je kakšnih 300 kilometrov od bangladeškega glavnega mesta odnesla domove 27 tisoč ljudem. Voda je zbrisala z zemlje najmanj pet vasi, štiri šole in nekaj socialnih centrov. HOUSTON - Najnovejše ameriško vesoljsko letalo Atlantis bo prvič poletelo 3. oktobra, s seboj pa bo poneslo infrardeči teleskop za snemanje nizkoletečih letal in mane-vrirnih raket. MANAGUA - Ladja Ju-golinije 3. maj je pred dnevi pripeljala v nikaragovsko pacifiško pristanišče Corinto pomoč v živežu, zdravilih in montažnih objektih. REAGAN NA SOVJETSKI TELEVIZIJI V reakciji na intervju sovjetskega voditelja Mihaila Gorbačova za ameriško revijo Time je tiskovni predstavnik ameriškega predsednika izjavil, daje Reagan pripravljen narediti pol poti za ureditev ameriško-sovjetskih odnosov. Obenem uradni predstavniki predsednika ZDA izjavljajo, da bi bil prvi znak, da je Sovjetska zveza pripravljena izboljšati odnose, dovoljenje za predsednika Reagana, da lahko po moskovski televiziji govori sovjetski javnosti. Pismo s takšno zahtevo je direktor ameriške agencije za informacije Charles Wick poslal vodji oddelka za informiranje pri CK sovjetske KP Leonidu Zamjatinu že januarja letos, vendar sovjetska stran do zdaj ni odgovorila. Ameriški predstavniki poudarjajo, da imajo sovjetski voditelji dostop do ameriških množičnih občil in da se na ameriških televizijskih zaslonih vsak teden pojavi kakšen nov sovjetski politik. Govor ameriškega predsednika na sovjetski televiziji bi po mnenju predstavnikov Bele hiše pomenil nadaljnjo stopnjo v urejanju odnosov med obema velikima silama. V zvezi s tem opozarjajo, da je Sovjetska zveza bivšemu ameriškemu predsedniku Richardu Nixonu ob koncu njegovega obiska v Moskvi 1972. leta dovolila, da je govoril sovjetski javnosti. Edini ameriški uradni predstavnik,'ki ima dovoljenje, da občasno govori po sovjetski TV, je ameriški veleposlanik v Moskvi, ki mu ob ameriškem državnem prazniku (julija vsako leto) običajno omogočijo, da po moskovski TV govori sovjetski javnosti. Strožje od strogega Po 30. novembru letos bodo morali vsi avstrijski vinogradniki prijaviti pridelovalne površine, kajti za vsak hektar bo določeno, koliko največ sme obroditi. Obvezna bo prijava vseh rezerv v kleteh, posamezni kupci bodo smeli kupiti le še do 50 litrov vina, ne da bi bil prodajalec primoran v posebne knjige vpisati natančnih podatkov. Drugače bodo vinogradnike čakale kazni do enega milijona šilingov in šest mesecev zapora. Pri ministrstvu za kmetijstvo bo stalna inšpekcijska služba, njeni uslužbenci pa bodo lahko ob vsakem času in brez obvestila prišli v katerokoli vinsko klet. Do zdaj je zaradi ponarejanja zaprtih že 55 ljudi, okoli 200 je osumljenih. Najbolj žalostno pa je, da bo letošnja vinska letina v Avstriji najslabša od 1959. leta. Titanic? Ladjo Titanic, ki je postala nekakšen simbol pomorskih tragedij in dostojanstvenega umiranja tistih, ki vedo, da zanje ni rešitve, so našli na dnu Atlantika na sredini med Veliko Britanijo in ZDA, južno od Nove Zemlje, kakih 4.300 metrov globoko. Ladjo je odkrila ameriško-francoska skupina raziskovalcev francoskega Inštituta iz Massachusettsa. Raziskovalci pravijo, da leži Titanic na morskem dnu pokončno in da je zelo dobro ohranjen, čeprav je od njegove nesreče minilo nad 70 let. Raziskovalci se do potopljene ladje v tolikšne globine niso spustili sami, temveč je to namesto njih storil robot in ostanke Titanica odkril z očesom kamere. Zaradi tega odkritja se zdaj zastavljajo neizogibna vprašanja: Komu pripada ladja? Čigavo je bogastvo, ki se (in če se) skriva v njegovi notranjosti? Ali ladjo izvleči na površje ali ne? Vodja ameriško-francoske odprave Robert Ballard z ameriške ladje Knoor, ki je odkrila ostanke Titanica, pravi, da je treba potopljeno velikanko pustiti na miru. Zakaj dvigovati ladjo na površje? Zdaj je Titanic v teh globinah pokopališče 1.513 ljudi in te »duše je treba pustiti, da počivajo v miru« ... Pismo iz Beograda tako na pamet. So pa prepričani, da so prodali meso — kar se pač normalno dogaja, saj živila niso trajno blago — v užitnem stanju, ker pač nimajo nobenih razlogov za kakšno koli slepljenje ali prevaro. Zvezna trgovinska inšpekcija bo najbrž dala izjavo o tem, preden bo to pismo objavljeno in bodo razdeljene kazni; Pomurka s tem očitno nima nobene druge zveze razen dejstva, da je bila prvi prodajalec. Nam ostane v razmišljanje, kaj bi se utegnilo zgoditi, če bi bile naše inšpekcije občutljive za vest o prodaji pokvarjenega mesa. Samo iz Vojvodine je tačas prišla drobna vest, da so tamkajšnji inšpektorji odkrili še kakih 7 ton pokvarjenega kurjega mesa, okrog tri tone pokvarjenih rac in nekaj čez poldrugo tono pokvarjene masti. O drugem ni bilo nikakršne vesti, menda tudi ne iz beograjskega potrošniškega sveta, ki rad deli nekakšne etikete kakovosti blaga beograjskim trgovinam. Tako ostaja v prodaji meso, ki rahlo plavi, drobovina. ki malce zeleni, klobase, ki so presveže — in torej tudi precej pretežke, salame, ki jih poleti ni dobro Jesti, in tako naprej. Zgleda, da smo se tako navadili zmajevanja z rameni, da se ga več ne moremo odvaditi. Tako se mi zdi tudi tisti posmeh Baneta Vu-kašinoviča, voditelja beograjske televizijske kronike, ki je ob vesti o vinski aferi na račun avstrijskega vina zamahnil z rokami in rekel: »Če bi se to pri nas zgodilo, afere zanesljivo ne bi rodilo!« Na afere smo že kar imuni, a z vinom je vsaj dobro, da ne zardevamo zaradi njega ne doma ne v tujini. Pa ne bi čisto nič škodilo, če bi tokrč^tagnali krik in vik, kajti, če je bilo v Beogradu v prodaji deset ton pokvarjenega mesa (večino so kupci vrnili prodajalcem, ki ga menda zdaj vračajo naslednjemu prodajalcu). Kam je potem izginilo ostalih trinajst in več tisoč ton mesa iz istega nakupa iz direkcije za rezerve, ki je imela to meso zamrznjeno v Banjaluki? Najbrž se je razlezlo po vsej Jugoslaviji, le da so bili menda ponekod previdnejši in so ga dali v predelavo, ne pa v prodajalne. V salamah in konzervah pa se vse sledi izgubijo ... Človek se ob tem sprašuje, kaj hi se pravzaprav moralo zgoditi, da bi se stanje spremenilo in bi se kakovost mesa vrnila k potrebni kakovosti? Najbrž nekaj takega kot letošnji požari pri morju in na jadranskih otokih, ki so bili menda potrebni za spoznanje, da so vendarle cenejši veliki izdatki za gasilsko opremo kot pa preveliki stroški z nepripravljenim gašenjem in velikanske izgube v zgorelih gozdovih. Ljudska modrost sicer pravi: vsaka šota nekaj stane, čeprav se pri nas načeloma zavzemamo za brezplačno šolstvo, kot da nam ni jasno, da tudi takega vedno plačujemo vsi skupaj. Viktor Širec WASHINGTON - ZDA so Izraelu odobrile 1,5 milijarde dolarjev posojila, s katerim naj bi omilili trenutne gospodarske probleme Izraela. LONDON - Neka kanadska mini podmornica je našla nosni del indijskega letala, ki je junija letos strmoglavilo v Atlantik (329 mrtvih). Indijci računajo, da bodo ta del letala izvlekli, da bi tako dokončno ugotovili, ali je šlo za podtaknjene bombe v letalu. ŽENEVA - Najmanj 1500 do 2000 švicarskih vojakov in 1000 policistov bo skrbelo za red in varnost, ko se bosta v tem mestu novembra srečala ameriški predsednik Reagan in sovjetski partijski vodja Gorbačov. LUANDA — Osmi vrh neuvrščenih bo prihodnje leto v Harareju, glavnem mestu Zimbabveja. Tako so sklenili na ministrski konferenci neuvrščenih, ki je bila ves pretekli teden v angolskem glavnem mestu Luandi. RIM — Do konca leta bo Italijo obiskalo 50 milijonov tujih turistov, ki bodo pri naših sosedih pustili približno 8,5 milijarde dolarjev. globus ODLOČENOST — delati dobro »Selja-ci« Neki kmetovalec, ki pa je želel biti anonimen, je v »Radio TV reviji« k vprašanju »Kdo so jugoslovanski milijarderji?« povedal takole: »Ste prepričani, da živimo v normalni državi? V dvajsetih letih sem pridelal stotine vagonov pšenice in drugih poljščin in vzredil tisoče glav goveje živine in svinj. Če bi pridelal in zredil še enkrat toliko, kaj mislite, kaj bi prej dobil — odlikovanje za delo ali zapor? Poglejte, koliko kmetov je voljenih v najvišje državne organe. Če pa je že, je to takšen, ki ima pet šest hektarjev zemlje, kajti to je ideal naših politikov; drobna posest, malo žitaric, malo mleka, kakšna svinja ali ovca, da vse to. sam znosiš na tržnico in da potem razlagaš, kako si srečen in zadovoljen. Mene je občinski sodnik kaznoval s petimi starimi milir joni, zato ker sem delal več kot je dovoljeno. Kdaj že je bil kdo kaznovan, ker je premalo delal, to bi rad vedel.« Ekonomska politika pojasnjuje, da je bil anonimni kmetovalec kaznovan zaradi tega, ker je vzel v zakup več zemlje, kot je to pri nas dovoljeno. IZKUŠNJE DRUGIH (HEMTEKS-SKOPJE) Če bi katerega koli jugoslovanskega gospodarstvenika vprašali s čim se zadnje čase največ ukvarja, bi brez pomisleka odgovoril, da so to cene in devize. Glede na razmere v našem gospodarstvu je to več ali manj razumljivo. Na tarnanja gospodarstvenikov se malokdo ozira, zato je gospodarstvo prisiljeno, da se obrne k zadevam, ki jim v političnem jeziku pravimo »subjektivne«, ki pa lahko odločilno vplivajo na proizvodne rezultate. Tako lahko rečemo, da ni sama od sebe trditev, da bomo le z večjo proizvodnjo in z boljšim izkoriščanjem strojev izšli iz sedanje krize. Glede ha pretežno surovinsko gospodarstvo Makedonije, ni težko najti delovne organizacije, ki posveča več pozornosti drugim in ne sistemskem vprašanjem. Med takšne delovne organizacije sodi Hemtex, temeljna organizacija združenega dela v okviru sozda OH IS. Vse od leta 1978, ko je po licenci ameriške tvrdke Dupont, stekla proizvodnja poliestrskih vlaken, dosega Hemtex lepe rezultate. Vendar je treba povedati, da so se v Hemtexu pred dvema letoma srečali z velikimi težavami: zastoji v proizvodnji, izdvajanje precejšnjih sredstev za plačevanje obveznosti v tujini, to so bili glavni problemi. Vašo Eftimov, namestnik generalnega direktorja je postregel s podatki: lani povečanje proizvodnje od 14 na več kot 28 tisoč ton poliestrskih vlaken in to dodatni zaposlitvi samo 120 delavcev v proizvodnji in v administraciji; v prvih petih mesecih letos se je produktivnost povečala za 36 odstotkov. Vsega šteje kolektiv 915 ljudi, pretežno mladih, ki so bili pred tem na seznamu nezaposlenih. Zanimivo je tudi to, da so do- Vasil Eftimov, namestnik generalnega direktorja DO HEMTEX, Skopje segli večjo izkoriščenost strojnih naprav, kot so deklarirane; že v prvih letih so proizvedli namesto 12 kar 14 tisoč ton vlaken letno. Letos pričakujejo, da bo znašala proizvodnja 29 do 30 tisoč ton, vse to zaradi odločenosti delovnega kolektiva: delati dobro. To se kaže tudi po tem, da je kakovost izdelka dosegla 99,3 odstot ka, čeprav je garancijski odstotek le 94. Seveda takšnih odstotkov niso dosegli vedno, posebej še takrat ne, ko so zaradi pomanjkanja konvertibilnih deviz morali poseči po surovinah s klirinškega področja. Odločenost kolektiva — delati dobro, se kaže tudi v tem, da strokovnjaki tovarne brez pomislekov odhajajo v tekstilne tovarne in na licu mesta razrešujejo vse nastale nesporazume ter nudijo strokovno pomoč pri nadaljnji obdelavi polie-sterskih vlaken. Vse to je toliko bolj potrebno danes, ko se po eni strani, zaradi nižje kupne moči prebivalstva, manjša povpraševanje, po drugi strani pa so vedno večje zahteve po kakovosti. Prodaja Hemtexsovih proizvodov se je letos v prvih petih mesecih povečala glede na enako obdobje lani za 41,7 odstotkov (prodaja doma se je povečala za 54,7, v tujino za 13,9 odstotka), še drugače povedano: na konvertibilno tržišče so prodali okoli 2.500 ton, doma 8 tisoč ton, na klirinško področje pa le nekaj sto ton svojih proizvodov. Kapacitete tovarne zadostujejo za .potrebe- domače tekstilne industrije, izvoz pa je potreben za nakup surovin in za odplačevanje tujih posojil. Lahko bi trdili, da devize niso toliko pereče vprašanje kot v nekaterih drugih panogah; cene so na svetovnem nivoju, trenutno celo nekoliko višje. Tako je od lani, ko je nekoliko manj administriranja s cenami. Kakorkoli že, v Hemtexu so zadovoljni predvsem s svojimi proizvodnimi rezultati, ne podcenjujejo pa tudi finančnih: skupni prihodek je porastel za 123, dohodek za 50 in čisti doho dek za 102 odstotka. Vpliv samih cen pri teh rezultatih ocenjujejo na 50 odstotkov. Mirče ADAMČEVSKI foto: Vasil BOGLEV STRAN 2 VESTNIK 12. SEPTEMBRA 1985 POGOVOR Z GEZO BAClCEM — PREDSEDNIKOM OSREDNJEGA GRADBENEGA ODBORA ZA IZVAJANJE SKUPNEGA REFERENDUMSKEGA PROGRAMA V ZDRAVSTVU Odbor izrekel zahvalo delovnim ljudem in občanom Pomurja S pravilnim nagrajevanjem motivirati delavce Osrednji gradbeni odbor za izvajanje skupnega referendumskega programa v zdravstvu v Pomurju je na zadnji seji ocenjeval potek akcije zbiranja dodatnih sredstev za dograditev in opremljanje kirurškega bloka v Rakičanu. O dosedanjem poteku akcije smo se pogovarjali s predsednikom odbora, Gezo Bačičem. — Kakšni so torej rezultati letošnje akcije zbiranja dodatnih sredstev za gradnjo kirurgije? »Gradbeni odbor je izredno pozitivno ocenil dosedanji potek akcije, ki je letos v zaključni fazi. V pripravah na akcijo smo načrtovali, da bomo letos in prihodnje leto z dodatnim zbiranjem sredstev iz dvodnevnega zaslužka delavcev, iz sklada skupne porabe, iz prispevkov kmetov, obrtnikov in drugih virov zbrali okrog 200 milijonov dinarjev. V letošnjem letu pa smo že zbrali blizu 116 milijonov dinarjev. To dovolj zgovorno kaže, da so delovni ljudje in občani Pomurja ponovno pokazali visoko stopnjo socialistične samoupravne zavesti, občutek solidarnosti, povezanosti in neposredne zainteresiranosti za to, da si izboljšamo razmere za zdravljenje in da čim prej zaključimo gradnjo kompleksa bolnišnice v Rakičanu. To je nesporni dokaz, da je akcija zadela v živo in da v tej naši pokrajini živijo čudoviti ljudje. Zato bi rad v imenu gradbenega odbora izrekel zahvalo vsem delovnim ljudem in občanom, organizacijam združenega dela, društvom, družbenopolitičnim organizacijam, SZDL in sindikatu, kolektivu ZČRD in vsem aktivistom — skratka vsem, ki so prispevali, da je bila akcija tako ugodno sprejeta in odmevna.« — Kako pa je s sredstvi repu- DIM IN OGENJ FUNKCIONARSKIH OD Zamuda in poračun »zakuhala« nesporazume Po dolgotrajnih dogovarjanjih in prepričevanjih je naposled le začel veljati družbeni dogovor o skupnih osnovah in merilih za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke funkcionarjev v Socialistični republiki Sloveniji in se uporablja od 1. januarja letos. V pomurskih občinah glede tega niso bili na isti valovni dolžini, ^aj so začeli njegova določila spoštovati kakor kdo: v Gornji Radgoni s I. februarjem, v Ljutomeru s 1. junijem, v Murski Soboti in Lendavi pa s 1. julijem. To je ponekod povzročilo vsakovrstne domneve, ugibanja ali celo podtikanja, javno pa so terjali določena pojasnila delavci ljutomerskega Tehnostroja, ko so v tozdu Proizvodnja vozil in kmetijske mehanizacije ponovno izsilili sestanek. Protest zaposlenih je dovolj razumljiv, saj, koga ne bi pogrelo, ko bi dobil za težaško (fizično) delo ob koncu meseca komaj 22 tisoč dinarjev ali še manj, hkrati pa slišal govorice o domnevno »bajnih plačah, ki da si jih delijo na občini«. Tudi v radgonskem Gorenju Elrad in drugih organizacijah združenega dela v tej občini so se razširili glasovi o zajetnem poračunu OD, ki naj bi jih opravili v občinski upravi in organih družbenopolitičnih organizacij. Da bi se dokopali do kolikor mogoče celovite in objektivne slike tega, kako je z osebnimi dohodki voljenih in imenovanih delavcev v pomurski regiji, smo se oglasili pri predsednici regijske komisije podpisnikov družbenega dogovora o skupnih os-povah in merilih za oblikovanje m delitev sredstev za osebne dohodke funkcionarjev v Socialistični republiki Sloveniji Mariji Gjerkeš—Dugonjik v Ljutomeru. Strokovnjake iz gospodarstva je DELAVSKA univerza gornja RADGONA VPISUJE V SKR program vožnja motornega vozila (II. stopnja zaht. tlela) smeri: voznik. Pogoji: — izpolnjena osnovnošolska obveznost Prijave sprejemamo do 30. 9. 1985 (ostale informacije po tel. 74-054). bliške solidarnosti? Ali se ta sredstva stekajo v načrtovani višini? »Pravzaprav da! Mi smo v skupnem deležu'gradnje načrtovali od 20 do 25 odstotkov republiške solidarnosti. Po posameznih letih je ta odstotek različen. Doslej je bilo teh sredstev nekoliko manj. Po predlogu, o katerem bodo razpravljali na prihodnji seji skupščine Zdravstvene skupnosti Slovenije, pa pričakujemo, da bomo dobili do konca gradnje kirurgije še okrog 500 milijonov dinarjev, seveda v prihodnjih treh letih. To je zelo pomembno, ker nam v precejšnji meti zagotavlja dokončanje gradnje in opremljenost. Po predlogu Zdravstvene skupno- sredstva iz tako imenovane po-. sti Slovenije bi ta sredstva dobili takole: v prihodnjem letu blizu 190 milijonov dinarjev, v letu 1987 okrog 170 milijonov dinarjev in v letu 1988 okrog 150 milijonov dinarjev. Glede na inflacijo se bodo ta sredstva po posameznih letih valorizirala. Naša želja pa je, da bi čim težko prepričati, da bi šli med funkcionarje, saj lahko računajo — kot sami zatrjujejo — na nižji OD. Novi družbeni dogovor ne prinaša bistveno drugačnih razmerij, saj znaša zaostajanje še vedno dobro tretjino. Prinaša pa to spremembo, da je poslej vsak posamezen funkcionar odvisen od rezultatov in svojega deleža pri gospodarjenju v občini. Mar to pomeni, da bodo imeli voljeni in imenovani v občinah s slabšimi gospodarskimi rezultati nižje osebne dohodke? Na osnovi 11. člena dogovora je vrednost točke, s katero se določajo sredstva za osebne dohodke za tekoče leto, v okviru celotnih sredstev za osebne dohodke, enotna za vse udeležence in jo ugotavlja komisija za spremljanje in izvajanje družbenega dogovora. Razmerje v družbenopolitični skupnosti Sloveniji je že v skladu z dogovorom in 8. členom razporejeno na osem skupin. Sam OD funkcionarja pa se izplačuje mesečno kot akontacija osebnega dohodka in se usklajuje z gibanjem OD delavcev v gospodarstvu ustrezne družbenopolitične skupnosti ob upoštevanju doseženih rezultatov dela. Tako je zapisano v dogovoru, kako pa je na terenu, recimo v ljutomerski občini? V ljutomerski občini so doseženi rezultati v izplačilu osebnih dohodkov s 45 odstotki povečanja glede na lansko leto, OD funkcionarjev pa so se valorizirali z 31 odstotki za prvo polletje. Lista funkcij je sicer sprejeta, so pa pripombe, da je v njej narejena prevelika uravnilovka. Kakšno je vaše mnenje? Ugotovitev je dokaj točna, menim pa, da bo uravnilovka do sprejetja samoupravnih sporazumov in pravilnikov ustrezno po prej dogradili kirurgijo, zato bomo šli v akcijo in se z Zdravstveno skupnostjo dogovarjali, da bi celotna sredstva dobili v dveh letih.« v, — Kako pa bo sicer tekla nadaljnja akcija za zbiranje dodatnih sredstev za dograditev kirurgije, da bi zagotovili potrebna sredstva? »V našem odboru ocenjujemo, da poteka dosedanja gradnja kirurškega bloka racionalno in varčno, kar je zasluga tako izvajalca kot investitorja, zlasti pa prizadevnih delavcev v investicijski službi PZC in še nekaterih drugih dejavnikov. To je zelo pomembno v sedanjih težkih razmerah inflacije in naraščanja stroškov. Kljub vsemu pa računajo, da bomb gradbena dela končali že v začetku prihodnjega leta. Mislimo, da bo kirurški blok lahko predan namenu do konca prihodnjega leta, tako kot smo zagotavljali delovnim ljudem in občanom, ko smo šli v akcijo za dodatno zbiranje sredstev. To bomo lahko storili, četudi bolnica ne bo v celoti opremljena, kar je odvisno tudi od nekaterih uvoznih dovoljenj. Prav zato pa moramo akcijo dodatnega zbiranja sredstev nadaljevati še v prihodnjem letu in poiskati tudi druge možne vire. Poleg enodnevnih zaslužkov, prispevkov iz sklada skupne porabe, prispevkov kmetov, obrtnikov, upokojencev in drugih obstaja predlog našega odbora, da bi leto ali dve zbirali spešene amortizacije za gradnjo kirurgije, kar naj bi zagotovili v okviru prispevne stopnje. Ta sredstva pa ne bi bila večja kot se stekajo danes, zbirali pa bi jih le do dograditve kirurškega bloka.« Feri Maučec pravljena. To se bo zgodilo do konca leta. Se bodo potemtakem tudi pomurski funkcionarji znašli v uravnilovki? Ali pa je vendarle mogoča večja diferenciacija? Sami razponi so za Pomurje dokaj ugodni. Mislim, da bo treba znotraj posameznih družbenopolitičnih skupnosti proučiti nekatera vrednotenja in kaj popraviti. Nekaj konkretnih podatkov. Osnova OD najvišjih funk-cionarjev v posameznih občinah — sem sodijo: predsednik občinske skupščine, predsednik oblin-skega izvršnega sveta, predsednik občinske konference SZDL, predsednik občinskega komiteja ZKS in predsednik občinskega sindikalnega sveta — znaša od 740 do 780 točk oziroma od 107.400 do 112.800 dinarjev, za člane občinskih izvršnih svetov od 645 do 710 točk oziroma od 93.600 do 103.000 dinarjev in za sekretarje občinskih družbenopolitičnih skupnosti od 500 do 690 točk oziroma od 72.600 do 100.000 dinarjev. Vrednost točke je bila določena enotno za vso Slovenijo in je znašala ob uveljavitvi družbenega dogovora 110 dinarjev. Valorizacija vrednosti se podreja rezultatom gospodarjenja in je bila določena z največ 32 odstotki, kar gospodarski rezultati regije tudi dopuščajo. K osnovi OD funkcionarja se prišteva še minulo delo, ki se vrednoti tako kot je dogovorjeno z družbenimi merili in znaša največ 12 odstotkov. Osebni dohodek delavca in osebni dohodek funkcionarja. Kaj sodite, zakaj prihaja do takih nasprotij v ocenah, koliko si kdo zasluži? Mimogrede: doslej je bilo še tako, da je funkcionar, ki je prišel iz gospodarstva, prinesel s seboj tudi svoj OD. Junija prihodnje leto pa bo tega konec. Do razprav je prihajalo zavoljo preslabe informiranosti in nekaterih premalo upoštevanih do govorov o postopnosti uveljavljanja družbenega dogovora. Sicer pa je družbeni dogovor opredelil omenjene prenose in mislim, da je tako prav. Kako je bilo s poračuni? Glede tega je namreč tudi v pomurskih Delavce je treba spodbuditi k boljšemu, zavzetejšemu delu, k večji produktivnosti, iskanju novih tehnoloških rešitev in boljši organizaciji dela, da bi izkoristili vse notranje rezerve in izboljšali gospodarske rezultate. Druge možnosti za obstoj delovnih organizacij ni, zato je zgolj izgovarjanje za slabše poslovne uspehe na sistemske odločitve in iskanje vzrokov izven svoje delovne organizacije jalov poskus. Vrsta kolektivov, kot je tovarna Mura in druge, namreč jasno dokazuje, kako se je možno tudi v zaostrenih gospodarskih razmerah prilagoditi tržnim razmeram. Ta ugotovitev je prišla do polnega izraza na seji občinskega sveta zveze- sindikatov v Murski ZBIRANJE DODATNIH SREDSTEV ZA DOKONČANJE KIRURGIJE Dobro in slabo Pomurski zdravstveni center je poslal pregled zbranih sredstev do 31. julija, namenjenih gradnji oziroma dokončanju kirurgije v Rakičanu. Od vseh pomurskih občin je načrt najslabše uresničen v soboški občini, 54-odstotno, v Lendavi so ga uresničili 65-, v Ljutomeru 57- in v Gornji Radgoni 62-odstotno. V skupna zbrana sredstva posameznih občin so vključeni prostovoljni prispevki občanov iz krajevnih skupnosti, obrtnikov, društev in raznih organizacij ter prispevki delavcev. Prav je, da navedemo tiste, ki so se najbolj potrudili, in tudi tiste, ki so do sedaj prispevali najmanj. Večina krajevnih skupnosti v občini Murska Sobota je izpolnila načrt 80-, do 110-odstotno, med najboljšimi so krajevne skupnosti Bodonci, Brezovci, Černelavci, Kuzma, Martjanci, Perto-ča, Rogašovci in Zenkovci. Do sedaj je bilo poslanih najmanj sredstev iz krajevnih skupnosti Lipa, Lipovci in Gančani, medtem ko gede-rovska krajevna skupnost do sedaj še ni nakazala dodatnih sredstev. občinah prihajalo do različnih razlag. OD funkcionarjev so se pred uveljavitvijo družbenega doho-vora usklajali tako kot OD v negospodarstvu šele po periodičnih obračunih v gospodarstvu, kar je vedno pomenilo poračune. Pri valorizaciji osebnih dohodkov na stare osnove so se družbenopolitične skupnosti v regiji morale usklajati tako kot so bili rezultati gospodarstva. Za občino Ljutomer velja, da je bila ta meja 31 odstotkov. Ker pa je šlo za poračun šestih mesecev, so znašala ta izplačila od 80 do 90 tisoč dinar jev. Da se ne bi preveč zapletli v že tako zapleteni metodologiji in izračunih, si razumljivosti v prid dovoljujemo nekaj enostavnejših pojasnil. Za to, da.bi pristrigli že omenjeno uravnilovko, je po občinah več možnosti, saj morajo kot podpisnice upoštevati naslednja merila: družbeno in gospodarsko razvitost občine, družbeni bruto proizvod na prebivalca, število organizacij združenega dela in število zaposlenih v občini. Kot smo ugotovili, so v Pomurju začeli različno uveljavljati določila navedenega" družbenega dogovora, zato so v Gornji Radgoni poračun opravili, v ostalih treh občinah pa izpeljali tekoče usklajevanje osnov osebnih dohodkov. Pri tem nekoliko bolj — zaradi zneskov od 120 do 150 tisoč dinarjev — izstopa radgonska občina, kjer so nam pojasnili, da so morali bistveno popraviti osnove osebnih dohodkov za voljene in imenovane. Tako je recimo januarska osnova OD predsednika radgonske občinske skupščine znašala vsega 53 tisoč dinarjev. In če že omenjamo uravnilovko ter še do nedavna v primerjavi z gospodarstvom sorazmerno nizke osnove osebnih dohodkov funkcionarjev, je treba pripomniti, da bi se lahko z uveljavljanjem družbenega dogovora v republiki veliko bolj podvizali, s tem pa najverjetneje že vnaprej — če že ne preprečili pa vsaj ublažili — nesporazume, ki so bili in do katerih utegne še prihajati. Branko ŽUNEC Soboti, ko so ocenjevali družbenoekonomske razmere v ozdih in naloge sindikata pri doseganju načrtovanih ciljev. Podatki, po katerih so se mnogi delovni kolektivi v soboški občini znašli v slabem likvidnostnem položaju in so za odplačevanje obresti morali odšteti že okrog 2,2 milijarde dinarjev, kar znaša približno polovico izplačanih osebnih dohodkov, so zelo zaskrbljujoči. Zlasti velja to za ozde z izgubo, še posebej za kovinskopredelovalno industrijo in nekatere kmetijske organizacije, pa tudi za vse tiste kolektive, ki že nekaj časa poslujejo na meji rentabilnosti. Marsikje pa delavcev niso dovolj seznanili z rezultati lastnega poslovanja ter delitvijo dohodka in osebnih dohodkov. Prav pri izplačevanju OD so naleteli na nezadovoljstva delavcev, ki so ponekod ob polletju prejemali mesečno okrog 30.000 dinarjev in še manj. Poleg tega so bile razlike med posameznimi ozdi tudi do 80 odstotkov, kar je gotovo pretiravanje. Zato se soboški sindikati zavzemajo za budno spremljanje gibanja osebnih dohodkov v združenem delu, v beltinski Komuni, soboškem Agroservisu in še kje, kjer imajo prenizke osebne dohodke, pa bi jih morali čim prej zvišati. Delavci morajo biti motivirani za dobro delo, je eden bistvenih zaključkov, zato se je treba upreti vsakršni obliki uravnilovke in si prizadevati za ustrezno nagrajevanje zaposlenih. Milan Jerše Koristno za Madžarsko Na sejmu v Gornji Radgoni so šesto leto sodelovali tudi razstavljale! iz Železne in Žalske županije v sosednji Ljudski republiki Madžarski. Predstavili so se predvsem s prehrambenimi izdelki, razstavili pa so tudi keramiko, opremo za vinarstvo idr. V petek je bil v okviru sejma dan Madžarske. Predstavniki obeh županij so najprej v Radencih pripravili sprejem, na katerem je podpredsednik županij-skega sveta Železne županije Ferenc Szele poudaril, da Madžarska vidi v sodelovanju na radgonskem sejmu veliko koristnega in da gospodarski stiski pospešujejo tudi sodelovanje na drugih področjih, vše to pa poglablja prijateljstvo med sosednjima državama. Podpredsednik izvršnega sveta SR Slovenije Boris Fer-lec je prav tako poudaril pomen tega sodelovanja za krepitev položaja pripadnikov narodnosti — madžarske v Pomurju in slovenske onstran meje. Maloobmejno gospodarsko sodelovanje pa bi morali še izboljšati in si zlasti prizadevati za višje oblike povezovanja. Zatem so se predstavniki go-: spodarstva z obeh strani meje zbrali na sejmišču v Gornji Radgoni, kjer so podpisali sporazum o (sejemski) izmenjavi; dogovorili so se, da bo le-ta znašala 950 tisoč dolarjev, kar pomeni, da bo vsaka stran letno toliko izvozila oziroma uvozila iz sosednje dežele. Pogodbo so za madžarsko stran podpisali predstavniki Consumexa iz Budimpešte in žu-panijske gospodarske zbornice, za Slovenijo pa ABC Pomurke, Emone, Mercatorja, medobčinske gospodarske zbornice za Pomurje in uprave radgonskega sejma. Obiskovalci pa so lahko na sejmu poskusili tudi značilna (tipična) madžarska jedila in pijače. J.G. ----LENDAVA ve, Ali bo uspela prodaja rafinerije INA-Nafta Lendava si že nekaj let prizadeva, da bi prodala napra-ki so bile namenjene za novo rafinerijo. Znano je, da do gradnje ni prišlo, ostalo pa je veliko breme, ki teži delovni kolektiv, pa tudi celotno slovensko gospodarstvo. Tega težkega bremena sam kolektiv ne zmore, zato so se odločili, da bi opremo prodali in tako vsaj omilili položaj, v katerem so se znašli. Poizkusov je bilo več, vsi pa so propadli. V zadnjem času pa se je pokazala nova priložnost za prodajo, za opremo so namreč pokazali zanimanje Kitajci. Predstavnici INA-Nafte se mudijo v tej daljni deželi, kjer naj bi sklenili pogodbo o prodaji, s čimer bi bil odpravljen največji problem delovne organizacije. Namesto rafinerije bodo v INA-Nafti Lendava uvajali nove proizvodne programe na osnovi predelave metanola in plina in izolacijske materiale. Jani D. Člani predsedstva OK ZKS v Murski Soboti so osrednjo pozornost namenili delovnemu gradivu, ki zajema poročilo o delu zveze komunistov med 9. in 10. kongresom ZKS. O omenjenem poročilu bo še potekala javna razprava, zlasti o poglavjih, ki obravnavajo idejnopolitično oceno delovanja ZKS in razčlenitev partijske aktivnosti po posameznih področjih. Med temi zavzema prav posebno mesto uveljavljanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov in razvoj proizvajalnih sil. V poglobljeni razpravi so člani predsedstva OK ZKS sprejeli poročilo o delovanju zveze komunistov med dvema kongresoma, čeprav ni manjkalo tudi tehtnih in konkretnih pripomb. Tako so glede uvodnega dela poročila menili, da je preveč splošen in preobširen, ker so v njem v bistvu že zajeta- skoraj vsa področja aktivnosti ZK v medkongresnem obdobju. Kot je rečeno v razpravi, v kateri so sodelovali tudi predstavniki nekaterih drugih občinskih družbenopolitičnih organizacij, je prav, da se v gradivu zrcali precejšnja samokritičnost in kritičnost komunistov glede uresničevanja sklepov 9. kongresa ZKS in začrtanega materialnega razvoja. Prevladala je ocena, da ZK še vedno ni storila dovolj za večje utrjevanje ustavnega položaja delavcev, čeprav se zahtevne naloge iz dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije vse bolj uveljavljajo v praksi. To pa je v neposredni zvezi s sedanjo akcijo ZK o opiranju na lastne sile. Pri tem so člani predsedstva O K ZKS menili, da se nekatere ocene v gradivu ponavljajo, pogrešajo pa tudi več analitičnega pristopa do razreševanja problematike. Poročilo naj bo napisano čimbolj razumljivo, smo slišali v razpravi, kajti le tako bo možno motivirati slehernega člana ZK na konkretno akcijo. Ob ugotovitvi, da so komunisti bolj aktivni v delovnih organizacijah kot pa v okolju, kjer živijo, so se zavzeli za podrobnejšo opredelitev vzrokov za takšno stanje. Podobno velja za tisti del gradiva, kjer piše o skladnejšem razvoju manj razvitih območij, saj kljub zakonu in kriterijem zveza komunistov ni zastavila ustrezne politike. V prihodnje naj se v večji meri uveljavi tudi vzajemnost pri reševanju raznih solidarnostnih zadev, so poudarili v razpravi. V nadaljevanju seje so sprejeli poročilo občinskega štaba teritorialne obrambe in podprli koncept prestrukturiranja aktivnosti teritorialnih enot ter aktivov ZK v njih. Govor je bil tudi o evidentiranju možnih kandidatov za kadrovanje v ZK in za druge funkcije v družbenopolitični skupnosti. Milan Jerše vestnik 12. septembra 1985 STRAN 3 KRŠKO - KONGRESNO MESTO . Naslednje leto bo spet »leto kongresov«. Tudi pripravljalni odbor Republiške konference ZSM Slovenije seje že odločil za kraj in čas republiškega mladinskega kongresa: to bo Krško-, čas pa bo pomaknjen z jeseni na pomlad, tako da bo republiški kongres aprila, kongres ZSM Jugoslavije pa junija. Gradivo, s katerim naj bi se seznanili vsi mladinci, bo pripravljeno že v prvi polovici septembra. Zakaj v Lendavi ni drv? V lendavski občini je okoli 6000 ha gozdov, vendar pa kljub temu gozdnemu bogatstvu ni drv za kurjavo ozi-.oma jih ne prodaja niti trgovsko podjetje niti kmetijska zadruga, ki sicer občane oskrbujeta s premogom. Občani so tako prepuščeni sami sebi in svoji iznajdljivosti. Zakaj je temu tako, ne ve nihče, to pa prebivalce mesta najbolj moti in upravičeno negodujejo. Gozdarji pravijo, da drv sicer ne manjka, toda trgovska podjetij se zanje ne zanimajo dovolj. Ker tudi premoga ni v izobilju, nanj je potrebno čakati nekaj mesecev, se občani upravičeno sprašujejo, kako se bodo ogrevali v letošnji zimi. Kazalo bi, da se o preskrbi s kurivi temeljito pogovorijo tudi na izvršnem svetu. Jani D. 20. septembra se bo v Mariboru začela tridnevna Mladinska poletna politična šola. Iz vsake občine naj bi sodelovalo pet mladincev in bo neke vrste kongres v malem, saj bo ena najpomembnejših nalog letošnje MPPŠ obravnava kongresnega gradiva, sestal pa se bo tudi Odbor za pripravo kongresa. Glavne teme, ki jih bodo obravnavali v Mariboru, so: mirovna, ekološka in druga gibanja in združevanja mladih, stališče mladinske organizacije do teh gibanj, štipendiranje in dolgoročno kadrovsko načrtovanje, kmetijska zakonodaja in mesto mladih v njej, zaključki problemske konference o druž-beno-ekonomskem položaju mladih ipd. B. Peček IIX DAMIR gg " TOPLEK inštalacija aten in antenskih ojačevalcev ter antenskih strelovodnih ozemljitev. Specialna nastavitev z merilnimi inštrumenti. ČAKOVEC, SURE SALAJA 3 (ISTARSKO NASELJE) — TELEFON (042) 813-017 SIUA - NAFTA LENDAVA Razpisna komisija delavskega sveta delovne organizacije RAZPISUJE v skladu s statutom ter drugimi spološnimi samoupravnimi akti in sprejetimi sklepi prosta dela in delovne naloge članov KOLEGIJSKEGA POSLOVODNEGA ORGANA - POSLO- VODNEGA ODBORA DELOVNE ORGANIZACIJE 1. predsednika 2. dveh članov — koordinatorja za proizvodno-tehnično področje — koordinatorja za (ekonomsko) komercialno področje Kandidati za predsednika in člana kolegijskega poslovodnega organa morajo poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, izpolnjevati še naslednje: — da imajo ustrezno visoko ali višješolsko strokovno izobrazbo tehnične, ekonomske ali družboslovne smeri, — da imajb najmanj pet let delovnih izkušenj v organizacijah združenega dela, zbornicah ali gospodarskih delih in nalogah v organih družbenopolitičnih skupnosti, — da imajo dokazane organizacijske in vodilne sposobnosti, — da so moralno in politično neoporečni. Izbrani kandidati bodo imenovani za 4 leta. Pisne ponudbe s potrebnimi dokazili sprejema kadrovska služba Ina-Nafte Lendava, Rudarska 1, z oznako »za razpisno komisijo« 15 dni po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju ponudb. ----LENDAVA---------------------------------- Podzemeljsko skladišče plina Pred nedavnim je bila podpisana pogodba med Petrolom, delovno organizacijo Zemeljski plin, in INA — Nafto Lendava o ureditvi podzemeljskega skladišča plina. Petrol ima takšno skladišče v Avstriji, kjer hrani zemeljski plin, ki ga dobiva iz Sovjetske zveze, vendar pa mora uporabnino plačati v devizah. Že pred leti je bil dan predlog, da se takšno skladišče uredi na zapuščenem naftnem polju v Petišovcih, do uresničitve te ideje pa bo, kot kaže, prišlo že letos. Izdelani so načrti, nosilec naloge pa bo temeljna organizacija združenega dela Raziskave in proizvodnja nafte in plina delovne organizacije INA — Nafta Lendava. INA — Nafta bo za podzemno skladišče odstopila nekaj starih vrtin, ki jih ne uporabljajo. Petrol se bo z novim skladiščem rešil plačevanja uporabnine v devizah. Jani D. KULTURNI CENTER MIŠKO KRANJEC MURSKA SOBOTA Komisija za delovna razmerja RAZPISUJE prosta dela in naloge: 1. Vodja DE Kino PARK 2. Višji knjižničar 3. Višji knjižničar Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: . pod 1. — da ima višješolsko izobrazbo pedagoške smeri in 2 leti delovnih izkušenj. Posebne zahteve: opravljen tečej za kinooperaterja. Pod 2. — da ima višješolsko izobrazbo — smer knjižničarstvo in 2 leti delovnih izkušenj. Posebne zahteve: opravljen strokovni izpit za višjega knjižničarja. Pod 3. — da ima višješolsko izobrazbo — smer knjižničarstvo. Pod zaporedno št. 1 in 2 se sklene delovno razmerja za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pod zaporedno št. 3 se sklene delovno razmerja za določen čas, s polnim delovnim časom za dobo enega leta. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 20 dneh po razpisu na naslov. Kulturni center Miško Kranjec Murska Sobota, Trubarjev drevored 4. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 15 dneh po objavi razpisa. ABC POMURKA — Veletrgovina POTROŠNIK TOZD Izbira Murska Sobota na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja toz-,da Izbira z dne 6. 9. 1985 objavlja prosta dela in naloge čistilca(-ke) v PE Blagovnica — 4 ure dnevno. Pogoj: končana osnovna šola Pisne prijave naj kandidati(—ke) pošljejo na naslov: Veletrgovina Potrošnik TOZD Izbira Murska Sobota, Arh. Novaka 2. Razpis velja 8 dni po objavi. UMT IB PROIZVODNO TRANSPORTNO PODJETJE IWOS GORNJA RADGONA n.so1.o. SOZD INTEGRAL, Proizvodno transportno podjetje AVTORAD-GONA, n. sol. o., Gornja Radgona, Ljutomerska 29, tozd Transport, OBJAVLJA naslednja prosta dela in naloge: - 8 VOZNIKOV TOVORNJAKA Pogoji: končana poklicna šola za voznika tovornjaka, opravljen izpit E kategorije in vsaj leto ustreznih delovnih izkušenj — 7 VOZNIKOV PRIPRAVNIKOV Pogoji: končana poklicna šola za voznika tovornjaka in opravljen izpit E kategorije Izbrani kandidati bodo opravljali delo v vseh poslovnih enotah tozda. Kandidate vabimo, da pošljejo prijave z opisom dosedanjega dela in z dokazili o strokovnosti kadrovski službi delovne organizacije v 8 dneh po objavi. Prijavljene kandidate bomo obvestili o opravljeni izbiri v roku, določenem s samoupravnim splošnim aktom delovne organizacije, ki opredeljuje postopke za izbiro delavcev. SOZD INTEGRAL, PTP AVTORADGONA, n. sol. d., Gornja Radgona, Ljutomerska 29, RAZPISUJE po sklepu delavskega sveta delovne organizacije prosta dela in naloge za dobo štirih let DIREKTORJA SPLOŠNEGA SEKTORJA Pogoji: — visoka ali višja strokovna izobrazba ustrezne smeri, — 3 oz. 5 let delovnih izkušenj pri ustreznih delih in nalogah, — ustrezne moralnopolitične vrline, ki se kažejo v odnosu do samoupravne družbene ureditve ter sposobnost za razvijanje samoupravnih odnosov in razvit čut odgovornosti do dela, delovnih ljudi in v osebni poštenosti. Kandidati naj pošljejo prijave z opisom dosedanjega dela in z dokazili o strokovnosti kadrovski službi delovne organizacije 8 dni po objavi. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v roku, določenem v samoupravnih splošnih aktih delovne organizacije. SOBOTA, n. šol. o. TOZD KOMUNALA, o sub. o. Kopališka 2, Murska Sobota Na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja objavljamo prosta dela in naloge: 1. ENERGETIKA 2. 2 KURJAČEV 3. VOZNIKA BULDOŽERJA 4. INKASANTA Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje: k 1. — strojni tehnik, dve leti delovnih izkušenj, k 2. — kurjač, tri mesece delovnih izkušenj, k 3. — KV strojnik, šest mesecev delovnih izkušenj, k 4. — KV delavec, tri mesece delovnih izkušenj. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s 45-dnevno poskusno dobo. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh od dneva objave na naslov: Sobota tozd Komunala, Kopališka 2, Murska Sobota. Prijavljene kandidate bomo obvestili o izbiri v osmih dneh po njej. KRKA KRKA, tovarna zdravil Novo mesto VABI K SODELOVANJU DIPLOMIRANE INŽENIRJE FARMACIJE in ABSOLVENTE na VII. stopnji farmacije ter FARMACEVTSKE TEHNIKE za delo pri proizvodnji farmacevtskih izdelkov v temeljni organizaciji ISIS v Ljutomeru. Zainteresirane kandidate vabimo, da pošljejo svoje ponudbe v kadrovsko službo Krke v Novem mestu, Cesta herojev 45, v roku 8 dni od dneva objave, kjer dobijo tudi podrobnejše informacije. Pomurski zdravstveni center, tozd Zdravstveni dom M. Sobota razpisuje prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi pomočnika direktorja za strokovne zadeve za mandatno dobo 4 let. Kandidati za razpisana dela in naloge morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje: — da imajo končano Medicinsko fakulteto ali ustrezno specializacijo ter 3 leta delovnih izkušenj. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 14 dneh po objavi na naslov: PZC, tozd Zdravstveni dom M. Sobota. V hotelu Radin v Radencih je odprta NOVA PRODAJALNA YU BOUTIQUE z bogato izbiro kakovostnega blaga priznanih jugoslovanskih izdelovalcev * pletenin in usnjene galanterije 9 kristala in keramike 9 usnjene konfekcije 9 krznene konfekcije 9 zlatega nakita, modne 9 lahke konfekcije in perila bižuterije 9 športne konfekcije 9 kozmetike in spominkov Za obisk se priporoča SOZD Merx, DO TEKO Celje PRODAJALNA YU BOUTIQUE, HOTEL RADIN RADENCI STRAN 4 VESTNIK 12. SEPTEMBRA 1985 kulturna obzorja Še o rakičanskem gradu in kapeli K davnon časi — tak prpOvidavIo stari Udje — ja rakičanski grov vackrat koli ponoči mogd pobegnoti z grada, tak strašna dela so sd tan godila. Skoro sako noč ob addnajstoj vdri ja nastal valki ropot, za ropotom sd pa šali kaj groznoga skazalo. Grov ja nej znao, kaj činuti. Naza-gnyd ja zvedo, ka vesi ja an jako pobožan človik. Toga človika ja pozvao v grat pa ga za božovolo proso naj konci tri noči spi tan. Sirmak ja prvo-lo, pa je ostao v gradi pr grofi. Vdčer sta si grov pa sirmag dugo poguča-vala pa čakala, ka da sd godilo. Koli daseta vora sta šla f postala. Da sta zmolila vačarna molitvi, ja fčasi nastao valki ropot. Po ropoti sta sd pokazali dve grdivi laloki: adna ocgora fiži, druga pa ocpbdi. Sirmak ja nato atag zdajno: »Gospodna Boža, ve naj. pa lajko z mesim straj zamaši« Na ta riči sta laloki praminoli. Na drugo noč sa pa prkazao močan, valki človik, stara vnogo nožoj prndšo pa ja djao hasto. Sirmajka pa zdajno: »Gospodna Boža, va pa či naj ščaš skončati.ja adan nož zadosta!« Na te riči ja pramino človig z noži vret. Tretjo noč ja pa nastao tag valki ropot, ka sta oba, sirmak pa grov. sa draveniva gratala. Da pa ja ropot mino, sd zaciilo jako milo jokanya. Sirmak ja zaj pitao: »Či si boža stvorenyd, povei nama, ka žališ!« Nato sta dobila odgovor: ' « »V ton gradi so pendzi sranyeni, stari pendzi so po krivici dohldni. Te penaza mat sirmaka razdeliti!« Na driigi dan je grov dao celi grat sprdglednoti, pa so te našli f pivnici vnožino penaz. Te penaza ja grov razdela siromakon, pa ja te mdr mbo v gradi. a = e To pripovedko je leta 1910 povedal znanemu zbiralcu starin in narodnega blaga Štefanu.Ku-’ harju iz Bratonec neki očak iz Rakičana. V narečju zapisana pripoved je takrat obšla celo Slovenijo in pričala o narodnostni in jezikovni kulturi Slovencev na levem bregu Mure. KAPELICA - GROBNICA Ker je grof iz pravljice zaradi ljubega miru »razdelo penaza sirmakom«, zdaj ni več ficka za popravilo kapelice in grobnice sredi parka, ki jo je močno načel zob časa... Ta sakralni spomenik z vsemi atributi klasicizma danes čaka na boljše čase, toda vse kaže, da jih ne bo dočakal. Kapelico so zgradili konec prejšnjega stoletja, točneje leta 1890, v slogu, ki je značilen za to obdobje. Upravičeno se postavlja vprašanje, zakaj le tako skromna zgradba ob tako razkošni palači. Odgovor je morda v tem, da lastniki rakičanskega veleposestva, predvsem pa družina Saint Julien Wallsse, niso živeli tu. Toda med agrarno reformo so prav na račun kapelice-grob-nice uspeli obdržati nekaj dediščine v Rakičanu. V začetku agrarne reforme je bila lastnica rakičanskega gradu in veleposestva Georgina, grofica Saint Julien Wallse, roj. Batt-hyany, ki pa je 1924.’leta umrla na gradu Wartenburg v Zgornji Austriji. Njena . otroka, sin Albert, grof St. Julien Wallsse, in hči Ilona, grofica St. Julien Wallsse, sta podedovala vsak polovico. Grof Albert, rakičanski graščak, sicer pa avstrijski državljan z prebivališčem v Salzburgu ali pa na veleposestvu War Dandanes je kapela oziroma grobnica sredi rakičanskega parka okolici vse bolj nevarna ruševina, ki jo bo kazalo čim prej obnoviti ali porušiti. Foto: Š. Celec tenburg. ie v Rakičan zahajal le na počitnice, tu pa so ga v agrarnih zadevah zastopali domači odvetniki. Njegova sestra Ilona, vdova Diirckheim, lastnica druge polovice posestva, pa je bila bolniška sestra v Luzernu, pozneje v Franciji. Po Albertovi smrti 1936. leta je njegovo polovico posestva pode'-dovala žena Illy Rose Marie, roj. Wartenburg. Potek razlastitve rakičanskega posestva je tesno povezan z ustanovitvijo tamkajšnje kmetijske šole, ki so jo hoteli ustanoviti na željo narodnega sosveta in Zveze županov za Prekmurje. Po pregledih posestev se je poverjenik deželne vlad< Anton Sega odločil za Rakičan in predlagal razlastitev. Na to se je grof Albert pritožil ministrstvu za agrarno reformo, pa tudi občinska agrarna odbora v Rakičanu in Lipovcih sta ga podprla, ker so nasprotovali ustanovitvi kmetijske šole za Prekmurje, češ da bo škodovala ljudem. Celo Klekl je v začetku zastopal to stališče. Toda ministrstvo za agrarno reformo je 1925. leta potrdilo razlastitveni odlok, nakar se je veleposestnik pritožil. Po proučitvi pritožbe in ostalih aktov je državni svet v Beogradu ugotovil, da odlok ministrstva ni v skladu z zakonom, če se tožilca razlasti gradu in parka z grobnico .. . Tako je kapeli,ca-grobnica ostala v lasti družine St. Julien Wallsse, ki so zanj ustrezno skrbeli, potem pa smo jo prepustili svoji usodi. In kakšna je ta usoda? Objekt propada, skromne slikarije ni več, manjka del strehe, betonska tla na pol odprto zevajo... Ella Pivar JOŽE KOLOŠA-KOLOŠ: KOT NA MURI I, 1947. (Iz fotomape OB MURI, ki jo je ob svojem jubileju — 60-letnici — založila Tovarna oblačil in perila Mura Murska Sobota, oblikoval pa akademski slikar Franc Mesarič. Fotomapa tridesetih črnobeiih fotografij prekmurskega rojaka Kološa, je izšla v nakladi 1000 izvodov, poleg slovenskega še v angleškem in nemškem jeziku, pomeni izjemno kulturno dejanje, saj je edina v Slovefftji, pa tudi v Jugoslaviji ne beležimo čestih izdaj podobnih edicij. ' Originali tridesetih izbranih Kološevih fotografij iz njegovih najznačilnejših ciklusov (Moj dragi kraj domači, Filpvski lončarji, Črne slike — Prekmurje, Podobe iz Prekmurja) nastalih do rojakove preselitve na Primorsko 1959, ostanejo v Murini stalni zbirki, ogledali pa si jih bomo lahko na retrospektivni razstavi umetniških fotografij Jožeta Kološe-Kološa v Galeriji Kulturnega centra v Murski Soboti v novembru. 3- Bavčar V spomin Miri Mihelič »Ne. hodim k zdravniku? kakor bi mislila, da hrani moje telo skrivnosti, za katero je najbolje, da jih pustimo pri miru: kdo ve kakšne pošasti počivajo v moji notranjščini, ki se bodo prebudile, če bomo brskali za njimi, in me pokončale kljub zdravilom, ki mi jih bodo predpisali naši moderni čarodeji, ali morda prav zaradi njih. Podobno je, se mi zdi, s spomini. V meni počivajo, nekateri docela mrtvi, drugi le spijo, toda prebuditi jih — ali ne bi to pomenilo prebuditi pošasti, za katere želim, da mirujejo, se pravi, da jih hočem pozabiti? Ali si sploh upam pogledati sebi v obraz, ne takšni kakršna sem danes, temveč tisti davno izgubljeni majhni deklici, potem dekletu, pa mladi ženi, nato pisateljici, ki je po kdo ve kakšnem čudežu odkrila svoj pravi poklic?« Tako je v uvodu svoje avtobiografije Ure mojih dni, ki jo je pred poldrugim mesecem izdala Pomurska založba v okviru svoje nove knjižne zbirke Ona, zapisala Mira Mihelič. Zdaj je ni več med nami. Pisateljica in prevajalka ter družbena delavka je umrla pretekli četrtek v Ljubljani. Od takrat, ko je izdala svoj prvi roman (Obraz v zrcalu 1941. leta) pa do slednjega, v katerem odkrilo in človeško prizadeto razkriva svoje najbolj neizbrisne dni pa tudi čas, v katerem je živela, je napisala vrsto zajetnih romanov, nekaj del za mladino in drame ter več kot petdeset umetniških prevodov iz angleščine in francoščine, Za svoje delo je prejela več nagrad, med njimi tudi Prešernovo, zaradi njenega ugleda jo je mednarodni PEN klub izbral za dosmrtno podpredsednico, pred leti pa je bila tudi predsednica slovenskega PEN kluba in Ijfuštva slovenskih pisateljev. Brigita Bavčar XXI. REPUBLIŠKI FESTIVAL AMATERSKEGA FILMA Podeljene Grosmanove plakete S slavnostno projekcijo nagrajenih filmov se je v soboto zvečer končal letošnji XXI. republiški festival amaterskega filma slovenskih filmskih ljubiteljev. Program, ki je ob takih priložnostih že ustaljen, je bil sestavljen iz treh delov: popoldanska informativna projekcija filmov, ki so dosegli neko kakovostno raven, vendar jim žirija ni prisodila katere od razpisanih nagrad (na letošnjem festivalu so v tem času zaradi velikega števila podeljenih nagrad — Grosmanovih plaket — predvajali tudi nekaj nagrajenih filmov), večerna projekcija s podelitvijo in že tradicionalna okrogla miza, letošnja je potekala pod nazivom Slovenski amaterski film danes in jutri. Vse tri manifestacije so bile odraz resničnega trenutka slovenskega amaterskega filma: visoka tehnična raven filmov, manjša vsebinska pestrost in poskusi posameznikov za doseganje boljših in vsebinski bogatejših filmskih stvaritev. Kljub enoletnemu premoru, lansko leto festivala ni bilo, pa je bila žirija mnenja, da samo 31 prispelih filmov ni nikakršen odraz nedela slovenskih kinoamaterjev, marveč delno tudi odraz stanja v slovenskem kiinoama-terizmu, ki se otepa z velikimi denarnimi težavami, saj ta zvrst ljubiteljstva temelji na dobri tehnični opremljenosti posameznikov in klubov in dragih filmskih materialih (predvsem filmih). To je potrdila tudi okrogla miza. Festival — obe projekciji namreč — pa je pokazal še nekaj: obstajajo centri, kjer je ta dejavnost močno razvita: Zagorje, Radomlje, delno tudi Titovo Velenje, območja, kjer amaterji sicer ustvarjajo, vendar bolj na lastno pobudo; je pa v Sloveniji še nekaj belih lis, kjer o kinoamaterizmu ni dosti slišati: Dolenjska, delno Notranjska in Primorska, Pomurje. Razvoj te zvrsti kulturno-tehnične dejavnosti je odvisen od marsičesa: razumevanje širše družbe za foto-ki-no dejavnost, možnosti razvoja te dejavnosti in seveda nekaj navdušencev, ki bi prijeli za fotografsko in kinoapa-raturo ter začeli z njo ustvarjati. Vendar pa je res, da je v današnjih časih, kljub razumevanju, ko smo v glavnem vse stvari zmanjšali na odstotke in dogovarjanje, ustanavljanje ali poži RADENCI 85 ' ( Glasba v medicini Na letošnjem festivalu Komorna glasba XX. stoletja Radenci 85, ki bo v znanem zdraviliškem kraju od 27. do 29. septembra, bo poudarek simpozijskega dela pa glasbi v medicini. Tema je gotovo aktualna, saj ji v zadnjem času y svetu posvečajo vse večjo pozornost. Gotovo pa bo zanimiva tudi za soboto, 28. septembra, napovedana praizvedba bioopere Bunker Janeza Jezovška, ki živi v Nemčiji, prilagojena pa je zdraviliškemu okolju. V istem večeru bo predvidoma nastopila tudi pianistka Srboslava Vukasan-Lopušanski iz Novega Sada. Prvi — petkov večer bo v znamenju godalnega kvarteta Klima iz Zagreba, zaključno — nedeljsko dopoldne v kongresni dvorani hotela Radin pa bo predvidoma popestril nastop baritonista Paula Wolfruma iz Berlina in pianistke Kate Wittlich z Dunaja. V uvodu napovedani kolokvij Glasba v medicini, ki ga bo vodil profesor dr. Hans Peter Reinecke iz Berlina, pa bo od 10. do 18. ure z vmesnimi prekinitvami v soboto. Zapisani spored je okviren, že iz njega pa se da razbrati, da se tudi letos obeta pester festival komorne glasbe XX. stoletja v Radencih. .. B. Bavčar vitev filmske dejavnosti težko. To so nekatere bistvene ugotovitve z okrogle mize. Pa~še rezultati: Na festivalu je bilo podeljenih 22 Grosmanovih plaket,.6 priznanj in ena posebna pisna pohvala. Pri dokumentarnih filmih je žirija podelila eno zlato, dve srebrni" in tri bronaste Grosmanove plakete, prav tako, pri žanr filmu (risani, animirani, eksperimentalni...), pri igranem filmu pa šo podelili samo po eno zlato, srebrno in bronasto Grosmanovo plaketo. Podelili so tudi posebne nagrade (zlate Grosmanove plakete) za režijo, scenarij, montažo, kamero in ton. Kemoservisu iz Ljubljane in ki-noamaterju Stanetu Feušu iz Ljuto-. mera je Foto-kino zveza Slovenije za dolgoletno delo in sodelovanje podelila zlati Grosmanovi plaketi. XXI. republiški festival amaterskega filma je potekal v počastitev 80-le-tnice prvega slovenskega filmskega zapisa dr. Karla Grosmana, domačina iz okolice Ljutomera. Čeprav je slovenska- filmska ljubiteljska družba slavila ta jubilej, pa so oči uprte že v bližnjo prihodnost. Leta 1989 bo Foto-kino zveza Slovenije slavila svojo 100-letnico. To pomeni, da so se ljubitelji fotografije in filma v Sloveniji organizirali že 10 let po iznajdbi filma. Gre vsekakor za častitljiv jubilej, ki ga bo verjetno potrebno dostojno proslaviti, in to seveda kje drugje kot v zibelki slovenskega filma — v Ljutomeru. Dušan Lopamik kulturni koledar PETEK, 13. SEPTEMBRA RADENCI - Ob 19. uri bo v Kongresni dvorani hotela Radin nastop folklorne skupine iz Za-laegerzsega. V restavraciji Vikend pa bo za tem Večer romske glasbe in madžarskih'specialitet. SOBOTA, 14. SEPTEMBRA LENDAVA - V okviru Lendavske trgatve ’85 bo ob 9. uri v središču mesta nastopila godba na pihala iz Monoštra (Szengott-harda) na Madžarskem. Pol ure kasneje se bodo pred blagovnico zavrteli folkloristi kulturnega društva Arany Janos iz Gornjega Lakoša in zaigrali citrarji iz Gen-terovec. Pred gostiščem Park pa bo nastop folklornih skupin iz Velike Polane in Turnišča. Izpred gradu bo po Lendavi šla povorka vozil in vpreg s prikazi pridelovanja grozdja, vinarjenja, šeg in navad, ki jo bodo popestrili plesi foklornih skupin z Madžarske, iz Vojvodine, Hrvaške in Slovenije. Gostujoče skupine se bodo predstavile tudi na otvoritvi Lendavske trgatve ’85 v središču Lendave ob 11.30. V programu bodo predvidoma sodelovale: folklorna skupina Kis-zov iz Zalaegerzsega na Madžarskem, tamburaši in plesalci društva Ivo Mikac iz Varaždina, folklorni ansambel Veriga iz Lesc pri Bledu, oktet Planika iz Turnišča, folklorna skupina s tamburaši kulturnega društva Petofi Sandor Torda iz Vojvodine, folklorna skupina iz Lentija na Madžarskem,' glasbeniki iz Cso-modera, prav tako z Madžarske, prekmurska folklorna skupina kultumoumetniškega društva Ferdo Godina z Bistrice, kultur-noumetniško društvo Moste, Komenda pri Ljubljani, in madža-ska folklorna skupina Lindau iz Lendave. Živo bo do poznih nočnih ur, vendar bo, kot kaže, popoldne več zabavnega kot zgolj kulturnega programa, čeprav bo ob 13. uri spet nastopila godba na pihala iz Monoštra z daljšimi samostojnimi nastopi predstavljenih gostujočih skupin. Razstave MURSKA SOBOTA - V Galeriji Kulturnega Centra Miško Kranjec je od 10. do 18. septembra na ogled razstava umetniške fotografije članov skupine FOCUS iz Pečuha na Madžarskem. Člani skupine FOCUS, ki se bodo predstavili s svojimi deli so: Tamas Borbely, Lazslo Cseri, Ors Harnoczy, Ferenc Pap Kal-mandy in Peter Marsalko. MALE PLASTIKE V CANKARJEVEM DOMU Od 6. do 29. septembra je v Can-, ‘ karjevem domu v Ljubljani na-ogled 7. jugoslovanski bienale male plastike, ki so ga tjakaj prenesli ' iz Galerije kulturnega centra Mi- i ško Kranjec v Murski Soboti. V pomurskem središči, kjer bienale do-' muje, so bile male plastike razstavljene od 7. junija do 7. avgusta, po Ljubljani pa bodo na ogled še v : . Obalnih galerijah v Piranu. bb Pokrajinski muzej v gradu je odprt vsak dan (razen ob ponedeljkih) od 10. do 12. ure. RADENCI — V Razstavnem salonu hotela Radin je na ogled zanimiva razstava keramike, ki sta jo oblikovali Valerija Polanec in Karmen Ptičar iz Zagreba. Zaradi okrnjenega razstavnega prostora (ta je svoj čas večji del moral odstopiti YU butiku) pa je med drugim odpovedal svojo razstavo tudi znani likovni umetnik Dore Klemenčič-Maj iz Ljubljane. Tako je bojazen, da do ureditve primernejšega prostora za umetniške razstave le-teh v Radencih odslej ne bo več toliko kot doslej! knjige USPEŠNICE TEGA TEDNA v prodajalni DOBRA KNJIGA v Murski Soboti so — France Prešeren: TURJAŠKA ROZAMUN-DA (Mladinska knjiga), France Žagar: SLOVENSKA SLOVNICA IN JEZIKOVNA VADNICA (Založba Obzorja) in Ferdo Godina: ZAKLENJENI DOM (Pomurska založba). VESTNIK 12. SEPTEMBRA 1985 STRAti 5 naši kraji in ljudje Osuševanja v Berkovcih so skoraj končana Krajevna skupnost Logarov-ci—Berkovci je ena manj razvitih v občini Ljutomer. Je pretežno kmetijska, to velja predvsem za vas Bolehnečici. V tej vasi je kmetijstvo najbolj razvito — imajo močno strojno skupnost, kmetje pa obdelujejo precejšnje površine kmetijskih zemljišč. Ra vno zaradi močno razvitega kmetijstva so v minulih letih na tem območju začeli z osuševanjem večjega 700-hektarskega območja, zgradili vodni zadrževalnik in opravili vrsto manjših posegov. Kako pa je sedaj v tej krajevni skupnosti? O tem smo se pogovarjali s predsednikom melioracijskega odbora, ki je obenem tudi predsednik sveta krajevne skupnosti Alojzom Štuhecem. Na vprašanje, kako je sedaj z osuševanjem, je odgovoril: »Osuševanja na najem območju Alojz Štuhec (predsednik sveta KS Logarovci—Berkovci): »Vse priznanje moram dati tudi našim krajanom, ki se udeležujejo številnih akcij in tako skupno rešujemo naše najbolj pereče probleme.« še niso v celoti končana, dela pa so skoraj pri koncu. Osuševanje je bilo eno večjih in seveda pomembnejših del na območju Ber-kovec in Bolehnečic. Da osuševanje še ni končano, je delno krivo vreme, delno pa tudi izvajalec Kmetijska zadruga Križevci— Ljutomer. Menim, da se zadruga ni lotila del tako, kot bi morala. To ni samo moje mnenje, ampak mnenje vseh krajanov. Zaradi tega je na enem od zadnjih sestankov bilo tudi precej vroče.« Kako pa je z zadrževalnikom? »O pomenu zadrževalnika je bilo že dosti povedanega, predvsem bo razbremenil zadrževalnik v Gajševcih, ko bodo seveda poplave. Za naše območje nima kakšnega večjega varovalnega pomena, seveda pa bodo kmetje lahko obdelovali zemljišča, ki so-na tem območju.« Po osuševanju sledi postopek zložbe zemljišč,' kako ste pripravljeni na to? »Menim, da smo na zložbe pripravljeni, saj so se začeli že prvi postopki. Kmetje so dobili vprašalne pole o tem, kje. bi želeli nadomestna zemljišča. Ko bo osuševanje v celoti končano, se bomo zbrali vsi udeleženci in nato uskladili naše želje z možnostmi. Seveda bo verjetno tudi pri tem jiekaj hude krvi, mislim pa, da s pametnim dogovorom in razumevanjem lahko zložbo opravimo hitro In uspešno.« To so naloge v kmetijstvu. Kako pa sicer živi in dela vaša krajevna skupnost? »V minulih letih smo, čeprav smo manj razviti, precej opravili. Številne ceste v naši krajevni skupnosti so že asfaltirane, pravkar odpiramo novo asfaltirano cesto v Berkovcih in tudi z vodo smo dobro oskrbljeni. Pri vseh delih sodelujejo tudi krajani in to ne samo z denarjem, marveč pomagajo tudi pri delu.« Kako pa naprej? SVET KRAJEVNE SKUPNOSTI GORNJA RADGONA RAZPISUJE prosta dela in naloge TAJNIKA Za Krajevno skupnost Gornja Radgona POGOJ: — končana 4-letna srednja šola, — 1 leto delovnih izkušenj. Zaželjeno je, da je kandidat občan KS Gornja Radgona. Delovno razmerje za navedena dela in naloge sklenemo za nedoločen čas. Delo se opravlja v določenih dnevih ovož-nje. Če pa ne bi bilo avtomobilskega prometa, bi zadostovala ta količina kisika ljudem za 75 dni. Iz teh podatkov si lahko vsakdo predoči, koliko dobrega zraka ukrade prebivalcem velikih mest sodobni avtomobilski promet. nes razmišljanje o vplivu meseca na ravnanje ljudi ni več obsojeno kar na hitro kot navadno vraževernost. Profesor farmakologije dr. Ralph W. Morris je odkril, da polna luna izziva močnejše delovanje encimov in hormonov, dviga krvni tlak in pulz ter da pospešuje presnovo v človeškem organizmu. Posledice takšnega dogajanja v človeku so lahko pokanje želodčnih čirov, srčni napadi, epilepsije, krči, paralize. Ce mesec sproža takšne pojave, potem bi bilo mogoče odkriti tudi razloge za povečano agresivnost pri ljudeh, ki so nagnjeni k agresivnemu ravnanju, tudi v procesih, ki jih polna luna spo-buja v telesni kemiji. STRAN 10 VESTNIK 12. SEPTEMBRA 1985 za vsakogar nekaj Manj maščobe, več zelenjave Nič nas ne sme presenetiti Dnevni obroki hrane naj bodo sestavljeni tako, da bo v njih polovica ogljikovih hidratov. Le-ti dajejo energijo ter hkrati dovolj mineralnih snovi in vitaminov. Pomembne so tudi balastne snovi, ker pospešujejo prebavo. Precej ogljikovih hidratov vsebuje vodo in tako dobi organizem hranilno snov, ki jo predvsem potrebuje. Voda in balastne snovi dajejo občutek sitosti, čeprav je število kalorij razmeroma nizko. Za tiste, ki morajo na svojo telesno težo paziti, navajamo nekaj primerov hranil, katerih vrednost je izražena v kalorijah. Majhna oranža ali jabolko vsebujeta samo 50 kalorij. Primerjajte ta kalorijsko revna hranila z zrezkom, ki vsebuje 800 kalorij, ali z močno sladkanim kosom čokolade (200 kalorij). Že iz teh primerov lahko sklepamo, da so ogljikovi hidrati zares prioiročljivi za vse tiste, ki morajo paziti na telesno težo. Ogljikovi hidrati so v svežem sadju, sadnih sokovih, sveži zelenjavi, fižolu, grahu, leči, krompirju, koruzi, testeninah, ovsenih kosmičih, rjavem rižu, otrobih in črnem kruhu. Prednost naj velja črnemu kruhu (ne belemu), ker vsebuje več hranilnih in balastnih snovi. V drugo skupino hranilnih snovi, potrebnih za vzdrževanje ravni energije in za zdravje po- membnih spadajo proteini ali beljakovine. Sicer ne dajejo tako hitro energije, kakor ogljikovi hidrati, zagotavljajo pa nujno rezervo, ki učinkuje potem, ko ogljikovi hidrati »zgorijo«. DOMAČA MUČKALICA Za 4 osebe potrebujemo: 40 dekagramov mesa brez maščobe (svinjski, telečji, goveji file), 4 dekagrame maščobe, 20 dekagramov čebule, 20 dekagramov sveže paprike, 20 dekagramov paradižnika, sol, poper, 1 deciliter črnega vina, 4 dekagrame gorčice, 1 žličko sesekljanega paradižnika. Priprava: Meso, čebulo, papriko in paradižnik narežemo na kocke, peteršilj pa sesekljamo. V posodi opečemo meso, dodamo sol, poper, gorčico in dušimo, da je meso mehko. Pridamo narezano zelenjavo in vino ter pokrito dušimo pet minut. Pred serviranjem dodamo še narezan zeleni peteršilj in po želji feferone. RECEPT ZA VAS V dnevni količini hrane naj bo 20 odstotkov beljakovin. Glavni viri beljakovin so ribe, perutnina, teletina, pusta govedina, ovčje in svinjsko meso, sir, mleko, jogurt, jajca ter posušen grah in fižol. Dr. Kenneth Cooper — avtor aerobike — priporoča zlasti pusto meso, pa tudi nemastne sire, mleko in jogurt. Prednost naj imajo ribe, perutnina in teletina, ker vsebujejo manj maščobe, kakor svinjina ali govedina. »Če se natančneje izrazim: jejte najmanj desetkrat na teden ribo, perutnino ali teletino, največ tri do petkrat na teden pa pusto govedino, ovčje meso ali svinjino,« pravi. Ne gre za to, da bi uživanje mastnih jedil kar najbolj omejili, marveč da količino dnevno pou-žite maščobe znižate od dosedanjih 40 na 30 odstotkov. Maščobe so relativno slab vir energije, organizmu dovajajo preveč lipoproteinov nizke gostote. Razen tega obremenjujejo organizem z dodatnimi kalorijami, ki jih ne potrebuje. Mastna hrana lahko poveča nevarnost raka. S poskusi na živalih so ugotovili se je z omejitvijo maščobe v hrani od 20 na 10 odstotkov zmanjšala tvorba tumorjev. Potemtakem: manj pečenk, manj omak, manj desertov s smetano in manjše porcije mesa. Razen tega je treba omejiti tudi margarino in majoneze. INVALIDNINA -POKOJNINA IZ ŠVICE (nadaljevanje iz prejšnje številke) Odvisno od stopnje invalidnosti se odreja pokojnina. polna ali polovična. 11. Pravico do plačila rehabilitacije imajo jug. državljani le, če živijo v Švici. Isto velja za soproge in mladoletne otroke. 12. Jugoslovanski državljani imajo pravico do redne invalidske pokojnine, če so bili pred nastopom invalidnosti zavarovani v Švici in tam plačevali prispevke za IV najmanj eno leto. Jug. državljani, ki dobivajo invalidsko pokojnino v Švici, prejemajo to pokojnino, tudi če se preselijo v Jugoslavijo ali katero drugo državo. Invalidnost, ki je nastopila po odhodu iz Švice, lahko da zavarovancu pravico za tako pokojnino le, če je bil jug. državljan v trenutku nastanka invalidnosti zavarovanec jug. zavarovanja. Izplačilo zavarovancem izven Švice je isto kot pravi navodilo v drugem in tretjem odstavku 6. točke. 13. Pravica na izredno pokojnino se lahko prizna jug. državljanu, če živi v Švici in če je živel v Švici neprekinjeno najmanj 5 let pred pridobitvijo te pravice. 14. Nadomestilo za tujo pomoč se izplačuje zavarovancem, če jim je taka pomoč dovoljena za opravljanje življenjskih potreb in če živijo v Švici. Nadomestilo za tujo pomoč se ne izplačuje izven Švice v tuje države. 15. Izračun invalidske pokojnine je enak izračunavanju pokojnine iz AHV v točki 9. 16. Prenos prispevkov, ki so bili vplačani švicarskemu AHV in IV ni mogoč na jug. pokojninsko in invalidsko zavarovanje. 17. Jug. državljanom ni mogoče vrniti vplačanih prispevkov švicarskemu AHV in IV. 18. Cas zavarovanja v švicarskem AHV se upošteva v jug. zavarovanju le v primeru, če v tem času ne dobi zavarovanec pravic po zakonu za priznanje pokojnine za primer starosti, smrti ali invalidnosti iz AHV in IV v Švici. Vplačani prispevki v Švici pa se v takem primeru pri upoštevanju časa zavarovanja v nobenem primeru ne upoštevajo. 19. Zahtevek za pokojnino ali invalidnino se predloži: — če zavarovanec AHV ali IV jug. državljan stanuje v Jugoslaviji — pri pristojni strokovni službi skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja SR Slovenije, Ljubljana, Moše Pijade 41 (preko območne delovne enote za Pomurje v Murski Soboti, Titova ul. 24) — če zavarovanec AHV ali IV (jug. državljan) stanuje v neki drugi državi, pa pri pristojni švicarski kompenzacijski blagajni na naslov : Schweizerische Ausgleichkasse 18. avenue Ed. — Vaucher, CH — 1211 GENEVE 28. Na ta naslov naj se obračajo tudi jug. državljani, živeči v Švici. Ti lahko dobijo vse potrebne informacije pri Kompenzacijski blagajni, kjer so zavarovani, oz. pri kantonalni blagajni ter pri njeni občinski izpostavi. Naslovi kompenzacijskih blagajn so objavljeni na zadnji strani švicarskega telefonskega imenika. 20. Jugoslovanski državljani, ki ne stanujejo v Švici, se tudi lahko v vseh zadevah AHV in IV obračajo na zvezni zavod socialnega zavarovanja Švice, katerega naslov je: Bundesamt fur Socialorersicherung, CH — 3003 Bern, Švica. 21. Ta splošni pregled obveznosti in pravic jug. državljanov, zavarovanih pri AHV in IV v Švici, je izvleček iz priročnika Centra za informacije AHV januarja 1984. NA ZAČETKU ŠOLSKEGA LETA — Kako se je začelo? — Zame slabo. V dnevno sobo ne smem, ker se tam otroka učita, v kuhinji vedrita in se oblačita žena in tašča, na vrtu pa mi deli lenuhe tast. Toda ne pozabite: ne gre samo za količino maščobe, temveč tudi za vrsto. Prednost naj velja maščobam rastlinskega izvora (koruzno olje, margarina, orehi itd), ne pa živalskim maščobam (surovo maslo, smetana, polnomastni mlečni izdelki, mastno meso, slanina). SPET BOMO VEC GLEDALI TELEVIZIJO Kaj pa, če se sprejemnik vname? Pregret televizijski sprejemnik je že večkrat povzročil požar v stanovanju in posledice so bile prav hude. Ne bo odveč, če boste vedeli, kaj bi ukrenili, če bi se to primerilo vam. Sprejemnik varujte, da se ne bo pregrel, zato mu kdaj pa kdaj privoščite malo počitka. Pazite, da prihaja do sprejemnika zrak, posebno če je vgrajen v pohištvo. Vključenega aparata ne puščajte brez nadzorstva. Kadar greste za dalj časa zdoma, izvlečite vtikača za elektriko in anteno. Če opazite kaj sumljivega, morda nenavadne motnje na sliki, ali če vas vznemiri čuden vonj po zažganem, sprejemnik takoj izključite in potegnite tudi vtikač iz vtičnice. Kaj boste storili, če se naprava kljub temu vname? Takoj izključite sprejemnik in zadnjo stran pokrijte z volneno odejo, da boste požar zadušili. S sintetiko ne hodite blizu! Če le imate napravo za gašenje, jo brž uporabite. Sprejemniku se ne smete približati od prednje strani, ker je nevarnost, da bo razneslo slikovno cev. Takoj pokličite gasilce, če se vam v prvih trenutkih ne posreči, da bi sami ukrotili ogenj. NAŠA RISBA — VAŠ PRIPIS r Duhovite pripise k današnji risbi pošljite do četrtka, 19. septembra na naslov VESTNIK, Titova 29/1, Murska Sobota. Objavljene pripise honoriramo. — Kar smo dolgo gradili, je možno porušiti z eno samo kretnjo. (Št. Potočnik) — Če bi prej podprli z debelimi devizami, ne bi padlo na tanko vejo. (P. Srečkovič) — Da vsak čas lahko zopet pade. Standard namreč. (M. Traj-bar) — Inovacije še zmeraj brez prave podpore. (F. Potočnik) — Dokaz da lahko repimo vse — razen dinarja. (Pavla P.) Usposabljanje komandirjev gasilsko—tehničnih enot CZ Za krepitev obrambnih sposobnosti naše družbe in preprečevanje vseh oblik ogrožanja varnosti je poleg krepitve organizacijskih oblik sistema splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite v vseh strukturah naše družbe in materialne opremljenosti potrebno zagotoviti tudi visoko stopnjo usposobljenosti. Tako usposobljenost pa lahko dosežemo le z dobro organiziranim in kakovostnim usposabljanjem kadrov za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Na področju usposabljanja smo doslej že tudi v Pomurju dosegli pomembne uspehe, s čimer pa ne smemo biti zadovoljni. To tembolj, ker se vsak dan srečujemo s številnimi nevšečnostmi, ki ogrožajo varnost ljudi in premoženja. Ena takih nevšečnosti so požari, ki vse preveč ogrožajo tudi socialno varnost delavcev. Številni požari, ki so prav v letošnjem vročem polletju naredili veliko materialne škode ne le ob jadranski obali, temveč tudi drugod, opozarjajo, da se v prihodnje bolje organiziramo tako pri preprečevanju požarne stihije, kakor tudi pri gašenju požarov. Praksa kaže, da kljub sodobni opremi za gašenje požarov ne ukrepamo vselej dovolj hitro, ker zato nismo dovolj usposobljeni. Zaradi teh ugotovitev moramo tudi v vseslovenski akciji NNP dajati posebno pozornost požarni varnosti. Poleg drugih dejavnikov imajo pomembno vlogo pri preprečevanju n gašenju požarov gasilsko-tehnične enote civilne zaščite. Te pa lahko uspe- šno delujejo le, če imajo zato usposobljen vodstveni kader. Zato sta občinski štab civilne zaščite in občinska gasilska zveza Murska Sobota organizirala tridnevno usposabljanje komanditjev gasilsko-tehni-čnih enot civilne zaščite v centru obrambne vzgoje v Vidoncih na Goričkem. Na usposabljanju, ki se ga je udeležilo 51 komandirjev gasilsko-tehni-čnih enot civilne zaščite iz soboške občine, so se udeleženci podrobneje seznanili z vlogo in mestom civilne zaščite v sistemu splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Urili so se v postrojevanju enote in uporabi osebne zaščitne opreme. Marsikateri pripadnik gasilsko-tehnične enote civilne zaščite namreč pri gašenju požara ne uporablja plinske maske, čeprav jo ima. Udeleženci usposabljanja so se tudi seznanili s skupno zaščitno in reševalno opremo. Na koncu pa so v skupni vaji preizkusili praktično pridobljeno znanje. Ocena prvega tovrstnega usposabljanja komandirjev gasilsko-teh-ničnih enot civilne zaščite v soboški občini je pokazala, da so udeleženci pokazali veliko prizadevnosti in kljub težkim razmeram delovanja s plinsko masko in pod solzivcem uspešno opravljali naloge. Najpomembneje pa je, kako bodo pridobljeno znanje prenašali na druge pripadnike gasilsko-tehnične enote. To bodo lahko pokazali že 15. septembra letos na občinskem tekmovanju gasil-sko-tehničnih enot civilne zaščite, ki bo v Skakovcih. Feri Maučec MALO V ZADREGI — Tovariš, avto parkirajte tam na dvorišču. — Zakaj? Samo zaradi majhne okvare na smernih kazalcih? — Ne samo zato. Vozite brez izpušna cevi in delate takšen hrup kot reaktivec. Pa vozniško mi dajte. — Niso mi pa še dali... sestavil Marko Napast strahopetnost pritok Orinoca v Venezueli del knjige, plat stenografija grška boginja nesreče pred leti odličen it. nogometaš bivališče vladarja križanec, mešanec želelni naklon, želelnik kmečki praznik 24. aprila otok blizu irske obale površin-ska mera temni del dneva starogrški filozof zvezna država v Maleziji sintetična tkanina liter stalno naročilo na kaj zmernost pri jedi afriški veletok nekdanji turški vojak afriški ptič renij obrtniki živilske stroke kastrirano govedo dolgore-pi ptič letenje osebni zaimek italijanski pisatelj (Carlo) Rdeči križ slovenski slikar (Hinko) nauk o oblikah bojeva- ...... REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — Vodoravno: otiater, davnina, mokasin, A, otava, kava, Er, NP, set, jek, lok, erotika, nisan, J, otip, DDU, silikat, tvarina. VESTNIK 12. SEPTEMBRA 1985 STRAN 11 ta-liss MARIBOR SE JE PREDSTAVIL NA VINSKEM SEJMU V LJUBLJANI S PROIZVODNIM PROGRAMOM: — gazirane pijače ora, ora cola — sadni sokovi vseh vrst v doy packu — proizvodnja vseh vrst kisa vinski, jabolčni, alkoholni — nov TALISOV program EXC0BRAD0 KMETIJSKI KOMBINAT RADGONA n.soLo. TOZD Radgonske gorice n.sol.o. 69250 GORNJA RADGONA Jurkovičeva 5 Telefon: (069) 74 321 Teleks: 35 237 Odličja z mednarodnega vinskega sejma VINO 85 LJUBLJANA Velika zlata medalja Zlata radgonska penina letnik 1981 ZLATE MEDALJE: Zlata radgonska penina letnik 1981 Zlata radgonska penina letnik 1983 Beli ourgunaec letnik 1983 Traminec letnik 1983 SREBRNA MEDALJA: Radgonska ranina 1983 Pri TALISU tudi načrtujejo, da bodo ponudili tržišču nove koncentrirane in dehidrirane izdelke v obliki praškastih napitkov. Načrtujejo tudi proizvodnjo številnih koktajlov. B^oranžada Tonic Water TOZD PKM BREŽICE vam predstavlja SADILNIK TS- 2- SCT IN M »MEDIMURJE« Il GRADEVNI KOMBINAT ČAKOVEC TOZD BETON IN SEPARACIJA GRAMOZA MEDVRSTNI OKOPALNIK TK-3- SCT Sadilnik TS-2—SCT in okopalnik — kultivator TK—3—SCT je traktorski priključek prirejen za sajenje krompirja, okopavanje krompirja, koruze in drugih poljščin. Sadilnik je prirejen za dvovrstno sajenje, kot kultivator in osipalnik pa za tovrstno okopavanje oziroma osipavanje. ......... Stroj priključimo na traktor s standardnim priklopom kategorije I. In II. Potrebna pogonska moč je 15 KS oz. 11 kW. Prodaja betonskih izdelkov po naslednjih ugodnih cenah: Tehnični podatki; zmogljivost delovna širina razdalja pri sajenju teža stroja — sadilnik — okopalnik - osipalnik cca 0,1 ha na uro nastavljiva poljubno 33 cm 230 kg 225 kg 240 kg Ostali proizvodni program: Trosilnik za umetno gnojilo Traktorski vrtalnik Traktorska krožna žaga Cepilnik za drva Mlin za mletje žita Lopatar-rotaspa Za vse informacije se javite pisno ali po telefonu na SCT — tozd PKM Brežice, Milavčeva 4, tel.: 068/61-292 ali 61-185. Informacije daje tudi AGROTEHNIKA Ljubljana, tel.: 061/268-341 in njene poslovalnice. Vibracijski podrahljač Traktorski kosilnik tip FERTI—250 tip FERTI—400 ' tip VT—500 tip TKŽ—600 tip TCD—2 tip BLŽ—1—6 tip TL—4 tip TL—6 tip TL—8 tip TL-10 tip VP—500 tip VP—700 tip SCT-2-1600, 1800, 2000 ELEMENTI ZA STANOVANJSKO GRADNJO — betonski zidak 39/24/19 cm stane kos 120,00 din — betonski zidak 39/19/19 cm stane 91,00 din —stropni prednapeti betonski nosilec dolžine do 4,2 m stane meter 460,00 din — stropni prednapeti betonski nosilec dolžine od 4,2 do 6,2 m stane meter 546,00 din — betonski stropni polnilec 40,5/25/14/ (8 na m1) stane kos 81,00 din — talna prana plošča 40/40/4 stane 300,00 din — talna prana plošča 40/40/6 stane 350,00 din — talna prana plošča 50/50/6 stane 470,00 din ELEMENTI ZA ŽIVINOREJO__________________________________________ — AB talna rešetKa za hlev, dolžine 107 cm stane 715,00 din — AB talna rešetka za hlev, dolžine 107 cm stane 715,00 din — AB talna rešetka za hlev, dolžine 155 cm stane 1.050,00 din (na m dolžine 7 kom) — PB talni nosilec dolžine 220 cm stane 1.730,00 din — PB talni nosilec dolžine 245 cm stane 1.800,00 din — PB talni nosilec dolžine 265 cm stane 1.850,00 din — PB talni nosilec dolžine 285 cm stane 2.000,00 din — ograja za živinske bokse 225/9/35 stane 3.300,00 din — ograja za živinske bokse 245/9/35 stane 3.500,00 din — jasli širine 50 cm, dolžine 50 cm, zaprte stanejo 2.100,00 din — jasli širine 50 cm, dolžine 100 cm, zaprte stanejo 4.000,00 din — jasli širine 50 cm, dolžine 100 cm, odprte stanejo 3.250,00 din — jasli širine 80 eni, dolžine 200 cm, odprte stanejo 12.200,00 din BETONSKE KANALIZACIJE CEVI DOLŽINE 2,5 m — o 400 mm stane 7.200,00 din — 0 500 mm stane 8.700,00 din — 0 600 mm stane 10.400,00 din — 0 800 mm stane 15.000,00 din — 0 1000 mm stane 21.700,00 din — 0 1200 mm stane 32.000,00 din Zasebnikom se zaračunava na zgornje cene 29,4 odstotka prometnega davka. Kupci z naročilnicami in izjavami so oproščeni plačila prometnega davka. IZDELKE LAHKO KUPITE V ČAKOVCU, ALEJA SOCIALISTIČNE REVOLUCIJE bb (GLOBETKA), ČEZ CESTO PREKO BENCINSKE ČRPALKE. Vsa pojasnila dobite po telefonu (042) 812 170 in 812 676. Lahko vam organiziramo tudi prevoz! STRAM 12 VESTNIK 12, 10£5 IBABME OBJAVE Leto XXX Murska Sobota, dne 12. septembra 1985 Št. 18 URADNE OBJAVE OBČINSKIH SKUPŠČIN: GORNJA RADGONA, LENDAVA, LJUTOMER IN MURSKA SOBOTA Odgovorni urednik: Martin Vinčec 181. Smernice za družbeni plan občine Lendava za obdobje 1986—1990 182. Sklep o povišanju cen odvoza smeti v občini Gornja Radgona 183. Sklep o javni razgrnitvi zazidalnega načrta Radenci — jug 184. Sklep o javni razgrnitvi zazidalnega načrta Videm ob Ščavnici 185. Popravek odločbe o uvedbi komasacijskega postopka v delu k.o. Dragotinci, Slaptinci, Jamna in Terbegovci 186. Popravek odloka o upravnih taksah v občini Ljutomer ! 187. Odlok o zazidalnem načrtu Negova — center STRAN 13 VESTNIK 12. SEPTEMBRA 1985 SMERNICE ZA DRUŽBEN! PLAN OBČINE LEND A M ZA ODOBJE 1986—1990 181 Na podlagi 136. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in družbenem planu SR Slovenije (Ur. list SRS, št. 1/80) in 265. člena statuta občine Lendava (Ur. objave, občin Pomurje št. 37/81) ter odloka o pripravi in sprejetju družbenega plana občine Lendava za obdobje 1986—1990 (Ur. objave, občin Pomurja št. 11/84) je skupščina občine Lendava na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora sprejela dne 16. aprila 1985 SMERNICE ZA DRUŽBENI PLAN OBČINE LENDAVA ZA OBDOBJE 1986-1990 S smernicami za družbeni plan občine Lendava opredeljujemo skupne cilje, usmeritve in okvire politike družbenoekonomskega razvoja občine za obdobje od leta 1986 do leta 1990. Pri oblikovanju smernic smo upoštevali in izhajali iz usmeritev Dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije, ki nam je poleg analiz razvojnih možno sti za obdobje 1986—1990 (2000), Smernic za družbeni plan in dolgoročni plan SR Slovenije predstavljal temeljno izhodišče. Prav tako vsi srednjeročni planski akti vsebujejo sestavine dolgoročnih planskih aktov; to velja tudi za smernice. 1. TEMELJNA IZHODIŠČA Osnove za opredelitev smeri razvoja izhajajo iz rezultatov dosedanjega družbenega in ekonomskega razvoja občine, komparativnih prednosti občine za določene smeri razvoja, predvidenega oživljanja svetovnega gospodarstva in pogojev gospodarjenja v SFRJ in SR Sloveniji. 1.1. Pogoji v svetu so na prehodu v srednjeročno obdobje 1986—1990 bolj spodbudni kot so bili na začetku tega srednjeročnega obdobja. Predvideno oživljanje gospodarske aktivnosti v razvitih deželah bi moralo za seboj potegniti tudi povečanje potrošnje v teh deželah in rast svetovne trgovine. 1.2. V zaostrenih pogojih gospodarjenja in omejenih materialnih možnostih bomo v prihodnjem srednjeročnem obdobju v okviru skupnega razvoja v SFRJ oz. SR Sloveniji v prvi vrsti razvijali in poglabljali samoupravne družbenoekonomske odnose. Delovni ljudje in občani bomo zagotavljali pogoje za dinamičnejši in skladnejši družbeni razvoj z doslednim izvajanjem nalog iz dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije, da bi, tako krepili lastno materialno in socialno varnost ter svoj samoupravni položaj v širši družbenopolitični skupnosti. Omejene materialne možnosti izhajajo iz zatečenega stanja na prehodu v novo srednjeročno obdobje: nakopičeni dolgovi SFR Jugoslavije v tujini, visoka inflacija, zmanjševanje investicijske porabe (na robu enostavne reprodukcije), saniranje nakopičenih problemov velikih izgubašev, slaba učinkovitost v gospodarjenju zaradi slabe tehnološke in ekonomske povezanosti organizacij združenega dela znotraj jugoslovanskega prostora. 1.3. Iz Analize možnosti razvoja občine Lendava za obdobje 1986—1990 izhaja, da imamo nekatere potencialne možnosti razvoja oz. komparativne prednosti. V prvi vrsti so to: premog, hidroenergija, nafta in plin, geotermalna energija, glina, kmetijski proizvodi, delovna sila, znanje in izkušnje v panogah: kovinsko predelovalna in strojna industrija, elektroindustrija, raziskave in proizvodnja nafte in plina. Za aktiviranje navedenih faktorjev je potrebno nameniti večjo pozornost združevanju dela in sredstev, na osnovi katerega se bo kre pila materialna osnova dela. 2. CILJI DRUŽBENOGOSPODARSKEGA RAZVOJA Na podlagi spoznanih izhodišč opredeljujemo delovni ljudje in občani skupne cilje in usmeritve družbenega in gospodarskega razvoja občine Lendava, ki pomenijo osnovo vsem nosilcem planiranja pri oblikovanju, usklajevanju in sprejemanju njihovih planskih aktov za obdobje 1986—1990. 2.1. Splošne usmeritve družbenoekonomskega razvoja občine izhajajo predvsem iz uresničevanja dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije: — utrjevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov in političnega sistema socialističnega samoupravljanja; — stabilnejši gospodarski in socialni razvoj občine, na osnovi doseganja boljših rezultatov poslovanja; z boljšim koriščenjem proizvodnih kapacitet, smotrnejšo izrabo surovin in energije, z večizmen-skim in boljšim delom, višjo stopnjo predelave surovin in kmetijskih pridelkov, boljšo izrabo kmetijskih površin, intenzivnejšim vključevanjem v mednarodno delitev dela, uvajanjem sodobne tehnologije, z večjim angažiranjem lastnih strokovnih kadrov in strokovnih ustanov pri razvoju proizvodov in tehnologije; — razpoložljiva investicijska sredstva bodo omejena zaradi odpravljanja primanjkljaja trajnih virov obratnih sredstev. Investicijska vlaganja v širitev proizvodnih zmogljivosti bodo usmerjena le v proizvodnjo, ki bo ustrezno spreminjala gospodarsko strukturo in prispevala k povečanju proizvodnje za večji izvoz oz. manjši uvoz; — nadaljevati s politiko skladnejšega razvoja občine. Za postopno zmanjševanje razlik v razvitosti posameznih krajevnih skupnosti bomo solidarnostno združevali sredstva in usmerjali- investicije v manj razvite krajevne skupnosti, seveda z upoštevanjem faktorjev racionalnosti; — večja izvozna usmerjenost predvsem na konvertibilno tržišče, razvijanje in krepitev obmejnega gospodarskega sodelovanja z LR Madžarsko; — razvoj družbenih dejavnosti bo odvisen od razpoložljivega dohodka, skratka, skupna in splošna poraba bosta odvisni od ustvarjenega dohodka in materialnih možnosti gospodarstva; — varovanje okolja in smotrno urejanje prostora: Z družbenim planom bomo podrobneje opredelili funkcijo zemljišč, s prostorsko ureditvenimi načrti pa določili urejanje prostora tako, da bodo usklajeni medsektorski in medpanožni interesi; — nadaljevali bomo z razvojem in krepitvijo splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite kot sestavnega dela družbenoekonomskih odnosov v združenem delu in krajevnih skupnostih. 2.2. Cilji in razvojne usmeritve po gospodarskih področjih Za našo občino je ta čas težko napovedati dinamiko rasti gospodarskega razvoja, ker se danes srečuje na eni strani z neprimerno slabšimi štartnimi osnovami kot v povprečju republika Slovenija, po drugi strani pa ima določene naravne prednosti in spada med manj razvite, obmejne in narodnostno mešane občine. Dinamika razvoja bo tako odvisna poleg prizadevanj za optimalno izkoriščanje lastnih razpoložljivih zmogljivosti še od izvajanja politike skladnejšega regionalnega razvoja v SRS v obobju 1986—1990 in od intenzivnosti priprav za izkoriščanje naravnih prednosti. V prihodnjem srednjeročnem obdobju mora biti gospodarska rast občine hitrejša od povprečne rasti v SR Sloveniji zaradi zmanjševanja razlik v razvitosti občine v primerjavi z razvitimi območji v Sloveniji. Glede na ocenjene možnosti in pogoje bo v občini v letih 1986—1990 možno doseči 3—4 % SRS povprečno letno rast družbenega proizvoda. Za doseganje predvidene gospodarske rasti, še posebej industrijske proizvodnje, bo sicer v prihodnjem srednjeročnem obdobju možno doseči nekoliko manjšo stopnjo rasti izvoza od predvidenega povprečja v republiki Sloveniji (6 %), saj veliki izvozniki že izvažajo velik delež svoje proizvodnje. Povečevanje deleža izvoza v družbenem proizvodu bomo realizirali predvsem z vključevanjem v izvoz OZD, ki še ne izvažajo oz. izvažajo zelo malo, s tem, da bodo OZD, ki že dosti izvažajo, sledile tehnološkemu razvoju proizvodnje v svoji dejavnosti ter s tem, da bodo OZD razvijale višje oblike gospodarskega sodelovanja. Storitvene dejavnosti v občini se morajo bolje organizirati znotraj svojih organizacijskih struktur in v okviru reproverige z namenom kompletiranja nastopa na tujih trgih. Tako bomo dosegli pov-prečno letno rast izvoza blaga in storitev 5 %, tako se bo v petih letih izvoz povečal za 28 % (v tem bo rast konvertibilnega izvoza hitrejša od klirinškega). Realna rast uvoza blaga bo dosežena po povprečni letni sstopnji 6 %, s tem da bo hitreje naraščal uvoz opreme od reprodukcijskega materiala. Področje Zaposlovanja v zadnjih letih zaostaja za načrtovanimi odstotki, zato bomo v naslednjem pet-letnem obdobju namenili več aktivnosti za ustvarjanje novih delovnih mest. Največje možnosti zaposlovanja se odpirajo proti koncu srednjeročnega obdobja na področju rudarstva, v samostojnem osebnem delu, v proizvodnji keramike in v keramični industriji — v združenem delu načrtujemo najmanj 2,3 % v zasebnem sektorju pa 5 %, kar bo pomenilo 2,5 % povprečne letne rasti zaposlovanja. Delež delovne storilnosti v novo ustvarjeni vrednosti se bo povečal skoraj za polovico. OZD bodo v svojih planskih aktih opredelile politiko zaposlovanja in konkretne naloge za izboljšanje kadrovske strukture, predvsem naloge za večje zaposlovanje višje in visokošolskega tehničnega kadra ter oblikovale svoje samoupravne splošne akte tako, da se bo povečal interes za podiplomski študij in raziskovalno ter inventivno dejavnost v OZD. 2.2.1. Industrija in rudarstvo ustvarjata blizu 60 % celotnega družbenega proizvoda občine, zato je v veliki meri od industrije odvisna povprečna gospodarska rast tudi v naslednjem srednjeročnem obdobju. Intenzivnejša usmeritev v povečanje industrijske proizvodnje ima tudi v zaostrenih pogojih stvarne možnosti za ustvarjanje realno večjega dohodka na zaposlenega in na vložena sredstva. Na podlagi predvidenih pogojev in možnosti nadaljnjega razvoja ocenjujemo, da bo možno tudi industrijsko proizvodnjo povečati za okrog 4,5 %. Večji delež k povečanju proizvodnje, bodo morale prispevati Obstoječe kapacitete v omejenih pogojih za investiranje. Večjo proizvodnjo z obstoječimi kapacitetami bomo dosegli s prizadevanji za nemoteno preskrbo s surovinami in repromateriali, kar bo dalo pogoje za večjo produktivnost dela in s tem večjo proizvodnjo. Pri večji izkoriščenosti sredstev za proizvodnjo bodo potrebna tudi večja vlaganja v investicijsko vzdrževanje. Z novogradnjami v letu 1985, oziroma v začetku prihodnjega srednjeročnega obdobja (LEK, Opekama, Indip, Zlatorog, Deloza, Gorenje Varstroj, INA-Nafta), bomo razvijali takšno proizvodno strukturo, ki bo omogočila hitrejše prilagajanje novim zahtevam, predvsem za povečan izvoz. Pri razvijanju obstoječih programov in uvajanju novih, se bomo bolj kot doslej opirali na lastno znanje, na množično inovativno dejavnost ob čimboljšem gospodarjenju z naravnimi bogatstvi in energijo. Objektivno lahko računamo na ukrepe celotne republike za pospeševanje hitrejšega razvoja manj razvitih, še posebej obmejnih, narodnostno mešanih občin. Zato bomo samo morali pripraviti dobro utemeljena izhodišča o obstoječih resursih za potencionalno investitorje iz industrijsko razvitih središč v Sloveniji, da se poveča njihov interes za vlaganje oz. sovlaganja na našem območju. Pri vsakem načrtovanju bistveno večje proizvodnje od sedanje, kakor tudi pri načrtovanju novih proizvodnih zmogljivosti, je potrebno upoštevati razvojne usmeritve v širšem prostoru, predvsem načrtovanje v reprodukcijskih verigah, zaradi usklajevanja potreb, povezovanja na višji ravni, skupnega načrtovanja prestrukturiranja s ciljem razvijanja programov, ki bodo dolgoročno zagotavljali boljše dohodkovne rezultate. Rudarstvo je panoga, ki ima potencialne možnosti da v naslednjem dolgoročnem obdobju prispeva bistveni delež pri gospodarskem 2. Javno se razgrne osnutek novelacije zazidalnega načrta Radenci — jug, ki ga je izdelal Zavod za ekonomiko in urbanizem v Murski Soboti pod št. 18/85-ZN/R. 3. Osnutek novelacije zazidalnega načrta se javno razgrne v prostorih skupščine občine Gor. Radgona, Partizanska c. 13 in v prostorih Krajevne skupnosti Radenci za dobo 30 dni. 4. Organizacije združenega dela, druge organizacije in skupnosti, organi ter društva, delovni ljudje in občani lahko do poteka tega roka razgrnitve podajo pismene pripombe na kraju razgrnitve ali pa pripombe pošljejo na oddelek za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve občine Gornja Radgona ali Zavodu za ekonomiko in urbanizem v Murski Soboti. 5. Ta sklep se objavi v Uradnih objavah občin Pomurja. Številka: 350—8/85—10 Datum: 11.7. 1985 PREDSEDNICA izvršnega sveta SO Gor. Radgona Dana SUKIČ STRAN 14 VESTNIK 12. SEPTEMBRA 1985 184 Na podlagi 37. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, Št. 18/84) ter 254. člena statuta občine Gornja Radgona (Ur. objave, št. 41/81) je izvršni svet skupčine Gornja Radgona na seji dne 12. 7. 1985 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi zazidalnega načrta Videm ob Ščavnici 1 Izvršni svet ugotavlja, da je osnutek zazidalnega načrta za Videm ob Ščavnici v skladu s srednjeročnim družbenim planom občine Gornja Radgona za obdobje 1981 — 1985 in v skladu z zakonom o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84). 2 Javno se razgrne osnutek zazidalnega načrta Videm ob Ščavnici, ki ga je izdelal Zavod za ekonomiko in urbanizem v Murski Soboti pod št. 8/85—ZN/R. 3 Osnutek zazidalnega načrta se javno razgrne v prostorih skupščine občine Gornja Radgona, Partizanska c. 13 in prostorih krajevne skupnosti Videm ob Ščavnici za dobo 30 dni. 4 Organizacije združenega dela, druge organizacije in skupnosti, organi ter društva, delovni ljudje in občani lahko do poteka tega roka razgrnitve podajo pismene pripombe na kraju razgrnitve ali pa pripombe pošljejo na oddelek za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve občine Gornja Radgona ali Zavodu za ekonomiko in urbanizem v Murski Soboti. 5. Ta sklep se objavi v Uradnih objavah občin Pomurja. Številka: 350-1/85-10 Datum: 12. 7. 1985 PREDSEDNICA izvršnega sveta SO Gor. Radgona Dana SUKIČ 185 POPRAVEK Odločbe o uvedbi komasacijskega postopka v delu k. o. Dragotinci, Slaptinci, Jamna in Terbegovci V navedeni odločbi se vnesejo naslednji popravki: v k. o. Slaptinci — v 6. alinei se parcelna številka 624 pravilno glasi: »642«, — v 44. alinei se drugič napisana parcelna številka 1028 pravilno glasi: »1029«. V k. o. Jamna — v 42. alinei se doda parcelna številka 458/1, — v 54. alinei se doda parcelna številka 565/2. V k. o. Terbegovci — vi. alinei se parcelna številka 735/217 pravilno glasi: »735«. Sekretar skupščine občine Gornja Radgona Feliks PETEK. I. r. 186 POPRAVEK Odloka o upravnih taksah v občini Ljutomer V odloku o spremembi odloka o upravnih taksah v občini Ljutomer (Uradne objave občinskih skupščin: Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota, št. 18/85) se v 1. členu številka Uradnih objav »24/84« nadomesti s številko »24/82«. Sekretar skupščine občine Ljutomer Franjo ŠTEBIH 1. r. 187 Na podlagi 39. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84) ter 206. člena statuta občine Gornja Radgona (Ur. objave, št. 41/81) je Skupščina občine Gornja Radgona na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 2. 9. 1985 sprejela ODLOK o zazidalnem načrtu Negova — center I. UVODNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom se sprejme zazidalni načrt Negova — center, ki ga je izdelal Zavod za ekonomiko in urbanizem v Murski Soboti, v januarju 1985 pod številko 7/85-ZN/R. 2. člen Zazidalni načrt iz prejšnjega člena vsebuje: a. Grafične priloge: — izrez iz prostorskega dela družbenega plana M = 1 : 5000 — kopija katastrskega načrta M = 1 : 2880 — geodetska podlaga M = 1 : 1000 — obodna parcelacija M = 1 : 1000 — arhitektonska zazidalna situacija M = 1 : 1000 — zakoličbena situacija M = 1 : 1000 — komunalne naprave M = 1 : 1000 — prometno tehnična situacija z idejno višinsko regulacijo M = 1 : 1000 — vzdolžni profil predvidene ceste M = 1 : 1000/100 — vzdolžni profil zbirnega kanala M = 1 : 500/100 b. obrazložitev k zazidalnemu načrtu c. soglasje pristojnih organov in organizacij d. cena stroškov za izvedbo komunalnih objektov in pripravo zemljišča. n. MEJE OBMOČJA 3. člen Območje za katerega se sprejme ta zazidalni načrt, obsega površino v velikosti 0.95 ha in leži na južni strani obstoječega vaškega centra. 4. člen Obravnavano območje je po družbenem planu namenjeno za stanovanja in spremljajoče objekte. 5. člen Lokacija novih objektov je določena v grafičnem delu načrta iz 2. člena tega odloka. Na parcelah velikosti cca 9 arov je 9 individualnih objektov. III. FUNKCIONALNE IN OBLIKOVALSKE REŠITVE OBJEKTOV IN NAPRAV OZIROMA POSEGOV V PROSTOR TER DOVOLJENE TOLERANCE 6. ČLEN Površine, ki so namenjene novogradnjam na parcelah iz 5. člena se pozidajo z individualnimi stanovanjskimi hišami ali manjšimi obrtnimi oz. servisnimi delavnicami, ki ne povzročajo hrupa; pri tem je obvezno upoštevati: — gradbene linije — obvezne linije v obcestnem delu, tolerance možne v notranjosti parcel — situacija: po grafični prilogi iz 2. člena tega odloka — velikost objektov: pravokotne oblike 1 - : z. do STRAN 15 VESTNIK 12. SEPTEMBRA 1985 in družbenem razvoju občine. Po sedanjih predvidevanjih bo proizvodnja premoga proti koncu srednjeročnega obdobja znašala 500.000 ton letne proizvodnje z okrog 500 zaposlenimi. Nosilci planiranja v občini bodo pri pripravi svojih srednjeročnih in dolgoročnih planov morali nujno upoštevati vzporedno prilagajanje svojih nalog za potrebe rudnika premoga v Benici. Velik del aktivnosti odpade na področje infrastrukture, izobraževanja, otroškega varstva, stanovanjske politike in zaposlovanja. Komite za družbeno planiranje bo sproti obveščal osnovne nosilce planiranja o izhodiščih za pripravo planskih aktov glede na rezultate raziskav na premog, oziroma ugotovljenih potrebah investitorja za optimalno funkcioniranje premogovnika. 2.2.1.1, Proizvodnja in predelava nafte in plina ima potencialne možnosti za povečanje proizvodnje na osnovi novih tehnologij za obdelavo naftnih in plinovodnih slojev. Rafinerijske kapacitete za predelavo surove nafte so dokaj dotrajane, zatq bo potrebna še večja angažiranost sredstev in strokovnega kadra za sprotno vzdrževanje postrojenj, da bo vsaj do 1990. leta zagotovljena predelavi brez večjih zastojev. Hkrati morajo steči tudi priprave, v smislu kontinuiranega planiranja, glede predelave nafte v Lendavi po letu 1990 ko bo dotrajanost rafinerijske opreme, dosegla tako stopnjo, da je vprašljiva nadaljnja ekonomičnost predelave. Nosilca aktivnosti na tem področju, oziroma na področju raziskav na, nafto in plin bosta INA Nafta TOZD Rafinerija in TOZD Raziskave in pridobivanje nafte in plina. 2.2.1.2. Proizvodnja bazičnih kemičnih izdelkov in predelava kemičnih izdelkov je vezana na proizvodne procese.metanolske in forma-linske kemije. V obdobju 1986—1990 bo y TOZD Pettokemija dan povdarek razširitvi asortimana proizvodov brez večjega povečanja primarne predelave nafte glede na obstoječe zmogljivosti. Razvojne Usmeritve bodo temeljile na prizadevanjih za višjo stopnjo predelave bazičnih kemičnih izdelkov, to je sekundarni predelavi na področju metanolske in formalinske kemije. Ena najperspektivnejših sekundarnih predelav bi bila proizvodnja pantaeritritola, ki ga jugoslovanska industrija zagotavlja ž uvozom. Za proizvodni program je zainteresirana Belinka Ljubljana — tovarna kemičnih izdelkov. Sredstva za tako naložbo bo potrebno zagotoviti v okviru slovenske industrije in uskladiti interese dovlagateljev. V sedanjih razmerah energetske krize bodo potrebe po toplotnih izolacijskih materialih naraščale, zato kaže vsestransko proučiti investicijo v nove kapacitete za kontinuirano proizvodnjo lendapora in izolacijskih proizvodov iz poliuretana. V skupino predelave kemičnih izdelkov je uvrščen LEK-Obrt za proizvodnjo higienskih izdelkov, ki bb dal povdarek razvoju proizvodnje farmacevtskih surovin in njihovi nadaljnji predelavi:- Z2.1.3. Kovinsko predelovalna in strojna industrija bo iskala perspektivo v smeri avtomatizacije proizvodnih procesov. Še posebej velja za to.panogo, da se bo morala prestrukturirati v smislu osvajanja novih tehnološkp zahtevnejših proizvodov, z manjšo porabo materiala in večjo pristojnostjo raziskovalnega dela pri projektiranju novih proizvodov. Kovinsko predelovalna in strojna industrija sta močno odvisni od proizvajalcev repromaterialov, posebej še jekla, zato bo nujno tesnejše povezovanje znotraj reproverige v širšem jugoslovanskem prostoru. Primat TOZD.Skladiščna oprema bo razvijal in kompletiral proizvodnjo skladiščne opreme na osnovi osvojene proizvodnje tako, da bo sposoben ponudititržišču racionalnejši sistem skladiščenja. •. INA Nafta, TOZD Strojne delavnice se bo morala bolj usmeriti v proizvodnjo opreme za raziskavo in izkoriščanje nafte in plina za potrebe celotne republike Slovenije in širše ter z vsestranske usposobljenostjo sledila potrebam lastne delovne organizacije glede vzdrževanja postrojenj. ' * Več povdarka bomo morali dati razvoju maloserijske proizvodnje, ki bo po eni strani kooperant velikoserijske in individualne proizvodnje, po drugi strani pa bo prilagodljiva za proizvodnjo po naročilu. Kovinsko predelovalna, kakor tudi strojna industrija spadata med tehnološko in razvojno intenzivne proizvodnje, zato bo odločilna za razvoj tudi skrb za sposobne poslovodne, razvojne in komercialne potenciale; razširiti se bo moralo tudi permanentno izobraževanje, podiplomski študij; spodbujati inventivno dejavnost, kot stalna oblika uveljavljanja znanja v proizvodnji in upravljanju. Po tej poti bo možno na osnovi lastnega znanja in v povezavi z drugimi nosilci napredne tehnologije, doseči na nekaterih ožjih sektorjih vrhunske dosežke. 2.2.1.4. Elektroindustrija bo usmerjala programe v nadaljnji raz-- voj skupine osvojenih proizvodov, to je predvsem oprema za varjenje v Gorenje Varstroju TOZD Tovarna varilne opreme in elektroinštala-cijskega materiala v TOZD Elektromaterial Lendava. Poleg povečanih vlaganj v razvoj bo potrebno dopolnilno izobraževanje strokovnih delavcev za pridobivanje specializiranih znanj v skladu z dolgoročnimi razvojnimi usmeritvami OZD. Razvoj na tem področju bo prav tako zahteval večje povezovanje s proizvajalci v reproverigi zaradi pomanjkanja nekaterih osnovnih epromaterialov na domačem tržišču. 2.2.1.5. Usnjarsko predelovalna industrija je delovno intenzivna in je dosegla dobre izvozne rezultate. Nadaljnji razvoj bo usmerjen v proizvodnjo zahtevnejših proizvodov, kot so modni in planinski čevlji v Planiki TOZD Tovarna obutve Turnišče, modne torbice v TOKO TOZD Drobna galanterija Žižki". Večji povdarek bo potrebno dati tehnološki intenzifikaciji proizvodnje in strokovnemu usposabljanju delovne sile v obeh OZD, da bi se proizvodnja lahko prilagajala zahtevam na tujih trgih. 2.2.1.6. Tekstilna industrija ima v specializirani proizvodnji dežnikov dolgoletno tradicijo v Lendavi. Za nadaljnji razvoj te proizvodnje bo potrebno z investicijskimi vlaganji zagotoviti boljše pogoje dela ter poiskati možnosti kooperacijskega povezovanja s tujimi partnerji, da bi si zagotovili potrebni repromaterial. Z DO Mura iz M. Sobote, kot nosilko razvoja tekstilne industrije v Pomurju, bo potrebno ražširiti skupne proizvodne programe in tudi dvigniti nivo sodelovanja. Indip Lendava mora v svojih srednjeročnih planskih aktih opredeliti obseg in dinamiko sovlaganj v razširitev skupnega programa tekstilhe industrije. Plani morajo biti usklajeni z srednjeročnimi planskimi dokumenti Mure iz M. Sobote s tem, da bo nakazana tudi bodoča institucionalna organiziranost oz. urejanje dohodkovnih odnosov. Cilji in naloge posameznih nosilcev planiranja glede navedenih usmeritev morajo biti opredeljeni tudi v dogovoru o skupnem razvoju občin Pomurja za obdobje 1986—1990, kakor tudi v temeljnih planov občine Lendava in Murska Sobota. Deloza, TOZD Konfekcija V. Polana bo v naslednjem srednjeročnem obdobju prilagajala svoj proizvodni program razvojnim usmeritvam matične delovne organizacije. Na osnovi doseženih rezultatov proti koncu srednjeročnega obdobja 1981 — 1985, se odpirajo realne možnosti za povečanje proizvodnje. Z namenom, da bi povečali predvsem proizvodnjo za izvoz, bodo potrebna investicijska vlaganja v povečanje proizvodnih prostorov, posodobitev opreme in izobraževanje strokovnih kadrov. 2.2.1.7. Industrija gradbenega materiala proizvaja opečne izdelke, izolacijske materiale in druge gradbene elemente. Perspektiva nadaljnjega razvoja proizvodnje na osnovi gline, je v uvedbi proizvodnje keramičnih izdelkov, Bogata nahajališča kvalitetne gline v Dolgi vasi dajejo realno osnovo za dopolnitev sedanjega proizvodnega programa opečnih izdelkov. Raziskave so pokazale, da je glina po svojih lastnostih uporabna za zahtevnejšo keramiko kot je klinker in izdelki za raznovrstno in uporabno keramiko. Tržne raziskave kažejo, da v razvitih državah raste povpraševanje po takih izdelkih, zato bi proizvodnja lahko bila intenzivno izvozno usmerjena, (nosilec TOZD Opekama). Pri proizvodnji klasičnih opečnih izdelkov morajo biti razvojna prizadevanja usmerjena v iskahje možnosti za nadaljnje zmanjšanje porabljene energije na enoto proizvoda. Za sanacijo opekarniške proizvodnje bi bil zelo primeren proizvodni program izolacijskih elementov na osnovi fenol-formaldehidne in sečninsko-formaldehidne pene. Za raziskave oz. razvoj take proizvodnje bi se morali povezati proizvajalci strojev za penjenje, proizvajalci surovin in potencialni nosilci proizvodnje t. j. gradbene organizacije. 2.2.2. Kmetijstvo je poleg industrije najpomembnejša gospodarska dejavnost v občini, zato so razvojne usmeritve in njihova realizacija eno od temeljnih področij nadaljnjega razvoja občine. Pri oblikovanju planskih dokumentov je potrebno opredeliti ključne elemente za doseganje naslednjih ciljev: povečati obseg kmetijskih pridelkov in proizvodnjo hrane, intenzivirati obdelavo in racionalizirati izrabo kmetijskih zemljišč, spreminjati družbenoekonomske odnose. Nosilci tako začrtanega razvoja bodo Kmetijska zemljiška skupnost Lendava, Kmetijska zadruga Lendava, TOZD Poljedelstvo in govedoreja ob podpori DPS Lendava. V občini razpolagamo s 17.935 ha kmetijskih zemljišč, od (eh pa je v L, II., III. kategorijo razvrščenih 76 % kar pomeni, da so kmetijska zemljišča razmeroma kvalitetna. Večjo proizvodnjo in racionalnost otežuje razdrobljenost kmetijskih površin, saj je povprečna velikost parcele v zasebnem sektorju, ki razpolaga za 85 % vseh kmetijskih površin le 0,14 ha, v SRS pa 0,31 ha. Na obseg proizvodnje bo torej v veliki meri vplivala djnamika združevanja zemlje in s tem povečane možnosti za vključevanje sodobne tehnologije ter racionalnejša raba vloženih sredstev in dela v primarno proizvodnjo. Poleg izboljšave zemljiško-lastninske strukture bodo pomembne naloge glede ohranitve, pridobivanja novih, oziroma kvalitetnejših kmetijskih površin. V občini je še okrog 6000 ha travnikov, v glavnem primernih za melioracije. V naslednjih petih letih bi morali opraviti melioracije na cca 2350 ha ter uvesti sistem namakanja na 1500 ha, S tem bi sledili dolgoročnim razvojnim usmeritvam občine do leta 2000 na področju zemljiške politike. V kmetijstvu so bili v zadnjem obdobju doseženi nekateri kakovostni premiki, ki pomenijo v organizaciji in vsebini spodbudo tudi za nadaljnji razvoj. Naloge, ki jih bomo tudi v bodoče vzpodbujali so: kompleksen pristop k urejanju zemljišč, organiziranje skupne in tržne poljedelske proizvodnje z organizirano intenzifikacijo te proizvodnje, pristop k sprotnemu urejanju razvojnih vprašanj v živinoreji za proizvodnjo mesa in mleka, zato bo potrebno zagotoviti zadostne površine za pridelavo lastne krme — zaradi ostarelosti kmetov bo potrebno spodbujati oddajo zemljišč družbeno organiziranem sektorju, ki dosega večjo produktivnost, vendar hkrati zagotoviti usmerjenim kmetijam zadostne površine za pridelavo krme. Prva etapa območja, ki bo opredeljeno v dolgoročnem planu občine za razvoj družbeno usmerjene kooperacijske proizvodnje, bi morala biti v tem srednjeročnem obdobju usposobljena za večje hektarske donose in racionalnejšo obdelavo (komasacije, melioracije). Sedanja velika razdrobljenost kmetijskih zemljišč, predstavlja velik omeje-'valni faktor hitrejšega razvoja kmetijstva. Iz navedenih usmeritev postavljamo za cilj razmejitve družbenega in zasebnega sektorja do leta 2000, da se družbeni sektor poveča največ (na skupno površino 5.000 ha). Vinogradništvo je v zadnjih nekaj letih doseglo vidni napredek po količini, predvsem pa izboljšanju kvalitete grozdja. Obnovo vinogradov bo potrebno usmerjati tako, da se bo izboljšal sortni izbor grozdja. V obdobju 1986—1990 bo potrebno pristopiti k izgradnji vinske kleti, čimprej pa do take faze, da bo rešeno vprašanje primarne predelave grozdja. Glede na možnosti izkoriščanja geotermalne energije v kmetijske namene bi morala industrija in kmetijstvo združevati sredstva za vlaganja ter za prenos znanja in praktičnih izkušenj o izkoriščanju geotermalne energije doma in v svetu. Pri tem bo moral biti vključen večji del investicijskega potenciala lendavske občine. Privatni sektor bomo spodbujali za proizvodnjo vrtnin v rastli njakih, ki bodo tudi prilagojeni za izkoriščanje geotermalne energije. Manjše kmetije bomo usmerjali v proizvodnjo dohodkovno intenzivnejših kultur, zlasti v vrtnarstvo, rejo malih živali, predelavo zdravilnih zelišč, gobarstvo, čebelarstvo itd. 2.2.3. Gozdarstvo v gozdarstvu bomo razvijali oblike intenzivne proizvodnje in v skladu z desetletnimi gozdnogospodarskimi načrti skrbeli za gospodarno koriščenje gozdnega bogatstva. V skladu z dolgoročnimi cilji bomo gozdne površine vsaj ohranili na sedanjem obsegu, po možnosti pa nekoliko povečali s pogozdovanjem primernih površin, ki so danes v zaraščanju. Nosilec navedenih razvojnih usmeritev bo Gozdno gospodarstvo Murska Sobota s TOZD Primarna predelava lesa Lendava. V večji meri moramo gozdno bogatstvo izkoristiti doma, v smislu višjega ovrednotenja lesnih proizvodov. Lesnopredelovalna industrija se bo zato morala usposobiti za višjo stopnjo finalizacije v manjših obratih. Nosilci skupnih razvojnih programov na tem področju dejavnosti bodo TOZD Primarna predelava lesa, Gidos — TOZD Obrtno inštalacijska dela. Les, ki se ne bo predeloval na območju občine, bi moral zagotoviti tudi del sredstev za razširjeno reprodukcijo gozdarstva. 2.2.4. Drobno gospodarstvo mora v večji meri postati dopolnilni člen industrije in gradbeništva z industrijo in hitreje prenašati manj zahtevne programe na enote drobnega gospodarstva. Z ustrezno stimulativno davčno in kreditno politiko bomo posebej vzpodbujali tiste dejavnosti, ki bodo izvajale programe, ki zaradi neracionalnosti ne sodijo v industrijski način proizvodnje ter deficitarne storitvene dejavnosti. V urbanističnih prostorsko izvedbenih aktih za obdobje 1986—1990 bomo opredelili območja za potrebe drobnega gospodarstva. Med nosilci razvoja obrti v občini: DO Gidos, TOZD Obrtno instalacijska dela, TOZD Komunala in Obrtno zadrugo Lindau bo v dogovoru o temeljih plana 1986—1990 potrebno uskladiti razvoj posameznih dejavnostih med navedenimi nosilci obrtnih dejavnosti. t 2.2.5. Gradbeništvo: Na področju gradbeništva je potrebno nadaljevati z osvajanjem sodobnih elementov, materialov in tehnologije. Ob upadanju investicijske aktivnosti v družbenem in privatnem sektorju bo potrebno vložiti maksimalne napore za pridobitev gradbenih del po vsej državi iri v inozemstvu ter se s tem namenom poslovno povezovati znotraj občine in z večjimi organizacijskimi sistemi na področju gradbeništva v SR Sloveniji. Povečati bi se moral interes gradbeništva in industrije — gradbenih elementov v občini za skupna vlaganja v perspektivne programe. Zaradi identičnih razvojnih usmeritev v nekaterih elementih razvoja, morajo OZD s področja gradbeništva (TOZD Gradbenik, tozd Variš, Gidos TOZD Obrtno inštal. dela uskladiti razvojne programe, da lahko že usklajene cilje opredelimo v dogovoru o temeljih planov 1986-1990. 2.2.6. Promet: področje prometa je v občini slabo razvito. V nslednjem srednjeročnem obdobju bo potrebno pristopiti k organiziranju racionalnega potniškega in blagovnega prometa. Racionalizacija prevoza blaga je zamišljena v. tem smislu, da se usmeri s ceste na železnico. Železniško postajo v Lendavi bo potrebno usposobiti za sodobno manipuliranje blaga, v industrijski coni pa istočasno načrtovati dograditev industrijskih tirov. Prizadevali si bomo, da se vsestransko proučijo, možnosti železniške povezave med Lendavo in Lentijem na Madžarskem. Vzporedno z odpiranjem rudnika premoga v Benici se mora usposobiti tudi dejavnost železniškega prometa za potrebe rudnika. Za cestni tovorni promet v občini je značilno, da jeredina organizacija s področja prometa v občini in je specializirana za prevoze tekočega tovora TOZD Promet in delavnice. Ostali tovorni promet opravlja poslovna enota Avtoradgona, posamezne organizacije pa s svojimi kapacitetami zadovoljujejo svoje potrebe, razen ob sezonskih konicah. V okviru sedanje organiziranosti bomo razvijali tovorni promet, istočasno pa vzpodbujali vključevanje privatnega sektorja v organizirano dejavnost režijskega prometa v okviru poslovne enote Av-toradgone. Javni cestni potniški promet na območju občine bomo z nosilcem dejavnosti organizirali tako, da bo ustrezal potrebam delavcev in občanov tako glede medkrajevne povezave, kakor tudi glede boljše povezave med naselji in občinskim središčem. 2.2.7. Trgovina bo v razvojnih usmeritvah upoštevala neenakomerno razvitost trgovske mreže na območju celotne občine. V občinskem središču bo potrebno nadaljevati s specializacijo trgovin po vr-‘ sti blaga, v ostalih trgovinah z mešanim blagom pa izboljšati asorti-man blaga ter posodobiti trgovine na podeželju. Trgovina in OZD s področja gospodarstva se bodo tesneje povezovala s’ciljem boljši in racionalnejše preskrbe gospodarstva s surovinami in repromateria-lom, predvsem pa v okviru maloobmejnega gospodarskega sodelovanji. Potrebno bo proučiti potrebe industrije po zagotavljanju repro-materiala in glede na ugotovljene interese omogočiti zainteresirani OZD trgovine na debelo. Da preskrbuje naše OZD z potrebnim re-promaterialom s ciljem racionalizacije nabave. Nosilec realizacije razvojnih usmeritev bo Mercator Univerzal Lendava. 2.2. ’8. Turizem in gostinstvo je področje, ki ima perspektive razvoja ob zraviliški dejavnosti kot osnovni turistično-zdraviliški ponudbi v občini. To osnovno dejavnost bomo dopolnjevali z ostalimi vrstami turizma, za katere so dani pogoji za njihov razvoj: rekreativni, izletniški, lovni, ribolovni, kmečki turizem. Osnovni nosilci razvoja turizma in gostinstva bodo Integral TOZD Naravno zdravilišče Lendava, Turistično društvo in zasebni sektor. Za obogatitev turistične ponudbe v občini bomo morali usposobiti območja in objekte naravne in kulturne dediščine. Prenočitvene zmogljivosti bomo povečali z dokončno ureditvijo hotela,hkrati pa tudi vzpodbujali izgradnjo prenočitvenih zmogljivosti v zasebnem sektorju. , V prostorskem delu družbenega plank 1986—1990 bomo opredelili območja, kjer bo možna gradnja počitniških hiš ter na teh območjih razvijali primerne oblike turistične ponudbe. Gostinsko-turistična dejavnost ima perspektive razvoja, v kolikor se intenzivneje vključi v procese povezovanja in sodelovanja za nudenje celovite in kvalitetne turistične ponudbe v pomurskem prostoru. V ta namen bo potrebna večja angažiranost vseh nosilcev dejavnosti, da poživijo dejavnost Pomurske Turistične zveze. 2.2.9. GOSPODARSKA INFRASTRUKTURA V naslednjem srednjeročnem obdobju je potrebno zaradi manj-razvitosti občine, namenjati večja sredstva za vlaganja v gospodarstvo infrastrukturo, kar je pogoj za hitrejši razvoj ostalih gospodarskih in družbenih dejavnosti. 2.2.9.L Energetika: Občina Lendava je razmeroma slabo opremljena z energetsko infrastrukturo, vendar se le-ta v zadnjem času nekoliko izboljšuje. V izgradnji sta 110 KV daljnovod Ljutomer—Lendava in izgradnja plinovoda s plinskega polja Zebanec za potrebe INA Nafte Lendava. Vzporedne naloge ob teh investicijah bodo pre- STRAN 16 VESTNIK 12. SEPTEMBRA 1985 hod elektro-omrežja od 10 KV na 20 KV v Lendavi in bližnji okolici in prizadevanja za oskrbo ostalega dela industrije s plinom. Ostala infrastrukturna dejavnost se bo morala v veliki meri angažirati predvsem za potrebe rudnika premoga v Benici, z izgradnjo rudnika pa se bo bistveno povečala možnost oskrbe z energijo iz lastnih virov proti koncu srednjeročnega obdobja 1986—1990. i Glede na potencialne vire energije kot so: premog, geotermalna energija, neizkoričena toplotna energija pri industrijskih procesih v INA Nafti Lendava bo potrebno izdelati raziskovalne naloge z ekonomskimi izračuni za posamezne namene: uporaba v industriji, kmetijstvu in za možnosti daljinskega ogrevanja preko toplarn. Skladno s srednjeročnimi načrti elektrogospodarstva SR Slovenije se bomo vključevali v program izgradnje elektrarn ha reki Muri. 2.2.9.2. Promet: obstoječa prometna infrastruktura na območju občine zajema enotirno železniško povezavo mesta Lendava z Murskim Središčem s končno železniško postajo v Lendavi 27,8 km magistralnih cest (M. Središče—Lendava—državna meja in odseka Lendava—M. Sobota) ter 49,5 km regionalnih cest. V zvezi s posodobitvijo mednarodnega mejnega prehoda v Dolgi vasi se bomo zavzemali tudi za posodobitev cestne povezave na slovenski cestni križ. V družbenem planu občine bomo ali prioriteto vzdrževanju obstoječega cestnega omrežja ter določili prioritetni vrstni red modernizacij regionalnih in občinskih cest. 2.2.9.3. Zveze: Na področju PTT prometa so naložbe v preteklem obdobju najbolj zaostajale za planom. Tako odpade na 100 prebivalcev najmanj telefonskih priključkov-v primerjavi z drugimi občinami v Pomurju. V naslednjem srednjeročnem obdobju bo potrebno predvsem nadoknaditi zpadle investicije iz obdobja 1981 —1985: koaksialni kabel Lendava—M. Sobota razširitev telefonskih central v Dobrovniku, Turnišču in Črenšovcih, PTT kanalizacija v Lendavi v smeri La-koš, Dolgi vasi in Čentibi. Cilj na področju PTT prometa je, da se zmanjša razlika v številu telefonskih priključkov na prebivalca v primerjavi s povprečjem v SR Sloveniji. 2.2.9.4. Vodno gospodarstvo: Naloge na področju vodnega gospodarstva v obdobju 1986—1990 morajo biti usmerjene predvsem v: vzdrževanje vodnega režima, varovanje območja pred poplavami oz. možnostjo, da voda napravi škodo, sodelovanje pri večjih posegih na zemlji (melioracije), varovanje rezerv pitne vode, zmanjševanje onesnaževanja vodotokov. Vodno gospodarstvo bo pri posegih v naravno upoštevalo možnost večnamenskega koriščanja vodnih površin, sodelovalo pri uvajanju namakalnih sistemov in v procesu planiranja elektrarn na reki Muri. 2.2.9.5. Komunalno gospodarstvo/ Načrtovanje komunalne infrastrukture je del integralnega planiranj posegov v prostor, posebej urbanizacije. Aktivnosti komunalnega gospodarstva bodo usmerjene predvsem v razvijanje sistema za odvajanje in čiščenje odpadnih voda, iskanje lokacije in organizacije odvoza smeti ter pri komunalnem opremljanju zemljišč na področjih, za katera bodo izdelani zazidalni načrti. Nova naloga komunalnega gospodarstva bo razreševanje problematike ogrevanja stanovanj in drugih objektov. Vsestransko bomo proučili možnosti ogrevanja stanovanj in drugih objektov glede načina (sistema) ogrevanja, možnost izgradnje enotne toplarne za mesto Lendava s tem, da bomo pri izbiri vira energije v prvi vrsti upoštevali racionalnost ogrevanja na daljše časovno obdobje; Cilji delovanja komunalnega področja bodo zaščita bivalnega okolja in naravnih virov. 2.2.9.6. Stanovanjsko gospodarstvo: Na področju stanovanjske izgradnje je potrebno v planskih dokumentih predvideti realni obseg izgradnje družbenih stanovanj glede na potrebe oziroma finančne in druge materialne možnosti. Potrebe bodo v veliki meri odvisne od intenzivnosti za odpiranje rudnika premoga v Benici, kar bo gotovo močno vplivalo na povečanje potreb po stanovanjih. Pri gradnji stanovanj bo posebna pozornost namenjena kvaliteti gradnje in toplotni izolaciji. Dinamiko prehoda na ekonomske stanarine bomo usklajevali z ostalimi občinami v SR Sloveniji s ciljem da bi čimprej zagotavljali sredstva za reprodukcijo družbenega stanovanjskega sklada. V okviru enostavne reprodukcije moramo dati večjo pozornost dobre-- mu vzdrževanju obstoječega stanovanjskega fonda. Pri gradnji individualnih stanovanj bomo čimveč zazidalnih površin urejali z zazidalnimi načrti, kar bo tudi pocenilo gradnjo na ra£un enotnfca urejanja stanovanjske infrastruktute.in zaščidtUkjrfetijska, zemljišča v skladu z zakonom. V srednjeročnih'planskih'aktih bomo tudi glede stanovanjske gradnje strogo upoštevali določila zakona 6 urejanju prostora. 2.2.9.7. Požarna varnost — Osnovna naloga požarnega varstva ostaja tudi v naslednjem srednjeročnem obdobju, tehnično in kadrov sko izpolnjevanje gasilskih enot. V okviru načrtovanja požarne varnosti bo potrebno tudi pri načrtovanju razvoja drugih področij vključevati načrtovanje višje stopnje požarne varnosti. Posebnega pomena bo zagotavljanje zadostnih količin vode, glede na to, da je nivo podtalnice in vode v vodotokih v stalnem upadanju. 2.3. RAZVOJ DRUŽBENIH DEJAVNOSTI Glede na predvidene zožene materialne možnosti za negospodarske namene v naslednjem srednjeročnem obdobju, bomo morali z razpoložljivimi sredstvi na račun smotrnejše uporabe sredstev, boljše organizacije dela in z okrepljenimi odnosi neposredne svobodne menjave dela, vsaj ohraniti doseženo stopnjo razvitosti posameznih podro- . čij družbenih dejavnosti. Prednost pri razporejanju sredstev bo dana tistim programom, ki bodo prispevali k hitrejšemu razvoju gospodarstva. Težili bomoo za enakomernim policentričnim razvojem občine' na vseh področjih družbenih dejavnosti. Nadaljevali bomo z uveljavljanjem ustavnih pravic pripadnikov madžarske narodnosti na področju izobraževanja, vzgoje, kulture in informiranja. 2.3.1. Osnovno izobraževanje bomo postopoma, v kladu z dolgoročnimi cilji razvijali na načelih celodnevne osnovne šole. Z obveznimi programi bomo omogočili povezovanje pouka z drugimi oblikami vzgojno-izobraževalnega dela. V korist razvoja izobraževalnega procesa moramo več pozornosti nameniti permanentnemu izobraževanju strokovnih kadrov. V vzgojnoizobraževalni proces bomo vključevali sodobne oblike izobraževanja, še posebej na področju politehnične vzgoje, skladno z materialnimi in-kadrovskimi možnostmi izvajalskih OZD ter kadrovskimi potrebami združenega dela. Investicijska vlaganja bomo v zoženih materialnih pogojih poslovanja usmerjali tako, da bomo najprej zagotovili na vseh šolah približno enake pogoje dela, nato pa usmerili prizadevanja na postopnem prehodu na celodnevno osnovno šolo kot dolgoročni cilj. Osnovni vir financiranja investicijskih vlaganj bo še naprej ostal zbiranje sredstev s samoprispevkom. 2.3.2. Usmerjeno izobraževanje bomo v večji meri prilagajali potrebam združenega dela, tako po vrstah programov kakor tudi po številu oddelkov. V izobraževalnem procesu se bodo OZD organizirale tako, da bodo omogočile opravljanje praktičnega dela izobraževanja, opravljanje programa pripravništva ter da bodo pripravljene za različne oblike neposredne svobodne menjave dela s šolo za izobraževanje iz dela in ob delu. Po začetnih pozitivnih rezultatih bo 'potrebno v naslednjem srednjeročnem obdobju narediti vsebinski napredek pri razvijanju dvojezičnih programov v srednji šoli v Lendavi. 2.3.3. Otroško varstvo: Predvidevamo, da bodo potrebe po organiziranem otroškem varstvu naraščale. Nove naložbe v zmogljivosti vrtcev bomo usklajevali vzporedno z demografskimi gibanji. Ugotavljamo, da naraščajo potrebe po večjih zmogljivostih v policentrih, zato bo poleg doseganja večje izkoriščenosti potrebno širiti obstoječe zmogljivosti, to pa izključuje možnost, da bi do leta 1990 gradili nove objekte v vaseh, kjer še vrtcev ni. Za otroke, ki ne bodo vključeni v organizirano otroško vzgojo in varstvo iz kakršnegakoli razloga, bomo razvijali različne popoldanske vzgojne programe, da bi se zmanjšale razlike med otroci ob prehodu v osnovno šolo. Družbeno-denamo pomoč bomo v večji meri usmerjali v funkcionalne oblike (subvencije). 2.3.4. Kultura: V zoženih materialnih okvirih bomo v večji meri razvijali razne oblike amaterskih dejavnosti, smotrneje izrabljali obstoječe zmogljivosti in vzpodbujali večje kulturno udejstvovanje in vključevanje v kulturne prireditve OZD, KS, šole in otroške vrtce. V okviru prizadevanj za skladni razvoj kulture slovenskega naroda in madžarske narodnosti, bomo poglobili in razširili sodelovanje na kulturnem področju v SR Sloveniji in z LR Madžarsko. V skladu z dolgoročnimi prizadevanji, da bi do leta 2000 postopno uredili primerno kulturno dvorano v občinskem središču, policentrih in v večjih vaseh bomo v srednjeročnih planih opredelili aktivnosti in prednostne naložbe, ki odpadejo na petletno obdobje 1986—1990. * * . 2.3.5. Telesna kultura: Je bila deležna posebne pozornosti v zadnjem desetletju, tako glede objektov (igrišč) kakor tudi glede vsebinskih premikov. K razvoju množičnosti so veliko prispevale osnovne šole, kakor tudi občinska telesnokulturna skupnost. Nadaljnji razvoj telesne kulture mora biti nadalje usmerjen k zadovoljevanju potreb delovnih ljudi in občanov. Še več se bodo morale angažirati OZD in KS za organizirano rekreacijo zaposlenih in ostalega prebivalstva. Pri zagotavljanju boljših prostorskih pogojev za telesno kulturo bomo v prvi vrsti dajali prednost potrebam srednjega in osnovnega izobraževanja, hkrati pa te kapacitete koristili za rekreativne namene selektivnega športa ter za potrebe delavcev in občanov. V srednjeročnem družbenem planu bomo opredelili prioritetni vr stni red za gradnjo telovadnic in nadomestitev neustreznih telesno-kultumih objektov. Nove športno—rekreativne objekte na prostem bo področje telesne kulture moralo načrtovati skupaj z drugimi panogami: turizem in gostinstvo, industrija. Za področje selektivnega športa, kakor tudi za potrebe rekreacijske dejavnosti bomo morali v večji meri skrbeti tudi za ustrezno kadrovsko bazo. 2.3.6. Zdravstveno varstvo: Je doseglo v zadnjem času bistveni napredek tako glede prostorskih kapacitet kot tudi glede kadrovske zasedbe. Vse večje potrebe po' kvalitetnejših zdravstvenih storitvah narekujejo, da je potrebno nadaljevati, predvsem s posodobitvijo zdravstvene opreme s ciljem, da bo zdravstveno varstvo v čim večji meri zagotavljalo kvalitetno preventivno dejavnost. S povečanim obsegom preventivne dejavnosti, večjo skrbjo za zdravstveno vzgojo prebivalstva, večjim uveljavljanjem nege bolnikov na domu si bomo zadali cilj, da bi zmanjšali odsotnost z dela in zmanjšali stroške zdravljenja po bolnicah in ustanovah. V srednjeročnem obdobju 1986—1990 bo prioritetna naloga vseh pomurskih občin, da zagotovimo sredstva za dokončanje kirurškega bloka v Rakičanu. 2.3.7. Socialno skrbstvo: Bo v večji meri zagotavljalo funkcionalne oblike socialnih pomoči občanom in družinam, ki si socialne varnosti ne morejo iz objektivnih razlogov zagotoviti s svojim delom. Ostarelim ljudem, ki živijo na svojih domovih bo.potrebno organizirati različne pomoči: nega, zdravstveno varstvo, svetovanje na domu s ciljem, da imajo zagotovljeno socialno in zdravstveno varstvo v svojem okolju. Pomembna dolgoročna naloga ostaja glede socialnega varstva Romov. V tem srednjeročnem obdobju bi morali narediti bistveni korak pri večjem zaposlovanju Romov in vključevanju vseh otrok v osnovnošolski vzgojnoizobraževalni proces. Socialno varnost bomo v prvi vrsti zagotavljali z delom (zaposlovanje, večja produktivnost). 2.3.8. Raziskovalna-dejavnost: V občini v zadnjem času pridobiva na uveljavljanju. Premalo je še sodelovanja z znanštveno-raziskoval- ' himi institucijami v občini, kjer je raziskovalna dejavnost zaživela. Občinska raziskovalna skupnost bo s sofinanciranjem uporabnih raziskovalnih nalog spodbujala raziskave na področju: možnosti koriščenja lastnih energetskih virov, prestrukturiranje gospodarstva, racionalizacije porabe surovin, in repromateriala, raziskave novih programov in proizvodov. Med prednostne naloge bomo uvrščali tudi raziskave na področju družbenih dejavnosti s posebnim povdarkom na raziskavah dvojezičnosti, boljše organizacije dela ter realnejšega planiranja potreb po storitvah družbenih dejavnosti v občini. V okviru raziskovalnih nalog in študij, ki se bodo pripravljale na regijskem nivoju, se bo vključevala občinska raziskovalna skupnost, po potrebi pa tudi druge organizacije in skupnosti. 3. KRAJEVNE SKUPNOSTI * • • Krajevno skupnost bo treba dosledno razvijati kot samoupravno skupnost, v kateri delavci v združenem delu, skupaj z vsemi delovnimi ljudmi in občani, odločajo o uresničevanju tistih svojih interesov in potreb, ki jih je najbolj smotrno in najceloviteje mogoče realizirati v okolju, kjer prebivajo. Nujno je treba uveljaviti in širše razviti odnose neporedne menjave dela, da bi s tem omogočili delavcem, delovnim ljudem in občanom učinkovitejše odločanje o ravni in kakovosti storitev, smotrnosti vla-gapj,- itd. , Da bi omogočali krajevnim skupnostim skladnejši razvoj, bomo tudi v srednjeročnem obdobju 1986—1990 združevali sredstva iz čistega dohodka OZD za sofinanciranje razvojnih programov na približno enaki stopnji kot v srednjeročnem obdobju 1981 — 1990. 4. MEDOBČINSKO SODELOVANJE » Občina se bo še nadalje vključevala v medobčinsko sodelovanje predvsem na nivoju pomurske regije in z sosednjo občino Čakovec usklajevala skupne interese in cilje razvoja pomurske regije na področju gospodarstva družbenih dejavnosti, gospodarske infrastrukture. varstva okolja in delovanja skupnih državnih organov ter SLO. 5. UREJANJE PROSTORA, VARSTVO OKOLJA IN DOBRIN SPLOŠNEGA POMENA TER USMERJANJE POSELITVE Urejanje prostora, varstvo okolja in dobrine splošnega pomena ter usmerjanje poselitve se mora v dolgoročnem planu v celoti vključiti v strategijo razvoja kot njena bistvena sestavina, ki ureja enega temeljni odnosov, to je odnosa človeka oziroma družbe do narave cziromafizi-čnega okolja. V skladu z zakonom o urejanju prostora bo potrebno natančno določiti namensko rabo prostora ter opredeliti zemljišča za kmetijsko proizvodnjo in ostale urbanistične posege. Strategija rabe zemljišč bo usmerjena v racionalno rabo zemljišč in že obstoječih naseljih in usmerjanju novogradenj na zemljiščih, ki so za kmetijsko proizvodnjo manj primerna. Večjo skrb bo potrebno nameniti varstvu človekovega okolja, s tem da se sanirajo žarišča onesnaževanja okolja, skrbi za primerne lokacije odlagališč odpadkov in nevarnih snovi, ter zagotovi kvalitetna pitna voda. Z zavarovanjem določenih območij in objektov bo treba poskrbeti za varstvo naravne in kulturne dediščine. Pospeševati bo treba razvoj urbanih središč posameznih zaokroženih širših območij kot nosilcev policentričnega razvoja neugodna demografska gibanja v manjrazvitih in obmejnih območjih bomo zaustavili z usmerjanjem investicijskih vlaganj industrijske in obrtne dejavnosti na ta območja. 6. RAZVOJ SPLOŠNE LJUDSKE OBRAMBE IN DRUŽBENE SAMOZAŠČITE V srednjeročnem obdobju 1986—1990 bomo realizirali naloge v skladu z'dolgoročnimi cilji razvoja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, tj. povečanje učinkovitosti, mobilnosti in celovitosti obrambne in samozaščitne sposobnosti in odpornosti družbe za preprečevanje družbenoškodljivih pojavov v miru, učinkovitim delovanjem v primeru naravnih in drugih nesreč, izrednih razmerah in v vojni. Za realizacijo navedenih ciljev bomo usposobili materialno in kadrovsko gospodarstvo in družbene dejavnosti. V ta namen bomo za izvrševanje obrambnih nalog s področja SLO in DS izvajali usposabljanje celotnega prebivalstva, s posebnim povdarkom na mladini. 182 Na podlagi 1. člena dogovora o skupnih izhodiščih za določanje stanarin, cen komunalnih storitev ter mestnega in primestnega prometa v letu 1985 in aneksa št. 1 (Uradni list SRS, št. 3/85) ter 270. člena statuta občine G. Radgona (Uradne objave, št. 41/81), je izvršni svet SO G. Radgona na seji, dne 15/8—1985 sprejel SKLEP o povišanju cen odvoza smeti v občini Gornja Radgona 1. Cene odvoza smeti se v povprečju povišajo za 32 %. 2. Cene odvoza smeti znašajo: — odvoz smeti po družinskem članu znaša 60,00 din mesečno, — odvoz smeti po družinskem članu za*zunanje krajevne skupnosti znaša 70,00 din mesečno, — odvoz smeti za poslovne prostore znaša 6,70 din/m2, — odvoz smeti za trgovske lokale znaša 9,80 din/m2, — odvoz smeti za gostinske lokale znaša 7,60 din/m2, — odvoz smeti za pokrite površine delovnih organizacij znaša 9,80 din/m2, — odvoz smeti za nepokrite površine delovnih organizacij znaša 6,70 din/m2, — odvoz smeti za delovne organizacije in druge uporabnike v zunanjih centrih občine znaša 13,25 din/m2 in — sstroški odlagališča z lastnim odvozom znaša 5,25 din/m2. 3. Nove cene odvoza smeti veljajo od 1/9—1985. S tem dnem preneha veljati 4. točka sklepa o višini stanarin in cen komunalnih storitev v občini G. Radgona (Uradne objave, št. 3/85). 4. Ta sklep se objavi v Uradnih objavah občin Pomurja. Številka: 38-2/85-11 G . Radgona, dne 15/8—1985 PREDSEDNICA izvršnega sveta SO G. Radgona Dana SUKIČ 183 Na podlagi 37. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84) ter 254. člena statuta občine Gornja Radgona (Ur. objave, št. 41/81) je izvršni svet skupščine občine Gornja Radgona na seji dne 12. 7. 1985 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi zazidalnega načrta 4^ Radenci — jug 1. Izvršni svet ugotavlja, da je osnutek novelacije zazidalnega načrta Radenci — jug v skladu s srednjeročnim družbenim planom občine Gornja Radgona za obdobje 1981 — 1985 in v skladu Z zakonom o urejanju naselij in drugih posegov v prosfor (Ur. list SRS, št. 18/84). voljenim odstopanjem + - 2.0 pri obliki v ključ (atrijske) maksimalna velikost 20.0 x 16.0 m — višine objektov: P s kletjo, dovoljena toleranca + 0.5 etaže — smer slemena: določena v grafičnem delu načrta iz 2. člena tega odloka — kritina: opečna — temne barve — naklon strešin: 30 — 45°, strehe, so lahko na čelni strani prisekane (čop) — višinske kote: vhod v objekte je + 30 cm nad bodočim cestiščem — odmiki: od srednjih parcelnih mej po grafični prilogi — hramba tekočega goriva: je možna v enoplasnih cisternah postavljenih v vodonepropustno betonsko oblogo (keson) ali v dvoplasnih cisternah, ki je opremljena s kazalom zaščitne tekočine. 7. člen Pri novozgrajenih objektih so garaže in druge pritikline lahko kot prizidek ali samostojni objekt. 8. člen Ograje pri stanovanjskih hišah so lahko zelene (gaber — češmin ipd.) ali lesena, višine 1,0 m. 9. člen Situacija cest, dovozov in dostopov je določena v grafičnem delu načrta iz 2. člena tega odloka — širina cestišča je 4.5 m — vse parcele so direktno dostopne iz dovoznih cest. 10. člen Komunalna oprema (kanalizacija, vodovod, elektrika, PTT, javna razsvetljava) je prikazana v grafičnem delu iz 2. člena tega odloka. IV. ZAČASNA NAMEMBNOST ZEMLJIŠČ IN OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV PRI IZVAJANJU ZAZIDALNEGA NAČRTA 11. člen Do pričetka gradnje načrtovanih objektov in naprav iz 5. člena tega odloka je stavbno zemljišče dovoljeno uporabljati v sedanje namene. Niso dovoljeni posegi, ki bi motilno vplivali na pogoje bivanja v obstoječih objektih ali načrtovalno izrabo. 12. člen Investitorji so dolžni urediti okolico novogradenj v skladu z zazidalnim načrtom najkasneje v 3 letih od izdaje gradbenega dovoljenja. 13. člen Vse objekte je priključiti na komunalne naprave iz 10. člena tega odloka. Investitorji so dolžni plačati sorazmerni delež stroškov urejanja stavbnih zemljišč. 14. člen Do vzpostavitve čistilne naprave v pogon je vse fekalne odplake .voditi v skupno greznico ih fekalije redno odvažati. 15. člen Hišne odpadke so dolžni lastniki zbirati v posebnih posodah, ki se organiziramo odvažajo in jih hraniti na dostopnem mestu za izvajalce teh del. V. KONČNE DOLOČBE 16. člen S pričetkom veljavnosti tega odloka preneha veljati odlok o urbanističnem redu v občini Gornja Radgona (Ur. objave, št. 6-49/82) za območje iz 3. člena tega odloka. 17. člen Zazidalni načrt je stalno v vpogled občanom in organizacijam pri občinskem upravnem organu pristojnem za urejanje prostora in na sedežu krajevne skupnosti Negova. 18. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja Uprava inšpekcijskih služb za občino Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota. 19. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja. Številka: 350-3/85-10 Datum: 2/9-1985 PREDSEDNIK Skupščine občine Gor. Radgona Jože KOLBL Radijski in televizijski spored od 13. do 19. septembra PETEK f SOBOTO NEDČUR t fTPQWeDW^OREK f ŠftEDfi ČETRTEKc A———X— . . — -A- . - U ~ -L-^te ..'C. .. _ « ' U ' - RADIO MURSKA SOBOTA RADIO MURSKA SOBOTA RADIO M URŠKA SOBOTA RADIO MURSKA SOBOTA RADIO MURSKA SOBOTA RADIO MURSKA SOBOTA RADIO MURSKA SOBOTA 16.00 - Glasbena oddaja, 16.30 — Aktualno v petek, 13. septembra (mladinska oddaja, Kam konec tedna, Najbolj iskane plošče tedna). 18.00 - Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. TV LJUBLJANA 8.50 Tv v šoli, 10.30 Poročila!, 10.35 Tv v šoli, 12.30 Poročila, 17.30 Poročila, Spored za otroke: 17.35 Nepomembno in pomembno: Vozel, nanizanka TV Zagreb, 17.50 Obiskovalci, 9. del, 18.25 Obzornik ljubljanskega območja, 18.40 Zdravilne vode: Rimske Toplice —Laško, 20.05 Živi planet: Svetovi zase, 10. del, 21.00 Ne prezrite, 21.15 R. A. Simons Gangsterska kronika, 22.05 Tv dnevnik II, 22.15 Dijak Gerber, avstrijski film. Oddajniki II. TV mreže: 17.25 Tv dnevnik, 17.45 Vsak petek nov začetek, 18.15 Mizeji in galerije, 18.45 Narodna glasba in običaji, 19.30 Tv dnevnik, 20.00 G. Puccini: La Bohe-me, opera (samo za LJ 2), 21.45 Premor, 21.50 Nočni kino: Rim, italijanski film (do 23.30). TV ZAGREB Prvi program 8.45 TV v šoli, 16.30 TV v šoli, 17.30 Poročila, 17.35 TV koledar, 17.45 Vsak petek je začetek, 18.15 Muzeji in galerije, 18.45 Narodna glasba, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Težki časi, 21.00 Žabavna oddaja, 21.45 Dnevnik, 22.00 Kultura srca. TV AVSTRIJA Prvi program 9.00 Poročila, 9.05 TV v šoli, 10.30 Družinski spored, 13.20 Poročila, 16.30 Spored za otroke in mladino, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Stari, 21.15 Modna revija, 21.20 Naša najlepša leta, 22.05 Komedija. Drugi program 16.30 Kmet general, 17.15 Prvi ljudje, 18.00 Tednik, 18.30 Colt za vse primere, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Svilena pot, 21.00 Sto umetnin, 21.15 Čas v sliki, 21.45 Šport, 22.15 Ognjeni preizkus (film), 23.40 Mun-sterjevi. TV MADŽARSKA 9.30 Ponovitve: Po poteh bodočnosti; Aida, risanka; Rallye-prvaki. 16.35 Češke granate, dok. film. 16.50 Dama v belem, 2. del sovj. filma. 17.55 Spored za 3 dni. 18.00 Poštni predal 250. 18.20 100 mojstrovin. 18.35 Rezbarji. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Priče obmolknejo, TV film. 21.30 Srečanje v petek. 22.30 Zvedniki J, Lemmonnu. 23.10 TV dnevnik. TV KOPER 15.00 Film, 16.30 Tv film, 17.30 Hiša v gozdu / tv film, 18.00 Medved Yoghi / Risanka, 18.30 Kenguru Skipp« / tv film, 19.00 Odprta meja / Informativna oddaja v slovenskem jeziku, 19.30 TVD — stičišče, 19.50 Za uho in oko — Posebna, glasbena-oddaja, 20.25 Tv nanizanka, 21.30 Trip: zabavno potovanje, 22.30 TVD Vsedanes, 22.40 Dance Mania / Glasbena oddaja, 23.40 Dama Monsoroja / tv film, 24.00 Film. 16.00 — Glasbena paleta po vašem izboru, 16.30 - Aktualno v soboto, 14. septembra (sobotna reportaža, Iz društev), 18.00 - Najlepše želje, s čestitkami in pozdravi, 19.00 - Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. TV LJUBLJANA 8.00 Poročila, 8.30 Ch. Dickens: Oliver Twist, 1. del predstave SMG Ljubljana, 8.55 Miti in legende — Srednjeveški miti: Pesem o Rolandu, nanizanka Tv Beograd, 9.40 Naše reke: Reka Soča, oddaja Tv zagreb, 10.10 Računalništvo II, 12. del angleške serije, 17.20 Eskadron letečeih huzarjev, 2. del, 18.40 Turčija, 2. del potopisnega niza, 20.00 Vesela jesen, prenos iz Maribora, 21.35 Zrcalo tedna, 21.55 Sahara, španski film, 23.35 Poročila. Oddajniki II. TV mreže: 14.00 Tiger, jugoslovanski film, 15.30 Festival otroka Šibenik ’85: Baleti (Velika Britanija), 16.30 Žemljica, poljski mladinski film, 18.00 D. Sušič: Tale, pono- vitev 19.00 Tv nadaljevanke, Narodna glasba, 19.30 Tv dnevnik, 20.00 Zvezde, ki ne ugasnejo, zabavnoglasbena oddaja, 20.30 Človek in čas, dokumentarna oddaja, 21.00 Poročila, 21.10 Športna sobota, 21.35 Johan Sebastian Bach, 3. del vzhodnonemške nadaljevanke, 23.05 Tv galerija. TV ZAGREB Prvi program 8.50 TV v šoli, 15.45 Sedem TV dni, 16.15 Poročila, 16.20 TV koledar, 16.30 Narodna glasba, 17.00 Rokomet: Proleter—Naftagas, 18.30 Živeti z naravo, 19.30 Dnevnik, 20.00 Človek iz Hong Konga (film), 21.35 Dnevnik, 21.50 Koncem tedna. TV AVSTRIJA Prvi program 9.00 Poročila, 9.05 TV v šoli, 10.35 Družinski spored, 13.10 Poročila, 14.25 Spored za otroke in mladino, 18.00 Tedenski TV spored, 18.25 V soboto zvečer, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 za Zdaj, gremo, 22.05 Žarišče — Brodway, 23.05 Ameriška glasbena lestvica. Drugi program 16.30 Takrat, 15.35 Tedenski TV spored, 16.00 Iz parlamenta, 17.00 Pesnitev in resnica, 17.45 Kdo me hoče?, 18.00 Pan-optikum, 18.25 Nogomet, 19.00 Filmske novitete, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Dama s kamelijami (film), 22.35 V zadnjem trenutku (film). TV MADŽARSKA 8.30 Ponovitve do 12.20. 14.55 Kaligrafija, 2. del. 15.25 Nega govora. 15.50 Danes v neki hiši, 6. del. 16.55 Otroci Brazilije, reportaža TF. 17.30 Konjeniški šport. 18.25 Kuhajmo, TV lonec. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Čarovniški festival, švicarski film. 21.00 Zvonite za smrt, TV film. 22.05 Grozen lov kralja Sta-ha, beloruski film. 23.50 TV dnevnik. TV KOPER 15.00 Film, 16.30 Tv film, 17.30 Hiša v gozdu, tv film, 18.00 Goober, risanke, 18.30 Kenguru Skippy, tv film, 19.00 Mogočno morje, dokum. oddaja, 19.30 TVD stičišče. 19.50 Humoristična oddaja, 20.25 Film, 21.50 TVD Vsedanes, 22.00 Možje Raf-a, tv film, 23.00 Dama Monsorja, tv film, 24.00 Film. 10.05 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 -Srečanje na pomurskem valu, 12.00 — Spored v madžarskem jeziku, 13.00 — Doma in onkraj meja, 13.30 - V nedeljo popoldne (kmetijska oddaja, humor), 14.30 - Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 17.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. DEŽURSTVO: 9.00 do 13.00 (telefon: 21-23) TVLJUBLJANA 8.40 Poročila, Otroška matineja, 10.05 Derrick, 7. del zahodnonemške nanizanke, 12.00 Ljudje in zemlja, 15.20 Plavanje dojenčkov, sovjetski kratki film, 15.50 D. Kunič—Z. Šotra: Zgodbe iz delavnice, 6. — zadnji del nadaljevanke TV Beograd, 16.35 Poročila, 16.40 Formula 1, zabavnoglasbena oddaja TV Beograd, 17.30 Dežela faraonov, ameriški film, 20.00 G. Mihič: Jaguarjev skok, 20.50 Portret: Pavle Šivic, 21.10 Gari Kasparov, sovjetski kratki film, 21.25 Športni pregled, 22.10 Poročila. Oddajniki II. TV mreže: 9.00 Oddaje za JLA in Nevidni bataljon, slovenski film, 12.00 Gib, ki traja — baletna oddaja (do 12.45), 13.25 Francorchamps: Avtomobilske dirke formule I za VN Belgije, prenos (slov, kom.), 16.00 Nedeljsko popoldne — vključitev v oddajo, 17.10 Premor, 17.15 Njegovo veličanstvo, ameriški film, 18.55 Risanka, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Terra X, dokumentarna serija, 20.45 Včeraj, danes, jutri, 21.05 Filmi Douglasa Sirka: Veličastna obsedenost, ameriški film (do 22.45). TV ZAGREB Prvi program 9.15 Poročila, 9.25 Nedeljsko dopoldne za otroke in mladino, 10.55 Vukov zbor, 12.30 Kmetijska oddaja, 13.30 Jugoslavija, dober dan, 14.30 Hazarder, 15.30 Včasih v nedeljo, 17.20 Njegovo veličanstvo O’Keefe (film), 18.55 Risanke, 19.30 Dnevnik, 20.00 Jaguarjev skok (nadaljevanka), 20.50 Potopis, 21.25 Športni' pregled, 22.10 Dnevnik. TV AVSTRIJA Prvi program 11.00 Tiskovna ura, 12.00 Biblijski kviz, 12.30 Usmeritev, 15.00 Spored za otroke in mladino, 17.35 Klub seniorjev, 18.00 Družinski magazin, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Boginja v Hollywoodu — Greta Garbo, 21.55 V Ameriko in nazaj, 22.40 Nočni studio. TV MADŽARSKA 8.30 Spored za otroke. 14.25 Potuj z nami po Madžarski, 2. del. 15.05 Mednarodni folk-dnevi Kalaka 1984. 15.35 Napoved sporeda. 16.00 Trije debeluhi, TV igra. 17.15 Srečno, kviz. 18.00 Delta. 19.00 Teden, aktualne reportaže. 20.00 Poročila. 20.05 Derrick, kriminalka. 21.05 Pesmi in | plesi iz SZ. 21.15 Albert Szent-Gyorgyi, portret. TV KOPER 12.15 Primomercato, tržnica, predstavitev, prodaja, 17.00 Sherlock Holmes, film, 18.10 Dokumentarna oddaja, 19.00 Film, 20..25 . Košarka — Vicenza, finale evropskega prvenstva,22.10 Formula — 1, 23.00 Dama Monsoroja, 24.00 Film. 16.00 — Po domače, 16.30 — Aktualno v ponedeljek, 16. septembra (šport, Priporočajo vam....), 18.00 - Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. TV LJUBLJANA 8.50 TV v šoli, 10.30 Poročila, 10.35 Tv v šoli, 12.35 Poročila, 17.30 Poročila, 17.35 Poletavček, 13. — zadnji del, 18.05 Na počitnice!, 18.25 Podravski obzornik, 18.45 Zdravo, mladi, 20.05 B. Schroder: Železna cesta, 4. del nemškoju-goslovanske nadaljevanke, 21.10 Aktualno, 22.10 TV dnevnik, 22.25 Glasbena oddaja. Oddajniki II. TV mreže: 17.30 Beograjski TV program, 18.55 Premor, 19.00 Indirekt, oddaja o športu, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Znanost in mi, 20.50 Včeraj, danes, jutri, 21.05 Mali koncert, 21.25 Propagandna oddaja, 21.30 Dinastija, 64. del ameriške nadaljevanke, 22.25 Slike brez okvirja, zabavna oddaja (do 23.10). /O ljubljanska banka Pomurska banka TV ZAGREB Prvi program 8.50 TV v šoli, 16.30 TV v šoli, 17.30 Poročila, 17.35 TV koledar, 17.45 Mirna, Bane in lutke, 18.15 Pokaži mi kako, 18.45 Zdravo mladi, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Izza hrbta (drama), 21.35 Paralele, 22.05 Izbrani trenutek, 22.10 Dnevnik, 22.30 En avtor, en film. Dopisujte v nase glasilo TV AVSTRIJA Prvi program 9.00 Poročila, 9.05 TV v šoli, 10.30 Družinski spored, 13.00 Poročila, 16.30 Spored za otroke in mladino, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Ponedeljkov šport, 21.15 Otok mrožev, 22.05 Peš-avtomobili. Drugi program 17.15 Velemesta sveta, 18.00 Svet živali, 18.30 Colt za vse primere, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Dedek na posodo, 21.15 Čas v sliki, 21.45 Schilling, 22.05 Pot v nežnost (film). gubenska bat tka Pomurska banka TV MADŽARSKA Ni sporeda TV KOPER 14.15 Tv novice, 14.20 Detektiv v copatah, tv film, 15.00 Film, 16.40 Risanke, 17.30 Na meji verjetnega — nenavadni podvig, dok. oddaja, 18.00 Zdravnik in otrok, 18.55 Tv novice, 19.00 Odprta meja, inform. oddaja v slov, jeziku. Videotelex, 19.30 TVD — stičišče, -19.50 Kuhanje — moj konjiček, 20.30 Športni pregled, 21.00 Film, 21.50 TVD — vsedanes, 22.00 Film — nadaljevanje, 22.30 Nečimrnost — Variete. 16.00 - Vrtiljak popevkarskih novosti, 16.30 — Aktualho v torek, 17. septembra (gospodarska tema, Predstavljamo vam..., Iz krajevnih skupnosti) 18.00 - Sotočje, 19.00 -Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. TVLJUBLJANA 9.00 TV v šoli, 10.30 Poročila, 10.35 Tv v šoli, 12.35 Poročila, 17.30 Poročila, 17.35 Pedenjžep, 18.05 Miti in legende: Srednjeveški miti - SLOVO O POLKU IGORJEVEM, nanizanka TV Beograd, 18.25 Koroški obzornik, 18.40 Otok Vis, oddaja TV Zagreb, 19.30 TV dnevnik I, 20.05 Vida Ognjanovič: My name is Mitar, drama TV Beograd, 21.15 Integrali, 22.30 TV dnevnik II. Oddajniki II. TV mreže: 17.25 TV dnevnik, 17.45 Pisani avtobus, otroška oddaja, 18.15 Branje, 18.45 Rock koncert, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Kdo tako lepo poje — narodna glasba, 20.45 Žrebanje lota, 20.50 Premor, 21.00 Včeraj, danes, jutri, 21.15 Revolucija, ki traja — dokumentarna oddaja, 22.00 Brezkončnost sveta: Po brezpotih Kenije, 22.35 Šahovski komentar (do 22.55). TV ZAGREB Prvi program 9.00 TV v šoli, 16.30 TV v šoli, 16.50 Zanimivo potovanje, 17.00 Velika Britanija, 17.30 Poročila, 17.35 TV koledar, 17.45 Pisani avtobus, 18.15 Literatura, 18.45 Noč sredozemskega rocka, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Teme in dileme, 20.55 Dediščina nasilja (film), 22.35 Dnevnik. TV AVSTRIJA Prvi program 9.00 Poročila, 9.05 TV v šoli, 10.30 Družinski spored, 13.00 Poročila, 16.30 Spored za otroke in mladino, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Pokvarjeni junaki, 21.15 Otok mrožev, 22.00 Novosti iz filmskega sveta. Drugi program 17.00 TV v šoli, 17.30 Usmeritev, 18.00 Očarljiva Jannie, 18.30 Colt za vse primere, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Avstrijski kviz, 21.15 Čas v sliki, 21.45 Klub 2. TV MADŽARSKA 9.20 in 15.50 Šolska TV. 10.00 Zajec v klobuku, nemški film. 16.30 Zgodovina živi z nami, 3. del. 17.30 Spoštovano sodišče! 18.00 Spored za tri dni. 18.10 Ne le za žene. 18.30 Narodna glasba. 19.05 Mini studio. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Zgodba ljubezni in prijateljstva, 3. del: Leta (938-1940. 21.05 Studio 85. 22.05 Kazalo. 22.50 TV dnevnik. TV KOPER 14.15 Tv novice, 14.20 Detektiv v copatah, tv film, 15.00 Film, 16.40 Risanke. 17.30 Na meji verjetnega — nenavadni podvigi, dok. oddaja, 18.00 Kenguru Skippy, tv film, 18.30 Tv film, 18.55 Tv novice, 19.00 Odprta meja, inform, oddaja v slov, jeziku, Videotelex, 19.30 TVD — stičišče, 19.50 Življenje v dvoje, 20.30 Tv film, 21.20 TVD — vsedanes, 22.25 Felix Krull, tv nadaljev., 23.30 Zdravnik in pacient. 16.00 — Iz domačega glasbenega arhiva, 16.30 - Aktualno v sredo, 18. septembra (pogovor v živo: 3. občinski samoprispevek v soboški občini tudi za šole, Iz delovnih kolektivov), 18.00 -»21-232« — propagandno-glas-bena oddaja, 19.00 - Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. TVLJUBLJANA 9.15 TV v šoli, 10.30 Po-. ročila, 10.35 TV v šoli, 12.35 Poročila, 17.25 Poročila, 17.30 Račka, L del lutkovne predstave, 17.45 Ch. Dickens: Oliver Twist, 2. del predstave SMG Ljubljana, 18.25 Pomurski obzornik, 18.40 Zvoki godal, 3. del glasbene oddaje, 19.30 TV dnevhik I, 20.05 Vedno nekakšen drugi, isti razlog, dokumentarna oddaja TV Zagreb, 20.50 Propagandna oddaja, 20.55 Film tedna: Črepinje, madžarski film, 22.20 TV dnevnik II. Oddajniki II. TV mreže: 15.55 Bukarešta: Nogomet za pokal Uefa — Dinamo :Vardar, prenos (slov, kom.), v odmoru.........., 17.45 Puppet show, 18.15 Izobraževalna oddaja, 18.45 Narodna glasba, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Športna sreda. TV ZAGREB Prvi program 8.35 TV'v šoli, 15.40 Poročila, 15.45 TV koledar, 15.55 Nogomet, 17.45 Muppets Show, 18.15 Tokovi samoupravljanja, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Športna sreda. TV AVSTRIJA Prvi program 9.00 Poročila, 9.05 TV v šoli, 10.30 Družinski spored, 13.00 Poročila, 16.30 Spored za otroke in mladino, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Feniksov let (film), 22.30 Šport. Drugi program 17.00 Vzgojna oddaja, 17.30 Dežela in ljudje, 18.00 Kviz, 18.30 Samurajevo maščevanje, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Švilena pot, 21.00 Sto umetnin, 21.15 Čas v sliki, 21.45 Kulturni žurnal, 22.30 James Dean in Mojstrovine. TV MADŽARSKA 9.35 in 15.50 Šolska TV. 10.00 Ponovitve: Delta ščit in meč. 1.6.25 Predvčerajšnjim, madžarski film. 18.15 Ireke, portret igralke Irene Bodis, spored studia Pecs, čb. 19.30 TV dnevnik. I9k.55 Raba ETO-Bohemi-ans Praha, nogometna tekma za pokal UEFA, prenos iz Gyora. 21.50 Ervin Šinko: Optimisti, 3. del madžr-ske serije. 23.10 TV dnevnik. ZO (ubljanska banka Pomurska banka TV KOPER 14.15 Tv novice, 14.20 Detektiv v copatah, tv film, 15.00 Film, 16.40 Risanke, 17.30 Na meji verjetnega —• nenavadni podvigi, dok. oddaja, 18.00 Kenguru Skippy, tv film, 18.30 Tv film, 18.55 Tv novice, 19.00 Odprta meja inform, oddaja v slov, jeziku, Videotelex, 19.30 TVD - stičišče, 19.50 Francija v pesmi, 20.30 Nogomet: pokal UEFA — Bukarešta Dinamo— Vardar, 22.15 Ciklus, Gian Maria Volonte, Film -r- Vsakomur svoje. 16.00 - Iz sveta resne glasbe, 16.30 - Aktualno v četrtek, 19. septembra (kultura, Iščemo odgovore na vaša vprašanja, Prispevek s področja SLO in DS), 18.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. TV LJUBLJANA 9.00 TV v šoli, 10.30 Poročila, 10.35 TV v šoli, 12.35 Poročila (do 12.40), 17.30 Poročila, 17.35 Kralj Matjaž in Alenčica, narodna pesem, 17.45 Slovenski impresionisti: Matej Sternen, 18.15 Ples v akvariju, 18.25 Posavski obzornik, 18.40 Florjanovanje, dokumentarna oddaja, 19.30 TV dnevnik I, 20.05 Tednik, 21.10 C. Michelet: Družina Vialhe, 1. del francoske nad., 22.05 TV dnevnik II, 22.20 Retrospektiva domače TV drame — Iz črne kronike — V. Zupan: Vest in pločevina — Strah pred ljudmi, 2. epizoda. Oddajniki II. TV mreže: 17.25 TV dnevnik, 17.45 Beli ciganček, otroška serija TV Skopje, 18.15 Jamsko slikarstvo v BiH, 18.45 Goli z evropskih nogometnih igrišč, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Sonce ponovno vzhaja, 2. del ameriške serije, 21.00 Poročila, 21.05 Umetniški večer — R. Marinkovič: Glorija, predstava gledališča Gavella, 23.50 Šahovski komentar (do 00.10 , TV ZAGREB Prvi program 9.00 TV v šoli, 16.30 TV v šoli, 17.30 Poročila, 17.35 TV koledar, 17.45 Beli ciganček, 18.15 Znanost, 18.45 Evrogol, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Spekter, 21.05 Zabava vas Yves Montand. TV AVSTRIJA Prvi program 9.00 Poročila, 9.05 TV v šoli, 10.30 Družinski spored, 13.00 Poročila, 16.30 Spored za otroke in mladino, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Veseloigra, 21.35 Novo v. kinu, 21.50 V Ameriko in nazaj. 22.35 Po vaji, 23.45 Šah svetovnemu prvaku. Drugi program 17.00 Šport, 17.15 Plava joča mesta, 18.00 TV kuhi nja, 18.30 Samurajevo maščevanje, 19.30 Čas v sliki 20.15 Notranjepolitični ra port, 21.15 Čas v sliki. 21.5C Klub 2. TV MADŽARSKA 9.30 in 15.34 Šolska TV 10.00 Ščit in meč, pon. 2 dela. 16.35 Potepanje v na ravi: Sokolja bodočnost 17.00 Računalnik, 4. del an gleške serije, pon. 17.30 TV borza. 17.40 Pričetek nove ga šolskega leta v šolski TV 18.15 Filmski program 19.30 TV dnevnik. 20.0( Druga žena, TV film. 21.3( Panorama, zun. politika. 22.35 V ateljeu. 23.05 TV dnevnik. TV KOPER 14.15 Tv novice, 14.20 Detektiv v copatah, tv film, 15.00 Film, 16.30 Risanke, 17.30 Na meji verjetnega — nenavadni podvigi, dok. oddaja, 18.00 Kenguru Skippy, tv film, 1830 Tv film, 18.55 Tv novice. 19.00 Odprta meja — inform, oddaja v slov, jeziku, Videoteleks, 19.30 TVD — stičišče, 19.50 Velike razstave. 20.30 Film, 22.10 TVD vsedanes, 22.20 Euiogol, 23.00 Pod zvezdami - Variete. VESTNIK 12. SEPTEMBRA 1985 STRAN 17 Prodam SILAŽNI KOMBAJN MEX II, zelo dobro ohranjen, prodam. Ivan Klobasa, Okoslavci 71. G R-237 OTAVO ZA KOŠNJO PRODAM. Šratovci 38. GR-242 . KOZLIČKA, starega tri mesece, prodam za 7.000 din. Reščič, Crešnjevci 28. GR-248 ZASTAVO 750 SC, letnik 1980, dve novi gumi (145 x 12) in novo hidravlično črpalko za traktor deutz, 38 KM, prodam. Naslov v upravi lista. Le-386 MOTOKULTIVATOR BCS, fre-zo, plug, železna kolesa in gosenico prodam. Vlado Kokot, Ul. 9. maja 1:, Ljutomer (Kidričevo naselje). In-521 KOMBAJN FAHR, primeren za hribovite predele, prodam. Franc Prijol, Libanja 5, p. Ivanjkovci. In-519 TRAKTOR TORPEDO 6006 s kabino, 200 delovnih ur, ugodno prodam. Franc Lukman, Lačaves 10, 62276 Kog, telefon v večernih urah: 062 716-120. In-518 ENOREDNI OBIRALEC KORUZE SIP KK 30 prodam. Raz-križje 18. In-528 TELEVIZOR, čmo-beli, in lipove hlode ugodno prodam. Ko-cen-Brglez, Rinčetova graba 1, Ljutomer. In-527 NOVO HIŠO v središču Lendave, skoraj dograjeno, prodam. Telefon: 75-124. M-3881 KAKOVOSTNO VINO ŠMARNICO, 400 1, prodam. Interesenti se naj oglasijo pri Franju Vinku, Vrhovljan 60, Martin na Muri, 15. septembra dopoldne. M-3881 a MODELE Z VSO TEHNOLOGIJO ZA IZDELAVO STEBROV ZA VINOGRAD prodam za 350.000 din. Enkratna izdelala 60 stebrov, prednapeti beton. Belovič, Gomila 25, p. Kog, telefon 062 716-150. M-3059 MEŠANI GOZD PRODAM. Naslov v upravi lista. M-3960 ŠKODO 110 L, letnik 1972, poceni prodam. Ogled po 18. uri. Jože Horvat, Vučja gomila 89. M-3962 TRAKTOR FERGUSON 402 (angleški), s priključki, prodam. Ocinje 41. M-3964 ZETOR 4718 prodam. Ižakovci 23. M-3965 ZASTAVO 1300 z rezervnimi blatniki in pragi ter svinjsko mast ugodno prodam. Cigut,. Le-merje 1, p. Puconci. M-3966 ELEKTRIČNI ROČNI SKOBELJNIK DN 750 BLACK DECKER prodam. Petanjci 51 b. M-3968 KAKOVOSTNA ŠTAJERSKA VINA (ŠIPON IN RIZLING), 400 I, po 250 din za liter prodam. ' Staneta Rozmana 12, 6. nadstropje, stanovanje 27, ali v soboto in nedeljo po telefonu 062 716-113. M-3969 ZRAČNO PUŠKO (RUSKO), prodam. Krog, Murska 49. M-3970 PLINSKI ŠTEDILNIK, dobro ohranjen, prodam. Prelog, Šalin-ci 16, p. Križevci pri Ljutomeru. M-3972 NAVADNO ZIDNO OPEKO, 4000 kosov, rabljeno, okni in vrata prodam. Stanko Ritonja, * Štefana Kuzmiča 28, M. Sobota. M-3973 RENAULT 4, letnik 1978, prodam. Emil Svetec, Šalovci 145. M-3974 JETTO JL, letnik 1982, 9116 km, prodam. Naslov v upravi lista. M-3974 TRAKTOR URSUS 355 prodam. Vaneča 56, p. Puconci. M-3976 _ F VESTNIK Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer — Izdaja Zavod -za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, Titova 29/1. Ureja uredniški odbor: Štefan Dravec (direktor in glavni urednik), Juš Makovec (pomočnik direktorja in glavnega urednika), Jože Šabjan (odgovorni urednik), Brigita Bavčar, Jani Dominko, Jože Graj, Milan Jerše, Ludvik Kovač, Dušan Loparnik, Feri Maučec (šport), Vlado Paveo, Štefan Sobočan, Janko Stolnik (dopisništvo), Branko Žunec, Gonter Endre (tehnični urednik), Nevenka Emri (lektor). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29/1 — Telefoni: novinarji 21-232, 21-064 in 21-383; direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodarskopropagandna služba in tajništvo 21-064 in 21-383, dopisništvo Gornja Radgona 74-597, dopisništvo Lendava 75-085 in dopisništvo Ljutomer 81-317. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Celoletna naročnina 1.600 din, polletna 800 din; letna naročnina za tujino 318 ASch, 45 DM, 19 Can dol., 13 USA dol., SFR 39; letna naročnina za delovne organizacije 2.000 din. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900-603-30005 Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana 5010O5620-000112-25730-30-4-O1176. Cena posamezne številke je 40 din. Tiska ČGP Večer Maribor. Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. V gostilni Trezrke Sobočan na Hotizi gostov ne manjka, vendar danes pogrešajo mene. POČITNIŠKO HIŠICO NA VA-NEČI NA 10-ARSKI PARCELI, sadovnjak, rodne razne sorte od zgodnjih do poznih, elektrika in voda, dostopna pot dobra, prodam ali zamenjam za parcelo ali starejšo hišo v Murski Soboti ali bližnji okolici. Naslov v upravi lista. VINOGRAD, 25 arov, nekaj sadovnjaka in gozda na lepi sončni legi, primerno za počitniško hišo, v Robadju (Krpec) pri Štrigo-vi prodam. Informacije vsak dan. Kelenc, Gornja Bistrica 143. M-3978 ZASTAVO 750, letnik 1975, v dobrem stanju, prodam. Beltinci, Žitna 12. M-3979 TRAKTOR IMT 558, novejši, prodam. Telefon: 069 23-278. M-3980 POČITNIŠKO HIŠICO v Selu s 50 ari zemlje prodam za 1000.000 din. Putnik, Rjeva cesta 2 b, Ljubljana. M-3981 STAVBNA PARCELA V LENDAVI s kletjo (možnost nadomestne gradnje stanovanjske hiše), velika 10,15 ara in s pripadajočim kmetijskim zemljiščem za vinograd, velikim 35,38 ara, naprodaj. Elektrika in vodovod na parceli. Vse informacije po telefonu (069) 75-124 ali pisno na naslov: Nikola Gerič, Lendava, Partizanska 26. M-3983 DOBIMO SE V CAFE BARU TRI J * Lendavska 19/b, Murska'Sobota KOMBINIRANI ŠTEDILNIK (4 plin, 2 elektrika) prodam. Jančar, Murska Sobota, Ob kanalu 7. M-3985 PEČ 17 K ZA CENTRALNO OGREVANJE PRODAM. Pečarovci 118. M-3986 OPEL KADETT, letnik 1977 november, prodam. Dušan Derva-rič, Dolnja Bistrica 140 a. M-3987 ZASTAVO 750, letnik 1973, barvni televizor BLAUPUNKT in APN 4, letnik 1976, prodam. Ogled popoldne. Anton Pintarič, Hrastje-Mota 91. M-3988 DIVAN, predsobno omaro, manjši regal in prešito odejo prodam. Murska Sobota, Kocljeva 6, stanovanje 6. M-3989 TRAKTOR FERGUSON, 35 KS, s koso prodam. Kolarič, Spodnja Ščavnica 23. M-3990 DRVA - GABROVA IN HRASTOVA prodam. Ivanovci 8. M-3991 SLAMOREZNICO - puhalnik ugodno prodam. Hajdič, Vidonci 143, p. Grad. M-3992 MLADO KRAVO s teletom prodam.. Zrinski, Moščanci 15, p. Mačkovci. M-3993 RENAULT 4, prevoženih 6.000 km, prodam. Šadl, Stara ulica 20. M-3997 FIAT 750, letnik 1973, neregistriran, prodam. Telefon 23-468. M-3998 AUSTIN ALLEGRO PRODAM. Telefon po 18. uri: 23-263. M-3999 SILAŽNI KOMBAJN MEX POTTINGER PRODAM. Perto-ča 97. M-40001 ROČNI SKOBELJNIK ISKRA, malo rabljen, prodam. Andrejci 45. M-4000 PEČ ZA CENTRALNO KURJAVO ugodno prodam. Informacije: telefon 48-227. M-4002 DRVA PRODAM. Ivanovci 15. M-4003 RUSKO BOKARICO, kaliber 12, prodam, Jauk, Skakovci 67. M-*005 SILAŽNI KOMBAJN HAGEDORN, v odličnem stanju, ugodno prodam. Benkič, Vadarci 32. M-4006 BOBNE - MALI KOMPLET, prodam. Telefon: 71-393. M-4008 TRAKTOR STEYR, 28 KM, razstavljen, prodam. Hodoš 10. M-4011 KABINO ZA TRAKTOR URSUS 335, novo, nerabljeno, prodam. Gančani 223 (HRAŠČI-CE). M-4013 KABINO IMT 560 prodam. Po-znanovci 10, p. Mačkovci. M-4015 FORD TAUNUS 1,3 L prodam. Trnje 158. M-4017 MALE PUJSKE PRODAM. Krajna 37. M-4018 MLADIČE NORVEŠKIH HIBRIDNIH DIHURJEV odlične kvalitete krzna v vseh barvah prodam. Povprečje mladih v leglu od 7-14. Telefon: 062 631-607. Po 15. uri. ZELO LEPO KORUZO s 60-ar-ske njive, primerno za siliranje ali zrnje, prodam. Krašči 18 — pri žagi. M-4019 ZASTAVO 750 PRODAM. Gančani 146. M-4020 TRAKTOR TOMO VINKOVIČ PRODAM. Moravske Toplice, Lešče 1. M4020 VARNOSTNO KABINO ZA TRAKTOR, novo, prodam. Veržej 86. M-4021 KOMBAJN ZMAJ 780 UGODNO PRODAM. Naslov v upravi lista. M-4022 KORUZO NA STORŽIH, lansko, prodam. Režonja, Renkovci 43. M-4023 KOSILNICO BCS prodam. Ignac Žerdin, Mala Polana 90. M-4024 HIŠO V PETANJCI H 76, takoj vseljivo, prodam. Informacije: 041 327-938. M-4025 HIŠO Z GOSPODARSKIM POSLOPJEM in 4 ha POSESTVA PRODAM. Naslov v upravi lista. M-4026 POHIŠTVO ZA SPALNICO PRODAM. Karoli, Vrtna 3, M. Sobota. M-4028 MALE PUJSKE PRODAM. Rankovci 13. M-4029 TRAKTOR STEYR 280 a, 100 KS, generalno obnovljen, in cisterno CREINA, 2700 1, prodam. Zvonko Horvat, Žižki 67, telefon 70-047. M-4030 MLATILNICO, širina 107, prodam. Bačič, Pečarovci 46. M-4034 MALE PUJSKE PRODAM. Rakičan, Panonska 66. M-4035 SPECTRUM 48 K z dodatno opremo in programi prodam. Telefon od 8. do 14. ure: 22-320. M-4036 PRALNI STROJ GORENJE IN MEŠANE suhe plohe prodam. Gornji Petrovci 69. M-4037 STANOVANJSKO HIŠO z gospodarskim poslopjem v Filovcih 1 (pri avtobusni postaji) prodamo. Informacije: Beltinci, Ravenska 28 b ali po telefonu 71-427 in 76-218. M-4038 TRAKTOR URSUS 335 s koso prodam. Gornja Bistrica 28 a. M-4042 KORUZO ZA SILAŽO, 4-vrstni sadilec za koruzo BECKER in stiskalnico za baliranje sena in slame prodam. Mlajtinci 26, p. Martjanci. M-4043 VRSTNO HIŠO Z ZELENICO IN VRTOM PRODAM. Murska Sobota, Naselje 14. divizije 9. M-4044 SADIKE CIPRES PRODAM. Černelavci, Tavčarjeva 4. M-4055 POHIŠTVO ZA SPALNICO prodam. Bakovci, Prečna 10. M-4056 OSEBNI AVTO LADA 1600, letnik 1980, in rabljeno dvokrilno okno (140 x 140) z leseno roleto naprodaj. Telefon 21-198 ali 21-678. M-4057 ZASTAVO 101, obnovljeno, pro dam. Čopova 22, M. Sobota. M-4058 RENAULT 4, letnik 1977, prodam. Jože Bertalanič, Pertoča 98 M-4059 IZRUVAČ KROMPIRJA PRO DAM. Naslov v upravi lista. M-4060 ZASTAVO 101, december 1977, ugodno prodam. Oglasite se po telefonu 21-011 do 15. ure, kasneje pa 22-840. M-3872 PEČ ZA CENTRALNO OGREVANJE, 30.000 kalorij, dobro ohranjeno, prodam. Krog, Plečnikova ul. 65. M-4045 HIDRAVLIČNO KOSO ZA STEYR 18 in tridelne težke brane ter 15 arov mešanega gozda prodam. Kuštanovci 2. M-4046 GOLF (na bencin), letnik 1980, ugodno prodam. Geza Maček, Puconci 22 c. M-4047 FIAT 124 prodam. Flisar, Černelavci, Prvomajska 92 ali telefon po 16. uri: 22-698. M-4049 ŽENSKO KOLO, rabljeno, prodam. Marija Horvat, Murska Sobota, Kocljeva 4/2. M-4052 ŠMARNICO, 100 I, in nov varnostni lok za FERGUSON 539 prodam. Lipovci 50. M-4084 FIAT 750, letnik 1980, prodam. Ogled po 16. uri. Cankarjevo naselje 3. M-Im GARDEROBNO OMARO, OMARO, primerno za dnevno sobo ali spalnico in kavč prodam. Ogled dopoldne: Prežihova 5. M-mm GARSONJERO V MURSKI SOBOTI PRODAM. Informacije: Hujs, telefon 22-201. M-4004 KRAVO, staro osem let, brejo, dobro mlekarico, prodam. Jožef Mužinčič, Šafarsko 33. IN-532 TRAKTOR STEYR, letnik 1960 s priključki ali brez, prodam. Čentiba 418 b ali telefon 75-770. Le-390 ORIGINALNI LOK - KABINO ZA TRAKTOR FIAT ŠTORE prodam. Alojz Zupanec, Ra-domerščak 12, Ljutomer. In-535 STISKALNICO ZA GROZDJE, 100 1, prodam. Telefon 75-577. Le-392 TRAKTOR FERGUSON 533 DE LUXE prodam. Kapca 31. Le-393 NJIVO V LAPŠJNU (ŠTUK), Martin na Muri, veliko 84 arov in 13 m2, prodam. Informacije po telefonu vsak dan po 16. uri: 042 811-954. M-OP LJUBITELJI ŽIVALI POZOR! PSIČKO PASME DOBERMAN, rjave barve, zelo visoke kakovosti, staro 4,5 mesece prodam. Oglasite se na naslov: Ivan Bujan, Godeninci 35, 62277 Središče ob Dravi, ali po telefonu 062 711-150. M-MM OKROGEL IN REZAN SMREKOV LES ZA OSTREŠJE PRODAM. Naslov v upravi lista. M-4061 MALE PUJSKE PRODAM. Večjo sobo s posebnim vhodom oddam. Krog, Plečnikova 14. M-4063 AVTORADIO IN PET LETNIH GUM s platišči (155 x 13) ter rezervne dele za VAUXHALL prodam. Telefon 24-873. M-4064 LEGLO KALIFORNIJSKIH ČRVOV PRODAM. Kličite v petek po telefonu 062 302-957 od 16. do 19. ure ali pišite na naslov: Jože Čolnik, Romihova 19, Maribor. M-40065 10 VRAT - LUŽENI HRAST, navadna in z nadsvetlobo prodam. Telefon v četrtek in soboto do 13. ure: 72-412. M-4066 BMW 1800 prodam tudi po delih. Lipa 84. M-4067 HIŠO z gospodarskim poslopjem pri Gradu in 2,5 ha zemlje okrog hiše prodam. Informacije: Jurij 7 d. M-4069 Kupim ŽITNI KOMBAJN ZMAJ KUPIM. Jože Raušl, Savci 62, p. Tomaž pri Ormožu. In-522 MOPED APN na 4 prestave, lahko tudi nevozen, kupim. Ponudbe s ceno pošljite na naslov: Franc Krauthaker, Banfi 188, p. Štrigova. In-43I DOMA GAŠENO APNO KUPIM. Telefon: 24-482 ali 71-522. M-4007 MOTOR ZA DIANO KUPIM. Stanislav Čuk, Zenkovci 8, p. Bodonci. M-4033 ZDOMEC KUPI ENOINPOLSOBNO ALI DVOSOBNO STANOVANJE V BLOKU V MURSKI SOBOTI, centralno ogrevano. V poštev pridejo stanovanja v pritličju ali v prvem nadstropju. Informacije na upravi Vestnika ali popoldne po telefonu 25-201. M-RK Sobe OPREMLJENO SOBO. ODDAM DVEMA DIJAKINJAMA - TAKOJ ALI PO DOGOVORU. Bakovska cesta št. 17. M-4016 OPREMLJENO SOBO S KOPALNICO ODDAM ŽENSKI. Telefon 21-596. M-3971 SOBE ODDAM FANTOM. Naslov v upravi lista. M-3989 STANOVANJE ALI MANJŠO HIŠO vzamem v najem. Naslov v upravi lista. M-GK Zaposlitve GOSTILNA HORVAT--LOVE-NJAK, Polana pri Murski Soboti, zaposli žensko za pomoč v kuhinji (nekaj ur dnevno v popoU danskih—večernih urah). Plača dobra. Nastop službe takoj. Telefon 23-282. M-MM Razno PREKLIC! Preklicujem veljavnost vozniškega dovoljenja B kategorije, izdano 16. maja 1971 v Omišu št. 920. Miladin Perič, Omiš. M-4009 PREKLIC! Preklicujem veljavnost spričevala za 2. letnik SCTPU M, Sobota, kovinarske smeri, izdano za šolsko leto 1981/1982. Drago Kranjec, Nuskova 53, p. Rogašovci. M-4010 INVALID, manjši posestnik, išče starejšo žensko, za pomoč pri lažjih delih. Hrana in stanovanje preskrbljena. Naslov v upravi lista. M-4031 GOSTILNA SIJARTO PUCONCI, vabi v petek, 13., v soboto, 14. in v nedeljo, 15. septembra, na DOMAČE KOLINE Z BUJ-" TO REPO. M-4048 ZA IZDELAVO BETONSKIH STEBROV ZA OGRAJE, BRAJDE, SADNIH DREVES, VINOGRADOV, VRTNIH ROBNIKOV, TRAVNIH PLOŠČ, REŠETK ZA REJO SVINJ IN GOVED TER DRUGEGA SE OGLASITE V MURSKI SOBOTI, Mladinska 36. M-4053 KAVČ ZAMENJAM ZA DRVA. Banfi, Murska Sobota, Miklošičeva 19. M-3963 PREKLIC! Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala, izdanega za šolsko leto 1984/1985 na SCTPU M. Sobota. Žarko Dukič, Lendava, Rudarska 11. M-3967 GARAŽO VZAMEM V NAJEM ALI KUPIM. Rodimir, Mojstrska 1, telefon 26-208. M-3996 PREKLIC! Preklicujem veljavnost spričevala Srednje družboslovne in ekonomske šole M. Sobota, za šolsko leto 1979/1980. Jože Ošlaj, Murska Sobota, G. Maistra 17. M-4067 STRAN 18 VESTNIK 12. SEPTEMBRA 1985 Smrt se izlila je v bledo obličje, pogled je zaplaval v neznani pokoj, ni več trpljenja, ne bolečine, življenje je trudno končalo svoj boj. (Gregorčič) ZAHVALA Mirno in tiho, kakor je živela, nas je v 63. letu zapustila naša draga žena, mama, stara mama in .tašča Irma Čahuk roj. Novak iz Križevec v Prekmurju Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so sočustvovali z nami, nam pomagali, darovali vence in cvetje ali prispevali v dobrodelne namene, nam izrekli sožalje ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala zdravnikom in osebju kirurškega oddelka bolnišnice v Murski Soboti za nego in zdravniško pomoč, duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku KS Križevci za poslovilne besede. " Žalujoči: mož Bela, sin Belek z ženo Ireno, vnuk Boštjan in drugo sorodstvo Besed ni, ki bi povedale našo žalost. Praznina je velika, napolnjena do vrha in ne moremo dovolj toplo reči HVALA! ZAHVALA• Ob nenadni, boleči in nenadomestljivi izgubi naše ljubljene mame, stare mame, tašče in sestre Marije Škalič roj. Golob iz Maribora se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so nam v najtežjih trenutkih pomagali, stali ob strani, nas tolažili, nam ustno ali pisno izrazili sožalje, darovali vence in cvetje, v spomin na pokojnico darovali v dobrodelne name- ne ter jo od blizu in daleč v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti izpred hiše žalosti na pokopališče v Sebeborcih. Prisrčna hvala č. duhovščini g. Novaku, Jošarju in bratoma Balažič za poslovilne in lepe tolažilne besede, pevskemu zboru evang. verske občine Puconci za odpete žalostinke ter verskima občinama iz Maribora in Apač. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi. Maribor, Sebeborci, 13. avgusta 1985 Žalujoči: VSI NJENI NAJDRAŽJI ZAHVALA V 74. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga žena, mama, stara mama in prababica Rozalija Kranjec iz Sela Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje. Posebna zahvala družini Kianec iz M. Sobote za pomoč med njeno boleznijo, g. duhovniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Zahvala tudi gasilcem in govorniku KS za besede slovesa ob odprtem grobu. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Selo, 31. avgusta 1985 Žalujoči: mož Jože, sin Koloman z ženo Agnezo, hčerka Marija z možem Aleksandrom, vnuki Erika, Marija in Aleksander ter pravnuk Aleksander Ljubezen, delo in trpljenje bilo tvoje je življenje, nam pa ostali sta praznina in velika bolečina. Boleča je resnica, ko se zavedamo, da nas je nepričakovano, v 71. letu starosti, za vedno zapustil ljubljeni mož, oče, stari oče, brat in stric Franc Lang iz Serdice Težko najdemo besede, ki bi izrazile hvaležnost vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih pomagali, nas tolažili, sočustvovali z nami in nam izrekli sožalje. Hvala vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti ter njegov grob okrasili z venci in šopki cvetja. Posebna hvala vsem sorodnikom, sosedom, posebno pa tistim, ki so nam kakorkoli pomagali. Hvala g. župniku od Grada za ganljive besede in pevcem za odpete žalostinke ter predstavniku vaškega odbora za poslovilne besede ob odprtem grobu. Serdica, 27. avgusta 1985 Neutolažljiva žena Marija, sin Franc z ženo Marico, vnuka Damijan in Gabrijela, brata Karel in Janez ter sestra Ivana z družinami in drugo sorodstvo Minilo žalostno je leto dni, zapustil dom in svoje drage si, na tvojem grobu rože le cveto, ki z grenkimi solzami jih svežima. V SPOMIN 15. septembra bo minilo'žalostno leto, odkar nas je v 27. letu starosti tragično, brez slovesa v prometni nesreči za vedno zapustil dragi mož, očka, brat in zet Elemir Kovač iz Domanjševec Prekratka so bila leta, ki smo jih preživeli skupaj. Spomin nate bo ostal v naših srcih do konca dni. Hvala vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov prerani grob. VSI TVOJI NAJDRAŽJI Oh. kako bi rad poslušal, gledal, sedel med vami, ktero vmes povedal, pa me tišči teptan nad mano prerani grob teman. ZAHVALA 26. avgusta 1985 nas je po hudi in mučni bolezni v 57. letu starosti zapustil naš ljubi mož, dragi oče in dedek Štefan Sreš iz Melinec 157 Prisrčno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem pd blizu in daleč, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje, nam pa ustno ali pisno izrekli sožalje. Posebna zahvala njegovim sodelavcem iz VGP, OZD Mura, KS Melinci IMP tozd Blisk in ABC Pomurki za podarjene vence. Iskrena hvala tudi osebju pljučnega oddelka soboške bolnišnice, Onkološkega inštituta Ljubljana in osebju ZD Beltinci za lajšanje bolečin med njegovo težko in neozdravljivo boleznijo. Zahvaljujemo se tudi kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, darovalcem za sv. maše in za druge dobrodelne namene, posebno govorniku KS tov. Jožetu Horvatu za izrečene poslovilne besede ob odprtem grobu. Še enkrat vsem in vsakemu posebej — iskrena hvala! Žalujoči: žena Marija, sinovi Alojz, Jože in Štefan ter hčerka Minka z družino in drugo sorodstvo Po livadi se oziramo, hiša prazna tam stoji, vrata nemo so priprta, ker tebe draga mama več tam notri ni. ZAHVALA 30. avgusta I985,.se je v 72. letu starosti po dolgi in težki bolezni za vedno poslovila od nas naša draga mama, babica, prababica in sestra' Etelka Valeč roj. Čurman iz Sotine 86 Ob težki izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam priskočili na pomoč, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter drago pokojnico pospremili na njeni zadnji poti. Lepa hvala zdravstvenemu osebju, duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, godbi na pihala in tov. Ernestu za izrečene poslovilne besede v imenu . KS Rogašovci. Vsem še enkrat — prisrčna hvala! Žalujoči: hčerka Erna ter sinovi Viktor, Alojz in Karet z družinami, vnukinje, vnuki, pravnuk, sestre z družinami in drugo sorodstvo VESTNIK 12. SEPTEMBRA 1985 STRAN 19 v besedi in sliki Še b sporih v Lovski družini Prosenjakovci Po razčiščevanju na zboru komunistov se razprtije, ki že nekaj časa vladajo v Lovski družini Prosenjakovci, še vedno niso uredile. Razmere so se celo tako zaostrile, da so morale še enkrat poseči vmes občinske družbenopolitične organizacije, Lovska zveza Prekmurja in celo Lovska zveza Slovenije. Predstavniki vseh teh in člani lovske družine so se konec prejšnjega tedna zbrali na skupnem sestanku, da bi kritično in samokritično spregovorili o nastalih težavah, predvsem pa razčiščevanje pripeljali do konca. Vendar vse kaže, da tudi ta sestanek ni dosegel cilja, saj so še vse razprave vrtele okrog istih vprašanj, največkrat okrog čenč, ki na takšne sestanke sploh ne bi smele soditi. Spor med posamezniki bi morali rešiti prizadeti sami, ne pa v dogajanja vpletati lovske družine, ki lahko zaradi tega izgubi tudi na ugledu. Kdor se ne more podrejati Nepotrebne razsežnosti volji in odločitvam večine, za tega ni mesta v lovski družini, smo lahko večkrat slišali v razpravi, zato je toliko bolj čudna odločitev razsodišča Lovske zveze Slovenije, ki je sklep o črtanju članstva za nekatere posameznike ponovno vrnila v razpravo in obravnavo v lovski družini. To pa še toliko bolj, ker črtanje iz članstva v družini še ne pomeni črtanja iz lovske organizacije. Sicer pa je po vseh teh maratonskih razpravah človek dobil občutek, da srž problemov ni le v nespoštovanju obveznosti posameznikov, pač pa v razprtijah-med posamezniki. Nesporazume pa naj rešijo ti posamezniki med seboj, brez vmešavanja od zunaj. Navsezadnje so pred občinskimi družbenopolitičnimi organizacijami mnogo pomembnejše naloge kot reševanje sporov med posamezniki. L. Kovač Lendavčani niso bili na taboru V planinskem domu Mangart v Kanalski dolini je bil tridnevni tabor mladinskih manjšinskih organizacij. Udeležile so se ga manjšinske organizacije iz Furlanije-Julijske krajine, Slovenije, Koroške in Madžarske; tokrat so govorili predvsem o položaju in problemih Slovencev v Videmski pokrajini. Letošnjega tabora se niso udeležili lendavski mladinci. Za glavni vzrok navajajo majhna finančna sredstva. Prihodnje leto je predvideno srečanje mladinskih manjšinskih organizacij v Lendavi, na njem pa bodo govorili o položaju Madžarov v Sloveniji. BERKOVC! 7A VAŠKI PRAZNIK - NOVA V nedeljo so krajani Berkovec proslavili svoj vaški praznik. To slavje so povezali tudi z otvoritvijo 585 metrov nove asfaltirane CESTA kaj neugoden) gospodarski položaj v občini, pri tem pa izpostavil uspešno osuševanje 700 hektarjev zemljišč na območju krajevne Narodnostni Prleška bratva 85 V letošnjem letu so člani društva kmetijskih inženirjev in tehnikov pripravili novost na Prleški bratvi: izbor lepotice bratve 85. Med vsemi najlepšimi je trak miss, po oceni obiskovalcev, prejela Melita Novak iz Ljutomera. Nagrado, 10.000 dinarjev, in praktična darila ji je izročil Rudi Sever. Tudi letos — kot že dvanajst let, — so v Ljutomeru priredili veliko Prleško bratvo v organizaciji domačega društva kmetijskih inženirjev in tehnikov. Gre za kultur-no-turistično prireditev. Kulturni navdih so ji dali Ljutomerski oktet, pihalni orkester Kuda Ivan Kaučič in folkloristi ter recitatorji, turističnega pa vsi drugi dogodki na bratvi: ponujanje prvega grozdja, nastop Martina Sagnerja-Du-deka, izbor lepotice bratve in seveda že tadicionalno tekmovanje v huškanju. Tudi letos so obiskovalcem omogočili ogled Ljutomerske kleti in poskušnjo najboljšega, kar premorejo ljutomerski vinogradniki v družbenem sektorju. Kljub ničkaj ugodnemu vremenu — na koncu, proti polnoči, je dež skorajda prekinil veseljačenje ob glasbi Fantov treh dolin — se je bratve udeležilo veliko obiskovalcev, ki so se lahko okrepčali ob domačih posebnostih — pristni ljutomerski kapljici, kvasenicah, kotletih in čevapčičih. n . vrtec v Števanovcih Že nekaj let je povzročalo skrbi, ker zaradi pomanjkanja vrtca Števanovčani niso imeli možnosti, da bi v svojem kraju vpisali v vrtec otroke stare od 3 do 6 let. Pred vstopom v šolo so sicer za 6-letne otroke organizirali šolo, in sicer dvakrat tedensko v osnovni šoli. Res, da je tu delo potekalo strokovno, ni pa bil rešen osnovni problem varstva otrok. Te dni smo izvedeli, da bodo v tem kraju oktobra odprli narodnostni vrtec. Graničarji so v ta namen odstopili prazno stavbo, nekdanje stanovanje za oficirje. V tej pritlični hiši bodo uredili za potrebe vrtca eno večjo dvorano, sobe za igro, počitek, pisarno in druge potrebne prostore. Kosila bodo pripravljali v sosednjem pionirskem taboru. 15. oktobra bo prevzelo to preurejeno stavbo 20 malčkov. Otroke bosta vzgajali, v madžarskem in slovenskem jeziku, dve vzgojiteljici. Franc Kapun je prerezal trak in tako cesto simbolično predal v uporabo. ceste skoz vas. Naložbo so uspeli uresničiti z združenimi sredstvi krajevnega samoprispevka, območne vodne skupnosti Mura iz Murske Sobote, Kmetijske zadruge Ljutomer—Križevci in si-sa za komunalo občine Ljutomer. Slavnostni govornik je bil Anton Kosi, predsednik IS SO Ljutomer, ki je v svojem govoru poudaril predvsem sedanji (do- skupnosti Logarovci—Berko vci ter gradnjo zadrževalnika na površini 170 hektarjev, kjer so tudi kmetijska zemljišča. Spregovorila sta še Alojz Štuhec, predsednik sveta KS Logarovci—Ber-kovci, ter Franc Kapun, predsednik gradbenega odbora za novo cesto, ki jo je tudi odprl. Posameznikom, ki so pri gradnji največ pomagali, pa je izročil priznanja in zahvale. D. L. Končno (delni) dvojezični pouk Z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE MURSKA SOBOTA Vinjenost vzrok za večino prometnih nesreč 2. septembra ob 14.55 se je na magistralni cesti v Lipovcih zgodila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Drago Horvat iz Gančan je peljal iz M. Sobote proti Beltincem. Ko je Uničeno letalo Utva 75, ki je s pilotom Stanislavom Petrovičem strmoglavilo v Lendavsko jezero v Kraščih na tradicionalni letalski prireditvi 1. septembra letos, ki so jo pripravili Aero klub Murska Sobota, vaška skupnost in gasilsko društvo Krašči. Za letenje nad jezerom in okolico so imeli organizatorji dovoljenje Zveznega komiteja za promet in zveze. Na prireditvi so člani Aero kluba Murska Sobota prikazali letenje in padalske skoke. Kot so sporočili predstavniki Aero kluba Murska Sobota na tiskovni konferenci, je do nesreče športnega letala UTVA 75 s pilotom Stanislavom Petrovičem prišlo pri drugem nizkem nadletu gladine jezera, ko je letalo v ostrem levem zavoju udarilo ob gladino jezera. Po nesreči je ekipa gasilcev GD Murska Sobota, ki je dežurala s čolnom na jezeru, bliskovito ukrepala in izpod vodne gladine in razbitin letala potegnila hudo poškodovanega upravnika Aero kluba Murska Sobota Stanislava Petroviča, ga prepeljala do obrežja, nato pa so ga z rešilnim vozilom prepeljali v soboško bolnišnico. Čez dva dni so ga prepeljali na Univerzitetni klinični center v Ljubljano, kjer se njegovo zdravstveno stanje izboljšuje. Izkušena posadka RSNZ je s helikopterjem dvignila poškodovano letalo iz jezera. Kraj nesreče pa si je ogledala tudi komisija Zveznega inšpektorata za ugotavljanje vzrokov letalskih nesreč. F. M. pripeljal do križišča ceste proti Lipovcem, je prehitel poltovorni avto varaždinske registracije, hkrati pa dohitel kolesarja Štefana Gelta iz Lipovec, ki je zapeljal na levo, da bi zavil v Lipovce. Horvat je zaviral, toda zaradi neprimerne hitrosti je zadel kolesarja, ki je padel po cestišču in se huje telesno poškodoval. Voznik je kazal znake vinjenosti, zato je bil odrejen strokovni pregled. 3. septembra ob 19. uri je voznik kolesa z motorjem Silvester Muhič iz Strahovec vozil skozi Ključarevce proti Logarovcem. Med vožnjo si je popravljal jopico, zato je zapeljal na levo stran cestišča in trčil v osebni avtomobil Stanka Kavaša iz Banovec. Pri nesreči je bil kolesar lažje telesno poškodovan, alkotest pa je pokazal znake vinjenosti, zato je bil odrejen strokovni pregled. 4. septembra ob 20.55 je neznani voznik osebnega avtomobila v Prodanovcih pri prehitevanju zadel peško Gizelo Sečko. Pri nesreči je bila hudo telesno poškodovana, čez nekaj ur pa so miličniki izsledili storilca Janeza Celca iz Gorice, ki je kazal znake vinjenosti. 5. septembra ob 14.30 je iz POJASNILO Gasilci iz Gomilic so nas opozorili, da smo v Vestniku 29. avgusta pomotoma zapisali pomoč gasilcev iz Tešanovec v požaru pri Ivanu Antolinu v Gomilicah. Ti niso bili na požarišču, pač pa gasilci iz Turnišča, Lipe, Renkovec in Nedelice. Križevec pri Ljutomeru proti Ra-dencem šolski avtobus peljal otroke, med njimi tudi 7-letnega Č. B. iz Stare Nove vasi. Ko je voznik avtobusa ustavil na neurejeni avtobusni postaji, so otroci izstopili. Iz smeri Radenec je pripeljal Jože Časar iz Portoroža, ki ni ustavil vozila, in je zadel otroka Č. B., ko je le-ta prečkal cesto. Otrok je dobil telesne poškodbe, voznik pa ni počakal na kraju nesreče, vendar so ga miličniki kmalu izsledili. 6. septembra ob 20.30 se je voznik motornega kolesa Emil Vrečič iz Strukovec peljal proti Puževcem. Ko je pripeljal do gostilne Šiftar v Strukovcih, je zaradi vinjenosti padel in se telesno poškodoval. Vozil je brez vozniškega dovoljenja in neregistrirano motorno kolo. Odredili so strokovni pregled voznika. 6. septembra ob 10. uri je voznik tovornega avtomobila Ivan Vuk iz Dolnje Bistrice vozil iz Beltinec proti Murski Soboti. Pri asfaltni bazi v Lipovcih je dohitel kolesarja Franca Pivarja iz Lipe in ga zaradi pretesnega prehitevanja zbil po cestišču. Kolesar je dobil telesne poškodbe. Voznik prometne nezgode ni prijavil, vendar so ga delavci milice izsledili. * 9. septembra ob 0.44 se je voznik osebnega avtomobila Ivan Jergovič iz Babinec peljal po Jeruzalemski cesti v Ljutomeru. Vozil je brez vozniškega dovoljenja in vinjen, zato je trčil v pešca Vladimirja Fajarja iz Globoke in mu prizadejal hude telesne poškodbe. Odredili so strokovni pregled voznika. Lahko bi rekli, da je to šolsko leto za porabske Slovence prelomno, kajti v osnovnih šolah so naposled začeli uvajati (delni) dvojezični pouk. Dogovorjeno je, da bodo v obeh jezikih — madžarskem in slovenskem — poučevali spoznavanje narave in petje, in sicer od 1. razreda naprej, od 5. razreda naprej pa bo dvojezičen predmet zgodovina. Še nadalje pa bodo imeli tudi slovenščino kot reden predmet, kot je bilo to doslej. Kot kaže, pa še niso rešili vseh problemov, ki so se pojavili ob uvajanju dvojezičnosti pouka. Tako na podružnični osnovni šoli v Sakalovcih (od 1. do 4. razreda) zaenkrat še nimajo učitelja, ki bi toliko obvladal slovenščino, da bi lahko poučeval petje in spoznavanje narave v obeh jezikih; v Števanovcih se (najbrž) zatika pri ustrezni usposobljenosti učitelja za zgodovino, v Monoštru pa je bilo premalo prijav za dvojezičen prvi razred — namreč le 12 učencev, tako da je v tem razredu še več učencev, ki jih starši niso prijavili k slovenščini. Ostaja torej vprašanje, kako organizacijsko rešiti to zadevo. Če bi bilo vsaj 15 prijav, potem bi bil to samostojen razred. Gre za novo osnovno šolo v Monoštru, za katero so ob načrtovanju sicer predvidevali, da naj bi bila to centralna dvojezična osemletka za vse porabske šolarje, v ta na- men bi zgradili tudi internat, vendar so obveljala prizadevanja tistih, ki so menili, da je za otroke bolje, če obiskujejo šolo v domačem kraju oziroma v neposrednem okolju, kjer se kot pogovorni jezik uporablja tudi slovenščina. V Monoštru pa temu v glavnem ni tako, kajti to je več ali manj madžarsko naselje, kjer je od okrog 6 tisoč prebivalcev le blizu 800 pripadnikov slovenske narodnosti, med njimi pa malo staršev, ki bi svoje otroke učili materinščino. Ostaja tudi vprašanje, zakaj zdaj slovenščina ni več obvezna za šolarje (do 4. razreda) iz Slovenske vasi, kjer so v tem šolskem letu ukinili podružnično šolo, tako da vsi učenci iz tega monoštrskega zaselka zdaj obiskujejo pouk v Monoštru. Še najbolje so se na spremembe v novem šolskem letu pripravili na osemletki na Gornjem Seniku, kjer nameravajo poleg omenjenih dvojezičnih predmetov nadaljevati s poskusnim poučevanjem v madžarskem in slovenskem jeziku tudi pri biologiji na razredni stopnji. Tudi drugje so morda med tem že rešili to ali ono težavo, sčasoma pa bodo najbrž našli tudi ustrezne rešitve za vse probleme. Pomembno je, da so vendarle storili korak dalje pri izobraževanju otrok v maternem, to je slovenskem jeziku. JOŽE GRAJ IZREDNA PONUDBA MODULARNEGA BLOKA 6/1 • September • Do 50 km brezplačni prevoz • Nad 50 km 8 % popust • Informacije: KRIŽEVSKE KRIŽ EVC PR BOREČI 36 OPEKARNE L J U T O M E R U 69242 KRIŽEVCI PRI UUTOMERU tel.: 82-517 ali 82-552 Prodaja: Križevske opekarne in vse trgovine z gradbenim materialom