s«to XLVIII - št. 72 - CENA 105 SIT GLAS os* Kranj, torek, 12. septembra 1995 Močno deževje po štirih letih povzročilo ponovno poplave V nekaj urah četrt metra vode podrti mostovi, usadi, razdrte ceste, poplavljene tovarne, zasute hiše, poplavljeni Železniki. Škode za več letnih občinskih proračunov. Gorenjska Banka Banka d poAuhom VIŠJE OBRESTI ZA VEZANE VLOGE ^ zgornjih Železnikih so lahko ljudje samo nemočno opazovali vodo, ki jim je vdirala v hiše. Nalivi, ki so iz četrtka na Petek in zlasti v petek dopoldne sprožili prav neverjetni vodni udar hudournikov s strmih bregov v zgornji Selški dolini, v cerkljanski x** idrijski kotlini, v Davči Sorici, posebno hudo pa je °ilo v Baski grapi, so pp stinh letih ponovno povzročili ka- tastrofalne poplave. Največ škode je bilo na cestah in poteh, saj je voda dobesedno odplavila dolgoletni trud ljudi, številni usadi pa poleg cest ogrozili tudi nekaj niš. Poplavljeni Železniki, raztrgana cesta v Železnikih, med Podroštom in Podbrdom, od sveta odre- zan del Davče, Novaki, poplavljena tovarna Bača, porušeni praktično vsi mostovi čez hudournike, zemeljski plaz, ki ogroža tovarno ETA Cerkno, zatrpane ceste vseh kategorij od gozdnih, krajevnih, do lokalnih in magistralnih, so žalostne posledice dne, ko je v neverjetnem deževju v enem dnevu podla z neba takšna količina vode, kot je to povprečno normalno v dveh mesecih. V občini Železniki ocenjujejo, da bo škode približno enako kot leta 1990, v občini Cerkno pa so po prvih ocenah izračunali, da je škode za dva občinska proračuna. Ljudje so si ob pomoči gasilcev na vso moč prizadevali, da bi preprečili najhujše, vendar se je tudi tokrat potrdilo, kako neubranljiva je deroča voda. Še enkrat se je tudi potrdilo, da nas poplave ne izučijo, da je zanemarjena obramba pred njimi, pa tudi pri pri urejanju vodotokov se v takem primeru pokažejo grehi. Poleg ljudi, ki so se takoj po dežju lotili odpravljanja posledic na svojem, po izjavah županov vse službe: cestnih podjetij, podjetij za urejanje hudournikov, gozdarjev, komunalnih podjetij ter krajevnih skupnosti zaslužijo vso pohvalo za takojšnje ukrepanje, seveda pa bo potrebno kar precej časa za to, da se odpravijo učinki nenavadnih vremenskih okoliščin. Več o tem na 7. strani. • Š. Žargi Od ceste v Davčo ponekod ni ostalo ničesar. Namesto ceste je zdaj le hudourniško krito. »»»»•iifiiiMDniiiiMMioiiigitinviiMim.uni....................................... -----.............................. t M|)...........iiiMimcininnniiiiininnin m>...............mi.....miiihmi **ha ni tako vroča... V Planiki ne bo tisoč odvečnih delavcev ^vet kranjskih sindikatov je v pogajanjih z vodstvom Planike dosegel, da predvideni presežki e bodo tako drastični, kot so jih napovedovali spočetka. f'anj. 11. septembra *.°ie govorilo o 590 Vod- 590 trajno *^nih delavcih, pozneje ftevihl Smi*'kat Neodvisnost Psoč \i P°*enc'raJ Prav d° Ln .* Na novinarski konfe- pvet'V J° je °"anes sklical Ea*.£ranJskih sindikatov (v rjniki je 690 njegovih čla- Posa* Pa..smo slišali, da so v EjS-Janjih z vodstvom dose-IHpi Mehkejšo" varianto. lstjuan'^i primer je eden criti/ *er Podjetje izhod iz |alIcnega položaja išče samo lišali Un zaPoslenih, smo ■ o na ^vinarski konferen-i? V. kranJskih sindikatov JC o kadrovskih rešitvah že junija pogovarjal z vodstvom Planike, vendar o teh težavah niso hoteli prezgodaj javno govoriti, je dejal predsednik Gorazd Balta. Ko so se minuli teden z vso naglico vrstili dogodki v zvezi z domnevnim množičnim odpuščanjem Pla-nikinih delavcev, se je vodstvo Sveta kranjskih sindikatov vnovič sestalo z vodstvom Planike. Dosegli so, da bodo v Planiki v naslednjih dneh pripravili celovit program ukrepov za zboljšanje poslovanja, in da bodo napovedane "presežke" razpolovili. V petek je v Planiki zasedal tudi delavski svet, vendar je direk- tor predvideno obvestilo o razlogih in številu presežnih delavcev umaknil z dnevnega reda, namesto tega pa je člane obvestil le o sporazumno dogovorjenih presežkih, ki jih bodo reševali z upokojitvami, razporeditvijo v druga podjetja, dokupom let do upokojitve... Vodstvo Planike je na delavskem svetu zagotovilo, da ne bo odveč več kot 200 do 250 proizvodnih delavcev. Kot pravijo na Svetu kranjskih sindikatov, se bodo tudi o tej številki še pogajali. Dodajajo tudi, da se niso spuščali v razloge za Adidasovo slovo od Planike, ki je "krivo" napovedanega množičnega odpuščanja. To je po mnenju sindikatov stvar poslovne odločitve Planikinega vodstva. Pač pa je hišni sindikat (vodi ga Dušan Valand) od vodstva terjal, da zaposlenim pojasni razloge za odpoved poslovnega sodelovanja. • D. Z. Žlebir Pogovor z direktorjem Božidarjem Megličem objavljamo na 11. strani Že 580 znakov SQ Petič Slovenska kakovost Jože Školč, predsednik državnega zbora bo danes odprl specializirano prireditev SQ v Kranju. Kranj, 12. septembra - Od danes do petka, 15. septembra, bo v Kranju 5. jubilejna strokovna specializirana prireditev Slovenski proizvod - Slovenska kakovost, ki jo tudi letos prirejata na Gorenjskem sejmu Združenje SQ in PPC Gorenjski sejem. Razstavo, za katero se je tokrat prijavilo več kot 70 razstavljalcev, od teh pa jih 21 kandidira za obnovitev znaka SQ, 14 pa za prvo pridobitev, bo danes odprl predsednik državnega zbor Jože Školč. Specializirano razstavo bo v prihodnjih dneh spremljalo še več prireditev, znake pa bodo podelili v petek, zadnji dan prireditve. Na štirih prireditvah Slovenski proizvod - Slovenska kakovost so do zdaj podelili že 580 različnih znakov SQ 200 podjetjem in obrtnikom za proizvode in storitve. • A. Ž. Steber slovenstva in vere V nedeljo dopoldne je bila osrednja svečanost, ki jo je vodil nadškof dr. Alojzij Šuštar. Z razstavo, koncertom in zahvalnimi mašami, pritrkavanjem ter v soboto s sedmimi streli iz Finžgarjeve-ga molnarja so ob koncu tedna proslavljali 700-letnico Župnije Sora v občini Medvode. Osrednja slovesnost z bla-goslovitveno mašo pa je bila v nedeljo dopoldne. Več na 6. strani • A. Žalar ZASTAVLJALNICA POSOJILA : ČEKI, ACTIVA, BUROCARD. ODKUPUJEMO ČEKE VAŠIH KUPCEV TEL: 064/211-256 Bled, d.o.o., Kumerdejeva 18, BLED TEL 064/741-788, FAX:064/741-789 RAČUNALNIKI: PROGRAMSKA OPREMA: PlS486DX2/66 84.700 SIT Trgovsko poslovanje 123.250 SIT PIS 486DX4/100 98.560 SIT Gostinsko poslovanje 123.250 SIT PIS PENTIUM 120194,733 SIT Glavna knjiga/saklak 127.500 SIT VODENJE POSLOVNIH KNJIG ŠK1 KLUB 486/66 že od 119.151,00 SIT ali 6.506,00 SIT mesečno! r«17F«x: 064/ 22 10 40 žl mobitel 1064/860-029 ODPRODAJA razstavljenih eksponatov Hifi stolp 2 x 40 w j&OOT 59.999 Hhl stolp 2 x 60 w &m 69.999 Video kamera- barvni monitor 14O£30T124.999 55* asa T ■ A D ■ Trgovin. In storhvc d.0.0., Udrifm 2, 64000 Hran), tcL. 064 21 »67.2111 42 EKSKLUZIVNI PROGRA^^^^^ • AVDIO |BjJ| '"'•'"'^ffl;'!-!!^1^ KLOVNI ČAS od9do 12 ur. «< od 15do I9ur. ■oboki od 9 do 12 ur. PROMOCIJA SLOVENSKIH PROIZVODOV IN STORITEV GORENJSKI SEJEM VSTOP PROST KRANJ, 12.-15.9/95 SLOVENCI PO SVETU Pol stoletja slovenskega radia v Trstu Slovenija ga ne sliši Slišnost v Sloveniji je stvar dogovora med Ljubljano in Rimom, pravi ravnatelj slovenskih oddaj FILIBERT BENEDETIČ. Slovenski radio v Trstu je ena najpomembnejših ustanov Slovencev v Italiji. Kaj je bistveno za njegov program? "Sem ravnatelj slovenskih oddaj na deželnem sedežu RAI za Furlanijo in Julijsko Krajino. V okviru javne službe radiotelevizije deluje naš tržaški radio že od leta 1945 dalje in je ena najpomembnejših kulturnih ustanov slovenske narodne skupnosti v Italiji. Dnevno oddajamo 12 ur in pol na srednjem valu in ustrezni frekvenčni modulaciji, slišijo pa nas na celotnem ozemlju, kjer prebivajo Slovenci. Žal se že petdeset let neuspešno trudimo, da bi nas slišali tudi v Sloveniji, saj dajemo razen Primorskega dnevnika najce-lovitejšo informacijo o življenju in delu slovenske skupnosti v Italiji. Kot nacionalni program imamo dnevno bogate informativne oddaje in skoraj deset ur kulturnou-metniškega programa. Na deželnem sedežu je zaposel-nih okrog 45 Slovencev. Slišni smo na vsem ozemlju, na katerem živijo Slovenci, nekaj posebenega pa je naša vloga v Benečiji in Reziji, ki sta najzahodnejši del našega ozemlja. Tod živijo Slovenci v zelo težkih razmerah in mi smo edini njihov glasnik. Vsako leto produciramo približno 1(X) radijski del, da ne govorim posebej o snemanju koncertov in produkcijah, ki jih negujemo. Dobro sodelujemo z Radio Slovenija in slovenskimi ustvarjalci. Čeprav gre za lokalni radio, je njegov pomen nacionalni in je res škoda, da nas v Ljubljani ne slišijo." Kje so ovire, da vas Slovenija ne more slišati? "Gre za problem odnosov med državama in matičnima hišama. Državi bi morali skleniti ustrezen dogovor. Med nami je namreč državna meja. Vendar bi se z resnično željo in prizadevnostjo ta problem lahko rešil." Razen radia ste Slovenci v Italiji dobili tudi svoj televizijski program. To je velika pridobitev. Italijanska država vam ga je dolgo obljubljala. "Da, od 27. marca dalje imamo svoj televizijski program in s tem je uresničen sklep rimskega parlamenta iz leta 1975, da imamo Slovenci pravico do televizijskega programa. Tedenskega programa je štiri ure s tem, da imamo vsak dan svoj televizijski dnevnik, program za otroke in celovit, dramaturško obdelan kulturno-umetniški program. Oddajamo vsak dan ob 20.25 zvečer na frekvenci tretje mreže, na nekdanji frekvenci Kopra. Tu so problemi. Od včeraj, (7. septembra - op.p.) v Trstu ne vidimo slovenskega televizijskega Erograma. Prišlo je do pro-lema pri družbi, ki je doselej skrbela za difuzijo signala. Na tem področju je veliko problemov, tudi gmotnih. Naša želja je, da bi končno le uresničili projekt Transnacionalne televizije, ki bi pokrivala Furlanijo in Julijsko Krajino, Slovenijo in Koroško in v kateri bi sodelovali Slovenci v Italiji v okviru RAI, Italijani v Sloveniji v okviru TV Slovenije, Korošci in Furlani. Portencialno bi imela ta televizija okrog 3 milijone gledalcev, kar je zanimivo tudi s tržnega zornega kota. Na sedežih televizij Slovenije in Italije razmišljajo v tej smeri, vendar je vse odvisno od držav in njihovih prestolnic." • J. Košnjek IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA Parlamentarne počitnice se končujejo Hišna številka - VIBROSER Tudi tokrat se splača zelo natančno prelistati današnji Gorenjski glas in v njem poiskati dva podatka, ki sta natisnjena tako, kot nad tem tekstom piše "nagradna igra". Podatka vključujeta: 1. neko gorenjsko naselje (in ulico v njem, če je v naselju uveden ulični sistem); 2. številko. Oboje skupaj sestavlja hišno številko, ki je tokrat mina hišna številka In družini, ki na tej številki stanuje, prinaša nagrado = VIBROSER podjetja Yannl Tradt Ljubljana v vrednosti 20.000 tolarjev. Hišna številka je izbrana popolnoma naključno z ločenima treboma vsakega od obeh podatkov, iz katerih je sestavljena, in lahko pomeni npr. večdrulinski stanovanjski blok (ali celo stolpnico), lahko je v naselju ali ulici več enakih začetnih hišnih številk z dodatki (a; b; c...). Zato nagradna igra, ki poteka enkrat tedensko v torkovem Gorenjskem glasu, vključuje tudi hitrost: tisti, ki prvi najde svojo hišno številko, objavljeno po navedenih pravilih, in prvi pokliče uredništvo Gorenjskega glasa, telefon 064/223-111, prejme VIBROSER. Nekdo s srečnega naslova nas mora poklicati najkasneje do jutri, srede, do 14. ure - dvajsettisoč tolarjev vredni VIBROSER pa prejme seveda le prvi, ki nas s srečne hišne številke pokliče. V petek preberite, kako je bilo v tem krogu nagradne igre Gorenjskega glasa "S hišno številko vsak teden en VIBROSER za srečno gorenjsko druiino." Kajti: VIBROSER je prijetna kombinacija toplote in masale ter je originalni atestirani slovenski izdelek VIBROSER je sodoben pripomoček, fa z nelno masažo pospešuje krvni obtok, pretok Umje, blati revmatične telave, bolečine v krilu, hrbtenici in sprošča psihično napetost ■ torej je VIBROSER pripomoček za vsako moderno druiino, ki blali tegobe sodobnega načina livljenja. Dobili bomo nov zakon o prekrških Ta teden začenjajo z delom odbori in komisije državnega zbora, sklicali pa so tud posvetovanji o predlogu novega zakona o prekrških in predlogu zakona o organizaciji if financiranju na področju znanosti in tehnologije. Ljubljana, 12. septembra - Čeprav obnovitvena dela v poslopju državnega zbora še niso končana, predvsem modernizacija menze je dvignila tudi v javnosti veliko prahu zaradi domnevno nepravilno izbranega izvajalca, se jesens-kozimska runda dela parlamenta začenja. Pretekli teden je bilo zelo odmevno posvetovanje županov in predstavnikov občin ter vlade o predlogu novega zakona o postopku za ustanovitev občin ter za določitev njihovih območij, na katerem so zastopniki "terena" naslovili na vlado in državni zbor vrsto očitkov na račun napak pri oblikovanju novih občin. Kdaj in kako bodo te napake popravljene in kdo bo to storil, ali sedanji ali novi državni zbor, še ni odločeno, saj bo očitno sprejemanje tega zakona precej dolgotrajno. Na njegovo usodo in sprejem posebej nestrpno in negotovo čakajo Jezerjani, ki vztrajajo pri zahtevi po svoji občini, za katero imajo vse pogoje, tudi glavnega, visok odstotek pozitivnih glasov na referendumu, za katerega so bili prepričani, da ga mora državni zbor upoštevati, v resnici pa je šlo le za posvetovalni značaj. Tu se čutijo, tako kot v še nekaterih krajih, izigrane. Včeraj je bila v državnem zboru javna predstavitev mnenj o predlogu zakona o prekrških. Zakon je pomemben. Treba ga je sprejeti zaradi uskladitve prava o prekrških z ustavo, drugo zakonodajo in mednarodnimi akti. S tem bodo prekrški umeščeni v sistem slovenske kazenske zakonodaje. Ustanovili naj bi sodišča za prekrške (doslej smo poznali sodnike za prekrške) s statusom specializiranih sodišč. Tako naj bi bilo v državi 11 sodišč za prekrške prve stopnje, ki bi imela status okrajnih sodišč in bi se pokrivala s področjem okrožnih sodišč splošne pristojnosti. Ta sodišča naj bi delovala na 11 sedežih in na zunanjih oddelkih, višje sodišče za prekrške pa naj bi bilo v Ljubljani. Za prekrške naj bi smele biti predpisane naslednje kazni: denarna kazen, kazenske točke v cestnem prometu, prepoved vožnje motornega vozila, odstranitev tujca iz države in kazen zapora. Odbor za znanost, tehnoltf gijo in razvoj je včeraj org* niziral javno predstavite' mnenj o predlogu zakona o' organizaciji in financiranju področju znanosti in tehnofr gije. Ta zakon naj bi nadtf mestil sedanji zakon c raziskovalni dejavnosti. Ta teden bodo zasedala & nekateri drugi organi drža^ nega zbora. Obravnavali bod« problematiko malega gospe darstva in zaščite upnik* zakon o o postopku za usta novitev občin ter za določite' njihovih območij, predlog' zakonov s področja šolstva i* vzgoje, predlog zakona i lovstvu, predlog zakona i blagovnih rezervah in prt dlog zakona o varstvu potro* nikov ter predlog zakona < carinski tarifi. • J. Košnjek Počastili bazoviške irtve - Tudi letos je kranjska občina priredila v Prešernovem gaju, ob spomeniku bazoviškim žrtvam, spominsko svečanost v spomin na štiri zavedne Slovence, člane organizacije Borba, Zvonimira Miloša, Ferda Bidovca, Franja Marušiča in Lojzeta Valen-čiča, ki so jih fašistične oblasti na tržaškem procesu med 1. in S. septembrom leta 1930 obsodile na smrt, 6. septembra pa v Bazoviškem gozdu ubile. Njihov grob je bil odkrit šele leta 1945. Primorski Slovenci, ki so pribelali v Kranj, so ie 1. novembra leta 1931 v sedanjem Prešernovem gaju odkrili spomenik v čast četverici in Vladi-mirju Gortanu, kije bil ubit v Puli oktobra leta 1930. Na petkovi spominski svečanosti sta govorila predsednik odbora za počastitev bazoviških žrtev Filip Benedetič iz Bazovice in kranjski župan inž. Vitomir Gros, v kulturnem programu pa so sodelovali trobentač Stanko Praprotnik in Kranjski kvintet. Benedetič je dejal, da je kranjska svečanost izraz biti slovenskega naroda, zvestobe idealom svobode in slovenske identitete, kranjski župan Gros pa je izrazil zadovoljstvo, da se je letos zbralo na svečanosti več ljudi kot pretekla leta, da se kljub časovni odmaknjenosti zavedamo pomena tega do- fodka, in da smo Slovenci že nekdaj azali pot Evropi, kako je treba ceniti svobodo in samostojnost, to pa moramo kot majhen narod tudi danes dopovedovati velikim. • J. Košnjek Vlada odgovarja Janezu Janši Bostjancic izpolnjuje pogoje Vlada odgovarja na javno vprašanje predsednika Socialdemokratske stranke Slovenije Janeza Janše in na dvome glede imenovanja Staneta BoštjanČiča za okrožnega državnega/ tožilca. Ministrstvo za pravosodje je ns* predlog generalnega državnega tožilca razpisalo prosto mesto okrožnega državnega tožilca na Okrožnem državnem tožilstvu v Kranju, na katerega se je kot kandidat prijavil Stane BoštjanČiČ in priložil vsa dokazila, ki jih zahteva zakon. Ministrstvo je razpisno gradivo poslalo personalni komisiji državnega tožilstva, ki je po vpogledu v razpisno gradivo in po opravljenem pogovoru s kandidatom v mnenju z dne 29. junija letos Staneta BoštjanČiča ocenila kot strokovno in osebnostno primernega za opravljanje funkcije državnega tožilca. Ministrica za pravosodje je njegovo imenovanje predlagala vladi, ta pa je 13. julija letos Staneta BoštjanČiča imenovala za okrožnega državnega tožilca. Akt o imenovanju je bil objavlejen v Uradnem listu Slovenije št. 42 dne 21. julija letos. Stane BoštjanČiČ bo nastopil funkcijo tožilstva z dnem, ko bo pred predsednikom vlade oziroma po njegovem pooblastili pred pravosodno ministrico podal prisego. Takrat mu bo prenehalo sedanje delovno razmerje. Glede bojazni Janše, da bi utegnil biti BoŠtjančič pristranski, pa vlada odgovarja, da zakon o kazenskem postopku predvideva izločitev tudi za tožilce. Sam državni tožilec ali stranke v postopku lahko predlagajo oziroma zahtevajo izločitev, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti, je zapisala vlada. • J.K. STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVICE Volitve, proračun, obtožbe Slovenska nacionalna desnica v izjavi za javnost podpira delavke in delavce podjetja Čevljarstvo Kidričevo pri njihovem pravičnem boju za tovarno. Gre za primer divjega lastninjenja, samovolje bivših komunistov in obračun levega podzemlja na plečih nezaščitenih delavcev. Ker nihče ničesar ne stori za zaščito delavcev, bo to storila SND, če bo potrebno, tudi z najelitnejšimi silami. Vodstvo stranke bo obiskalo delavce. Slovenski krščanski demokrati bodo na prihodnjih državnozborskih volitvah nastopali samostojno, za koalicijo pa se bodo odločali šele po volitvah, na osnovi programov. Z Združeno listo socialnih demokratov nadaljujejo pogovore o socialni politiki, prav tako pa tudi o proračunu za prihodnje leto, o katerem, za zdaj samo o tehniki sprejemanja, se že pogovarjajo stranke vladne koalicije. Finančno ministrstvo je na osnovi potreb postavilo proračun, težak 750 milijard, ki ga bo treba znižati za 200 milijard. Združena lista so- cialnih demokratov ocenjuje, da se tri vladne stranke zavedajo svoje odgovornosti za razvoj države, njihovo sodelovanje pa je najboljši odgovor tistim strankam, ki bi želele vnesti med te stranke prepir. Proračun je najpomembnejša skupna naloga, pred tem pa bo v strankah trd dialog, saj bo to proračun za volilno leto. Obtožbe in pisanje Janeza Janše pa Združena lista ocenjuje kot pritisk in obtožbe državljana ter vnaprejšnja diskvalifikacija. To ni nič novega, saj se Janša stalno vtikuje v kadrovsko čiščenje Zdru- žene liste. Socialdemokrat!*''1 stranka Slovenije je ime'' svoj tabor na Vrhniki skup' s 4. kongresom socialdemo* ratske mladine. Poudarili si da stranke slovenske pomla^ če bodo sodelovale, lahko i prihodnjih volitvah zmagaj, in prinesejo v Slovenijo v' reda in pravičnosti. Za nove}? glavnega tajnika je bil imcfl^ van Erik Modic, doseda^ glavni tajnik Branko Gr^ pa bo vodja volilnega šta^ Demokratska stranka Slo^ nije je imela srečanje na Vtf Stranka se uveljavlja in p°s aja prepoznavna. • J. K. ©(S)J^lMcJJ©lM GLAS Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ Uredniška politika: neodvisni nestrankarski polilično-informativni pollednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik časopisnega sveta: Ivan Bi/Jak / Direktor: Marko Valjavec / Odgovorna urednica: Leonoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jelovčan, Jože Košnjek, Le a Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedcj, Vilma Stanovnik, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik, Danica ZavrT-Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi / Lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotografija: Gora/d Šinik / Priprava za tisk: Media Art, Kranj / Tisk: Podjetje DELO - TČR, Tisk časopisov in revij, Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 064/223-111, telefax: 064/222-91' / Mali oglasi: telefon: 064/223-444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem od/.ivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure / Časopis i/.haja ob torkih in petkih Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve: po ceniku. Prometni davek p° stopnji 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 105,00 SIT Župani so kot podeželski dohtarji Zupan - moja zemlja je na dva grabna Gorenjski župani so občanom tako rekoč noč in dan dosegljivi, za vse primere, ne le najnujnejše. Njihov telefon je kot nekakšen SOS telefon za vso problematiko. V uradih županov se prosi, zahteva, izsiljuje in včasih tudi odkrito grozi. Vemo, kako hudo nam je, če smo bolni in če se zdravstvo varčevalno odloči, da nam bo v našem mestu ali na vasi ukinilo doslej vedno dosegljivega dežurnega zdravnika. Če dežurni zdravnik ni v potrebi in nuji takojci Pri roki, je to hud udarec! Kaj bi v taki družbi, v kateri ti niti zdravstvene storitve ne morejo nuditi tisti hip, ko jo nujno potrebuješ! Tako bridke in otožne misli in primerjave so se nam sukale po glavi, ko smo rajžali po naslednji poti: povprašati smo želeli vse gorenjske župane, kako so dosegljivi in s kakšnimi težavami njihovi volivci in nasploh vsi občani prihajajo v njihove pisarne! Pri tem se nismo mogli •zogniti primerjavi, da je županstvo tako resna stvar, kot je resna stvar dežurni zdravnik. Da bi bilo tovrstno izkustvo kar najbolj pristno, namreč, kako v resnici so župani dostopni in kako njihovo uradovanje v stikih z občani izgleda, nismo županov pobarali le po telefonu, ampak smo si izbrali nekaj novih občin in se sami postavili v vrsto pred županova vrata. Bilo nam je žal do zadnjega lasu na glavi! Za take reči, čakati pred županovo pisarno, moraš imeti železno voljo in časa več kot preveč, saj ni bilo županove pisarne, kjer ne bi čakali več kot debelo uro, preden smo prišli na vrsto. Županov telefon - SOS telefon A ne zaradi počasnosti in lenobnosti županov! Zaradi dolgih vrst Pred županovimi vrati! Pa tudi zato, smo spoznali, da župani svojih obiskovalcev, ki imajo vse sorte Problemov, ne »odrajtajo« kar na kratko: po naši oceni so vsi kar malo preveč strpni in potrpežljivi, nekako dobrodušni do obiskovalcev in jih tudi tiste, malo sitne in nadležne in tiste, ki nimajo na tem svetu kaj početi, pa gredo v času uradnih ur še malo k županu na klepet, potrpežljivo poslušajo od tod do večnosti. A to je verjetno pripisati tudi dejstvu, da imamo večinoma moške Župane. Moški imajo v teh zadevah bolj »konjske« živce kot marsikatera energična ženska, županja, ki bi -Prepričani smo - marsikaterega obis- Ko je človek že čisto nemočen in razočaran, mu ostaneta dve stvari: da dvigne roke in obupa, ali pa da protestno izbruhne svoj gnev in srd še nad institucijo, ki se mu reče: župan! Župan - poslušaj, župan - pomagaj! špagei«, saj je občinski svet sprejel uredbo, po kateri je v uradnih urah občinske uprave občanom na voljo tudi župan, bohinjski župan pa ni profesionalec. V občini Gorenja vas - Poljane smo se v vrsti pred županovimi vrati kratkočasili s tem, da smo se zapletli v pogovor s čakajočim mladeničem, ki bi rad v Poljanah odkupil staro hišo, pa njeno lastništvo še ni rešeno. Kaj pričakuje od pogovora z županom? Le župan mi lahko pomaga, je dejal mladenič, in dobro je, da domačega župana zdaj imamo. Tako so mislili tudi drugi: podjetnik z nekimi načrti v rokah in mati, ki je na pogovor z županom Jožetom Bogatajem pripeljala svojo deklico, ki bi jo rada prešolala na drugo šolo. Župan je obljubil, da se bo zgodilo, kar se ima zgoditi in v slovesu ponudil roko še deklici. Nam pa je strpno dejal: »Ljudje v času uradnih ur, ki so v sredah od 16. ure dalje ali po dogovoru, prihajajo z različnimi problemi: od šolstva do čisto osebnih problemov. Kar morem, pomagam!« je tako kot večina brez predhodne napovedi dosegljiv vsako sredo od 10. do 16. ure; celo med dopustom je v sredo pridrvel z morja samo zato, da je bil na uradnih urah! Kaj jih žene, te naše župane, da se niso vrgli v nobene birokratsko nedosegljive sfere in so tako s srcem in dušo pri stvari? Župan - moja zemlja je na dva grabna »Če sem volivcem obljubil, da bom po svojih najboljših močeh delal za občino, potem bom tako tudi storil,« je tako kot vsi dejal župan Preddvora Miroslav Zadnikar. Tudi on ima sredo zvečer rezervirano za občane in pred njegovimi vrati je bila ob 20. uri zvečer, ko smo se poslavljali in mu ukradli kar precej časa, polno čakajočih. Čakajoči so nas gledali rahlo strupeno - tako kot vsi gledamo rahlo strupeno tiste, ki se pri dohtarju ali v Povsem soglasni o raznolikosti problematike, s katero se srečujejo, so tudi drugi župani: župan Mengša Janez Per, ki ima uradne ure ob sredah od 13. do 15., župan Stanislav Žagar iz Medvod, ki sprejema občane vsak torek ali župan Kamnika Tone Smolnikar, ki pravi, da ga lahko vsak najde, rešuje pa probleme od služnostnih poti do investicij. Zainteresirani iščejo tudi druge variante, kako do župana: preko svetnikov in drugih zvez. Skratka: 10 tisoč problemov kot pravi tržiški župan Pavel Kupar, ki je na voljo vsak dan od 7. do 15. ure. Saj smo kot podeželski dohtarji Ob sredah od 12. do 14. ure trkajo občani tudi na vrata blejskega župana Vinka Golca in vrstijo se spori zaradi parcel, prostora, parkiranja, tovornjakov... Vsakomur je na razpolago tudi radovljiški župan Vladimir Čeme, ki pravi, da je bilo v prejšnjem mandatu Še huje, zdaj se malo umirja, četudi intervencije pri županu v nobenem primeru ne pojenjajo. Zgodi se, da je treba do župana tudi v primeru, če kdo dobi plačilo kazni od komunalnega redarja. V prvih treh dneh tedna je dopoldne od 8. do 12. in popoldne od 14. do 16. ure možno potrkati na vrata cerkljanskega župana Franca Čebulja, ki pa je seveda vsem venomer na voljo doma, ob nedeljah ali kadarkoli pač kdo začuti željo, da bi o čem obvestil župana. Po petnajst ur na dan je delovnik župana in včasih se cerkljanskemu županu res zazdi, da je kot podeželski dohtar. »Tudi če sosed sosedu povozi zemljo, sem obveščen,« ilustrira raznovrstnost problematike župan Janez Stular iz Naklega, ki je uradno v pisarni ob torkih od 8. do 10. ure. »O raznovrstnih težavah prihajajo k naši županji,« so rekli v tajništvu domžalske županje Cvetke Zalokar -Oražem, ki je bila minuli teden službeno odsotna. Po predhodnem stranke ob Z leno sem se ločil, pa..,. Tako kot ostali gorenjski lupani, tudi šenčurski lupan Franc Kern vsak (eden znova sprejema občane v uradnih urah, ki jih ima ob ponedeljkih in sredah, od 9. ure do 12. dopoldne in od 14. do 16. popoldne. Pravi: »Občani prihajajo z različnimi problemi in moram reči, da vsaj Polovico zadev, ki jih opravljam kot župan, posvetim prav stiku z občani 'n razreševanju njihove problematike.« Zupan mestne občine Kranj Vitomir Gors ima uradne ure ob Ponedeljkih dopoldne. Pred njegovo pisarno se gnete obiskovalcev in še dobro • smo pomislili - da je ta kranjska občinska hala tako velika! »Prihajajo z različnimi problemi, tudi osebnimi,« pravi Vitomir Gros. »Kdo pride tudi zato, če sta se z Ženo ločila, pa je nastal kakšen slanovanjski ali drug problem! Včasih sem po celo ponedeljkovo Popoldne v pisarni, kličejo pa me seveda ob vsakršni uril« kovalca odkljukala v nekaj sekundah. Ali vsaj v tistem trenutku, ko bi spoznala, da je brezupen primer in je v njeni pisarni samo zato, ker se mu zdi tako pač fletno. Tako danes najbrž razmišljajo predvsem žene naših županov, saj je tudi Zupanov domači telefon kot nekakšen 2^'nski odprt telefon za klice v sili. telefon, na katerega lahko Pokličite ob sleherni uri dneva in "oči »Zupan, meni pa sneg leži do hodnih vrat!« so domov klicali nekega gorenjskega župana. »Počakajte,« je dejal. »Bom Gornje gor dal, prišel in skidal!« Kupil bi hišo, pa nima lastnika Kako je to, če si v uradnih urah v sl> pred županovimi vrati, smo Poizkusili v naslednjih občinah: Gor-."Ja vas - Poljane, Bohinj, Preddvor kranjska Gora. Za Bohinj moramo ec|!cda,i: da je župan Franc Kramar 0,1 tistih županov, ki so najbolj »na Z dopusta na uradne ure Župan občine Gorenja vas - Poljane Jože Bogataj in župan občine Vodice Anton Kokalj sta v času odsotnosti na voljo tudi tako, da imata v pisarnah vklopljene odzivnike: avtomatski tajnici lahko kadarkoli želite oddaste sporočilo. Tako kot onadva so tudi nekateri drugi župani tako rekoč vedno dosegljivi za vaše probleme in po naših izkušnjah -preverili smo dosegljivost vseh devetnajstih županov - na Gorenjskem ne more biti korenjaka, ki bi si upal danes trditi, da ne more priti do župana, ker se njegov župan nekje skriva in počiva. Če že ni župana pri telefonu, če ni žive tajnice, je pa zanesljivo avtomatska. Dežurstvo je torej stalno: kot pri dohtarjih. In mimogrede, če še niste vedeli: dežurstvo zdravnika ne pomeni, da je zdravnik fizično prisoten, ampak da je dosegljiv v 20 minutah. Kranjskogorski župan Jože Kotnik našem primeru pri županu zadržujejo nar#1oClti,u/l ?J prejema dalj časa, ti pa pred vrati čakaš In sredah od 15" do 16" ure- čakaš... Tudi pri preddvorskem županu smo najprej čakali, pojedli kupček bonbonov, ki jih ima v pisarni za obiskovalce in med žvečenjem pri vratih nevljudno prisluškovali: kakšne probleme imajo občani, ki so prišli k županu? V enem primeru je šlo za vodno ujmo, ki je prizadetemu lastniku poškodovala zemljišče, v drugem za neko zamenjavo z občino ali kupno pogodbo - spet zemljišča! In smo si zapomnili nekaj poudarkov občanov v dialogu z županom: »Voda tako dere, župan, da je moja zemlja zdaj na dva grabna!« »če mi bo občina ob tej ureditvi dala denar za mlade sadike, bom stare podrl, če ne pa ne... Pa za ceno kvadratnega metra se je tudi treba zmeniti, a ne!« In je preddvorski župan v umirjenih tonih vodil debato, v želji, da se v postopkih zadeve najbolj ustrezno rešijo.. Župan, kupi mi nov »pant« »Zgodilo se je, da se je v moji pisarni oglasil jezen najemnik občinskega stanovanja,« pravi župan jeseniške občine Božidar Brudar, ki ima uradne ure vsako sredo in petek dopoldne. »V roki je držal odlomljen »pant« od vrat in zahteval, naj ji občina kupi novega! Ko mu kaj takega nisem mogel obljubiti, je zagrozil, da bo odšel s polomljenim rekvizitom na najvišjo instanco v Ljubljano! Povsem mirno sem mu dejal, da naj nov artikel kupi v prvi trgovini, saj bo za vožnjo v Ljubljano porabil znatno več denarja, pa mi je zabrusil: »Nič ne bom porabil več denarja za pot v Ljubljano - saj me bo eden peljal!« Vse sorte reči doživljajo naši župani - v večjih občinah tudi resnih groženj z orožjem ne gre izključiti, da ne govorimo o polresnicah, ki jih poslušajo, saj se na koncu izkaze, da je kakšna zadeva bistveno drugačna. Župani pa po drugi strani pravijo, da niso le kot podeželski dohtarji, z zanimivimi idejami in koristnimi predlogi. In ko bi bilo več denarja, bi bila marsikatera zamisel, ki jih na » govorilnih urah« občani posredujejo svojemu županu, še kako koristna za vso občino. • D. Sedej, foto: J. Pelko Ne tisoč, deset tisoč problemov »Občani lahko pridejo k meni vsak četrtek dopoldne, le zaželeno je, da se aa ni*°.ie ™l pooezeiSK. aoniarji prej najavijo,« pravi Igor Draksler, amPak da °bčam .P"haJaJ<>. tudi 3 župan občine Skorja Loka.»Prihajajo pa z vsemi vrstami problemov, sporov, ki se nekateri že dolgo vlečejo. Večinoma so resni in žalostni problemi, ki jih poskušamo rešiti.« »Dosegljiv sem vsak dan, od 7.30 do 14. ure na občini Železniki,« pravi župan Alojzij Čufer. »Problemi pa so od gradnje komunalnih objektov, vrtca, športnih objektov in stanovanjskih stisk...« »Občani, ki se želijo o čem pogovoriti osebno, me lahko dobijo vsako soboto dopoldne v prostorih občine, prihajajo pa z raznimi problemi,« pravi župan občine Žiri Bojan Starman. GORENJSKA OD PETKA DO TORKA AMZS Na AMZS so ta konec tedna opravili kar 33 vlek poškodovanih vozil in 33-krat nudili pomoč na cestah. Najdlje so se tokrat peljali v Avstrijo. GASILCI Tokrat so gasilcem po Gorenjskem preglavice povzročale poplave, ki so bile posledica sobotnega naliva. Kranjski gasilci so tako črpali vodo na Rotar-jevi 6 v Kranju in v Mačkovem naselju v Šenčurju. Pomagali so tudi pri reševanju vozila, ki je v Britofu zapeljalo v obcestni jarek. Pohiteli so tudi na Dražgoš-ko 7, kjer je stanovalka bloka zakurila v peči in se je verjetno zaradi nizkega firitiska dim kadil "skozi vse u k nje". Odšli pa so tudi na Bistrico pri Naklem, kjer se je iz tovornjaka stresel tovor in je cesta čez čas postala spolzka. 400 metrov ceste so zato temeljito sprali z vodo. Jeseniški gasilci so dvakrat pohiteli na "kraj požara", vendar se je obakrat izkazalo, da je bil alarm lažen. Gasilci v Škof j i Loki pa so odpravljali posledice naliva v Žireh in okolici, Železnikih z okolico, v Davči in Škofji Loki. NOVOROJENČKI V Kranju se je rodilo 7 otrok, 3 deklice in 4 dečki. Najtežja je bila tokrat 4-kilogramska deklica, "največji" suhec pa je bil deček, ki mu je tehntnica ob rojstvu pokazala 2 kili in pol. Na Jesenicah pa so se v teh dneh rodili 3 dečki, najlažji je tehtal 2.900 gramov, najtežji pa 4.250 gramov. URGENCA V Splošni bolnišnici Jesenice so imeli v dneh od petka do danes na kirurškem oddelku 105 urgentnih primerov, na intrenem oddelku 44, na pediatričnem 11 ter na ginekološko-por-odniškem 15. TURIZEM Da gre turistična sezona dokončno h koncu, pričajo tudi podatki, ki smo jih včeraj dobili v gorenjskih turističnih središčih. S številom gostov so zadovoljni le v Preddvoru, koder se lahko pohvalijo s 50-odstotno zasedenostjo hotelov. Penzion Zaplata pri Preddvoru je zaseden 60-odstotno. V Bohinju so hoteli trenutno zasedeni od 20 do 30 odstotkov, zasebne sobe 15-odstotno, v kampu Danica pa je še nekaj gostov. Jezero je za kopanaje premrzlo, ima 16 stopinj Celzija. Prav tako premrzlo za kopanje je tudi jezero na šobcu, kjer pa so imeli konec tedna kljub temu kar precej zunanjih obiskovalcev, medtem ko je v kamnu 30 gostov. V Kranjski Gori v teh dneh vsako noč prenoči okoli 800 gostov. Na Bledu imajo zasedenost hotelov 20-odstotno, več gostov pe je seveda konec tedna. Jezero ima okoli 18 stopinj Celzija, v njem pa se menda kopa še nekaj turistov, predvsem trdoživi Nizozemci. Tudi v avtokampu je še nekaj gostov. POHIŠTVO, BELE TEHNIKA, ORTOPEDSKE k VZMETNICE KOCKO TEL: 064/403-871 TRGOVINA S POHlšT^OA^ 1 SPODNJA BESNICA 81 IZ GORENJSKIH OBČIN Jesen v Arboretumu Arboretum Volčji potok vas prihodnji konec tedna vabi v svoj park. Med gredami pisanega cvetja in drevjem, ki se je že začelo odevati v jesenske barve, za vas pripravljajo sadjarsko razstavo. Predstavili vam bodo različne vrste sadja, poseben poudarek pa bodo namenili sadno cvetličnim aranžmajem najrazličnejših oblik. Sadjarsko razstavo si boste lahko ogledali od 15. do 19. septembra, prvim desetim naročnikom Gorenjskega glasa, ki bodo na blagajno prinesli svoj naslovljen izvod časopisa, pa bo Arboretum podaril vstopnico. Srebrni jubilej gorjuških gasilcev Gorjuše, 11. septembra - Gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Gorjuše so s parado in veselim srečanjem proslavili srebrni jubilej društva. Ob tem jim je Čestital tudi župan občine Bohinj inž. Franc Kramar, predsednik krajevne skupnosti Koprivnik-Gorjuše Janez Korošec pa je še posebej poudaril, da so bili gasilci v krajevni skupnosti v minulih letih vedno med prvmi pri vseh akcijah na urejanju komunalne infrastrukture. Gasilci Prostovljnega gasilkega društa Gorjuše so ob 10-letnici društva proslavljali izgradnjo novega gasilkega doma. Danes pa so ob skrbi za preventivno dejavnost tudi dobro opremljeni. Ob proslavitvi 25-letnice uspešnega delovanja so v paradi na Gorjušah sodelovali tudi gasilci iz Bohinjske Češnjice, Srednje vasi, Stare Fužine, Bohinjske Bistrice, Studorja, Gorij in Podhoma. 26 praporščakom in 80 gasilcem v paradi ter gorjans-kim godbenikom se je še posebej zahvalil tudi predsednik PGD Gorjuše Franc Zorč. • A. Ž. Blejske razbremenilne ceste Prvi poskus nove občine Bo to, kar ni zmogla Radovljica, zmogla nova blejska občina? Bled - Blejska občina pripravlja danes, v torek, v hotelu Park na Bledu predstavitev idejnega nacrta blejske južne razbremenilne ceste, na katero je med drugim povabila tudi člane občinskega sveta in odbora za prostor. Predstavitev idejnega načrta je za blejsko občino pomemben dogodek, saj pomeni začetek novega postopka in prvi poskus nove občine za rešitev prometnih problemov na Bledu. Kako stara so že prizadevanja za izgradnjo obvoznice, dovolj pove podatek, da so o obvoznici razmišljali že ob koncu sedemdesetih let. Prvi lokacijski načrt za južno obvoznico so izdelali pred devetimi leti, vendar je bil potlej zaradi neusklajenosti postopka z zakonom pa tudi zavoljo številnih osebnih interesov in pomanjkanja strokovnih argumentov razveljavljen. Radovljiška občinska skupščina je lani v družbenem načrtu občine namesto trase določila koridorja za severno in južno obvoznico. Ker je eden od lastnikov zemljišča na območju južnega koridorja sprožil ustavni spor, ki ga bo po oceni strokovnjakov verjetno tudi dobil, bo nova blejska občina hkrati začela postopek za spremembo prostorskih dokumentov. Občinska strokovna služba za prostor je že izdelala program priprave lokacijskega načrta za južno razbremenilno cesto. Po tem programu naj bi bili idejni načrti narejeni do sredine septembra (to se uresničuje), medtem ko naj bi lokacijski načrt sprejeli oktobra prihodnje leto. Vmes je seveda še en velik "če" - če se namreč v postopku ne bo nič zapletlo. CZ. Občina vrača udarec Zaradi apartmajev ob ravnateljsko službo? Kranjska Gora, 11. septembra - Kranjsko-gorci ne bodo kar tako pozabili, da sredi spomeniško zaščitenega Podkorena tudi ob podpori Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine rastejo apartmaji blejskega grašeaka Omana, zato so obvestili vse občine, da se z imenovanjem Vladimirja Knifica za ravnatelja Zavoda ne strinjajo. Kranjski župan Vitomir Gros je županom občin Naklo, Šenčur, Preddvor, Cerklje, Radovljica, Bled, Bohinj, Tržič, Jesenice, Kranjska Gora, Kamnik, Mengeš, Domžale, Lukovica in Moravče kot ustanoviteljicam Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju poslal obvestilo o začetku postopka za imenovanje ravnatelja tega zavoda. Na razpisano mesto se je prijavilo več kandidatov, kranjski župan pa je predlagal, da se za ravnatelja Zavoda za štiriletno mandatno obdobje imenuje Vladimirja Knifica, ki je pri zavodu zaposlen kot konservator etnolog. Kranjskogorska občina se je izjemno hitro odzvala in ne le kranjskemu županu, ampak tudi vsem županom omenjenim občin poslala lastno negativno mnenje o omenjenem kandidatu. V utemeljitvi pravijo, da je diplomirani etnolog Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju Vladimir Knific podpisal soglasje Zavoda h gradnji apartmajev, ki jih v Podkorenu gradi blejski graščak Nicholas Oman. Ti apartmaji so nepopravljiva sramota, saj so zidani v strnjenem starem vaškem naselju Podkoren in do danes je občini ostalo nepojasnjeno, kako je mogoče, da je Zavod dal soglasje za takšno gradnjo? In to taisti Zavod, ki ob sleherni, še tako neznatni adaptaciji spomeniško zaščitene hiše ne dovoli nikakršnega nenadzorovanega posega! Zavod pa je meni nič tebi nič dal dovoljenja, da se sredi naselja Podkoren gradi celo amartmajski objekt kot nadomestna gradnja. Kranjskogorci pravijo: tam, kjer je pred tem stala stara pritlična kmečka hiša z gospodarskim poslopjem, apartmaji s svojo gmoto, vrinjeno med potok Krotnjek in globoko vkopano v teren, bistveno posegajo v medčloveške odnose ter utečeno strukturo in obliko naselja. S tem je bistveno spremenjena tudi arhitekturna podoba vaškega jedra! In ker je graditelj Nicholas Oman želel graditi še večji objekt, je občina lastnoročno poskrbela, da tega ni storil! Občina je gradnjo sama nadzorovala in preprečila, da bi bilo napravljene še več škode. Pri tem je hočeš nočeš morala popravljati napako, ki je bila v največji meri storjena prav s strani Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. Zavod je namreč v strokovnem mnenju h gradnji Omanovih apartmajev napisal, da priloženi idejni načrt daje optimalno izkoriščenost stavbne parcele v starem vaškem jedru! In to kljub temu, da so pri Zavodu še kako vedeli, da je seštevek stavbnih površin v apartmajskem objektu nekajkrat večji od običajnih stanovanjskih hiš in mora biti zato vkopan globoko v teren. Kandidat v Kranjski Gori zato ne more vzbujati nobenih simpatij, saj so morali sami popravljati škodo, ki jo je bil povzročil -Škoda pa v celoti nikoli ne bo sanirana. Omanovi apartmaji bodo lahko postali za zgled, kakšne izjeme se pri nas dogajajo in kako danes izgleda zaščiteni Podkoren, če sredi vasi stoji stavba z apartmaji. Občina Kranjska Gora je zato menila, da je Vladimir Knific tedaj izdal izrazito nestrokovno mnenje in da zato ni primeren za ravnatelja Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju. • D.Scdej "Pri nas imamo zelo dolge buče! Oglasite se in videli boste krompir nenavadne oblike! Našel sem gobo s klobukom premera..." Tako in podobno nas v jesenskem času kličejo v uredništvo kmetje, vrtičkarji, nabiralci gozdnih sadežev in drugi. In tako nas je pred kratkim poklical tudi Franc Čeba-šek iz Žerjavke in povedal, da ima v svojem vrtu ob hiši nenavadno dolge jedilne buče. Ko smo se oglasili pri njem in jih izmerili, se je izkazalo, da je med osmimi najdaljša tista, ki meri več kot poldrugi meter, in da je tudi druga najdaljša le nekaj centimetrov krajša od prve. Buče, med katerimi je ena zanimive krive oblike, se vzpenjajo po ogradi in so vrtu pravi okras. Čebaškovi pravijo, da so seme dobili iz Makedonije, da so buče okusne, in da bodo z najdaljšo sodelovali na cerkljanski prireditvi "Naj pridelki". • CZ. Železniki, 11. septembra ; Dan po tem, ko so nam član' Gobarske družine Kranj, ki so se pripravljali na tradicionalno Gobarsko razstavo na Gorenjskem sejmu, razlagali, da se prava rast gob še ni začela, s6i je oglasil Oto Reva iz Železni' kov. Gobe (gobane in lisičke) nabere le občasno, sicer pa rad zahaja v gozd. In tako je v četrtek našel tudi velikega jurčka. Kar 1,83 kilograma jc tehtal in zrasel je v prccC nenavadno obliko. "MisI^ sem, da je mašek in sem ga nameraval prepoditi. Potem pa kar verjeti nisem mogel. Tako velikega jurčka še nisem našel." Res lep začetek prav« gobarske sezone, saj pravi gobarji napovedujejo, da se lc-ta šele začenja. • A. Ž. Dovoli jim je odpadkov Kranj, 11. septembra - Mnenja v krajevni skupnosti Stražišče so, vsaj kar zadeva vodstvo KS, menda različna. Vendar domačini in stanovalci v Stražiški ulici niso prav nič zadovoljni s sedanjim "urejenim redom" glede odpadkov. "Res je, da imamo zabojnike za papir, steklo, kovino..., vendar Komunala in Dinos neredno odvažata odpadke. Ni čudno, da so zabojniki po več dni polni in je tudi okrog njih polno navlake, ki je potem pri odvozu delavci tudi ne pospravijo." Sicer pa, kot pravi domačin M. H., v Stražiški ulici odločno protestirajo, da so zabojniki postavljeni pri šoli-Vodstvu krajevne skupnosti predlagajo, da bi določili kakšno drugo, primernejše mesto zanje. A. Z. Sporazum med Tržičem in Koprom o gradnji v Podljubelju Najprej zajetje, potem črpalka Tako zahteva tržiška občina od Istrabenza. Tržič, 12. septembra - "Kako narobe je, da občine nihče ničesar ne vpraša ob posegih na njenem prostoru, se je izkazalo ob gradnji objektov Istrabenza v Podljubelju," je ugotovil tržiški župan Pavel Kupar ob informaciji o razreševanju težav med izrednim zasedanjem občinskega sveta pred tednom dni. Povedal je, da gradnja poteka s potrebno dokumentacijo, saj je upravna enota Tržič aprila letos izdala lokacijsko in julija gradbeno dovoljenje. Glede na to so po ugotovitvi o kaljenju pitne vode v zajetju Črni gozd zaradi izkopa nove gradbene jame v Podljubelju lahko ta dela le začasno ustavili. Po grobih izračunih naj bi izgradnja novega vodnega zajetja stala med 35 in 40 milijoni tolarjev, s čemer so seznanili investitorja novega bencinskega servisa. Na sestanku s predstavniki podjetja OMV Istra iz Isti a benzove naftne družbe so se 4. septembra 1995 v Kopru sporazumeli, naj bi to podjetje prispevalo 30 milijonov SIT za izgradnjo zajetja, morebitne večje stroške del pa bi poračunali s prispevki v prihodnjih letih. Izrazili so tudi željo za uporabo dodatnih 750 kvadratnih metrov zemljišča, je med drugim seznanil svetnike župan Rupar. Kot je še napovedal, naj bi to problematiko podrobneje obravnavali na bližnji, redni seji občinskega sveta. Svetniki so se predvsem spraševali, kdo je privolil v gradnjo na nesprejemljivi lokaciji, pa zakaj niso v državni upravi zahtevali preverjanja starih soglasij. Jožko Kuhelj je obenem opozarjal na probleme onesnaževanja narave zaradi neurejenega odvajanja odplak iz objekta TGT in odlaganja materiala z novega gradbišča v bližini izvira Mošc-nika. Rajko Premrl je kolege seznanil tudi s potrebo, da se vsak nov vir za vodno zajetje opazuje vsaj dve leti, obenem pa se opravlja ustrezne meritve. S. Saje Gradnja bencinskega servisa v Podljubelju Gradbeno dovoljenje so zaenkrat izdali le za trgovino Izkop gradbene jame za cisterne so opravili brez gradbenega dovoljenja. Le-tega tudi še ni l* skladiščni objekt, ki je delno že pozidan. in ob njej le delno zasuta in * ograjo obdana jama za cisterne Kot je na gradbišču poved3 soinvestitor projekta Duš"' Koren iz Tržiča, res še ni^ izdana gradbena dovoljenja & ta dva objekta, ki delno seg3,J na zemljo občine oziroma kme' tijske zadruge. Vseeno se f^. posegi ne zdijo problematiČ11' ker projekt bencinskega servis v tem prostoru ni vprašlj'* Vodja projekta Bojan Rome * podjetja OMV Istra v LjubljaJ Ea je po telefonu zagotovil, fl* i kljub zapletom celoten serV' dogradili še letos. Tržičanom morda zadostuj da jim bodo naftarji zgrao1 pred izgradnjo bencinsj' črpalke novo vodno zajetj? Vseeno bi morali pri inšpek^ jah poiskati vsaj odgovore, ' tako obsežne gradnje poteM z vsemi dovoljenji in po načrt'. Obenem jim lahko predlaga) tudi ogled onesnaževanja n* ave zaradi odlaganje materi? izven gradbišča. • Stojan S»J Tržič, 12. septembra - Z županovo informacijo o izgradnji bencinskega servisa v Podljubelju niso bili zadovoljni prav vsi občinski svetniki. Ob odhodu z izredne seje prejšnji teden je eden od njih opozarjal na neskladje med izdanim gradbenim dovoljenjem in potekom gradenj, od drugih pa je bilo slišati pripombe na račun gradenj na tuji zemlji. In kaj smo izvedeli ob preverjanju teh govoric s hodnika pred občinsko sejno sobo? Projekt je izdelan za kompletni bencinski servis, ki povezuje v celoto štiri objekte. Prvi je črpalka za točenje goriva, drugi je trgovina, tretji je namenjen za hranjenje treh cistern, četrti pa za skladišče in dve stanovanji v zgornji etaži. Zaenkrat je upravna enota Tržič izdala le gradbeno dovoljenje za del projekta. Na dovoljenju, ki je bilo izdano 6. julija 1995, je točno določeno, da investitor OMV Istra, d.o.o., Koper, lahko na zemljišču pare. št. 38/1 k. o. Podljubelj gradi nadomestno trgovino -objekt 2 na bencinskem servisu. "Gre za nadomestno gradnjo stavbe, ki je delno že porušena. Na tem zemljišču je urejeno tudi lastništvo. Kolikor mi je znano, investitor še pridobiva zemljišča, ki so potrebna za izgradnjo sosednjih objektov. Tudi iz teh razlogov še ni mogel zaprostiti za izdajo dovoljenj za nadaljnjo gradnjo. Izkop jame za cisterne torej ni moč označiti drugače, kot za črno gradnjo. Če so bili na tem prostoru izvedeni še kateri drugi gradbeni posegi, za njih velja enako. Vseeno pa presoja tega ni v naši pristojnosti, ampak bo morala povedati svoje gradbena in urbanistična inšpekcija," je med drugim povedala Alenka Maršič Bedina, načelnica upravne enote Tržič. Črpalka v Podljubelju • da ali ne Vprašanje, ali je projekt bencinskega servisa sploh spre- jemljiv za podljubeljsko dolino, so v upravni enoti Tržič pojasnili z navedbo sprejetih prostorskih aktov in nekaterih študij. Prostorsko ureditveni pogoji za občino Tržič take gradnje ne izključujejo. Vseeno so zahtevali presojo strokovnjakov še pred izdajo lokacijskega dovoljenja aprila letos. V centru za ekologijo, toksilogijo in varstvo pred sevanji zavoda RS za varstvo pri delu so naročili študijo, v kateri so maja 1994 pozitivno ocenili vpliv možne gradnje črpalke. Kljub taki oceni je ob izkopu jame za cisterne prišlo do kaljenja pitne vode v nižje ležečem zajetju Črni gozd. Če je moč najti razumevanje za zmotno prepričanje strokovnjakov o obsegu varovalnega pasu okrog tega vodnega zajetja, pa ni mogoče spregledati hitenja pri delih brez dovoljenj! Dejstvo je, da poleg trgovine v gradnji, v Podljubelju stoji delno pozidana stavba za skladišče IZ GORENJSKIH OBČIN Gimnazijcem so podelili maturitetna spričevala Konec šolanja je zdaj kronan z maturo Maturantje, ki so spomladi uspešno končali šolanje na kranjski gimnaziji in zatem še maturo, so v petek slovesno sprejeli maturitetna spričevala. 215 ga je daleč naokrog. Maturante Kranj, 8. septembra - V slovenske srednje šole se je po več letih spet vrnila matura, ki zagotavlja enakovrednost spričeval, črtanje sprejemnih izpitov na univerzi in po besedah mag. Valentina Pivka, ravnatelja kranjske gimnazije, tudi resnejši odnos dijakov do učenja. Enoten državni izpit je letos na tej gimnaziji opravl- jalo 220 dijakov, tudi naredilo. Petkova slovesna podelitev maturitetnih spričeval je bila za kranjsko gimnazijo že 95. po vrsti. Na tej častitljivi ustanovi se je izšolalo že 8500 maturantov in večina jih je pozneje dosegla akademsko izobrazbo, mnogi njeni nekdanji dijaki pa so se s svojimi dosežki proslavili Prviseje v knjigo maturantov vpisal Miha Ahačič prve generacije, ki je končala program prenovljene gimnazije, in njihove starše je na slovesnosti nagovoril mag. Valentin Pivk, ravnatelj Gimnazije Kranj. Omenil je prizadevanja te šole v času usmerjenega izobraževanja, da bi se vrnila koncept gimnazije, kakršnega imamo zdaj in ki zajema tudi maturo. Kako uspešna je bila prva generacija dijakov, ki je opravljala zunanjo maturo? Z uspehi so na kranjski gimnaziji zadovoljni, saj je maturo naredilo 97 odstotkov kandidatov, povprečna ocena v vseh predmetih pa je bila 3,6. Ducat njihovih dijakov je celo med tistimi 127 slovenskimi maturanti, ki so pri maturi zbrali več kot 30 točk, kar to šolo uvršča v vrh slovenskih gimnazij in pomeni dobro priporočilo za nadaljnji študij na univerzi. Dve stotniji maturantov sta se ob slovesnosti vpisali v novo knjigo maturantov, prejeli so spričevala, najboljšim pa gredo pa tudi pohvale, priznanja in male plakete Gimnazije Matevž Podnar: "Zdaj ko je matura mimo, lahko rečem, da ni bilo posebno hudo. Preden pa se je začela, smo bili seveda pod živčnim pritiskom. Naposled sem uspešno maturiral, pa tudi pri vpisu na fakulteto nisem doživljal stresov, kakor tisti moji vrstniki, ki so naleteli na omejen vpis. Na računalništvu, ki sem ga izbral jaz, ga namreč ni bilo." Ida Vidmar: "Maturo sem uspešno opravila, manj sreče pa sem imela pri vpisu. Za 0,6 točke sem namreč zgrešila ekonomsko fakulteto. Napisala sem pritožbo in iskala pojasnilo, zakaj tak tip ocenjevanja na decimalke, vendar mi na to ni nihče vedel odgovoriti. No, študentka vendarle bom, toda na visoki upravni šoli, tako da o svojem vpisu lahko sklenem, da je bil sreča v nesreči." Sonja Širnik: "Tudi starši smo pred maturo doživljali stiske, ne le maturantje. Pri nas se je dobro izteklo: hči Mateja je dosegla 26 od 34 možnih točk in ker je bila tudi po uspehu v gimnaziji prav dobra, se je lahko vpisala na zaželeno fakulteto. Odločila se je za novinarstvo." Kranj. Dvanajsterica najboljših maturantov pa je tokrat ostala še brez spičeval. V petek jim jih bo izročil sam minister dr. Slavko Gaber. • D. Z. Zlebir, foto: G. Šinik £veza slepih in slabovidnih Slovenije slavi 75 let Slepim je bolje tudi po zaslugi njihove organizacije zveza društev slepih in slabobovidnih Slovenije je jubilej slavila z množičnim srečanjem na Okroglem. 0L—° —*—Na Okroglem, - jenih je ki Okroglo, 9. septembra - na UKrogiem, Kjer je duhovnik Tomo Zupan slepim ^»pustil svojo imovino, je Zveza ^'epih in slabovidnih uredila počitniš-dom, v soboto pa je bil ta prijetni kotiček prizorišče srečanja njer11, članov iz vse Slovenije. Prišlo jih kakih tisoč. Predsednik Hubert Verdnik, ki °rganizacijo slepih vodi že poldrugo esetletjc, je v svojem govoru segel v godovino. Pred mnogimi desetletji je "o ustanovljeno dobrodelno društvo a. slepe, ljudje, ki jih je narava P^krajšala za enega najpomembnejši čutil, pa so bili v materialnem jflislu povsem na dnu. Danes imajo ^lePi. veliko boljši položaj, lahko elajo in tako skrbijo za svojo ^^enco, s polnočutnimi ljdmi so y "ko bolj enakopravni kot njega dni. , 0r§anizaciji, ki je deluje prek ^vetih medobčinskih društev, je "e*aj nad tri tisoč članov. Letošnji iy«i J so obe^žili že z več akcijami: ^sia je brošura ob 75-letnici, priredili okroglo mizo o socialnem položaju Ministrica Rina Klinar Ivanom Štularjem. županom občine Naklo H*!*rt Verdnik odSrii ljudiJin vladi predlagali nekaj rešitev, so dom za slepe v Izoli, priredili srečanje na Okroglem pod geslom "Da bi drug drugega bolje razumeli". Načrtujejo še šahovsko prvenstvo slepih z mednarodno udeležbo, pa seminar na temo "Družina in invalidnost" v sodelovanju s socialno zbornico, ob koncu leta pa bo obletniso zaokrožila slavnostna akademija z govornikom Milanom Kučanom. Slavnostna gostja srečanja na Okroglem pa je bila ministrica za delo, družino in socialne zadeve Rina Klinar, ki je poudarila, da imajo slepi danes boljši položaj tudi zaradi delovanja svoje organizacije. Država je njihov sogovornik in tudi zagovornik. V državi je okoli 140 tisoč invalidov, med njimi tudi šest tisoč takih, ki še nimajo urejenega invalidskega statusa. Vlada se zaVeda občutljive problematike te množice ljudi in jo skuša hitro reševati. Prisluhnila bo tudi pobudam okrogle mize o socialnih vprašanjih, ki so jo pripravili slepi. Prek tisoč obiskovalcev je v mladi občini Naklo pozdravil tudi župan Ivan Stular. Slepi in slabovidni so pripravili tudi prijeten kulturni program in za njim družabno srečanje, ki jim ga tudi ga kislo vreme ni moglo pokvariti. • D. Z. Zlebir, foto: L. Jeras Jezerca pod Krvavcem, 9. septembra - 53 let je ie minilo od tistih hudih avgustovskih dni leta 1942, ko je 2. grupa odredov svoj premik z Dolenjske na Štajersko izvedla preko Gorenjske in Krvavca. Tu je prišlo do izdaje in pohod se je s hudimi boji prav v pobočjih Krvavca zavlekel za deset dni. Nemci so na za takrat veliko partizansko enoto udarili z vseh strani in za akcijo uporabili tudi "raztrgance". V spopadih z Nemci so se tod poleg borcev 2. grupe odredov borili tudi borci Kokrškega odreda in 1. Kamniškega bataljona. Spomenika na Davovcu, na Jezercih in na Kriški planini pričajo o teh bojih, v katerih je ponesreči padlo tudi nekaj domačinov in ljubljanskih planincev. Na slovesnosti v soboto, ki jo ie tradicionalno pripravljajo skupaj borci in domačini iz vasi pod Krvavcem, je zbranim spregovoril Stanislav Bernard, predsednik ZLSD Cerklje, ki je poudaril, da so dogodki na Krvavcu neločljivi del naše Zgodovine, in da so tudi ti bili pomembni za našo anašnjo osamosvojitev. V kulturnem programu so sodelovali moški pevski zbor KUD Davorin Jenko Cerklje pod vodstvom pevovodje Jožeta Močnika in skupina učencev OS Davorin Jenko iz Cerkelj. Prijetno tovariško srečanje pa je bilo potem, kot vedno, pri Grilčevi brunarici na Jezercih. - Foto: D. Dolenc Dovolilnice za parkiranje Tržič, 12. septembra - Novi komunalni redar v Tržiču ima kar precej dela s pisanjem kazni za parkiranje vozil na nedovoljenih mestih. Ker so med kršilci tudi vozila za dostavo blaga in razni službeni avtomobili, so zanje pripravili posebne dovolilnice. Uporabnik take dovolilnice bo dobil tudi parkirno uro. Oboje bo moral imeti na vidnem mestu v avtu, sicer ga bo lahko vseeno doletela kazen. Dovolilnice bodo omogočale le krajše postanke vozil v centru mesta, vsake četrt leta pa jih bodo zamenjali z novo barvo. Tako bodo lahko Še lažje kontrolirali, ali imajo lastniki vozil veljavne dovolilnice. Izdaja dovolilnic je stekla ta teden. Zaenkrat je zanje zaprosilo manj kot deset uporabnikov. • S. Saje Renta za Kovorjane Tržič, 12. septembra - Svet krajevne skupnosti Kovor je ponovno spregovoril o svojem zahtevku do občine Tržič za rento zaradi komunalnega odlagališča odpadkov. Gre pravzaprav za dve zahtevi v letošnjem letu, na kateri v Kovorju še niso dobili nobenih odgovorov. Zato so na občino naslovili začetek septembra nov dopis, v katerem zahtevajo plačilo rente od 1. januarja 1995 dalje. V njem so odločno zahtevali rešitev tega vprašanja do 8. oktobra 1995, sicer bodo dostop do odlagališča odpadkov ponovno zaprli za ves promet. V županovem uradu smo uspeli izvedeti, da je za zastoj pri obravnavi raznih vlog krivo nedelo-vanje odborov, v tem primeru odbora za komunalno dejavnost. Vseeno so na račun KS Kovor že nakazali 150.000 tolarjev akontacije za mesec september 1995. Glede celotne rente bo predlog obravnaval tudi občinski svet. Po njegovem mnenju je renta upravičena, saj je uporaba sedanjega odlagališča predvidena še naprej. Vsakršne poskuse za zaporo ceste je ocenil kot nepotrebno izsiljevanje, saj načelno soglasje za tako rento prebivalcem Kovorja že nekaj časa obstaja tudi na občinski ravni. • S. Saje Tekmovanje članov dveh gasilskih zvez Pokali za najboljše ekipe Tržič, Radovljica, 9. septembra • Gasilski zvezi z Jesenic in iz Kranja sta tekmovali že spomladi, drugo septembrsko soboto pa so tekmovali gasilci iz tržiške in radovljiške zveze. Tako je na vrsti le še tekmovanje gasilcev škofjeloške zveze, ki ga pripravljajo 16. septembra. 23. in 24. septembra 1995 pa bo v Tržiču tekmovanje gasilcev z vse Gorenjske. Na tekmovanju Gasilske zveze Tržič se je zbralo 225 tekmovalcev iz 13 društev v občini. Med 25 ekipami so bile z eno ekipo udeležene le članice nad 30 let starosti, manjkali pa so veterani. V posameznih kategorijah so si priborili pokale za zmago pionirke iz Jelendola, pionir- ii, mladinke in mladinci iz .eš, člani do 30 let iz Podlju-belja (1. ekipa), članice nad 30 let z Brezij pri Tržiču in člani nad 30 let iz IGD BPT Tržič. Slednja ekipa je za najboljši čas tekmovanja prejela tudi prehodni pokal. V Radovljici, kjer so se pomerili tekmovalci iz občinskih poveljstev Bled, Bohinj in Radovljica, je bilo tekmovanje še bolj množično. Udeležilo se ga je 62 ekip iz 34 prostovoljnih in 4 industrijskih gasilskih društev. Najboljše rezultate v športnih tekmovanjih in vajah z gasilskim orodjem so dosegli: pionirke - GD Begunje, pionirji -GD Kamna Gorica, mladinke - GD Ljubno, mladinci - GD Gorje, članice A -GD Begunje, člani A - GD Begunje (1. ekipa), članice B - GD Ribno, člani B - GD Bled, veterani - GD Kamna Gorica. S pokali so nagradili najboljše tri ekipe v vsaki kategoriji. • S. Saje GORENJSKA ČEZ VIKEND Narodne noše, folklora in obrt v Kamniku Noše so posrebrile sončni Kamnik Vse, kar je vreme v petek in soboto na trenutke skušalo malce predrugačiti ob 25. dnevih narodnih noš v Kamniku, so potem nadoknadili v lepi sončni nedelji. Kamnik, 11. septembra -Pisana noša, veder obraz, za pesem, za ples, je bil za rajanje čas v praznično opravljenem Kamniku. Morda malo manj v petek in v soboto čez dan, ko je dež na trenutke skušal malce predrugačiti program različnih prireditev ob letošnjih 25. dnevih narodnih noš v Kamniku. Vendar pa je bila nedelja potem toliko bolj praznična in zares obiskana iz najrazličnejših krajev Slovenije in onkraj meja. V sprevodu so najprej predstavili nošo skozi stoletja iz različnih delov Slovenije. Sledil je turistični del, nato pa še več kot 30 konjskih vpreg. Marsikomu se je v petek in v soboto, ko so bile na programu različne zanimive prireditve ob letošnjih 25. narodnih nošah v Kamniku, kar milo storilo, ko se je tako vztrajno vmešaval dež. Gostinci in tisti, ki so dva dneva upali, da bodo na stojnicah kaj prodali, so imeli tako le še so noše za trenutek postale in potem nadaljevale pot v sprevodu. Bilo pa je tako, kot so si tokrat organizacijski odbor s predsednikom Tonetom Smolnikarjem in namestnikom Ivanom Pristovnikom ter Zvezo kuturnih organizacij Kamnik in člani odbora zamislili. 25. dnevi narodnih noš ne le, da so "privabili" noše iz različnih delov Slovenije, da so se predstavile opravljene, kot so bile skozi stoletja. Kljub ne- naklonjenemu vremenu so uspeli predstaviti tudi večino tistega prazničnega bogatega programa z obrtno in folklorno ter kulturno in razstavno ter glasbeno in na trenutke tudi športno zabavno popestritvijo, kar so načrtovali. Na cedilu prireditelja niso pustili gostinci, trgovci, ansambli, godbeniki in nenazadnje tudi železničarji ne, ki so vozili v Kamnik. Župan občine Kamnik je kakšnih štirinajst dni pred to nedeljo rekel: "Če so bile narodne noše 24-krat v Kamniku, bodo tudi 25. In bile so; praznične, nepozabne, v ponos Kamniku in še posebej prizdevnemu Tonetu Ftičarju in vsem ostalim članom odbora. Z nošami posrebren sončni Kamnik je bil tako v nedeljo priložnost za prijetno in nepozabno srečanje, ki se bo za prenekaterega, tako bi vsaj veljalo nadaljevati, najbrž ponovilo spet čez leto osorej. • A. Žalar nedeljo. Ta pa se je naredila takšno, da si dan prej lahko samo sanjal o njej: sončna, obiska pa toliko, da ni čudno, da so prireditelji skoraj uro prej milo prosili obiskovalce, naj naredijo vsaj malce prostora, da bo po ulicah lahko krenil sprevod z narodnimi nošami. Pa se je potem vendarle vse skupaj kar točno začelo in tudi zares lepo izteklo. Na Glavnem trgu, kjer je župan Tone Smolnikar imel v gosteh tudi celovškega in radovljiškega župana, predsednika Turistične zveze Slovenije Marijana Rožiča, pa rojaka Petra Kurnika s soprogo in druge, Že 16. srečanje na tromeji nad Ratečami - Turistična društva treh dežel so na tromeji nad Ratečami minulo nedeljo pripravila že 16. srečanje planincev in pohod-nikov, ki so se na tromejo povzpeli s treh strani: Avstrije, Italije in Slovenije. Tako kot je na tromeji vedno veselo in razigrano, je bilo tudi letos, ko se je zbralo nekaj tisoč ljudi, ki so uživali v prelepem razgledu in se tudi zavrteli ob poskočnih vižah zabavnih ansamblov. Na tromeji, kjer so postavili obeležje gore miru in prijateljstva, se je rodila ideja o zimski olimpiadi treh dežel. In tudi o tem pa še o drugem sodelovanju so se pogovarjali trije župani obmejnih krajev, ki se že tradicionalno vedno srečajo na tej prireditvi. -Foto: D.Sedej Oblaki prahu, ropot, smrad izpuhov - Ljubelj 1995 Patina in prah Po dolgih letih je bilo v nedeljo ponovno moč doživeti pravo staro dirkaško romantiko. bistveno spremenila, njeni V nedeljo je bilo pod Andrejevo cerkvijo nad Zmincem zelo veselo. Zares veliki množici obiskovalcev je zaigralo kar šest ansamblov. Narodnozabavna glasba je na priljubljeni škofjeloški točki letos še enkrat zbrala staro in mlado, veselje ob harmonikah pa se je iz popoldneva nadaljevalo pozno v noč. V premorih med nastopi ansamblov so se predstavniki občinstva ter glasbeniki pomerili v vlečenju vrvi, pri čemer pa se glasbeniki nisto odrezali tako dobro kot pri muziciranju - obe ekipi muzikantov so silaki iz vrst občinstva potegnili krepko čez mejno črto. Po zagotovilih Ivana Ruparja bo prireditev tudi vnaprej ostajala pomemben del zabavnega dogajanja pod Andrejevo cerkvico, zato že sedaj vabljeni na prihodnje srečanje. • Uroš Špehar Pet, štiri, tri, dva, ena • START! Ropot motorja se je še povečal, oblak bledomo-drosivega dima je zajel štartno točko, stari BMVV se je premaknil. Hitro. Kot blisk sta Mirko in Miro Hrast šinila v ljubeljsko strmino. Ovinek. Miro se na prikolici nagne, zleze čez očetov motor. Kamenje leti izpod koles, motor s prikolico naglo zapelje v ovinek. Ravnina, Miro zleze nazaj, nov ovinek... Legendarna ljubeljska dirka je letos že drugič doživela svoje nadaljevanje. Prelaz Ljubelj je bila pomembna prometna povezava že v rimskih časih, cesta pa pravzaprav izvira še iz tistih časov. Kasneje so jo dvakrat rekonstruirali, prvič leta 1560 ter nato leta 1/28, ko so med drugim na vrhu postavili tudi dva znamenita stebra. Cesta se od takrat pa do danes ni vzponi, ki dosežejo tudi 33%, pa so bili že od nekdaj zahteven test tako za vozila kot tudi za voznike. Na nej so že pred prvo svetovno vojno prirejali znamenite alpske vožnje, ki so se jih s svojimi avtomobili udeleževale vse najpomembnejše avtomobilske tovarne. Kasneje so le te prerasle v pravo gorsko dirko, ki je v Evropi veljala za najtežji gorski preskus. Prelomnica za ljubeljske dirke je bilo leto 1953, ko je bila prva povojna in mednarodna in je na progi zbrala vso takratno motoristično in avtomobilsko elito. Tekmovalce je ob progi spodbujalo kar 25000 ljudi, prireditev pa je ostajal elitni dogodek tako za Tržič kot tudi za širšo dirkaško skupnost. Tradicija se je prekinila z dograditvijo in odprtjem tunela ter posrednim zaprtjem stare ceste. Stara cesta pa bo po novem ponovno oživela vsaj enkrat letno. Že lani so se po dolgih V Sori proslavili 700-letnico župnije Steber slovenstva in vere V nedeljo dopoldne je bila osrednja svečanost, ki jo je vodil nadškof dr. Alojzij Šuštar. Sora, 11. septembra - Z razstavo, koncertom in zahvalnimi mašami, pritrkavanjem ter v soboto s sedmimi streli iz Finžgarjevega možnarja so ob koncu tedna proslavljali 700-letnico Župnije Sora v občini Medvode. Osrednja slovesnost z blago-slovitveno maso pa je bila v nedeljo dopoldne, ko je častitljiv jubilej župnije s svojo prisotnostjo, blagoslovitvijo in mašno daritvijo poudarjeno obeležil tudi nadškof dr. Alojzij Šuštar. Slovense kulture in druge prireditve so že celo leto potekale v počastitev 700-letnice župnije Sora, ki je bila skozi stoletja steber slovenstva in vere. Hkrati so potekala tudi obnovitvena dela na zunanjosti cerkve. Cerkev sv. Štefana pa je zdaj bogatejša še za šest novih barvnih oken. Za to in podporo faranov za praznično obogatitev in ureditev se je najprej pred slovesno mašo zahvalil domači župnik Lojze Zaplotnik, potem pa v slovesnem nagovoru tudi nadškof dr. Alojzij Šuštar, ki je med drugim poudaril, da je pomembna skrb, da se cerkev in človek nenehno prenavljata, saj le to ohranja in bogati versko in osebno življenje. Po slovesnem pritrkavanju v nedeljo dopoldne in koncertu godbe na pihala iz Medvod se je slovesnost v Sori začela s simbolično spustitvijo sedmih cvetov, ko je cerkev preletel zmaj. Dr. Alojzija Šuštarja, domačega župnika Lojzeta Zaplotnika in župnike iz sosednjih cerkva oziroma far pa je pred blagoslovitvijo oken in zunanjščine ter začetkom slovesne maše pozdravil tudi župan občine Medvode Stanislav Žagar. V nedeljo pa so si številni, ki so se udeležili osrednje svečanosti ob 700- Pred slovesno mašo in blagoslovitvijo ob 700-letnici Župnije Sora je nadškofa dr. Alojzija Šuštarja in goste pozdravil župan občine Medvode Stanislav Žagar. je obratovala tudi pošta s priložnostnim žigom, slovesnimi in spominsko razglednico. • A. Žalar letnici Župnije Sora, ogledali tudi likovne razstave v Finžgarjevem domu oziroma starem župnišču, kjer letih samevanja po makadamski cesti ponovno zapeljali stari avtomobili in motorji. Lanska dirka oldtimerjev je doživela precejšen uspeh, dobra udeležba pa je organizatorjem služila kot spodbuda pri organiziranju letošnjega srečanja. Nedeljska ljubeljska dirka je letos zbrala 61 lastnikov motorjev in avtomobilov izdelanih pred letom 1960. Ponosni lastniki so se med seboj pomerili v štirih kategorijah - tisti z motorj' brez vzmeti, pa motorji Z vzmetmi, s prikolicami ter avtomobili. Letošnja udeležba tako tekmovalcev kot obiskovalcev je kar za tretino presegla lansko, vrh Ljubelja pa s0 videli prav vsi oldtimerji. En' sicer kašljajoče, drugi s pomočjo lastnikov, kljub temu pa so bili zmagovalci vsi. Kovinsk' starčki, najstarejši je letos dO' polnil kar 68 let, so se ljubeljs/ kim strminam dobro upiral'' Nezgod ni bilo, sem ter tja se je kakšen manjši del res morda odvil in morda odletel z mo; torja, kaj hujšega pa se m zgodilo, tako da se bodo m°' torji s svojimi lastniki lahk<> udeležili naslednje ljubeljske dirke prihodnje leto. • Bese dilo in foto U. Špehar Katastrofalni vodni val pustošil na Selškem in Cerkljanskem V nekaj urah dežja za več kot povprečni mesec Vodna ujma, je v zgornji Selški dolini in na Cerkljanskem povzročila škode za nekaj občinskih proračunov. Železniki, Cerkno, 11. septembra - Petkovo deževje, ki bo zagotovo šlo v vremenoslovske anale zaradi izredne količine padavin v tako kratkem času, je v zgornji Selski dolini in na Cerkljanskem povzročilo ogromno škodo. To je še en opomin za to, da bo potrebno več boriti za obrambo pred poplavami, in še en zgovoren dokaz, da način urejanja vodotokov, ki vode ne ustavlja, ni pravi. Nastale škode v občinah Železniki in Cerkno bodo zahtevale pomoč širše skupnosti. Bohinjski hribi ustavili vlažen zrak Kot so nam povedali na Hidrometeorološke zavodu Republike Slovenije je po prvih zbranih podatkih s četrtka na petek in v petek Padlo na sorazmerno ozkem območju s Premerom nekaj več kot 10 kilometrov v 24 urah od 180 do 260 litrov na kvadratni meter Padavin, kar z drugimi besedami pomeni, da W bila voda, ki je tedaj padla s temnega neba, visoka od 18 do 24 centimetrov. Se bolj zgovoren podatek je v ta, da je tolikšna količina padavin običajna za najmanj en V Železnikih je odtrgalo doberšen del glavne ceste. Obvoz je le za lažja vozila. Alojz Čufar, lupan občine Železniki Najhuje je v Davči "Vso soboto smo imeti na terenu dve komisiji, ki sta si ogledali nastale razmere, ena v Sorici in Podporeznu ter druga v Dovči (sestavljena predvsem iz Podjetja za urejanje hudournikov ter Ministrstva za okolje). Najhuje je bilo v Davči, kjer je cesta tako poškodovana, da dalj Časa ne bo prevozna, Podrta je cesta pri Zgagi, tako da je potreben celo obvoz preko Sorice, saj je tudi cesta Podbrdo Podrošt huje poškodovana. Ekipa Podjetja za urejanje hudournikov je danes ie jačela z delom na terenu. Pohvalo zasluži za 'Mro ukrepanje tudi Cestno podjetje Kranj, ki pospešeno odstranjuje ovire na cestah. Huda poškodba ceste v Železnikih je huda ovira, saj je po obvozu prek Racovnika moien promet le za lažja vozila, za težka -tovorna in avtobuse, pa je promet moten. Z Državni direkcijo za ceste smo že v dogovoru, da bodo skušali s skalno zhibo Čimprej omogočili vsaj enosmerni promet. V Davči in Podporeznu so tri hiše Še vedno odrezane od sveta, saj so številni usadi močno poškodovali in zaprli cesto, popolnoma je prekinjena cesta od Petemela v Zgornjo DavČo, najhuje pa je na cesti proti ^dajdelcu, kjer sploh še ni jasno, kako cesto °z. pot usposobiti. Stanovanjske hiše so bile zaradi usadov ogrožene v Zalem Logu, v Sorici in v Davči. Prav sedaj se odpravlja na teren komisija za oceno škode, enako se Pripravljajo tudi gozdarji ter kmetijska služba. Prve številke o nastali škodi bodo Znane v petek, ocenjujemo pa, da bodo dosegle pribliino podobne zneske, kot v ktu 1990. in prav to, da je to v petih letih že druga katastrofa, je velik problem. Več Pozornosti bo potrebno obrambi pred vodo." lahko na njem igrali tudi zahtevnejše tekme, in na katerega so bili športni delavci v tem kraju prav ponosni - svečana otvoritev je bila načrtovana prav za ta konec tedna, se je spremenilo v veliko blatno jezero. Ko je voda odtekla, je na igrišču ostala ogromna količina blata in od skrbno, skoraj vzorno negovane trave ni ostalo praktično ničesar. roesec, če pa bi upoštevali bolj sušne Mesece v letu, pa povprečna količina presega celo dvomesečno mero. Vzrok pripisujejo vremenoslovci zelo vlažnemu zraku, ki ga je Prinašal jugozahodni veter, in se je moral v teh visokih hribih okoli Bohinjske kotline ?v,gniti, ohladitev pa je vzrok za nastanek intenzivnejših padavin. Ker je povrhu vsega v višjih plasteh pihal še razmeroma hladen veter, so poleg tega nastale še močne lokalne nevihte, ki so količino padavin še močno Povečale. **ol Železnikov je °Ho pod vodo Po izredno močnem deževju vse petkovo a°poldne je Selščica s svojimi pritoki, zlasti v fgornjem delu prestopila bregove. Po lO.uri £ Poplavila polovico središča Selške doline Železnikov. Višina vode je bila po izjavah ^cividcev sicer manjša, kot pri hudih popla-ah pred štirimi leti, vendar je očitno azdiralna moč vode bila takšna, da je napravila izredno veliko škodo. V Železnikih oCb!' Poplavljen ves gornji konec naselja -h ^clczni'c'- voda je vdrla v praktično vse se v okolici podjetij Dom oprema in Dr»i!niCa' ^° ne nePosre KMETIJSKO GOZDARSKA ZADRUGA z.o.o.. ŠKOFJA LOKA Fužinska ulica 1, 64220 Škofja Loka objavlja JAVNI RAZPIS za izbiro izvajalcev del obnove in povečanja Trgovine Gorenja vas v Zadružnem domu v Gorenji vasi 1. Predmet razpisa je izbira najugodnejših ponudnikov za izvajanje gradbenih, obrtniških, instalacijskih del, opreme samopostrežne trgovine in nadzor izvajanja del. 2. Ponudbo je potrebno izdelati ločeno po vrstah del, skupno ali samo za posamezno vrsto del. 3. Ponudniki za prevzem del si prostor lahko ogledajo vsak dan po objavi razpisa od 8. ure do 10. ure in prevzamejo potrebno dokumentacijo v komerciali KGZ na Fužinski ulici 1 v Škofji Loki s potrdilom o plačilu 5.000.- SIT za izdelavo razpisne dokumentacije na blagajni Hranilno kreditne službe pri KGZ Skofja Loka. Vse dodatne informacije lahko dobite po telefonu 620-749 ali 621-849. 4. Predvideni rok začetka del je 20. september. 5. Merila za izbiro najugodnejših ponudb so: - ponuđena cena (najnižja cena in pogoj za izbiro) - čas zaključka del 6. Ponudbe je potrebno oddati v zaprti kuverti z oznako "Trgovina Gorenja vas - ne odpiraj", vključno do 19. 9. 1995. 7. Ponudniki bodo o izidu razpisa obveščeni v 15 dneh po objavi. OSNOVNA ŠOLA SIMON JENKO Kranj, Ulica XXXI. divizije 7 a razpisuje prosta delovna mesta - UČITELJA ŠPORTNE VZGOJE od 2.10.1995 dalje (nadomeščanje delavke za čas porodniškega dopusta), - PSIHOLOGA od 1.10.1995 dalje (nadomeščanje delavke za čas porodniškega dopusta). Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi razpisa. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 15 dneh po končanem zbiranju prijav. Svet Osnovne Sole Simon Jenko Kranj na osnovi statuta šole razpisuje prosto delovno mesto POMOČNIKA RAVNATELJA Kandidati morajo izpolnjevati splošne pogoje, določene v Zakonu o osnovni šoli, in imeti pedagoško izobrazbo, najmanj pet let delovnih izkušenj v vzgojnoizobraževalnem delu, opravljen strokovni izpit ter organizacijske in strokovne sposobnosti za uspešno vodenje pedagoškega in poslovodnega dela. Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta, od 9. oktobra 1995 dalje. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljite v osmih dneh po objavi razpisa na naslov. OŠ Simon Jenko Kman, Svet šole, 64000 Kranj, Ul. XXXI. divizije 7 a, z oznako "za razpis". Kandidate bomo obvestili v 15 dneh po sprejemu sklepa o izbiri. OSNOVNA ŠOLA 16. DECEMBRA MOJSTRANA objavlja prosto delovno mesto VARUHINJE V VRTCU Delo je za določen čas (do 31. 8. 1996) s polno delovno obveznostjo. Pogoji: končana vzgojiteljska šola, šola za varuhinje ali medicinska srednja šola Poskusna doba je 3 mesece. Prijave sprejema OŠ Mojstrana, Alojza Rabiča 7. Rok za prijave je 8 dni po izidu objave. m Mercator - Trgoavto d.o.o., Koper, Pristaniška 43/a objavlja prosta dela t KOMERCIALISTA za komercialno obdelavo območja Kranja z okolico 2. PRODAJALCA za prodajalno v Kranju, Kidričeva c. 2 Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje: Pod 1.: - dokončna srednja šola ekonomske, komercialne ali tehnične usmeritve, - dobro poznavanje avtostroke, - 3 leta delovnih izkušenj pri podobnem delu in vozniški izpit B kategorije Pogoj je 3-mesečno poskusno delo. Pod 2.: - dokončana šola za prodajalce tehnične smeri - 2 leti delovnih izkušenj ter dobro poznavanje avtostroke Pogoj je 2-mesečno poskusno delo. Kandidati naj pismene prijave z opisom dosedanjega dela in dokazila o strokovni izobrazbi pošljemo na naslov Mercator - Trgoavto Koper, Pristaniška 43/a v 8 dneh od objave. O rezultatih izbire bomo kandidate pismeno obvestili. ISKRA STIKALA KRANJ, d.o.o. Splošni oddelek Razpis za delovno mesto 1. ORGANIZATOR - INFORMATIK Pogoji: 1. VII. stopnja (izjemoma tudi VI. stopnja) tehnične ali organizacijske usmeritve - smer informatika 2. znanje angleškega jezika 3. zaželena praksa Nudimo Vam: - stimulativno plačo za dobro delo - možnost dodatnega izobraževanja - delovno razmerje za nedoločen čas, s trimesečnim poskusnim delom Želimo, da ste samo iniciativni, delovni in ne starejši od 35 let. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: ISKRA STIKALA, Kadrovska služba, Savska loka 4, 64000 Kranj. TOVARNA VIJAKOV amen KROPA d.o.o. 4^> RAZPIS za zbiranje ponudb za prodajo proizvodne hale s pomožnimi prostori Na podlagi sklepa Skupščine družbe Plamen Kropa, d.o.o., ter na podlagi opravljene cenitve vrednosti nepremičnine zaradi prodaje objavljamo razpis za zbiranje ponudb za prodajo proizvodne hale II. VMA v izmeri 1060,40 m/2 s pomožnimi prostori (garderoba s sanitarijami, delavnica in valilnica) v izmeri 225 m/2. 1. Prodajna cena je enaka ocenjeni vrednosti nepremičnine ter znaša 1.214.356 DEM. Kupnina v OEM je plačljiva v tolarski protivrednosti po prodajnem tečaju Gorenjske banke, d.d , Kranj na dan plačila. Davek na promet nepremičnine gre v breme kupca. 2. Na razpisu bo izbran ponudnik, ki bo ponudil najugodnejše plačilne pogoje za nakup nepremičnine. Izročitev prodane nepremičnine in prenos lastništva, se na kupca prenese po plačilu celotne kupnine. 3. Rok za zbiranje ponudb je 30 dni od te objave. Vse dodatne informacije so na razpolago na sedežu prodajalca v Kropi 1 a (g. Jože Bergant). V soboto z Gorenjskim glasom na jesenski Zagrebški velesejem Za bralke in bralce Gorenjskega glasa v sodelovanju z upravo Zagrebškega velesejma organiziramo enodnevni avtobusni izlet v Zagreb to soboto, 16. septembra. En dan bo komajda dovolj za ogled jesenskega velesejma v Zagrebu, ki ga je čisto zares škoda zamuditi. Nekaj podatkov o letošnjem 71. mednarodnem vele-sejmu: obsega 130 tisoč kvadratnih metrov razstavnih prostorov; na njem sodeluje 2554 razstavljalcev iz 48 driav, med njimi 175 slovenskih podjetij in med temi skoraj petina gorenjskih; na tokratnem velesej-mu je Slovenija država partnerica. Zgolj na maloprodajnem delu Zagrebškega velesejma letos sodeluje več kot 200 razstavljalcev s področja kmetijstva in gozdarstva, prehrane, embalaže, široke porabe, tekstila, kemije, kovinske industrije in strojegradnje, gradbeništva ...Za obiskovalce so pripravili modne revije (vsak dan ob 16.30), nagradno žrebanje vstopnic in atraktivno tekmovanje "Ve-lesejemski zadetek". Cene izleta: 2.500 tolarjev na osebo; za naročnike Gorenjskega glasa le 2.100 tolarjev. Za vse naročnike s plačano letošnjo celoletno naročnino je cena 1.900 tolarjev. Prisrčno vabljeni - z Gorenjskim glasom Vam (tudi na izletu) ne bo dolgčas! Glasov avtobus na Zagrebški velesejem bo v soboto odpeljal ob 6.00 uri z Jesenic, spotoma ustavil Glasovcem v Žirovnici, Lescah in Radovljici, ob 7.00 bo odhod iz Kranja. Informacije in prijave: Gorenjski glas, telefon 064/ 223 - 111 ali 064/ 223 - 444 /lahko tudi osebno v malooglasni službi Gorenjskega glasa v Zoisovi 1 v Kranju/. Ker je za izlet le še nekaj prostih mest na Glasovem avtobusu, s prijavo velja pohiteti. Minulo soboto sta dva Glasova avtobusa iz tržiškega Integrala zapeljala bralke in bralce Gorenjskega glasa na GLASOV PIKNIK V DOLENJSKIH TOPLICAH. Bilo je super, kajti na Turistični kmetiji Grofija nas je gospodar Janez pričakal z dolenjskim sadjevcem in domačim narezkom, v Stični so nam razkazali samostan, v Dolenjskih Toplicah pa Qni vili prima vzdušje. Najbolj hrabri Gorenjci so zaplavali kar v zunanjem bazenu, od er jih je pregnala Sele toča - kectpa je v Dolenjskih Toplicah pestra izbira pokritih plavalnih bazenov, pa niti dež ni oviral prijetne Glasove izletniške sobote. Na osnovi določil 8. člena Pravilnika o porabi sredstev občine Šenčur namenjenih za stanovanjska posojila z ugodno obrestno mero, objavlja župan občine Šenčur RAZPIS STANOVANJSKEGA POSOJILA OBČINE ŠENČUR I. SPLOŠNA DOLOČILA Razpis posojil je namenjen državljanom Republike Slovenije, prebivalcem občine Šenčur, ki: - prvič rešujejo svoje stanovanjsko vprašanje z nakupom ali gradnjo primernega stanovanja - ponovno rešujejo stanovanjsko vprašanje; ker jim je zaradi spremenjenih družinskih, zdravstvenih in socialnih razmer dosedanje stanovanje postalo neprimerno; - povečujejo stanovanjsko površino, izdelujejo triprekatno greznico, izdelujejo toplotno izolacijo, fasado ali obnavljajo dimnik. POSOJILA NISO NAMENJENA: - lastnikom stanovanj, odkupljenih po določilih Stanovanjskega zakona, - najemnikom v stanovanjih, ki jih je mogoče odkupiti po določilih Stanovanjskega zakona - državljanom, ki kupujejo stanovanje od matere, očeta, mačehe,očima, brata, sestre, svaka, svakinje, sina hčere, pastorke, tasta, tašče, stare mame, starega očeta, vnuka, vnukinje, zakonskega in izvenzakonskega partnerja. II. VIŠINA SREDSTEV Skupni razpisani znesek je 20,000.000,00 SIT, s tem, da globalno razdelitev za namene določi župan glede na ugotovljene potrebe na predlog komisije. III. RAZPISNI POGOJI Na razpisu lahko sodelujejo le tisti prosilci, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: - da so državljani Republike Slovenije, - da imajo stalno bivališče v Občini Šenčur, - da nimajo ustreznega standardnega stanovanja, - če gradijo z veljavnim lokacijskim in gradbenim dovoljenjem ter so lastniki in uporabniki zemljišča, na katerem gradijo - da imajo gradbeno dovoljenje izdano po 01.01.1985, če gre za gradnjo stanovanjske hiše, oziroma veljavno priglasitev del, izdano po 01.01.1995, - da so lastniki ali solastniki nepremičnine, za katero prosijo za odobritev posojila oziroma so lastniki ali solastniki nepremičnine njihovi zakonci, - da so kreditno sposobni, - da bodo v primeru, da imajo neustrezno stanovanje in kupujejo drugo ustrezno stanovanje, zaprosili le za razliko v površini med dosedanjim in novim stanovanjem, če pa bodo neustrezno stanovanje odtujili, bodo kupnino v celoti namenili za nakup drugega ustreznega stanovanja, - da imajo sklenjeno pogodbo ali predpogodbo overjeno na sodišču v letu 1994 ali 1995, če gre za nakup stanovanja. Do posojila niso upravičeni občani, ki že stanujejo v lastnem ustreznem standardnem stanovanju, ali so sami ali kdo drug od ožjih družinskih članov lastniki takega vseljivega stanovanja. Občani so upravičeni do posojila za prenovo stanovanja ali stanovanjske hiše, dokler nimajo v okviru prenovitvenih del dograjenega ustreznega standardnega stanovanja. Za ustrezno standardno stanovanje se šteje stanovanje, ki ima poleg dnevne sobe, kuhinje in sanitarnih prostorov, še toliko spalnih prostorov, da zadošča potrebam vseh članov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu. Šteje se, da zadošča spalnica za dve osebi, kabinet pa za eno osebo (dnevna soba, kuhinja in ostali tehnični prostori se ne štejejo). IV. VIŠINA POSOJILA IN POSOJILNI POGOJI Višina posojila, ki ga lahko dobi upravičenec, je lahko največ 30% pogodbene vrednosti pripadajoče novogradnje. Osnova za izračun višine posojila je: - za nakup stanovanja, pogodbena cena oziroma največ 130.000,00 SIT/m2 - za individualno gradnjol 30.000,00 SIT/m2 - za prenovo (adaptacijo) 90.000,00 SIT/m2 Kot primerno stanovanje (hiša) se upošteva naslednja stanovanjska površina v m2 št.ožjih druž.čl.v gospod.skupaj 1 2 3 4 5 6 prim.stan.površ. m/2 40 60 70 80 90 100 Za vsakega nadaljnega ožjega lana se prizna povečanje za nadaljnih 8 m/2 stanovanjske površine. Realna obrestna mera za odobreno posojilo je 5% letno. Realno vrednotenje posojila (revalorizacija) se obračunava v rokih in na način, kot ga izvaja Gorenjska banka d.d. Kranj. Posojilo se vrača v mesečnih anuitetah, ki ne morejo biti nižje od 10% povprečnega OD za zaposlenega v gospodarstvu v preteklem letu. Odplačilna doba je največ 15 let. Posojilojemalec mora odobreno posojilo obvezno zavarovati pri zavarovalni hiši, s hipoteko ali za posojila do 200.000,00 s kreditno sposobnimi poroki. V. KRITERIJI ZA OBLIKOVANJE PREDNOSTENGA VRSTNEGA REDA ZA DODELITEV POSOJIL Višina dodeljenega posojila bo odvisna od: 1. Naina reševanja stanovanjskega problema. 2. Primernosti in kvaliteta sedanjega stanovanja. 3. Materialno premoženjsko stanje prosilca in njegove družine. 4. Socialno in zdravstvenega stanja prosilca in njegove družine; 5. Delovne dobe prosilca, ki so brez stanovanja ali podnajemnika. Ob upoštevanju navedenih kriterijev imajo prednost in večje ugodnosti pri dodelitvi posojila: Mlade družine; Družine z večjim številom otrok; Družine z manjšim številom zaposlenih; Razširjene družine. Za mlado družino se šteje družina z najmanj enim otrokom v kateri nobeden od staršev ni star ve kot 35 let. Za družine z večjim številom otrok se šteje družina, v kateri so najmanj trije otroci. Za družine z manjšim številom zaposlenih se šteje družina, v kateri je zaposlen samo prosilec ali zakonec. Za mlade prosilce se šteje samske osebe, mlajše od 35 let. Pri invalidnosti prosilca ali člana njegove družine se upošteva invalidnost s 100 % telesno okvaro, ugotovljena s sklepom ali odločbo Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Za invalidnost se šteje tudi motnja v duševnem in telesnem razvoju ali trajna nesposobnost za delo. Za daljše bivanje v Občini se šteje, e to traja najmanj 8 let. Za daljšo delovno* dobo se šteje, če traja najmanj tretjino polne delovne dobe. Razširjena družina je družina, v kateri živijo tri generacije ožjih družinskih članov prosilca ali zakonca, kot jih opredeljuje 6. člen Stanovanjskega zakona. VI. RAZPISNI POSTOPEK Prosilci, ki želijo pridobiti posojilo po tem razpisu, oddajo svoje vlog na predpisanem obrazcu v 30 dneh po objavi. Poleg podatkov in dokazil, ki jih pooblaščene organizacije potrjujejo na vlogi sami, morajo prosici glede na namen porabe posojil k vlogi priložiti še: - potrdilo o državljanstvu, - potrdilo o premoženjskem stanju prosilca - potrdilo o številu družinskih članov - potrdilo o čisti plači za zadnji mesec prosilca in njegovih članov - dokazilo o statusu stanovanja, v katerem prosilec prebiva (najemno ali podnajemno pogodbo, zemljiškoknjižni izpisek in podobno) - sodno overjeno kupoprodajno pogodbo ali predpogodbo sklenjeno v letu 1994 ali 1995 ( v primeru nakupa); - veljavno potrdilo o priglasitvi del - izdano po 1. I. 1995 (v primeru prenove); - zemljiškoknjižni izpisek; - potrdilo o šolanju vzdrževanih otrok za višje in visoke šole; - potrdilo o času bivanja v Občini Šenčur - sklep ali odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje o 100 % telesni okvari prosilca oz. družinskega člana oz. mnenje pristojne organizacije glede motenosti v duševnem in telesnem razvoju ali trajne nesposobnost za delo. Občani, ki želijo pridobiti posojilo po razpisnih pogojih, dajo svoje vloge v roku 30 dni od objave tega razpisa ali s priporočeno pošiljko na Občino Šenčur, Kranjska 2. Predpisane obrazce prejmete na sedežu Občine ob ponedeljkih, sredah in petkih od 09. do 12 ure in ob sredah od 14. do 16 ure . Vse navedene in v vlogi zahtevane priloge morajo biti ob vložitvi predložene v originalu razen gradbenega dovoljenja in potrdila o državljanstvu. Potrdil po izteku razpisa ne vračamo. Navedbe v vlogi prosilca bo preverjala komisija, ki je zadolžena za izvedbo razpisa. Navedbe se bodo preverjale pri pristojnih organih in z ogledi. Sklepe o odobritvi posojil bo sprejemala komisija najkasneje v roku 30 dni po zaključku roka za vložitev vlog za odobritev posojila in pripravila prednostni vrstni red upravičencev s predlogom višine dodeljenega posojila. Župan: Šenčur, 08.09.1995 Franc Kern, ing. GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Direktor Božidar Meglic o zapletih v kranjski Planiki Upam, da Planika ne bo drobiž v političnih prepirih Bistvo problema je v tem, da je Slovenija postala predraga za dodelavne posle, Planika bo prišla na trg tudi z lastno športno obutvijo Kranj, 11. septembra • V kranjski Planiki se je sestal delavski Sv«t in za prvih 99 presežnih delavcev potrdil upokojitev °zironw premestitev v druga podjetja, odločanje o ostalih pa s° odložili na konec meseca. Ker je reagirala vlada, ki bo "lorda na primeru Planike pokazala pot za dolgoročno preživetje pretežnih izvoznikov, kakor si obeta direktor Božidar Meglic, je tudi vprašanje, koliko delavcev bo ostalo brez dela, se odprto. Zanesljivo pa se poslavlja Adidas, odpovedal je licenčno pogodbo s Planiko, ki se vse bolj Poskuša uveljaviti z lastnimi blagovnimi znamkami. Pri zadnjih zapletih v kranjski Planiki pa se ne moremo izogniti yhsu o političnem ozadju. Po petkovi seji delavskega sveta smo se pogovarjali z direktorjem Božidarjem Meglicem. "V zadnjih dneh so kar deževale različne, tudi naspro-tvjoče si informacije o odhodu Adidasa, ki kot vse kaže neminljivo odhaja?" "Neminljivo odhaja, o tem sem ministru Tajnikarju informacijo poslal 25. avgusta, tudi sindikatom, ki so napravili nekaj napačnih zaključkov." "Kaj je torej res?" "Junija so se pri Adidasu odločili, da jeseni zaključijo sodelovanje s Planiko, o čemer so nas obvestili 6. julija. V sporočilu Thomas Montgom-ery. podpredsednik evropske obutvene operative, jasno pra-y>> da na evropskem območju d° problemov prihaja preostri zaradi šibkega dolarja, Zmanjšujejo naročila ev-r°Pskim tovarnam in številne m°dele selijo na azijsko območje." "Torej tudi selitev Adidasa »o Madžarsko ni verjetna?" "Tam nima proizvodnje, ima Pa jo na Poljskem, kjer zaradi močne marke prav tako ni zasedena, tam delajo le s polovično zmogljivostjo." "Kakšni so odnosi Planike s Podjetjem AFP Dobova?" "Za nas je soliden kupec, sicer pa pri tej stvari ni odločilnega pomena njegovo •onenje, ki pa v tem trenutku ni jasno." "Sindikalisti Neodvisnosti v«m očitajo, da ste finančno Poslovali prek tega podjetja **r napovedujejo selitev Adi-"usove proizvodnje v Dobo-vo?" "Podjetje AFP Dobova je v stoodstotni lasti gospodov Polovic, v Gorenjskem glasu ste o a ?■ že Pisau- AFP Je zastopnik Adidasa za Slovenijo in HrvaS-*o> naslednik Slovenijašporta. V" smo mu prodajali, on pa je Korektno plačeval, to je vse?" nega regresa bo izplačan 20. septembra, do naslednje seje delavskega sveta, ki bo konec septembra, pa bomo pripravili predlog prodaje premoženja in sicer kadrovskih stanovanj, f>očitniških zmogljivosti, loka ov na Hrvaškem, v BiH itd. Delavski svet je za 99 presežnih delavcev potrdil mehko varianto odhoda iz Planike, gre za upokojitve in zaposlitev v drugih podjetjih, kar jih ne bo prizadelo, saj bodo to napravili prostovoljno. Vendar pa za 16 delavcev v Tolminu prehod v Metalfleks še ni dokončen, saj se je v zadnjem trenutku javila žirovska Alpina, ki bo nemara prevzela cel obrat, o tem bodo pogovori potekali prihodnji teden, potrudili se bomo, da za 36 delavcev najdemo dobro rešitev." "Koliko je med njimi režijcev?" "Iz strokovnih služb jih je 22, drugi so iz proizvodnih obratov, tako iz same proizvodnje kot proizvodne režije." "Najavljenih je bilo 575 presežnih delavcev?" "Kranjski sindikati, ki so pokazali izredno razumevanje za Planiko, so vztrajali, da na tej seji delavski svet obravnava le mehke variante razreševanja presežnih delavcev. Njihovo število ostaja odprto do konca meseca, ko bomo videli, če smo pridobili nova naroČila, povečali prodajo pod lastnimi blagovnimi znamkami ter seveda, kakšni bodo učinki reakcije vlade, ki je na zadnji seji imenovala posebno komisijo." "Kako sprejemate reakcijo vlade?" "Ocenjujem jo zelo pozitivno, tokrat je reagirala pet minut pred dvanajsto. Opozarjali smo jo v številnih pismih, 18. februarja 1993 smo ji pisali, , V, ^ da še enega udarca ne bomo * Ub tem so omenjali Franca preživeli, 15. junija lani smo inca, Milana Kučana?" skupa] s Pekom in Alpino Od politike se distanci- ram "Danes (petek op.p.) je zasedal delavski svet, kaj je sklenil?" "Delavski svet smo izčrpno informirali o razmerah po odhodu Adidasa, delavcem pa bomo informacijo v tovarniškem glasilu posredovali v ponedeljek. Delavski svet je skleni, naj še naprej iščemo nove posle in pospešimo prodajo obutve pod lastnimi blagovnimi znamkami. Pospešili bomo tudi razvoj lastne blagovne znamke za športno obutev Axiom, kolekcija mora biti gotova do konca oktobra, s Proizvodnjo pa naj bi začeli 15. decembra. Do srede oktobra mora vodstvo za delavski svct napraviti oceno poslovanja v letošnjem zadnjem kvarta-lu. do konca oktobra pa osnutek načrta sanacije in gospodarjenja v prihodnjem ■etu. Preostanek že dogovorje- zahtevali nadomestitev izgub ljenega premoženja v bivši Jugoslaviji in nato še 18. julija opozorili na težak ekonomski položaj, 29. junija letos smo jo prek gospodarske zbornice ponovno opozorili in jo nato 25. avgusta opozorili o izgubi poslov z Adidasom." "Zakaj je po Vašem mnenju tokrat vlada le reagirala?" "Ker ima Slovenija že zadosti gospodarskih težav, tri četrtine industrije je lani izkazalo izgubo. Čas je, da nemara na primeru Planike pokaže pot, kako naj pretežni izvozniki dolgoročno prežive." "V zadnjih dneh so se širili tudi govorice, da je Planika izpadla pri pomoči pretežnim izvoznikom/" "Planika je svojo vlogo za proračunsko subvencioniranje prispevkov za socialno varnost dala pravočasno in korektno, zahtevali smo 174 milijonov tolarjev, tako kot vsi ostali pa bomo dobili le 29 odstotkov, kar znese 50,5 milijona tolar- tev, kar je bistveno premalo, da >i pokrili tekočo izgubo." "Napačnih informacij je bilo torej v zadnjem času kar nekaj, kako si to razlagate?" "Vsi, ki ta čas neproduktivno in razbijaško govorijo o Planiki, ji ne želijo nič dobrega. Dobrodošli pa so vsi, ki želijo ohraniti kar največ delovnih mest." "Kakšen bo letošnji poslovni rezultat?" "Tudi letos beležimo izgubo, kije sicer manjša kot lani, koje bila manjša kot leta 1993. Pričakujemo, da se bo v zadnjem kvartalu izguba povečala, saj ne moremo tako hitro nadomestiti naročil Adidasa. Da bi jih ohranili smo bili pripravljeni za 10 odstotkov znižati cene, vendar je bilo to premalo." "Adidas je zahteval 30-odstotno znižanje cen?" "Ne, tudi to tolmačenje je bilo napačno. Junija so pri Adidasu zaradi padca dolarja z 1,7 na 1,4 marke izračunali, da bi morali cene znižati za 30 odstotkov, kar je za Planiko nemogoče. Nekonkurenčni smo, ker je Slovenija postala predraga, zato dodelavni posli nimajo prihodnosti, v tem je bistvo problema. Tomaž Košir je v intervjuju za vaš časopis pred časom to natančno napovedal. Ko sem se zadnjič z njim srečal v Friedrichshafnu, mi je čestital, da smo krenili po poti lastnih blagovnih znamk. Doma pa sem moral poslušati tudi očitke, da vodim napačno poslovno politiko." "Delavski svet Vas je zdaj podprl glede lastne blagovne znamke tudi za športno obutev?" "Na področju športne obutve si je sicer nismo želeli, toda, ker Adidas odhaja, prihajamo z blagovno znamko Axiom, s sodelovanjem Studia Publikum smo jo že potrdili, takoj po dopustih smo se pospešeno lotili priprave kolekcije." "Bo ta obutev podobna Adidasovi?" "Upam, da bo kvalitetno enaka, nov bo seveda dizajn, bo pa tudi cenejša, lahko rečem, da bo najbolj konkurenčna v Sloveniji." "Ker ne bo treba plačevati licenčnine?" "Seveda. Sindikalisti Neodvisnosti razlagajo, da je za uveljavitev blagovne znamke potrebnih 30 do 40 milijonov mark, kar seveda presega naše zmožnosti. Vendar lahko rečem, da z blagovno znamko Planika Trekking za planinsko obutev uspevamo, vanjo pa smo investirali le nekaj deset tisoč mark. Na trg smo prišli tudi z novo blagovno znamko PiaLank (premetanka besede Planika) za modno obutev, ki je naše nemško podjetje Planika commerce že trži v tujini." "Kolikšen delež naj bi v prihodnje imele lastne blagovne znamke?" "Približno polovico, še naprej bomo delali tudi za tuje partnerje, saj imamo tako stik z razvojem v svetu." "Adidas je odšel, za koliko se bo Planika zmanjšala?" "Pričakujem, da bo vlada imela posluh za ohranitev delovnih mest, saj je svetovna znana svetovalna organizacija Mercer iz Pariza lani zanjo analizirala našo čevljarsko industrijo in napovedala, da se bo v treh letih razpolovila. Adidas je v Planiki zapolnjeval 40 odstotkov zmogljivosti, vendar bo zmanjšanje le približno 15-odstotno, saj smo našli nekaj novih poslov." "V oči bode podatek, da je med najavljenimi 575 presežnimi delavci kar 118 proizvodnih režijcev in 161 strokovnih režijcev, skoraj polovica je torej režijcev?" "Veliko smo že storili pri zmanjšanju režije, vendar še ne zadosti, letošnji načrt še ni bil uresničen. Moramo se prilagoditi svetovnim standardom, zato se mora režija zmanjševati sorazmerno hitreje." "Kolikšen je delež režijcev in za koliko bi se moral zmanjšati?" "V Planiki je 2.844 zaposlenih, od tega v Kranju 1.115, režijskih delavcev je 22 odstotkov, kar ni tako slabo. Evropske tovarne jih imajo od 10 do 15 odstotkov, odvisno od organizacije prodaje. Pa so kljub temu zaprli tovarne in proizvodnjo preselili k nam." "So plače v Planiki še tako nizke?" "Povprečje zdaj znaša 46.500 tolarjev, 5 odstotkov zaostajamo z kolektivno pogodbo. Prevedeno je to 550 mark, leta 1993 so znašale 400 mark, če bi ostale takšne, ne bi imeli izgube, vendar ljudje ne bi zdržali." "Kako Planiki lahko pomaga vlada?" "Predvsem s pravo ekonomsko politiko, ki bo podprla vse pretežne izvoznike, lahko nam da določene garancije, lahko nas kadrovsko okrepi in pregleda naše poslovanje ter kot objektivni opazovalec najde naše slabosti. "Že veste, kdo bo v komisiji?" "Imen še ni, bodo pa finančni, devizni, pravni in drugi strokovnjaki." "Čeprav pravite, da se od politike distancirate, pa vendar, mislite, da se bodo stvari umirile, ko bo odšel vaš pomočnik Stane BoštjanČiČ, ki je bil imenovan za javnega tožilca, proti čemur je že protestiral Janez Janša?" "Upam, da Planika ne bo drobiž v političnih prepirih." • M. Volčjak Vse večje zanimanje za celjski obrtni sejem Kranj, 11. septembra - Minuli petek so v Celju slovesno odprli 28. mednarodni obrtni sejem, na katerem se predstavlja 1.753 razstavljalcev, zaradi pomanjkanja prostora pa so jih morali 208 zavrniti, največ v zadnjih letih. Celjski obrtni sejem se je v zadnjih letih razcvetel v eno najpomembnejših sejemskih prireditev pri nas, za obrtnike in obrtno zbornico pa je seveda najpomembnejša. Letošnji sejem so postavili na 55 tisoč površinskih metrih razstavnih površin, od tega na 33 tisoč površinskih metrih pokritega sejmišča. Svoje izdelke predstavlja 1.753 razstavljalcev, med njimi se jih 944 prestavlja neposredno in 809 posredno. Letos so morali zaradi lomanjicanja prostora zavrniti 208 razstavljalcev, največ doslej, 'oleg domačin se na sejmu predstavljajo podjetja iz 23 tujih držav, predvsem iz Avstrije, Italije, Japonske, Madžarske, Nemčije, Švice, Velike Britanije in ZDA. Obrtni sejem je slovesno odprl predsednik vlade dr. Janez Drnovšek, ki je dejal, da so stabilni in predvidljivi pogoji gospodarjenja in stabilna valuta osnova, ki zagotavlja razvoj slovenske obrti in malega gospodarstva. Finančna nedisciplina pa je postala največji problem tudi zato, ker jc Slovenija večino drugih težav gospodarskega sektorja rešila s sistemsko zakonodajo. Čeprav se predsedniku Drnovšku zdi, da zakon o stečaju in prisilni poravnavi zadostuje za reševanje tega problema, bo vprašanje sprožil pri pristojnih vladnih organih, ki naj bi skupaj z obrtniki presodili, ali je potrebno predpise še okrepiti. Za korenite spremembe pri finančni nedisciplini, sivi ekonomiji, davčni in kreditni politiki se je zavzel predsednik izvršilnega odbora Obrtne zbornice Slovenije Stanislav Kramberger, ki je sicer ocenil, da se razmere umirjajo, odkar je obrt dobila ustrezen zakon. Na celjskem obrtnem sejmu so tudi letos postavili "Hišo starih obrti", v njej se med drugim predstavlja tudi Čipkarska šola iz Idrije, ki tam prireja tudi tečaje klekljanja. Obrtni sejem v Celju si lahko ogledate do 17. septembra, obiskovalcem so na voljo parkirišča ob samem sejmu, z bolj oddaljenih pa so organizirali brezplačen avtobusni promet. Prireditelji pričakujejo 240 tisoč obiskovalcev. Vstopnica stane 500 tolarjev, za skupine in upokojence 350 tolarjev, za otroke, šolarje, študente in vojake pa 300 tolarjev. Prejeli bodo 29 odstotkov zaprošene pomoči Merila izpolnjuje 650 izvoznikov Kranj, 11. septembra - Skupna zaprošena vsota znaša 17,2 milijarde tolarjev, na voljo pa je 5 milijard tolarjev proračunskih sredstev. Na javni razpis za proračunsko subvencioniranje prispevkov za socialno varnost pretežnih izvoznikov se je do vključno 14. avgusta prijavilo 747 izvoznikov. Komisija za izbor vlog in dodeljevanje teh sredstev je že na prvi seji izločila 14 vlog in v ožji izbor je tako prišlo 733 vlog. Na drugi seji 4. septembra pa je komisija zaradi neustrezne dejavnosti izločila še 83 vlog, kakor so sporočili z ministrstva za gospodarske dejavnosti. Vsa razpisana merila tako izpolnjuje 650 pretežnih izvoznikov, zaprosili pa so za 17,2 milijarde tolarjev proračunskih sredstev. Na voljo je le 5 milijard tolarjev, zato bodo izvozniki dobili približno 29 odstotkov zaprošene vstoe. Subvencije bodo iz proračuna izplačali v enakih mesečnih obrokih do konca letošnjega leta. Lesni sejem v Celovcu Kranj, 11. sept. - Od 14. do 17. septembra bo v Celovcu odprt mednarodni lesnopredelovalni sejem, ki ga prirejajo vsaki dve leti. Celovški lesni sejem je že tradicionalno srečanje lesnopredelovalne industrije in lesnih trgovcev, tudi iz Slovenije. Letos bo v ospredju uporaba elektronske obdelave podatkov v lesni industriji, bioenergetika in lovski izdelki, pripravili pa bodo posebno razstavo "Življenje z lesom", ki bo v duhu s časom namenjena okolju neškodljivim in zdravstveno neoporečnim izdelkom in materialom. Pripravili bodo več strokovnih posvetov in srečanj. Vstopnice in informacije dobite pri Borzi lesa v Ljubljani, Miklošičeva 38. Kratkoročna posojila z devizno klavzulo V SKB banki nudimo občanom in obrtnikom kratkoročna gotovinska posojila. • Letna obrestna mera: - če sodelujete z banko: D + 11 % - če ne sodelujete z banko: D + 12 % I • Rok vračila: do 1 leta. j Podrobnejše informacije dobite v ; vseh enotah SKB banke in na I Zelenem telefonu: 080 15 15. 00 SKB BANKA D.D« POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK NA ŠTIRIH KOLESIH Audijev preizkus Strela v kabriolet ZAŠČITA POTROŠNIKOV PISNA OBLIKA POGODBE MEŠETAR Vožnja z zaprtim avtomobilom tudi v času neviht, ko v avtomobil udarjajo strele, načelno ni problematična, saj sklenjena ovojnica prostora iz pločevine ali žične mreže (Faradavjeva kletka) ščiti pred posledicami. Pri nemškem Audiju pa so preizkusili, kakšne so posledice, ko strela trešči v kabriolet. V audi cabrio so posadili dve testni lutki, eno na voznikov in drugo na zadnji desni sedež. Nato so v avtomobil usmerili osemdeset laboratorijsko simuliranih strel, ki so pri zaprti strehi udarile v okvir vetrobranskega stekla ali pa v nosilnrtekvir za streho, od tam pa so preko karoserije in pnevmatik odtekle v tla. Poskusi s suho ali mokro platneno štreno niso pokazali bistvenih razlik, prav tako niso opazili električnih tokov skozi glave testnih lutk, opazna pa so bila elektromagnetna nihanja, ko Faradavjeva kletka ni bila zaprta. Seveda pa se je treba v vsakem primeru pred udarci strele zavarovati z zapiranjem strehe, sicer bi bile posledice lahko precej drugačne. • M.G. IAA Frankfurt '95 Od četrtka, 14., do nedelje, 24. septembra, bo v Frankfurtu tradiconalni avtomobilski salon IAA '95. Prireditev, ki je ena največjih avtomobilskih razstav na svetu, je v mestu ob Maini vsako drugo leto, medtem ko v letih, ko salona ni, v nemškem Hannovru poteka razstava gospodarskih vozil. Letošnji salon IAA bo zbral skupaj 1100 razstavljalcev iz 37 držav, večino prostora pa bodo zavzeli proizvajalci avtomobilov. Med številnimi predstavljenimi novostmi gre omeniti novi BMW serije 5, novo Fordovo fiesto, Volvo S4, enoprostorski avtomobil Mercedes - Benz viano, novo Oplovo vectro, Seatovo cordobo SX in še vrsto drugih. Sicer pa je letošnji avtomobilski salon v Frankfurtu po vrsti že 56. tovrstna prireditev, zgodovina te avtomobilske razstave pa sega že v davno leto 1897, ko so jo prvič pripravili v berlinskem hotelu Bristol. • M.G. Stanovanjski zakon določa, da se tako najemna kot podna-jemna pogodba pri nas lahko sklepata le v pisni obliki. V kolikor obličnost ni spoštovana, je po določilu 5. odstavka 39. člena pogodba nična. Gotovo z najemno pogodbo stopa najemnik v dolgotrajno razmerje in je pravilno, da so njegove pravice in obveznosti natančno določene. Obličnost mu zagotavlja varnost in motnost dokazovanja dogovorjenega na sodišču. Določeno pa je, da mora lastnik v 30 dneh po sklenitvi predložiti najemno pogodbo in aneks k najemni pogodbi občinskemu upravnemu organa, pristojnemu za stanovanjske zadeve (41/3. člen). V primeru kršitve je lastnik storil prekršek, kazen pa znaša najmanj 9.000 SIT (136. člen). Zakon določa, katere sestavine mora najemna pogodba vsebovati. Med drugim mora pogodba vsebovati tudi imena in priimke oseb, ki bodo skupaj z najemnikom uporabljale stanovanje. Če se število oseb poveča za eno ali več oseb, morata najem- nik in najemodajalec skleniti aneks k najemni pogodbi. Vendar pa lastnik lahko odkloni sklenitev aneksa k pogodbi, če bi število oseb v stanovanju za več kot dvakrat presegalo Število oseb, za katere se šteje, da je stanovanje še primerno. Medtem ko je v tem primeru lastniku dana motnost, da sam presodi, ali bo aneks sklenil (stanovanje bo na ta način bolj obremenjeno), pa ne sem skleniti najemne pogodbe oziroma aneksa k njej, če bi število oseb v stanovanju za več kot trikrat presegalo število oseb, za katere se šteje, da je stanovanje še primerno. Ena izmed obveznosti najemnika je tako tudi, da lastnika obvesti v primeru, če stanovanje več kot 30 dni zaporedoma uporablja poleg najemnika ena ali več oseb, ki niso navedene v najemni pogodbi. Če najemnik o tem lastnika ne obvesti, lahko lastnik odkloni sklenitev aneksa k najemni pogodbi. Gre za enega izmed krivdnih razlogov iz 53. člena zakona. Pravna pisarna ZPS Jure Markič Cene kmetijskih in gozdnih zemljišč Če sodimo po časopisnih malih oglasih, je ponudba kmetijskih in gozdnih zemljišč že zdaj precejšnja; strokovnjaki pa napovedujejo, da bo v prihodnosti še večja. Zemlje ne prodajajo le nekmetje, ampak tudi mali kmetje, ki ugotavljajo, da se jim kmetovanje ne izplača. In kolikšna je cena zemljišč? Cene, ki nam jih je posredoval sodni izvedenec in cenilec ing. Pavel Okom iz Škofje Loke, so informativne ali izhodiščne, sicer pa so odvisne od ponudbe in povpraševanja, lege. oddaljenosti in dostopnosti parcele ter od drugih ekonomskih vplivov, ki lahko začetno ceno dvignejo tudi za polovico. Poglejmo, kakšne cene (v tolarjih za kvadratni meter) veljajo na območju nekdanje kranjske, škofjeloške, tržiške in radovljiške občine. V SKB spet posojila z devizno klavzulo Kranj, 11. septembra - SKB banka Je s 1. septembrom znižala obrestne mere za nekatera posojila in popestrila ponudbo posojil tako podjetjem kot prebivalstvu. Pri posojilih pravnim osebam uvedla tudi posojila z devizno klavzulo in rokom vračila 31 dni po 7-odstotni letni obrestni meri. Dosedanja posojila z rokom vračanja do 31 dni pa imajo fiksno obrestno mero. Tudi pri posojilih prebivalstvu so novost posojila z devizno klavzulo, za komitente banke je letna obrestna mera 11-odstotna, za druge pa 12-odstotna. do dveh meseceh je zdaj obrest na mera nižja za odstotno točko. Pri posojilih nad tremi meseci, kar zajema tudi dolgoročna posojila, pa imajo pravne osebe v določenih bonitetnih razredih obresti prav tako nižje za odstotno točko. Novost so posojila z devizno klavzulo, primerna so seveda predvsem za izvoznike s prilivi v devizah. Zaradi novega zakona o zamudnih obrestih in temeljni obrestni meri je SKB banka bonitetni njiva, int. sadovnjak travnik, ekst. pašnik gozdno razred (vrt = 2 x njiva) sadovnjak zemljišče Občini Kranj in Škofja Loka 1. 426,00 319,50 149,00 136,00 2. 383,00 277,00 128,00 115,00 3. 341,00 234,00 106,50 94,00 4. 298,00 192,00 85,00 64,00 5. 256,00 149,00 64,00 51,00 6. 213,00 128,00 43,00 34,00 7. 170,00 106,50 21,00 17,00 8. 128,00 85,00 - - Občina Radovljica 1. 390,00 292,50 136,50 125,00 2. 351,00 253,50 117.00 105,00 3. 312,00 214,50 97,50 85.50 4. 273,00 175,50 78,00 58,50 5. 234,00 136,50 58,50 47.00 6. 195,00 117,00 39,00 31,00 7. 156,00 97,50 19,50 16,00 8. 117,00 78,00 - - Občina Tržič 1. 330,00 247,50 115,50 106,00 2. 297,00 214,50 99,00 89,00 3. 264,00 181,50 82,50 73,00 4. 231,00 148,50 66,00 49,50 5. 198,00 115,50 49,50 40,00" 6. 165,00 99,00 33,00 26,00 7. 8. 132,00 99,00 82,50 66,00 16,50 13,00 LJUDSKA UNIVERZA KRANJ TEČAJI TUJIH JEZIKOV ZA OTROKE IN ODRASLE Prednosti tečaja v verificirani ustanovi: tradicija in 25-letne izkušnje V' strokovno vodeni in dodatno usposobljeni učitelji n elegantnem suknjiču za volanom Pogrebnega avtomobila. "Tisti zagoto ne ve, da sem pri delu z mrtvimi ves čas izpostavljen nalezljivim boleznim, da vidim vse mogoče S|nrti (od hudih bolezni, nesreč, samomorov, do smrti otrok, ki me kljub dolgoletnemu delu s pokojniki ne pustijo neprizadetega), da opravljam vse mogoče prevoze, tudi na območje bivše Jugoslavije ali v oddaljene države, kot je denimo Poljska. Izkopi grobov so resda strojni, toda na starejših pokopališčih, kamor s strojem ne morem, je grob še vedno treba izkopati ročno. Tudi srečanja s svojci niso vselej lahka, saj je treba vedeti, da so ljudje ob smrti dragega človeka še posebej občutljivi in potrebni učinkovite in profesionalne pomoči. Moje delo tudi ne poteka po urniku, kakršnega so vajeni ljudje v podjet- iih. Tako rekoč 24 ur dnevno moram »iti dosegljiv, da me svojci lahko pokličejo za prevoz pokojnika in ureditev vseh okoliščin v zvezi s pokopom. Ljudje, ki me poznajo, vedo, da se ne pritožujem. Svoje delo poznam in ga rad opravljam, čeprav je povezano s smrtjo in žalostjo. Preden sem se zanj odločil, sem vedel, v kaj se spuščam." Franc je, kakor pred njim ded in oče, za njim pa starejši sin, izučen mizar. Naučil se je delati tudi krste, pri očetu pa se je izučil tudi tenko- čutnih opravil pri pokojnikih. Skoraj desetletje je bil šofer pri komunali, kjer je imel prav tako opraviti z mrtvimi. Vedno si je želel biti samostojen in pred petimi leti, ko se je tudi na tem področju sprostila zasebna pobuda, sta z ženo začela na svoje. Kaže, da bo delo za njim prevzel sin, in da se bo dejavnost še bolj razširila. Franc ve povedati, da se danes s pogrebnimi storitvami v Sloveniji ukvarja 35 zasebnikov, na območju od Jesenic do Kamnika, zanimivem tudi zanj, pa dela šest komunalnih podjetij in le trije zasebniki. Jeričeve pogrebne storitve danes zajemajo vse, od obvestila o smrti, prek prevoza pokojnika, krste, cvetja, urejanja dokumentov, do pokopa, pevcev, igranja Tišine pri odprtem grobu, cvetja, sveč, osmrtnice. "Ob izgubi dragega človeka so svojci osebno prizadeti, zato radi vidijo, da jih nekdo razbremeni različnih skrbi in opravkov, ki so v zvezi s smrtjo," pravi Franc. "Tako poskrbim za prevoz pokojnika, krsto ali žaro, izkop groba, cvetje in sveče, pa tudi za prijavo smrti na matičnem uradu in vračilo zdravstvene izkaznice na socialni. Slednja svojcem pokojnika tudi refundira del stroškov v zvezi s smrtjo." Dandanes skoraj noben pokojnik več ne leži doma na parah, kot je bilo to v očetovih časih, pravi Franc. Le v hribovskih vaseh, kjer še nimajo poslovilnih vežic, se je ta navada še obdržala. Pač pa se ljudje na podeželju še vedno večinoma odločajo za klasičen pogreb in le redko za kremiranje. Mnogi ljudje čutijo odpor do smrti, Francu pa se zdi to povsem naraven zaključek življenja in na pokojnika gleda pač kot na človeka, ki mu je treba zagotoviti dostojno slovo od sveta. V zasebnem življenju je zelo veder, zabaven človek, česar pa v poklicu nikoli ne pokaže. Smrt je pač za svojce žalosten dogodek in terja od profesionalca, kakršen je pogrebnik, resen in korekten odnos. Čustev ne pokaže, včasih pa ga smrt otroka ali mladega človeka vendarle presune. Prav tako ni mogel tajiti žalosti, ko je lani pokopal svojo mater. • D. Z. Žlebir Cerklje, 12. septembra - Prvo septembrsko soboto je v CerJc(/ah začela poskusno obratovati cerkljanska tržnica, odprta pa bo poleg prve tudi vsako tretjo soboto v septembru. Na tržnici, ki jo je ustanovilo fužinsko podjetje iz Cerkelj, stolnice pa postavili £fl*pnofi Hribarjeve hiše, so prodajali največ kmetijs-*ui in tekstilnih izdelkov, naprodaj pa je bilo tudi ^liko drugega*, denimo lončnice, lončarski izdelki, rn?<*--< Zanimanje za domače proizvode je bilo prvo soboto veliko, s tržnico pa želijo popestriti domačo Ponudbo, zlasti iz cerkljanske občine. • Foto: J. Kuhar Joža Bohinc, član občinskega sveta Cerklje V opoziciji nas je premalo Sadonele so orgle Zgornji Brnik, 12. septembra - Na predvečer blagoslovitve orgel v Podružnični cerkvi Janeza Krstnika na Zgornjem Brniku so Pripravili uspel koncert duhovne glasbe, ki ga je izvajal Komorni y°ški pevski zbor Davorin Jenko Cerklje pod vodstvom dirigenta ozefa Močnika ter solistkama Francko Senk (sopran) in Damjano Božič v'eček. Močnik (mezzosopran). Program je povezovala Jana ---.*. Prvič so izvedli skladbo Janeza Močnika Angeli božji r.ai<*Jo. Orgelski koncert je izvedel Tomaž Močnik, kije tudi sestavil 'J restavriral orgle, ki so predtem igrale v župnijski cerkvi na Jezici, 'f temeljito obnovljene orgle - delo je opravil brezplačno - sta mu domačina Janez Vreček in Franc Jenko izročila lesorez Svete Rutine, ki ga je izdelala Brigita Juvan iz Pirnič, sicer rojena na gornjem Brniku. Na angelsko nedeljo, ko imajo na Zgornjem "miku semenj oziroma žegnanje, pa je dekan Teološke fakultete ar- Janez Juhant blagoslovil orgle, ki bodo tako služile za sPremljavo pri mašah in za orgelske koncerte. • J. Kuhar Cerklje, 12. septembra - V občinskem svetu Cerklje sta le dva svetnika iz "opozicije". Eden od njiju Je JOŽA BOHINC, ki ga takšen izid volitev v škodo te stranke ni posebno presenetil: "Cerklje so pač zelo klerikalna občina; vemo tudi, da je bila tod med vojno močna belogardistična postojanka. Cerkljanski okoliš je pretežno kmetijski in za kmete prav tako vemo, da niso bili nikoli za kako naprednejšo stvar. Občutek imam, da so Cerklje precej nazadnjaške." "V prejšnjih časih nisem bil v nobeni stranki, zdaj pa sem prav rad v LDS, ker gre za napredno druščino. Naš program je dobro zastavljen in mislim, da je njegova teža na gospodarskem napredku. Rekli smo, da bomo sanirali Krvavec, priključili letališče, ki bi bilo lahko naša finančna osnova. Tudi v kulturi in športu smo si zastavili visoke cilje..." Kako jih skušate uveljaviti skozi novo cerkljansko vladavino? "Kar zadeva gospodarske cilje smo z vladajočimi strankami na isti poti. Tudi druge stranke namreč soglašajo, da imamo čisto vodo, urejen Krvavec in podobno. Na drugih področjih pa smo si manj enotni. Ko smo videli županov predlog proračuna, je bilo v njem za šolstvo, kulturo in šport namenjenega zelo malo denarja, presenetljivo malo tudi turizmu, zaradi česar Smo se v LDS postavili po robu. Toda pri tem žal nismo uspeli. Imeli smo celo svoj predlog, ki so ga župan in svetniki sprejeli kot nepotrebno zlo. Med drugim smo tudi predlagali, naj bi se v Cerkljah prednostno razvijale tiste dejavnosti, ki bi hitro vračale vloženi denar. Turizem je že ena takih. Predlagali smo tudi, da bi v Cerklje pripeljali ekološko neoporečno proizvodnjo prehrambenih izdelkov, investitorja, ki bi prispeval k razvoju in zaposlitvi ljudi. Odgovora na to do danes še nimamo. Očitno se je zdelo ostalim pomembneje, da se prestavi spomenik Davorinu Jenku, naredi kaka ne ravno nujna cesta, postavi razkošna fontana pred cerkvijo... Ne ljudi, bi bilo veliko lažje. Zdaj pa smo trn v peti tako Janševi kot Podobnikovi stranki, pa tudi (dozdevno) neodvisna obrtniška stranka ima našim čisto nasprotne interese. Sicer nisem pesimist, vendar se najbrž ne bomo mogli ravno uspešno boriti s svojimi argumenti." • D. Z. Žlebir KRATKE DOMAČE Po cestah se vidi... Cerklje, 12. septembra - Kako uspešno gospodari kaka občina, se najočitneje vidi na cestah (nekateri bi tudi rekli, da je to najcenejši način nabiranja političnih točk). Kakšno je stanje v občini Cerklje? Objavili so javni razpis za asfaltiranje in preplastitev krajevnih cesta, čemur so namenili okroglih 25 milijonov tolarjev. Lotili naj bi se cest Grad - Dvorje, Vasca - letaliSče, Lahovče - priključek na vodiško cesto, del ceste v Prenje (Šmartno), Poženik, del hribovitega predela na Vi-ševco in cesta Zgornji Brnik - letališče. Od vseh so uspeli poskrbeti za cesto Šenčur - Trata, razširili bankine na cesti Brnik - letališče, uredili cesto šenturška Gora -Sidraž, preplastili cesto skozi Dvorje in opravili vzdrževalna dela na cestah skozi Cerklje. Že za to je Šlo 20 milijonov tolarjev. Ta mesec zbori krajanov Cerklje, 12. septembra - Septembra bo v krajevnih in vaških skupnostih cerkljanske občine kmalu postalo jasno, kakšen bo njihov položaj in koliko denarja si lahko obetajo za svoje delo. Župan bo namreč povsod sklical zbore krajanov in vašča-nov, kjer se bodo lahko tudi odločili, v kakšni organizacijski podobi bodo delovali naprej. Doslej se je za vaško skupnost odločila samo Štefanja Gora, razmišljanja o tem pa se prebujajo tudi drugje. rečem, da tudi to ni potrebno, vendar šele potem, ko bo več denarja v občini. " Kje se še razhajate? Kje se najbolj vidi, da je vaša stranka v opoziciji? "Osebno sem bil denimo zelo proti temu, da bi bil ustanovljen odbor za popravo krivic po vojni. Mislim, da nimamo kaj popravljati in se opravičevati, razen tistih, ki so v vojni in po njej delali, česar ne bi smeli. Toda pozicijske stranke popravo povojnih krivic zelo podpirajo, celo zemljišče smo morali rezervirati pri letališču, kjer naj bi naglo zgradili spomenik." Kako se v občinskem svetu prebija manjšina? "Ne bi rekel, da ravno uspešno. Naš župan je zelo trmast in uporablja tudi prijeme, kakršnih smo vajeni pri gospodovalnih družinskih očetih, ki doma udarijo po mizi in s tem uveljavijo svoj prav. S samo dvema članoma LDS ne more doseči kdove kolikšne prodornosti v občinskem svetu. Če bi imeli v 16-članskem svetu vsaj štiri PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Postanite in ostanite abonent PQ Kranj Uprizoritve v abonmaju: Ray Cooney. TO IMAMO V DRUŽINI (PG Kranj) Harold Pinter: PREVARA (PG Kranj) Eugene lonesco: PLEŠASTA PEVKA in DELIRIJ V DVOJE (PDG Nova Gorica) Andrej Hieng: IZGUBLJENI SIN (PG Kranj) Tone Partljič: ŠTAJERC V LJUBLJANI (MGL Ljubljana) Vpisovanje abonmajev bo potekalo v avli Prešernovega gledališča (vhod z C/lavnega trga), - za nove abonente od 11. do 16. septembra vsak dan od 10. do 12. In od 15. do 18. ure (v soboto samo dopoldne). KRATKE DOMAČE Tudi v Šenčurju stanovanjska posojila Šenčur, 12. septembra - Na avgustovski seji je občinski svet v Šenčurju sprejel pravilnik o dodeljevanju stanovanjskih posojil z ugodno obrestno mero. Te dni je izšel razpis za stanovanjska posojila. Ko se bodo oglasili prosilci, se bo sestala posebna komisija in po pravilniku in posebnih kriterijih določila prednostno lestvico dobitnikov posojil. V Šenčurju bodo prednost pri reševanju stanovanjskih problemov dajali mladim družinam. Naložbe v družbene in gospodarske dejavnosti Preddvor, 12. septembra • Župan občine Preddvor napoveduje, da bo predlagal program za naložbe v družbene in gospodarske dejavnosti in temu primerno tudi spremenil predlog občinskega proračuna. Med predlogi za tovrstne investicije omenja sanacijo ovinka v Preddvoru, kjer popušča oporni zid, sanirali naj bi tudi makadamske poti, med njimi tudi cesto v Kokri proti Suha-dolniku. Ta je sicer v kategoriji gozdnih poti, za katere pa daje država bolj malo denarja. Začasni program regresiranja v kemtijstvu Preddvor, 12. septembra - Odbora za kmetijstvo v pre-ddvorskem občinskem svetu še niso imenovali. Ker pa vlada veliko povpraševanje po regresiranju v kmetijstvu, so imenovali začasno komisijo in sprejeli začasni program regresiranja. Tako bodo pokrili polovico veljavne cene umetnega osemenjevanja krav in telic za hribovske kmete in 30 odstotkov cene tega na nižinskih kmetijah. Slednjega prej ni nihče regresiral. Do polovice naj bio krili tudi umetno osemenjevanje svinj. Regres se uveljavlja pri plačilu na dan osemenitve. Dogovarjajo se tudi za regresiranje obrestne mere pri nabavi strojne opreme in cepljenju živali. Država ne daje pomoči beguncem, hkrati pa deli nove statuse Begunci se s pičlo pomočjo ne morejo več preživljati egunci iz Bosne, ki že četrto leto prebiva o v Sloven JU , se z vse skromnejšo pomo Kranj, 12. septembra - Ko se je začela vojna v Bosni inje v našo državo pribežalo več deset tisoč beguncev, so jo malikovali kot obljubljeno deželo. Pri nas so bili varni, država in humanitarne organizacije so jim še zagotavljale dovolj pomoči za preživetje. Danes je v Sloveniji še 20 tisoč beguncev, vendar jih država očitno ne more preživeti Drugače si namreč ni mogoče razlagati dejstva, da vse poletje zanje ni bilo nobene pomoči. O tem ne pričajo le begunci sami, temveč tudi predstavniki humanitarnih organizacij, kamor se begunci obračajo po pomoč. Starejša zakonca, ki sta aprila 1992 prišla iz Prijedora, sta potožila, da sta bila zadnje pomoči deležna pred meseci, ko sta ponovno za šest mesecev podaljševala svoj status. Za pol leta sta dobila 13.500 tolarjev. Kako naj s tem živiva, sprašujeta. V starem delu Kranja imata najeto sobo, v kateri si tudi kuhata, zanjo pa naj bi z vsemi stroški vred odštela deset tisočakov mesečno. Če ne bi občasno delal pri kmetih ali kopal kanalov, bi se ne mogla prebijati, pravi mož. Da je kot begunec danes veliko težje preživeti kot pred dobrimi tremi leti, zatrjuje tudi družina Sedič. Petero jih živi v eni sami sobi sredi starega dela Kranja: Ibrahim in Aiša, njun sin, snaha in triletna vnukinja Malisa, ki je rojena "kmalu po njihovem prihodu v Slovenijo. "Pred pol leta smo dobili 30 tisoč tolarjev pomoči za vso družino," pravita Sedičeva. "S tem ni mogoče živeti. Za sobo, kurjavo in elektriko naj bi dali 250 nemških mark, kje je še denar za hrano in druge potrebe. Na srečo so nam dobri ljudje vsaj pomagali opremiti sobo z nekaj skromnega pohištva in s štedilnikom. V Slovenijo smo pribežali septembra 1992, pre-dtem smo bili nekaj mesecev v Banjaluki, kamor smo prišli iz rodne Bosanske Krupe. Tam smo živeli in delali na veliki kmetiji, sem pa smo prišli čisto praznih rok. Nikoli si nismo mislili, da bomo kdaj potrebovali pomoč drugih ljudi. Ko bi bilo vsaj mogoče delati in kaj zaslužiti, potem bi bilo življenje lažje. Tako pa sploh ne vemo, na koga naj se obrnemo po pomoč..." Beguncem se zdi, da država Slovenija z njimi ravna mačehovsko. Radi se opirajo na informacije, ki jih dobijo iz drugih držav, denimo Nemčije, ki menda beguncem pomaga vsak mesec s petsto markami, ali pa Hrvaške, ki po njihovem mnenju ne skopari pri vzdrževanju beguncev. V stiski se obračajo na humanitarne organizacije, vendar tudi tam nimajo več kje vzeti, da bi dali beguncem in družinam, pri katerih živijo. V primeru, da se slednji res ne morejo preživeti, lahko zaprosijo za sprejem v begunski center. Družine, ki dokaj samostojno živijo kot podnajemniki, se nič kaj rade ne zatekejao k tej rešitvi, saj s selitvijo v center v množici več sto njihovih rojakov odpade družinska intima. Kaj je storiti ljudem, ki jim je naša država pred nekaj leti dala zatočišče, zdaj pa jim ne more nuditi niti najnujnejšega za preživetje? Katjusa Trampuž z območne organizacije Rdečega križa v Kranju, pravi, da so zadnjo pomoč za begunce dobili junija, ko so jim lahko ponudili le olje in higienske pripomočke. V prvem polletju so bile družine, pri katerih prebivajo Nekaj novega na zunaj in znotraj Šenčur, 12. septembra - Tik pred začetkom novega šolskega leta je bila večina gorenjskih osnovnih šol deležna obnovitvenih del. Ker za te namene praviloma denarja ni v izobilju, je šlo večinoma za drobna popravila in vzdrževanje, ravno toliko, da se na šolskih poslopjih ne bi delala škoda. V osnovni šoli Šenčur pa so bila letošnja dela malo večji zalogaj, zato ni čudno, da so se zavlekla tudi v prve šolske dni Na severni strani so menjali okna, tudi v telovadnici so bila že hudo potrebna zamenjave. ljetos bi morali obnoviti tudi fasado, a kdo ve, če bo dovolj denarja. Pa ni vse le zunanji videz, pravijo v Šenčurju, kjer je šola letos končno dobila opremljeno računalniško učilnico, poleg preddvorske menda zadnja v nekdanji kranjski občini V novi občini Šenčur se zavedajo, da morajo s svojim premoženjem skrbneje ravnati zato vzdrževanju šole letos tolikšna pozornost. Velike načrte pa imajo tudi z novim vrtcem. Zresel naj bi ob šoli saj je sedanji ki ima prostore kar v šoli, za pomlajeno in razvijajoče se območje Šenčurja že zdavnaj premajhen. Župan šenčurske občine Franc Kern o načrtih prezgodaj še ne želi dajati izjav. Zato bomo več o tem, kdaj nov vrtec v Šenčurju, slišali potem, ko bo s projektanti že vse dogovorjeno. - • Foto: Lea Jeras begunci, še deležne denarja, in sicer jim je na osebo pripadalo 1130 tolarjev mesečno. Ža šest mesecev je to pomenilo 6780 tolarjev, kar pomeni, da je denimo petčlanska družina dobila 35 tisoč tolarjev pomoči za pol leta. Na vladnem uradu za priseljevanje in begunce, kjer odmerjajo to pomoč, so napovedali, da se bo pomoč zmanjševala, ker bo kmalu sprejet zakon o zatočišču, ki bo beguncem dovoljeval delo in se bodo torej lahko poskusili sami preživeti. Nič čudnega, če begunci čutijo, da je Slovenija do njih postala mačeha: po eni strani ne more preživeti 20 tisoč beguncev, ki jim je v zadnjih letih dala zatočišče, po drugi pa kljub zaprtim mejam (po mednarodnih konvencijah ni obvezna sprejemati beguncev, ker ne meji z državo, kjer je vojna) sprejema nove begunce in jim podeluje statuse. V Kranju, kjer se število beguncev giblje okoli 650, se je le v zadnjih dneh na novo prijavilo 29 beguncev. Begunske dru- žine so v primerjavi z obdobjem pred nekaj leti, res v nepopisni stiski, pritrjuje Katjusa Trampuž. Posebno hudo je za tiste, ki imajo otroke in so se v začetku šolskega leta znašle pred novo neznanko. Mnogi so se oglašali na Rdečem križu in spraševali, kam naj poslej pošiljajo otroke v šolo (država je omogočila vpis v redne osnovne šole, slednje Ea so se beguncev otepale), do bo plačeval njihove šolske vozovnice, kako naj pridejo do učbenikov... • D.Z.Zlebir Iskra Commerce Trgovina d.o.o. Izidi nagradnega žrebanja ob otvoritvi prodajalne ISKRA COMMERCE TRGOVINA v KRANJU, Slovenski trg 2, telefon 064/2^4-216: ŠTEVILKA RAČUNA NAGRADA 1. B 0957 BRUSILNIK VB 743 2. B 0969 VAREX 100 3. B 0298 APARAT ZA SLADOLED 4. 37820 RADIO URA ET 250 5. 45950 TELEFON ETA 855 6. 37821 BRIVNIK BRAUN 7. B 0342 FEN SILENCIO 1000 VV 8. 45978 SOBNA ANTENA 9. 18490 SOBNA ANTENA 10. B1088 SOBNA ANTENA 11. B 0337 LIKALNI K LR 08 12. B 0220 LIKALNI K LR 08 13. B 0311 LIKALNIK LPR 07 14. 18834 LIKALNI K LPR 07 15. 37811 LIKALNIK 990.1 16. B 0223 LIKALNI L 990.1 17. B 0722 OŽEMALNIK LIMON 18. B 0091 POLNILEC BATERIJ 19. B 0208 SVETILKA HALOGEN 20. 18452 VARČNA ŽARNICA 11 W 21. B 0073 SVETILKA 254 22. B 0030 SVETILKA 254 23. B 0039 SVETILKA 254 24. B 0508 AVTO ANTENA 25. B 0347 AVTO ANTENA 26. B 0314 AVTO ANTENA 27. B 1133 ROČNA SVETILKA 28. B 0687 ROČNA SVETILKA 29. B 0531 ROČNA SVETILKA 30. B 0225 ROČNA SVETILKA 31. B 0226 ROČNA SVETILKA 32. B 0685 ROČNA SVETILKA Nagrado ob predložitvi računa lahko prevzamete v naši prodajalni. VESEtAMO SE VAŠEGA OBISKA! ČETRTEK, 14. SEPTEMBRA TVS 1 10.10 Čebelica leti z neba "0.20 Snorčki, ameriška risana "anizanka jJO.45 Odkrivanje zemlje, ameriška izobraževalna serija 11-15 Po domače J300 Poročila 13-05 Oči kritike, ponovitev |4.05 Videostrani '5.05 Dolgega dneva potovanje v [pč, ponovitev 1. dela ameriške drame 1f-20 Slovenski utrinki, oddaja Madžarske TV 17.00 TV Dnevnik '7.10 Otroški program 17-55 TV 101, ameriška serija J8.45 Lingo, TV igrica Risanka ]9.30 TV dnevnik 2, Vreme 19-56 Šport 20.05 Primer za dva, nanizanka JL10 Tednik *2.00 Nikar, oddaja o prometu «205 TV dnevnik 22.21 Šport 22-25 Žarišče 22 55 sova Alfred Hitchock vam predstavlja, ameriška nanizanka; severna obzorja, ameriška nanizanka TVS 2 13.00 Euronevvs 14.50 Evrogol 15.50 Umetniki za svet ob 50. 'etnici OZN; ponovitev 16.00 TV 10T ameriška serija 16.50 Sova, Ponovitev 17.15 Severna obzorja, arneriška nanizanka 18.00 Regio-nalni program 18.45 Znanje za znanje, učite se z nami 19.05 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov 19.15 Tok, tok, kontaknta oddaja za mladostnike 20.00 EPP - slovenska kakovost 20.05 Moški, ženske 20.55 EPP -s|ovenska kakovost 21.00 Umet-jj'|ki večer 22.00 Podoba podobe r2-45 Kaos, italijanski film 0.10 jetniki za svet ob 50. letnici ^ 0.20 Videostrani Kanala 10.00 Spot tedna 10.20 Luč svetlobe, ponovitev ameriške nadaljevanke 11.10 Benny Hill 12.10 A shop 12.25 Spot tedna 16.25 A shop 16.35 Dance session, ponovitev 17.10 Unpato, ponovitev 18-05 MOS '95 18.15 Generacija transformerjev II 18.45 A shop J9-00 Vreme 19.05 Risanka '9.10 Luč svetlobe, ameriška Nadaljevanka 20.00 MOS '95 20.10 Magnetoskop 20.30 Dežurna lekarna, humoristična nanizanka 21.00 Na begu, ameriški film 22.40 Sirene, ameriška nanizanka *3-30 Kino, kino, kino 0.10 Spot tedna 0.15 A shop MMTV - TELE 59 J-00 Video strani 8.30, 12.00 in '5.00 MMTV shop 15.25 Santa °arbara 16.15 Kamera na potepu, Ponovitev 16.45 Zvezdni sij, film I8; 10 Max Hedroom, ponovitev 9. ~eia nanizanke 18.40 Santa Bar-Dara. 1085. del 19.30 Glasbeni »Poti 20.00 Velika avantura na reportaža s Soče 20.45 tedna žive scene 20.50 ""'Peresna deteljica, 9. del 21.20 ^dolžen pregon, film 23.00 To je .lubezen, ponovitev 4. dela nadal- d l nke 23,30 SanJe in resničnost, ^okumentarna oddaja 0.00 Video 5Irani 1.00 Deutsche VVelle HTV1 J-*5 TV koledar 7.55 Poročila "•00 Dobro jutro 10.00 Poročila w°-05 Šolski program 10.30 V*hod na zahoK program ^n°d na zahodu 10.45 Muzeji i'-05 Otroški program 12.00 "pevnik 12.15 Ljubezen, nadaljevanka 12.45 Sledge Hammer, '•urnoristična serija 13.10 Nani-lfnka 14.00 Svet narave, dokumentarna serija 14.50 Zaljubljena 'asprotnika, ameriški film 16.30 ^aška danes 17.30 Santa Bar-<|ra' ameriška nadaljevanka qu1 Kol° sreče 18.50 Hrvaško igrišče, dokumentarna oddaja •■30 Dnevnik 20.15 Zabavni ^ogram 21.10 Kronika velesejma 21.15 Kulturna krajina 22.25 J°C denarja 22.35 Dnevnik 22.55 Slika meja na sliko 23.25 Sanje brez HTV 2 dolarjev ponovitev 18.05 Kronika velesejma 18.25 Sever in jug, ameriška nadaljevanka 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.15 Dediščina: Indija, dokumentarna serija 21.10 Brooklvnski most, nadaljevanka 21.35 Gospodarski vodnik 21.40 Sever in jug, ameriška nadaljevanka 22.30 Na pomoč, 911 23.20 Nocoj z vami AVSTRIJA 1 6.05 Evening Shade 6.30 Otroški program 9.10 Umor je napisala 9.55 Baywatch 10.40 Vesoljska ladja Enterprise, ponovitev 13.00 Otroški program 15.40 Vesoljska ladja Enterprise, ponovitev 16.25 Baywatch 17.10 Strašno prijazna družina 17.35 Zlata dekleta 18.05 Stara mačka 19.00 Pri Huxtablo-vih 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Šport 22.10 Cobra, film 23.35 Človek v smrtni celici, ameriški film 1.10 Strašno prijazna družina 2.35 Dobrodošli v Avstriji, ponovitev 4.25 Morilec, italijanska kriminalka AVSTRIJA 2 6.00 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Shiejok 10.05 Grofica Marica, nemški operetni film 11.50 Nogomet 12.50 Vreme 13.00 Čas v sliki 13.10 Poročilo 14.00 Alpe-Dona-va-Jadran 14.25 Doktor Trapper John 15.10 Umor, je napisala 16.00 Vsak dan s Schiejokom 17.00 Čas v sliki 17.30 Dobrodošli v Avstriji 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki/Kultura 20.00 šport 20.15 Vrtiljak popevk 21.10 Vera 22.30 Šiling 23.00 Zimbabvve 0.00 Lord iz Gumpen-forda 0.45 Pogledi od strani 0.55 Videonoč TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.55 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok - 1 19.10 MIHA PAVLIHA, otroška oddaja (v živo) 20.00 Danes na videostraneh 20.03 EPP blok - 2 20.10 Sejemski utrip 5. sejma slovenski proizvod - slovenska kakovost 20.20 Novosti iz zabavne glasbe: D' Kovači 20.30 Odkod človek tvoja pot 21.00 Utrip Tržiča 21.25 EPP blok - 3 21.30 STREL, glasbena oddaja za mlade in mlade po srcu (vodi Filip Kocijančič V ŽIVO) 22.30 Koncert: Sank ročk 23.00 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV KRANJ -POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! LOKA TV 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 Videoboom 40 55 del 21.05 EPP blok 21.10 Škofjeloški kulturni utrip, ponovitev 21.45 Izmenjava programa LTV... Videostrani TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Ziri. VIDEOSTRANI TV Železniki preko VCR ob 18., 19.15 in 21. uri. 19.00 Otroška oddaja 20.00 Zakonci štrajkajo - 1. del komedije (KD Št. Jurij) ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.18 Juriš na Vršič 18.43 Pehta pripoveduje 19.03 Risanka 19.15 Satelitski program DW 21.15 Videostrani R KRANJ 5.30 Dbbro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Komercialna predstavitev 10.20 Nagradno vprašanje 10.40 Informacija -zaposlovanje 11.20 Kdo bo koga 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 KINO Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 14.30 Planinsko športni kotiček 15.30 Dogodki in odmevi RS 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Music machine 19.30 do 24.00 Študentski program Radia Kranj R TRŽIČ O turizmu bomo govorili in za vse lačne iskali najboljšo pizzo. Seveda ne bomo pozabili na informacije iz tržiškega konca, zgostili jih bomo v oddaji Spremljamo in komentiramo ob 15.30. Ob 16.17 bomo prisluhnili radiu Deutsche VVelle, pa še kakšno zanimivost bomo povedali. Oddaja Pod kozolcem se bo začela ob 17.30. Vsem, ki boste glasovali za svoje priljubljene narodnozabavne skladbe, pa tudi šaljivcem, obljublja pokrovitelj možnost, da pridejo do nagrade. Zaključili bomo z novostmi iz uredništva Gorenjskega glasa. R JESENICE 5.00 Dobro jutro 5.30 Vremenska napoved 7.00 Druga jutranja kronika Radia Slovenija 7.20 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 9.00 Horoskop 10.00 Gibljive slike 10.30 Novice 11.00 Aktualno 12.00 BBC novice, osmrtnice 12.30 Zimzelene melodije (Drago Ariani) 14.00 Melodija tedna 14.30 Popoldanski telegraf 15.00 Poročila 15.30 Učimo se angleščine 16.30 Osmrtnice, Domače novice 18.00 Voščila 18.30 BBC novice 18.50 Pogled v jutrišnji dan R ŽIRI 5.30 Jutranja kronika 5.40 Naš zgodovinski spomin 6.20 Novice in dogodki 7.30 Slovenska popevka 8.30 Oddaja za upokojence 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Dopoldanske novice 11.00 Po poti vaših vprašanj in pobud 12.00 10 poletnih komarjev 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.00 Napoved programa 16.30 Občinske športne igre 17.30 Jenkova ura 18.30 Predstavljamo narodnozabavne ansamble 19.30 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 5.00 Jutranji program - vodi Maja Lakič 5.15 Novice 6.15 Novice 7.00 Horoskop 7.15 Novice 7.35 Vreme 8.00 Dopoldne z Vesno Pfeifer 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 BBC novice 12.05 Popek 14.05 Pasji radio 14.15 Novice 14.20 Danes na borzi 14.30 Hello again 15.00 Popoldanski vodeni program 15.15 RGL komentira in obvešča 15.45 Avtomarket svetuje 16.10 Spoznajmo se ... 18.15 Aktualna tema 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Marta Turk: Barometer - Poslovni radio 22.00 Magic vas gleda 24.00 Satelit R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Planinske novice 10.15 Turistična oddaja 11.10 Iz življenja vesoljne Cerkve 12.05 Ponovitev: Duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop. inf. oddaja 16.05 Čestitke in pozdravi poslušalcev 17.15 Glasbena oddaja z gostom 18.30 Večerna inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 20.35 Iz Mohorjeve skrinje 21.20 Klasična glasba 22.00 - 5.30 Nočni glasbeni program radio triglav shko° « ko,edar 16.30 Slika na 17.15 Vohun za milijon CENTER amer. akcij, dram ŠKRLATNA PLIMA ob 16., 18.15 in 20.30 uri STORŽIČ amer. zgod. spekt. PRVI VITEZ ob 19. in 21. uri ŽELEZAR amer. rom. kom. ROMANCA V MIAMIJU ob 18. in 20. uri BLED fant. film BATMAN ob 20. uri ŠKOFJA LOKA fran. thrill. LEON ob 20.30 uri ŽELEZNIKI amer. avant. film KNJIGA O DŽUNGLI ob 18.30 in 20.30 uri BLED fant. film BATMAN ZA VSE ČASE ob 20. uri TVS 1 10.25 Delfin Flipper, 8. epizoda ameriške nanizanke 10.50 Ciciban plava, 1. oddaja 11.05 Roka ročka, ponovitev 11.50 Veliki beli morski pes, angleška oddaja 12.40 Znanje za znanje, učite se z nami 13.00 Poročila 14.55 Film tedna: Barton Fink, ponovitev ameriškega filma 17.00 TV Dnevnik 17.10 Otroški program 17.10 Učimo se ročnih ustvarjalnosti 17.25 Heathcliff, epizoda 17.55 TV 101, ameriška serija 18.45 Hugo, TV igrica 19.10 Risanka 19.30 TV Dnevnik, Vreme 20.05 Igrani film 21.40 Turistična oddaja 22.00 TV dnevnik 22.20 Žarišče 22.40 Sova 22.40 Frasier, ameriška nanizanka 23.10 Severna obzorja, ameriška nanizanka 23.55 V godlji, ameriški film TVS 2 11.50 Umetniki za svet ob 50. letnici OZN, ponovitev 12.00 Forum 12.15 Hiša iz kart, angleška nadaljevanka 13.05 Omizje 15.05 Osmi dan 15.55 TV 101, ameriška serija 16.45 Sova, ponovitev 17.15 Severna obzorja, ameriška nanizanka 18.00 Regionalni studio Koper 18.45 Izziv, poslovna oddaja. 1. del 19.15 Poglej me! 20.05 Človeška žival, serija 20.55 Podeželski utrip, angleška nanizanka 21.45 Obiski 22.45 Koncert orkestra SF 0.35 Umetniki za svet, ob 50. letnici OZN 0.45 Videostrani KANALA 10.00 Spot tedna 10.05 A shop 10.20 Luč svetlobe 11.10 Magnetoskop 11.30 A - shop 16.25 Spot tedna 16.35 A shop 16.55 Na begu, ponovitev filma 18.35 MOS '95, ponovitev 18.45 A-SHOP, televizijska prodaja 19.10 Luč svetlobe 20.00 MOS '95, sejemska reportaža 20.10 Benny Hill, angleška humoristična nanizanka 20.40 To trapasto življenje, 2. del ameriške nanizanke 21.30 Teden na borzi 21.40 Spalni vagon, ameriška grozljivka 23.10 Dokumentarna oddaja 0.40 Dra-cula, ameriška nanizanka 1.10 Dežurna lekarna, španska nanizanka 1.45 Spot tedna 1.50 A Shop, televizijska prodaja MMTV - TELE 59 7.00, 9.30 in13.30 Videostrani -panorama 8.30,12.00 in 16.00 TV shop, televizijska prodaja 16.50 Santa Barbara, ponovitev 1085. dela 17.40 Triperesna deteljica, ponovitev 9. dela serije 18.10 Kuhajmo skupaj, kulinarična oddaja 18.40 Santa Barbara, 1086. del ameriške nadaljevanke 19.30 Glasbeni spoti 20.00 Izobčenec, akcijski film 21.35 Spot tedna žive scene 21.40 Detektiva, angelska nanizanka, 9. del 22.10 Oči noči 3, erotični triler 23.50 Popotnik, potopisi in nasveti popotnikom, ponovitev 0.50 Video strani 1.00 Deutsche VVelle MNGAMILK HTV 1 10.00 Poročila 10.05 Poletni šolski program 12.00 Dnevnik 12.15 Ljubezen 12.45 Sledge Hammer, humoristična serija 13.10 Življenje na severu 13.55 Svet narave 14.50 Lutka na vrvici, britanski film 16.30 Hrvaška danes 17.30 Santa Barbara 18.15 Kolo sreče 19.30 Dnevnik 20.15 Hrvaška vojna mornarica, dokumentarna oddaja 21.05 Zabavno-glasbena odaja 21.50 Ko bi lahko odpotovali, dokumentarna oddaja 22.20 Dnevnik 22.40 S sliko na sliko 23.10 Vedro krvi, ameriški film HTV 2 16.30 S sliko na sliko 17.15 Triler, resna glasba 18.25 Sever in jug, II. ser. 19.30 Dnevnik 20.10 Poletni filmski večer: Noč Igvan, ameriški film 22.00 John Houston, dokumentarni film 23.00 Cro pop ročk AVSTRIJA 1 7.00 Artefix 7.10 Knjiga o džungli 7.35 Am, dam, des 7.50 Fičifajl 8.00 Mila superstar 8.25 Confetti 8.35 Kremenčkovi 9.15 Umor je napisala 10.00 Obalna straža 10.45 Vesoljska ladja Enterprise 11.30 VVestvvorld, ameriški film 13.00 Mali tjulenj Albert 13.25 Confetti 13.40 Mila superstar 14.05 Confetti show 14.30 Knjiga o džungli 14.55 Artefix 15.05 Kremenčkovi 15.30 Mini ZIB 15.40 Vesoljska ladja Enterprise 16.25 Obalna straža 17.10 Grozno prijazna družina 17.35 Zlata dekleta 18.05 Stara zajca, nanizanka 19.00 Pri Huxtablovih 19.30 čas v sliki 20.00 Pogledi vstran 20.15 Polniči ritchie, ameriška kriminalka 21.55 Nogomet 22.05 Ko jagenčki umolknejo, ameriški film 23.55 Čas v sliki 0.00 Smrt v vodi, ameriški film 1.25 Grozno prijazna družina 1.50 Schiejok vsak dan 2.50 Dobrodošla, Avstrija! AVSTRIJA 2 9.05 Schiejok vsak dan 10.05 Vrtiljak popevk 10.55 Lovvinški oder 12.30 Šiling 13.00 Čas v sliki 13.10 Vera 14.00 Pravica ljubiti 14.25 Glavni zdravnik Trapper John 15.10 Umor je napisala 16.00 Schiejok vsak dan 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla Avstrija 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 20.00 šport 20.15 Stari 21.20 Štefan Frank, zdravnik, ki mu ženske zaupajo 22.05 čas v sliki 22.30 Moderni časi 23.00 Tehnologika, oddaja 23.50 Dr. Jekyll in mr. Hyde, ameriška grozljivka 1.45 Pogledi vstran TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok - 1 19.10 Petkov tedenski pregled, 81. tedenska informativna oddaja 19.40 Video viže... (narodnozabavni spoti) 20.00 Danes na videostraneh 20.03 EPP blok - 2 20.10 Šale o Gorenjcih - I. del 21.30 Alternativna medicina (sodeluje strokovnjak iz Rusije V ŽIVO) 21.25 EPP blok - 3 21.30 Slovenija, kje je tvoja demokracija! - se zdravniki v Kranju, Izoli in Slovenj Gradcu lahko tudi zmotijo??? 22.02 Film 23.37 Petkov tedenski pregled, 81. tedenska informativna oddaja 24.00 Nočni zabavno erotični program 2.00 Videostrani LOKATV ... Videostrani, non stop TV ŽELEZNIKI 19.0 Gost radia GAGA 20.00 športna oddaja 20.50 Brez komentarja ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.18 Intervju z g. Turkom 18.55 Risanke 19.15 Satelitski program DW 21.15 Videostrani R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 10.20 Kviz 10.40 Informacija - zaposlovanje 11.00 Nagradno vprašanje 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi RS 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program Darko Torkar - Taki smo R TRŽIČ Oddajamo od 13.30 do 19. ure na UKV območju 88,9 in 95 Mhz. Ob 13.30 bo stekel program Radia Tržič, kot vsak petek z roko v roki s tržiškimi študenti. Ti vam pripravljajo informacije, izbor recepta tedna in kviz radia Tržiški KINO študent Tečaj angleščine bo na sporedu ob 13.40, ko bomo ponovili 22. lekcijo English one to one. Kratko in jedrnato smo poimenovali oddajo ob 15.30, kjer vam ponujamo pregled tržiških informacij. Izbirali bomo Gorenjca meseca ob 15.50, ob 16.30 pa lahko prisluhnete Nataši Sedmi-nek in novostim s področja kulture v oddaji Kulturni Babilon. Za konec bomo ob 18.25 ponovili oddajo Na štirih kolesih. R JESENICE 5.00 Dobro jutro 5.30 Vremenska napoved 7.00 Druga jutranja kronika Radia Slovenija 7.05 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 9.30 Razgled s Triglava 10.30 Novice 11.00 1001. nasvet 12.00 BBC novice, osmrtnice 13.00 Gorenje, Gorenjka meseca 14.00 Melodija tedna 14.05 Popoldanski telegraf 15.00 Poročila 16.30 Osmrtnice, Domače novice 17.00 Športni semafor 18.00 Vošči-Ia18.50 Pogled v jutrišnji dan RŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika 5.40 Naš zgodovinski spomin 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 8.30 Od tu in tam 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Dopoldanske novice 11.00 Filmske zanimivosti 12.00 10 poletnih komarjev 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes -jutri 15.30 RA Slovenija 17.00 Turistično popoldne 19.30 Zadetek v petek 22.00 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 5.00 Jutranji program 5.15 Novice 7.00 Horoskop 7.15 Novice 7.35 Vreme 8.00 Dopoldne z Miletom Jovanovičem 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je lahko tudi takšno 8.55 Avtomobili pri Alpe-tour - Remont 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 BBC novice 12.15 Športni utrinki 13.00 3x1 glasbena oddaja 13.15 Novice 13.30 Planinski svet 14.05 Pasji radio 14.15 Novice 14.30 Glasbena oddaja 15.00 Popoldne z Alenko Sivko 15.15 RGL komentira in obvešča 16.10 Spoznajmo se 17.00 Tečaj nemščine 17.15 Novice 18.30 Evropa v enem tednu 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Ročk izpod Alp 21.00 Odprta dlan - Borut Pogačnik 22.00 Rockoteka 1.00 RGL žur do jutra R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Gospodarska oddaja 10.15 Kulturni utrinki 11.10 Karitas 12.05 Ponovitev: duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop. inf. oddaja + komentar tedna 16.05 Čestitke in pozdravi poslušalcev 17.15 Biblična oddaja na 14 dni 18.00 Jaz pa pojdem oz. Božje poti 18.30 Večerna inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 21.35 Radijski roman 22.00 -5.30 Nočni glasbeni program MMTV 20.00 IZOBČENEC, akcijski film; igrajo: Jeff VVincott, Gary Hud-son, Vladimir Skomatovskv, Krista Errickson; režija: Kurt Anderson Nekega hladnega večera v nekem lokalu v San Franclscu trije ruski gangsterji zaključijo voj umazan posel. Policijski agnet Kevin White opazuje enega od odhajajočih Rusov, ki ga napadejo. Reši ga in ga zaslišuje. Andrel mu Izda, da Nikola! Rodchenko, vodja ruske mafije, pripravlja ogromen nezakonit posel z mamili, časa je 2elo malo, saj bodo mamila prispela v Los Angeles v nekaj dneh. Andrei se strinja, da bo za imuniteto pomagla policistu. CENTER amer. avant. film KNJIGA O DŽUNGLI ob 18.30 uri, fran. film LEON ob 20.30 uri BLED fant. film BATMAN ZA VSE ČASE ob 18. uri RADOVLJICA fant. film BATMAN ZA VSE ČASE ob 20. uri ROŽNATI PLANET VAŠA POŠTA znam brati, berem TRALALA PLAC Evergreen, ever Lado Saj veste kateri Lado, ma jasno, kateri drugi kot Lcskovar. "Fant" je sicer že kar v solidnih letih, a roko na srct', moramo priznati, da tega niti ne kaže preveč. Recept je samo en, življenje ie treba znati živeti in Lado ga je znal, saj je bil v šestdesetih ena glavnih zvezd slovenske zabavne scene, poskusil se je kot filmski igralec in okusil slasti visoke družbe svetovnega shovvbussinesa. In njegov glas, oboževalke so padale v trans... Bil sem mlajši, kakor ti, Poslednji vlak, Si samotna nocoj, Zakaj, Malokdaj se srečava, pa fenomenalna Nathalie (katere se nebi branil tudi sam avtor Gilbert Be-caud)... in še ful, ful skladbic, naših in slovenskih priredb tujih uspešnic (Preslev, P. Anka, Be-caud...), se je in še še vedno vrti po slovenskih radijskih postajah. Njegove prijetne melodije pa poznamo vsi od mam in očetov, do najstnikov... In prav zato gre novomeškem studiu Sraka z izdajo Les-kovarjevih d' best of zapisati vse čestitke. Kako urico glasbe boste zaužili s kaseto "Malokdaj se srečava" Lada Leskovar-ja, na kateri je dvajset njegovih naj skladbic... in vse so prav za res ever... REKLI SO Prvič v šolo Lesce, 8. avgusta • V petek, na zadnji dan prvega tedna v novem šolskem letu smo se odpravili med prvošolčke v osnovno šolo Frana Šaleškega Finžgarja v Lesce. Jutro je bilo zares septembrsko, sivo, deževno. Otroci so v šolo prišli v škorenjcih, dežnih plaščih in i dežniki. Učiteljica Marija Zupan jih je čakala [►red vhodnimi vrati, popelja-a do garderobe in potem v razred. Vmes so ji veselo pripovedovali, kaj vse so počeli prejšnji dan, kako mokri so, ker je deževalo vso pot od doma in kako lepo je, da so spet skupaj v šoli. Jokal ni, kljub temu da so prvič prestopili šolski prag, nihče. In ko so potem v razredu veselo posedli okrog svoje učiteljice, so začeli z navdušenjem pripovedovati, zakaj jim je šola, vsaj za enkrat, celo ljubša kot vrtec. JAKOB "V šoli je dobro, samo to mi ni všeč, da moram vstajati tako zelo zgo daj. Oči me zjutraj malo strese in reče: "Jakob, šola, " mm mi pa je kar hitro treba od doma. Torbica ni pretežka, saj so notri samo mapa, brisačka in peresnica." Bjfflt ŠPELA "V pravi šoli jc V . WHB| dobro. I kot v mali šo-li. Všeč mi * malica, najbolj * pizza, ki smo \ jo imeli zad I ! njič. Z učitelji-•JI- .1 co smo se tudi zmenili, da jo bomo enkrat skupaj pripravili, pa zavitek in še piškote." MOJCA Kg "Rada hodim I^Hh|V šolo. Mani' ' H jH I ca mi je oblju- llr bila, da bom, če bom prid f na, dobila sla-Mg' / doled in pom-.^PBfclfj* / frit." VID "Jaz sem se prvi dan malo jokal, ker sem sedel za preveliko mizo in na premajhnem stolu. Ampak TT hišnik in uči- *j V"j teljica sta jih že takoj naslednji dan zamenjala in zdaj je tudi meni v šoli všeč." • Besedilo, slike: M.A. Okrog gospe Kamere se vrti filmski svet Prvi nagrajenec oddaje Rožnati planet Luka Kener iz Kranja si je za nagrado lahko ogledal, kako poteka snemanje filma. Cesta iz Razdrtega naju je pripeljala na snemalno mesto, kakor se reče prostoru, kjer snemajo film. Snemalni dnevi filma Felix so bili skoraj pri kraju, vendar filma ne snemajo po vrsti, tako da so tistega dne snemali prizore z začetka filma. V gostilni, kjer so se igralci oblačili in šminkali, sva spoznala maskerja. Ker je bil Luka bolj krvoločne volje, ga je najprej zanimalo, kako se naredi filmska rana. Masker mu je ustregel: roko mu je posul s praškom nežno roza barve in jo poškropil z vodo. Na hrbtni strani roke mu je zazevala "odprta rana". Skoraj bi padla vc nezavest in tudi Luku ni bilo najbolje, zato si je hitro izmil vso to grozo. Maskerju pa se ie vljudno zahvalil. Le kdo ne bi spoštoval človeka, ki ti - meni nič tebi nič - pričara rano ali prilepi modrico. Ko ima učitelj še drugo ime I uka je pogledal v kamero. Luka ima doma iz škatle narejeno kamero, v njej pa namesto filmskega traku staro video kaseto. Zato ga je na snemalnem mestu najprej zanimala snemalna kamera. Okrog gospe Kamere se vrti ves filmski svet. Ima štiri osebne strežnike: direktorja fotografije in hkrati snemalca, ki preverja svetlobo. Kamera deluje podobno kot človeško oko, dor-ektor fotografije pa širi in zožuje njeno "zenico". Prvi asistent ji pogled izostruje, drugi asistent skrbi za njeno dobro počutje in jo nosi po rokah kot razvajeno pončko, čeprav ima kar trideset kil. In tretji asistent jo hrani s filmom. Včasih jo dvignejo v zrak s posebnim žerjavom, drugič teče po nalašč pripravljenih tirih. Za takle uro in pol dolg film porabijo 25 kilometrov filmskega traku (tolikšna približno je razdalja od Kranja do Ljubljane), da potem dobijo 2,5 kilometra filma, kolikor ga mi vidimo. Tonski mojster je tisti, ki skrbi, da se na filmu vse dobro sliši. Prijazni stric z brki nama je pojasnil, kako se snema zvok in nama razkazal mikrofon, zavit v debel kožuh. Pa ne zato, ker bi ga zeblo, temveč da ustavi veter, ki bi sicer odnesel zvok. Enega od igralcev, ki igra bogatega Italijana, sva povprašala, ali je teže igrati na odru ali pred kamero. Ped kamero je lažje, ker prizore lahko večkrat ponovijo, nam-ma je povedal. V neverjetni gneči, ki nastaja pri snemanju filma, sva se uspela pogovoriti tudi z režiserjem. Ta je pri filmu glavni, saj nadzoruje in vodi snemanje. Medtem ko so sodelavci izpolnjevali njegove ukaze, sva ga z Lukom vprašala, zakaj snema filme. "Film je zame oblika govorjenja o tem, kar me obkroža. Ne maram stati ob strani, zato na ta način - skozi podobo - izrekam o svetu tisto, kar čutim in kar mislim, da moram povedati, da bi postal boljši." Spoznala sva tudi kostumografko, ki je povedala, da kostume navadno šivajo sami, saj bi bilo res smešno, če bi na ulici srečali koga, ki bi nosil prav takšno obleko, kot jo ima igralec v filmu. Za filme, kot je Felix, navadno sešijejo najmanj po dva kostuma, saj film zaobjema en sam dan, snema pa se kar dva meseca in kostumi se v tem času stregajo ali obledijo. Za snemanje je bilo vse pripravljeno, zato sva se umaknila, da naju ne bi posneli. Režiser je začel ukazovati: Gremo! Mir! Kamera? Tu. Ton? Ton teče. Akcija! Zadržali smo dih. Postalo je tiho in napeto. Stop! Prizor je bil posnet. Prvič. Potem so ponavljali. Še enkrat isto, če je na prvem posnetku morda kaka napaka. Pa od blizu. Isti prizor lahko tudi desetkrat ponovijo. Snemanje kar hipnotizira. Luko sem komaj spravila k sebi in pripravila, da sva odšla. V avtu na poti domov pa je odločno izjavil: Kamerman bom! Tko bo! • Eva MLADINSKA POROTA MLADINSKA POROTA MLADINSKA Poleti imajo pege mlade Odkar pomnim, imam pege. Ko pride poletje, se mi zdi, ko da bi imele mlade, najbolj me motijo tiste po obrazu in tudi po rokah jih imam čisto preveč. Spraševal sem se ie, ali se jih ne da na kakšen način ugnati, pa ne dobim nobenega pametnega odgovora. Morda vi veste zanj? Star sem petnajst let, mislim, da me punce zavračajo zaradi peg." Matjaž Miha, 12 let: "Pege niso najhujša stvar na tem svetu. To lahko z gotovostjo trdim zato, ker je tudi mene narava izdatno obdarila z njimi. V tolažbo sta mi starša, ki sta bila v mojih letih oba pegasta, že večkrat rekla, da ta nadloga z leti mine. Vzel sem na znanje, dotlej pa skušam z njimi preživeti na način Pike Nogavičke. Saj si gotovo bral to zgodbo: Pika je na svoje pege sila ponosna in v drogeriji celo povrašuje po sredstvu, s katerim bi si jih še namnožila. Tudi ti poskusi iz te svoje značilnosti narediti hec in zagotovo boš lažje živel." Sergeja, 13 let: "Ne sekiraj se zaradi pegic, se ti vsaj za pusta ni treba nič našemiti, si že ena sama pegica. No, to za šalo. Če si kateri punci močno všeč, te bo že osvojila, pa čeprav imaš te rjave pikice, ki tebi niso prav nič všeč." Bojan, 15 let: "Glede peg ti ne mprem svetovati nič učinkovitega, lahko pa ti povem, da te punce samo zaradi peg ne zavračajo. Tudi moj bivši sošolec je imel veliko peg, pa je bil kljub temu glavni frajer." Klemen, 22 let: "Po eni strani so pege lep "okras" na obrazu.Nekateri jih pač imajo, nekateri ne. Zaradi njih se ti ni treba sekirati in ne misli, da to odganja ženske od tebe. Mogoče je nezanimanje zate z njihove strani čisto nekaj drugega, kar si predstavljaš. Za dekleta boš imel še vedno dovolj časa in verjemi mi, še navelišal se jih boš, ko ti bodo začele "utrujati". Za odstranitev-peg še nisem slišal in ti pri tem ne morem nič pomagati, razen da ti predlagam, da se napotiš k dermatologu in tam povprašaj za kakšno rešitev o odstranitvi peg. Sam pa ne poskušaj nič (da bi si jih drgnil ali celo premaza! s pudrom). Veliko sreče." Če imate težave, ki jim sami niste kos, nam pišite! Več glav več ve in skupaj z našimi porotniki bomo skušali najti rešitev. Naš naslov poznate: Gorenjski glas (rubrika Mladinska porota), Zoisova 1, Kranj. Naša poletna akcija Ko ima učitelj še drugo ime, traja do konca koledarskega poletja, zato še pričakujemo vašo pošto. Tokrat smo dobili dve pismi. Pisala nam je učenka Alenka z Lenarta pri Selcih: "Moje ime lahko brez skrbi objavite, saj sem že končala osnovno šolo. Na naši šoli (Ivana Groharja v Škofji Loki) ni veliko prfoksov z vzdevki, a nekaj jih je vendarle: najmanj priljubljena prfoksa na šoli, ki po mojem mnenju tudi krivično ocenjuje, je KRFJOLA, ZELJNATA GLAVA, RDEČA PESA ali ŽELVA. Uči biologijo, vzdevki pa merijo na njeno pričesko. Največji prfoks na šoli je JOLE (izpeljanka iz imena): med hojo po šoli udarja s pestjo v roko. Učitelj telovadbe in podravnatelj je ČVE-KO. Najboljša prfoksa na šoli in knjižničarka je BENDA (izpeljanka iz imena). Učiteljica angleščine, najstrožja na vsej šoli, je KARAMBA (tudi izpeljanka iz imena)." Drugo pa je bilo pismo učiteljice iz Gorij, ki jo je zbodlo nedavno pismo učenke iz iste šole. Takole piše: "Na koncu prispevka ste dodali: bralkino ime smo na njeno željo zamolčali, da čez dva tedna v šoli ne bi bilo neljubih posledic. Vendar mislimo, da imajo učitelji dovolj smisla za humor, da jih razkritje njihovih vzdevkov ne razburi preveč. Samokritično ste še dodali: Včasih so res malce zasoljeni in za marsikoga celo žaljivi, vendar so tudi dokaz za svojevrstno naklonjenost učencev. Ne vem, kaj ste razmišljali, ko ste te besede pisali, mislim pa, da bi glede na prispevek (dvomim, da so to samo besede učenke) morali presoditi, kaj je objektivna resnica, kai osebna prizadetost osnovnošolke, kajti vemo, da je mladostnik še zlasti kritičen do drugih, še posebej učiteljev. Trije od imenovanih učiteljev so (bili) tudi moji učitelji in kolegi, zato se počutim neprijetno, da nekdo na tako grd način "pluva" po njih. V jeziku mladih bi rekla, da ni cool, da ni fer, saj se vendar vsi učitelji trudijo, da bi mladim dali vsaj znanje, če jim že za "kulturo" ni mar. Tudi jaz imam vzdevek. Ko sem pred več kot dvema desetletjema začela svojo poklicno pot, sem vedela, kakšen bo (učenci so izbrali verzijo, ki sem jo predvidevala: povezali so priimek in ime). Dosegli so svoje - vzdevek. Nič posebnega, ni žaljiv, kar za vzdevke učiteljev iz prispevka v Glasu ni moč zatrditi. Mislim, da ste prestopili mejo dobrega okusa in da z objavo prispevka niste ustregli nikomur - tudi avtorici (ali avtorjem) prispevka ne. da ne boste rekli, da sem preveč kritična. Primerjala sem prispevek učencev Jureta in Mateja iz Zaloga, ki sta pri svojem predstavljanju učiteljev ohranila dokaj primeren ton." Učiteljica Anica Por še piše, da bi morali o učiteljih vprašati večino učencev, če bi hoteli dobiti objektivno podobo o njih, ne le enega, ki so se mu nekateri očitno strašno zamerili. Pravi, da se za anonimnostjo lahko marsikaj skrije, kadar pa se mora avtor predstaviti ah podpisati, tedaj svoje besede drugače pretehta. Avtorja (ali avtorico) omenjenega besedila o učiteljih iz Gorij pa vabi v novinarski krožek na šoli, kjer si' bo pod svoj prispevek lahko tudi podpisal. Kakorkoli, do konca poletja še pričakujemo vašo pošto. Ob vzdevkih, ki jih f>odeljujejo učenci, se nam ahko podobno kot v današnji številki, oglašajo tudi učitelji. FILMSKA NAGRADNA UGANKA Casper Naši bralci so očitno redni obiskovalci filmskih predstav. To sodimo po zajetnem kupčku dopisnic, ki so prispele kot odgovor na nagradno vprašanje, v katerem filmu smo nazadnje videli slovitega Gena Hackmana. Nedavno tega ste ga namreč lahko videli v filmu Hitri in mrtvi. To je tudi pravilni odgovor na nagradno vprašanje. Žreb je med prispelimi dopisnicami določil takole: Ana Slevec, Britof 61, Kranj; Tanja Tolar, C. revolucije 2 a, Jesenice; Nataša Rupnik, Voklo 80, Šenčur; Borut Podgoršek, Skaručna 16, Vodice. Nagrajenci bodo dobili vstopnice za kino. Ta teden pa v kranjske kinematografe prihaja že nov film, Casper. To je film o prijaznem duhcu, ki "straši" v zapuščenem dvorcu Krivi pp mp i rum v mestu Prijazni dol (Friend-ship) v Mainu. Lepega dne se na pragu stare graščine znajdeta obiskovalca Kat Har-vey in njen malo čudaški očka dr. James Harvev, samozvani "psihoterapevt za duhove". Prekanjena lastnica dvorca ga je najela, da bi pregnal duhove (prijaznega duhca Casperja in njegove tri nepoboljšljivo nesramne strice Preklo, Bajsa in Smrduha), kajti diši ji v gradu skrih zaklad. Na veliko žalost dr. Harvevja malopridni strici, ki si posmrtno življenje predstavljajo precej po svoje, ne prenesejo smrtnikov. Znebiti se jih skušajo na svoj poseben način, ki se jim zdi sila zabaven. Prijazni Casper pa naveže prijateljstvo z deklico Kat. Scenarista pri filmu sta Sherri Stoncr in Deanna Oliver, producent Colin vVilson, izvršni producenh Steven Spielberg, Gerald R. Molen, Jeffrev Montgomerv, igrajo pa Cristina Ricci, BiH Pulman, Cnthy Moriaritv. Film je tako kot Jurski park značilen po računalniško generiranih posebnih učinkih. Zagotovo vas bo pritegnil. Morda si boste predstavo lahko ogledali brezplačno. Ogovoriti morate na naše nagradno vprašanje: Kakšnega žanra je film o prijaznem duhcu Casparju? Odgovor pošljite do konca tedna na Gorenjski glas (filmska nagradna uganka), Zoisova 1, Kranj. Potem morate imeti le še srečo pri žrebu. POROTA MLADINSKA POROTA MLADINSKA POROTA POSLI IN FINANCE UREJA MARIJA VOLČJAK BORZNI GRAFIKONI Na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev je bil začetek tedna v Znamenju rahlega upadanja tečajev delnic, medtem ko je vrednost obveznic glavnem naraščala Skupni promet na ponedeljkovem trgovanju je znašal Jo. 7 milijona tolarjev in je bil najnilji v zadnjih desetih dneh. Trgovalo se je "esetimi delnicami. Prvi torek v mesecu je rezerviran za borzni sestanek na Parketu Ljubljanske borze. Tokratno srečanje borznih posrednikov iz oči v °či je imelo porazen vpliv na trgovanje, saj je bilo sklenjenih samo pet Poslov s štirimi vrednostnimi papirji v skupni vrednosti 1.671.300 tolarjev. r8<>vunje na tzvenhorznem trgu C pa je minilo v opaznem skoku tečaja na*upnega bona tretje emisije, kar za 20 odstotkov, ob prometu 16 milijonov o arjev V sredo je dokaj nepričakovano otivelo trgovanje z nakupnimi blagajniških zapisov Banke Slovenije tretje emisije. Z njimi je bilo I Jnlen'" 243 poslov v vrednosti 42,6 milijona tolarjev. Seveda je tečaj ob a*o povečanem povpraševanju narasle za dobirh 31 odstotkov, na 3.394 ° arjev. Trgovalo se je še z osmimi delnicami, uvrščenimi v borzno kotacijo * m B. Tečaji delnic so v glavnem naraščali, izjemi sta bili delnici Salusa in erm Catei V četrtek se /e veliko zanimanje za nakupne bone blagajniških Zapisov Banke Slovenije nadaljevalo. Z njimi je bilo sklenjenih 334 poslov v upm vrednosti 60 milijonov tolarjev. Povečano povpraševanje je i P^Zročilo resnično nenavadne porast tečaja, leta je ponovno narasel za odstotkov. Vrtoglavi dvig tečaja NBS3 je predstavljen na našem prvem °raftkonu. Slovenski borzni indeks je v četrtek zrasel za štiri točke. Najbolj ^ Prometni sta bili v četrtek delnici SKB banke in Probanke. Tudi v petek je "O z NBS3, na izvenborznem trgu C; sklenjenih za 91 milijonov tolarjev Poslov ah dobri dve tretjini vsega prometa na OTC trgu. Tečaj nakupnega ona je še rasel in dosegel vrednost 5.077 tolarjev, kar predstavlja 15-odstotno rast glede na četrtkov enotni tečaj. • R.S. gibanje tečaja kupoma tretje izdaje blagajniškega zapisa sanke Slovenije 5000 «00 J000 2000 1 1 1 1 —1— NBS3 / / ✓s- / J — J2».0».»J 2906»« 10.01.»« I9.07.M J8.07.»S M.M.M ii.oa.9s 29.oa.9S rr.M.vs GIBANJE TEČAJA REDNIH DELNIC SKB BANKE 15000 ~-1 —T -1- -- -- — — hm ** SKBR i • i 04 C • 09 M M U.W.9f IlOt.9» U.M.98 M.Ot.95 JI .08 9f 05 09 95 01.09.95 Višje obresti za vezane vloge v Gorenjski banki Kranj, 11. septembra - V Gorenjski banki se bolj kot doslej splača varčevati, saj so povečali obresti za vezane vloge in depozite, manj prijazna pa je seveda podražitev posojil. Obrestne mere so na obeh straneh višje za približno 2 odstotni točki. Gorenjska banke je v petek, 8. posojili, zdaj skuša privabiti tudi septembra, povečala obrestne mere za vezane vloge prebivalstva, v ponedeljek. 11. septembra, Pa še za depozite pravnih oseb. ospešiti želimo tolarsko varčevanje, z višjimi obrestmi pa pridobiti tudi komitetne izven Gorenjske, saj so naše obrestne mere konkurenčne, pn depozitih pa odslej višje, pravi pomočnik direktorja Vasilij Koman. Obrestne mere so v povprečju višje za dve odstotni točki, pri vezanih hranilnih vlogah prebivalstva od 1 do 2 odstotni točki, fn depozitih pravnih oseb pa od ,5 do 2,5 odstotnih točk. Še vedno pa so seveda v okviru bančnega dogovora o pasivnih obrestnih merah. Pri deviznih hranilnih vlogah do enega leta po omenjenem bančnem dogovoru veljajo evropske obrestne mere, banke pa so svobodne pri določanju obrestnih mer za devizne hranilne vloge nad enim letom. Za hranilne vloge, ki so višje od 50 tisoč mark so zdaj obrestne mere s 5,3 povečali na 5,8 do 6 odstotkov, s tem skušajo obdržati varčevalce, ki imajo v banki veliko denarja. Bančna konkurenca je na Gorenjskem vse večja, priznava Koman, vendar v Gorenjski banki ocenjujejo, da imajo še vedno 65 do 75 odstotkov gorenjskih komitentov, nekaj zaradi tradicije, nekaj zaradi dobrega dela. Izgubili pa so nekaj varčevalcev, ki so imeli v banki večje zneske. Poslovno pa je Gorenjska banka vse bolj prisotna tudi izven Gorenjske, doslej zlasti s Cesta Maršala Tita 18, 64270 Jesenice Fax: (064) 861-241, telefon: direktor 81-680 stanovanjske storitve 81-170, inženiring in nadzor 81-045 urejanje zemljišč 84-155 STANOVANJSKO PODJETJE "DOMINVEST" JESENICE, P.O. objavlja prosto delovno mesto UPRAVNIKA PREMOŽENJA (nepremičnin) *« območje Občine Kranjska Gora s sedežem v Kranjski Gori . Ce ste komunikativni, delavni in ustvarjalni, pričakujemo ^tnoročno napisano prijavo na naš naslov v roku 15 dni od dneva objave. STARI DVOR L Škofja Loka, Kidričeva 26, tel.: 634-800 SUPER CENE ■ SUPER CENE ■ SUPER CENE POSODAINOX 12 KOSOV GOLDEN GENOVA •TV V0YAGER, TTX 51 cm - 44.990, 55 cm - 53.200 •POSODE ZA MLEKO (VINO) IN0X 30I - 8.990, 5OI-1/.990,1001 - 25.990 . •ZAMRZ. OMARA 30.3E - 78.587, HLAD. ZAMRZ. K0MB. 33.3E - 79.440, 26.3E -57.990 P0SEZ0NSK0 ZNIŽANJE CEN KOLES IN KOSILNIC!!! • KONKURENČNEJŠE CENE PLOČEVIN, JEKLA, JELJZA, ORODIJ, EL. ORODJA POTROŠNIŠKEGA MATERIALA • UGODNI PLAČILNI POGOJI ^5A/t VELJAJO DO PRODAJE ZALOGI OBRTNIKI pozor ! Porast varčevanja vNLB Ljubljana, 11. septembra - V Novi Ljubljanski banki se je v letošnjem prvem polletju varčevanje prebivalstva povečalo za 17 odstotkov. Najbolj je naraslo tolarsko varčevanje m sicer za 23 odstotkov, devizno pa se je povečalo za 12 odstotkov. Zelo se je povečal obseg posojil, saj jih varčevalcem odobrila kar za 55 odstotkov več kot lani v tem času. kovinOtehna NEMOGOČEJE MOGOČE!!! denar. Najbolj so šla v "prodajo" potrošniška posojila, posebej za avtomobile, dosti ljudi pa je vzelo tudi gotovino. Koman ocenjuje, da je približno 20 odstotkov teh posojil šlo izven Gorenjske. Manj prijazna sprememba kot višje obresti za vezane vloge so seveda dražja potrošniška posojila, ki jih odobravajo na okencih, saj so po novem obresti viSje za dve odstotni točki. Gorenjska banka pa poslej zahteva, da postanete njen komitent, če pri njej najamete posojilo, kar pomeni, da morate tja prenesti svoje plača, pokojnino itd. Upočasniti torej skušajo naraščanje teh posojil, ki so s 800 milijonov narasla na 1,2 milijarde tolarjev, posojila za avtomobile pa so imela 65-odstotni delež. Obrestne mere so bile doslej pri potrošnikih posojilih 12- do 13,5-odstotne, poslej so 14- do 16,3-odstotne. S konkurenčno ponudbo skuša Gorenjska banka svoje poslovanje tudi pri vezanih hranilnih vlogah razširiti izven Gorenjske, kakor ji ga je doslej uspelo pri posojilih. Vendar pri tem ne odpira novih poslovalnic izven Gorenjske, kar seveda pomeni, da računa predvsem na varčevalce, ki imajo veliko denarja. V Sloveniji bo v naslednjih letih prišlo do povezovanja bank, zato kaže počakati z odpiranjem novih enot izven Gorenjske, lahko pa imamo konkurečno ponudbo, saj smo v zadnjih letih bolj kot drugi racinalizirali poslovanje, pravi Koman. Ploha pritožb zaradi novega, deljenega delovnega časa je mimo, stvari so se umirile, pravi KOLIKO JE VREDEN TOLAR NAKimnon.vsi s\k; MAVCMMI '."JC FNHMDMNl MENJALNICA 1 DEM 1 ATS 100 ITI. A BANKA (Krar)J,TrW) 84,30 85.50 11.60 12.19 7,25 8.05 AVAL Bled 84,60 85.05 11,98 1 2,09 7,50 7,90 AVAL Kranjska gora 84,40 85.15 11.95 12,95 7.50 7 90 BANKA CRECMTANSALT d.d. L] 84.60 85,30 11,95 12,25 7,50 8 10 EROS(SUrt Mayr), Kran| 84,90 84,10 12,03 12,08 7.70 7^5 GEOSS Medvode 84.00 85,20 12,04 12,10 7,08 7 09 GORENJSKA BANKA (vae enoto) 83.40 85.95 11.62 12.22 7.34 8 20 HRANILNICA LON, d.d.Kran) 84.00 85.49 12.00 12,15 7,70 7 ^5 HIDAtrtnlea LJuW|ana 84.80 85.10 11,97 12,10 7,80 7 98 HRAM ROŽICE Mengeš 84.85 85,05 12.03 12,09 7,65 7,80 ILIRIKA Jesenice 84.50 85,40 11,85 12.15 7,05. 8,00 INVEST Skofja Loka 84.60 85,10 1 2,05 1 2.18 7,65 8,05 LEMAKran| 84.90 85.20 12.02 12.10 7,75 7,95 MIKEL Straiiice 84.00 85,35 12,00 12.08 7.75 8 00 NEPOS (Škofta Loka, Trati) 84.90 85,00 12.05 12,10 7,85 8 00 PBS d.d. (na vseh poštah) 82,10 85,20 11,15 12,10 7,50 7 90 ROBSON Itanga* 84,80 85.10 12,00 12,15 6.70 7^95 SHP-Slov. hran. In poa. Kranj 84,00 85.20 12,03 12 08 7,70 7 80 SKB (Kranj, Radovljica, Šk. Loka) 83,80 85.40 11,87 12.22 7.60 8 05 SLOVENIJATURIST Boh. Blatrica 83,40 • 11 62 - 7 34 - SLOVmJATUWSTJoaenlca 84^5 85.45 11 !a2 12.15 7^5 8,00 SZKB Blag. mesto Žiri 84,20 85,65 11,62 12,18 7.30 8,06 ^ K™! 84.00 85.20 12.04 12.10 7.08 7.09 TALON Žal. postaja Trato, šk. Loka 84.85 85.15 1 2,05 12 1 5 7,75 8 05 TALON Zg. Bitnje M85 w 15 12 M 12 15 7 ?5 , Q5 TENTOURS Domžale Mi60 85 30 u 95 12 15 7 50 7 90 TROPICALKamnlk-Bakovnlk 84.80 85,05 12,00 12.07 7.85 7.99 UBK d.d. Sk. Loka 84.20 85,50 11,84 12,20 7.50 8.00 WILFAN Kranj 84,10 85.30 12.05 12,12 7.80 7,95 WILFAN Radovljica, Grajski dvor 84,80 85.20 1 2,02 1 2,08 7.08 7 95 WILFAN Trtic 84.95 85.05 1 2.04 12.0« 7.90 8.00 POVPREČNI TEČAJ 84.59 65.26 11.76 12.30 7,75 7.91 Pri Sparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 11,80 tolarjev. Podatka za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki si pridržujejo pravico dnevnih sprememb mer|alnlak* tocajev glada na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah MENJALNICA LEMA PLANINA 3, KRANJ 064/331-214 Dolenjska banka v Ljubljani Ljubljana, 11. septembra - Dolenjska banka iz Novega mesta je na Tavčarjevi 7 v Ljubljani odprla svojo bančno enoto s celovito bančno ponudbo. Dolenjska banka je svojo ljubljansko enoto odprla v prostorih, Koman in obljublja, da bodo ki jih je lani kupila na javni dražbi, preuredili pa so jih tako, da so glede na izkušnje še enkrat dostopni tudi invalidom na vozičkih. Dolenjska banka je tako pregledali, kje so potrebne spre- odprla letos že četrto enoto, skupaj jih ima zdaj triindvajset, letos membe. • M.V. pa nameravajo odpreti še dve novi enoti. EROTIČNI IN SEXUALNI TELEFON 090731-20 -¥ SAMO ZA ODRASLE 156 SUHIN -►KISSLINE -f 24 UR V ŽIVO ŠOLA ZA TUJE JEZIKE ENGLISH. DEUTSCH, ITAUANO. FRANCAIS Kaiuhova 11. 64260 BiRdsHHsSsl TEL:064/741 780 Vpisuje vjezifcpvne tečaji 'Priprave za vstop v srednje šote, na maturo, na mednarodne izpite H Individualni pouk\Wk _ VEDEŽEVANJE o$o/41-29 M pismeno PREROK p p 101. 61260 LJUBLJANAj Zaupajte ovoje t ruilm prerokom • •vojlm videnjem Vam bodo pomagali premagati nepremagljive ovire! Prerok I Tanj*.M*rlc*.R*d*,Jožlc* ».Ivanka. Majda, astrolog Milena^ PW_ 11 HAJTE \-UHt>UŠI\tJ] LJUDSKA UNIVERZA KRANJ TUJI JEZIKI ZA OTROKE ANGLEŠČINA - NEMŠČINA - FRANCOŠČINA PREDŠOLSKI OTROCI wmmmmrnmmmmmmmmmmmmmamm ANGLEŠČINA, NEMŠČINA skozi igrice in pesmice ŠOLSKI OTROCI ANGLEŠČINA NEMŠČINA FRANCOŠČINA skozi igro in dialoge 7., 8. razred OŠ, SREDNJEŠOLCI ANGLEŠČINA NEMŠČINA FRANCOŠČINA delavnice s tujimi učitelji Prijave sprejemamo do 20. septembra; v četrtkih popoldne tudi individualno svetovanje. Informacije: 217-481 KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Nenavadna prijaznost Traktorsko vijuganje po travniku Spodnje Duplje - Odkar sta se Antonija in Franc Debenc iz Spodnjih Dupelj upokojila, jima je kmetovanje na mali, le hektar veliki kmetiji še v posebno veselje. Skrbno obdelujeta zemljo, redita štiri ali pet glav živine... To veselje jima je nekoliko skalil dogodek, ki je bil tudi povod, da sta nas poklicala v uredništvo in povabila na svoj približno pol hektarja velik travnik v Spodnje Duplje. Ko smo se v petek, priblilno en teden po dogodku, mudili v Dupljah, je bilo na travniku še marsikaj videti. Nekdo se je očitno v "zavetju noči" s traktorjem vozil po travniku in po ie precej visoki travi veselo delal osmice. V tem početju je bil tako vnet, da se je zaletel celo v kup gnoja, ki ga imajo Debenčevi na travniku, in tako srčen, da so se traktorska kolesa na nekaterih mestih "zagrizla" v travnato rušo. In le kdo bi to bil? Debenčevi razmišljajo takole: če bi bil to objestni mladoletnik, bi verjetno zašel tudi na sosedna zemljišča, in če bi bil traktorist pijan, bi bile osmice precej grše. "Na (nočnem) delu" je bil očitno domačin, ki dobro pozna krajevne razmere in lastništvo travnikov, pravita Debenčeva in poudarjata, da se na tako majhni kmetiji, kot je njuna, vsak izpad krme precej pozna. O nenavadni prijaznosti spretnega traktorista sta obvestila tudi policiste. Kaj je botrovalo dogodku, najbolje vedo (znani in neznani) vpleteni, naš skromen prispevek k miroljubnemu soiitju gorenjskih (dupljanskih) kmetov pa je misel iz otroške slikanice: "Lepa beseda pobije sto norih!" • CZ. Lastninjenje Kota Denacionalizacija, revizija, prenosi... Kranj - Proizvodno in trgovsko podjetje Koto iz Ljubljane, ki ima med drugim odkupno postajo kož tudi v Kranju, je eno izmed podjetij v lasti republiškega sklada za razvoj, za katerega je agencija za prestrukturiranje in privatizacijo že sprejela sklep o lastninskem preoblikovanju. V podjetju bodo iz lastninjenja najprej izločili premoženje, za katerega so vloženi denacionalizacijski zahtevki. Gre za stavbo na Miklošičevi ulici 7 v Ljubljani (zahtevata jo Zveza hranilno kreditnih služb Slovenije in Slovenska zadružna kmetijska banka) ter še za nekaj drugih stavb in za več zemljišč na različnih koncih Slovenije v skupni vrednosti 98,4 milijona tolajrev. V okviru lastninskega preoblikovanja bodo za 79,9 milijona tolarjev družbenega kapitala brezplačno prenesli (kot dolgoročno finančno naložbo) na podjetje Inde, d.o.o., Vransko, stanovanjski sklad v znesku nekaj več kot dva milijona tolarjev, terjatve od prodanih stanovanj v znesku 6,8 milijona tolarjev in počitniški dom Portorož, vreden 66,4 milijona tolarjev, pa na republiški stanovanjski sklad. Po reviziji, ki je ugotovila oškodovanje v znesku 527 milijonov tolarjev, so za toliko povečali vrednost družbenega kapitala. Ko so v agenciji upoštevali denacionalizacijske zahtevke, brezplačne prenose kapitala in revizijo, so ugotovili, da je bil družbeni kapital podjetja 1. januarja 1993. leta vreden nekaj več kot 1,6 milijarde tolarjev. Za rezerve so namenili 813 milijonov tolarjev, preostanek (okoli 790 milijonov tolarjev) pa bodo olastnimli. Na podlagi zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij bodo 40 odstotkov navadnih delnic podjetja prenesli na pokojninsko invalidski, odškodninski in razvojni sklad, po zakonu o lastninjenju podjetij v lasti sklada za razvoj pa bo sklad dobil še preostalih 60 odstotkov delnic. • CZ. QDDaD@DDB/7 g0o©o®o Izvajanje gradbenih del, sanacije, vzdrževanja, gradbeni inženiring Savska cesta 34 (bivši INTEX), 64000 Kranj tel., fax 064/222-015, mobitel 0609-610-907 UNIQUE, d.o.o., razpisuje več prostih delovnih mest za: 1. MONTERJA ELEKTROINSTALACIJ 2. GRADBENI DELOVODJA 3. AVTOGENI VARILEC 4. STROJNI KLJUČAVNIČAR Pogoji razpisa: - pod točkama 1. in 2. je zahtevana 4. ali 5. stopnja izobrazbe ustrezne smeri, dve leti delovnih izkušenj, vozniški izpit B kategorije - pod točkama 3. in 4. je zahtevana 4. stopnja izobrazbe ustrezne smeri, dve leti delovnih izkušenj, vozniški izpit B kategorije Za vsa delovna mesta je možnost zaposlitve za nedoločen čas s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom. Osebni dohodek je stimulativen. Prijave z dokazili in kratkim življenjepisom pošljite v osmih (8) dneh po objavi razpisa. Vsi, ki se bodo prijavili na razpis, bodo o izbiri obveščeni v osmih dneh po končanem zbiranju prijav. Ravnatelj Marijan Pogačnik: Sola je trikrat premajhna "Pouk poteka v dveh izmenah v šolskih prostorih in v dveh najetih učilnicah," pravi Marijan Pogačnik, ravnatelj Srednje mlekarske in kmetijske šole v Kranju, in poudarja, da je šola trikrat premajhna za normalen pouk v eni izmeni. * Prejšnji ponedeljek se je začelo novo šolsko leto. Koliko dijakov izobražujete? "Šolo obiskuje okoli 450 dijakov, kar je približno petdeset več kot v lanskem šolskem letu. Povečanje je posledica izdatnejšega vpisa v prve letnike. V petih prvošolskih razredih (v dveh razredih živilskih tehnikov ter po enem razredu mlekarjev, kmetijskih tehnikov in kmetovalcev) je namreč skupno 140 dijakov." * Je bil vpis večji od prostih mest? "Okoli dvajset dijakov, ki bi se želeli šolati za živilskega tehnika, smo morali zavrniti, poleg teh tudi nekaj mlekarjev. Da ie za živilskega tehnika veliko zanimanje, je razlog verjetno v tem, da je v živilski predelavi (v klavnicah, mlekarnah in drugih predelovalnih obratih) zaenkrat še možno dobiti službo." * Pred dvema letoma so bile precej močne težnje, da bi v Kranju zaradi premajhnega števila vpisanih hi neizpolnjevanja republiških normativov ukinili triletno Šolanje za kmetovalca. Je takšne težnje občutiti tudi letos? "Čeprav je v triletno šolanje za kmetovalca vpisanih le petnajst dijakov (v štiriletno izobraževanje za kmetijskega tehnika pa 28), kar je manj, kot predpisuje normativ ministrstva za šolstvo in šport (32 vpisanih), ni bojazni, da bi tovrstno izobraževanje v Kranju ukinili. Republika bo enako kot lani tudi letos za nepopolen razred zagotovila potrebna finančna sredstva. Podobne težave z vpisom v triletno šolanje za kmetovalca imajo tudi ostale kmetijske šole v Sloveniji." * Veliko kmečkih fantov, bodočih prevzemnikov kmetij, se raje odloča za mehanika, orodjarja, ključavničarja in za druge praktične poklice. Je pri šolanju za kmetovalca problem tudi v učnem programu? "Program hodo v prihodnosti morali bolj prilagoditi potrebam kmetij. Ni dovolj, da kmetje znajo pridelovati, v sedanjih časih je še pomembnejše, da to, kar pridelajo, znajo tudi prodati ali predelati. V učni program bo treba vključiti tudi znanja s področja ekonomike, trženja, podjetništva, predelave, pakiranja..." * V šoli se že nekaj časa Budevate, da bi poleg mle-ev, kmetijcev in živilcev raževali tudi vrtnarje. "Čeprav opažamo, da je na Gorenjskem precej zanimanja za vrtnarski poklic, pa se le malo gorenjskih dijakov odloča za Šolanje na vrtnars- ki šoli v Celju. Za vrtnarsko usmeritev na kranjski šoli imamo dobre argumente in možnosti, zato bi vsaj do prihodnjega vpisa radi dobili z republike odgovor." * Šola je v veliki prostorski stiski. Kako jo rešujete? "Čeprav poteka pouk v dveh izmenah (dopoldne in popoldne), tudi to ne zadošča za normalno delo in smo morali pri AMD Kranj najeti še dve učilnici. Če bi hoteli uvesti pouk le v eni izmeni, bi potrebovali trikrat večjo šolo. Jeseni pričakujemo obisk predstavnikov ministrstva za šolstvo in šport, ki bodo proučili, ali bi se stisko dalo rešiti z obnovo, z izgradnjo prizidka ali z novogradnjo. Ker je šolski tolar "porazdeljen" že do leta 1998, se realne možnosti za rešitev kažejo šele okoli leta 2.000." * Šolsko in kmetijsko ministrstvo sta spomladi na Ptuju podpisali dogovor o financiranju šolskih posestev in zagotavljanju zemljišč za praktični pouk. Kaj dogovor pomeni za šolsko posestvo v Strah inju? "Zdi se mi zelo pomembno, da predstavniki obeh ministrstev soglašajo z ugotovitvijo, da so šolska posestva učne delavnice, ki so tako kot v drugih šolah neobhodno potrebne za praktični del pouka. V tem, da morajo posestva poslovati rentabilno, se po mojem mnenju skriva nevarna past, da bodo dajala prevelik poudarek proizvodnim in poslovnim rezultatom, premalo pa praktičnemu pouku, pri katerem je po naših izkušnjah domala za tretjino več kvar-ov kmetijske mehanizacije kot pri normalnem kmetovanju na kmetijah." * In kako je z velikostjo šolskih posestev? "Po normativih, ki so jih izdelali na Kmetijskem inštitutu Slovenije, bi v Kranju za 120 dijakov, ki se šolajo za kmetijskega tehnika in kmetovalca, potrebovali okoli 30 hektarjev veliko posestvo. Zdaj imamo 34 nektarjev zemlje, v denacionalizacijs-kem postopku jo bomo tri hektarje vrnili nekdanjim lastnikom. Deset hektarjev zemlje imamo v najemu od nakelske kmetijske zadruge, ostalo od sklada kmetijskih in gozdnih zemljišč. Zadrugi plačujemo najemnino, skladu za zdaj še ne, ker šele vzpostavlja evidence. Dogo- j varjamo se, da bi sklad kupi} ' zadružno zemljo in jo potlej oddal v najem šoli." • C. Zaplotnik Kmet Franc Draksler je prejel zadružno priznanje Mavčiče - Čeprav na Kopačevi kmetiji, kot se pravi po domače, v teh dneh hitijo z izkopom krompirja (tako kot drugim jim nagaja vreme), je gospodar Franc kljub temu našel čas za kratek pogovor o življenju in delu na kmetiji, o težavah kmetov, zadružništvu, prodaji krompirja... Kopačeva kmetija je bila nekdaj sredi vasi. Ker je bila prostorsko tako utesnjena, da ni bilo mogoče razmišljati o širitvi in posodobitvi, so se že v sedemdesetih letih odločili, da jo preselijo drugam. Pri tem ni šlo brez zapletov, gradbeno dovoljenje so dobili šele potlej, ko so del zemljišča odstopili za izgradnjo družbenega centra, trgovine, pošte... Najprej so (1982. leta) v novi hlev preselili živino, pred tremi leti so se v novo hišo vselili še sami. Krompir na štirih hektarjih, v hlevu okoli 40 repov Ko gospodarja Franca poprosimo, da predstavi kmetijo, med drugim pove, da obdelujejo dvanajst hektarjev lastne in tri hektarje najete kmetijske zemlje, in da imajo še okoli deset hektarjev gozda. Obdelovanje jim otežuje velika razdrobljenost. Kmetijska zemljišča imajo v desetih obdelovalnih kosih, med katerimi najmanjši meri le tisoč kvadratnih metrov, največji pa 2,5 hektarja. Ko jim je arondacija "vzela" 3,5 hektarja zemlje, Francev oče ni hotel vzeti denarja, ampak se je raje odločil za nadomestna zemljišča. Na kmetiji še zdaj cenijo to njegovo odločitev, saj je s tem ohranil velikost kmetije in svojim naslednikom prikrajšal zapleten denacionalizacijski postopek. Kopačevi se ukvarjajo s pridelavo krompirja ter s prirejo mleka in mesa. Čeprav so površine, namenjene krompirju, že nekoliko zmanjšali, ga še vedno sadijo na štirih hektarjih. Redijo tudi od 40 do 45 glav živine. Vsako leto oddajo v mlekarno okoli 40 tisoč litrov in v klavnico približno deset goved. Večino krompirja oddajo v zadrugo Franc ni le uspešen kmetovalec, ampak tudi dober zadružnik. Ob tem, da vsako leto v zadružni zvezi kupi za okoli dva milijona tolarjev semen, gnojil, zaščitnih sredstev, krmil in ostalega reprodukcijskega materiala, vse mleko in vso živino ter okoli 90 odstotkov pridelanega krompirja proda v "svojo" zadrugo, v kranjsko kmetijsko gozdarsko zadrugo Sloga, katere član je. Živino že vseskozi, odkar gospodari na kmetiji, oddaja prek zadruge škofjeloškim Me-soizdclkom. Ker jim ponudi vso živino, od najboljše do najslabše, z odkupom nima nikoli težav. Če kmetje za mleko praktično nimajo druge možnosti kot te, da ga oddajajo v mlekarno prek zadruge, so razmere povsem drugačne pri prodaji krompirja. Trg je povsem prost, prodajnih možnosti je veliko, Drakslerjevi pa ga kljub temu večino prodajo v zadrugo. Lani, na primer, so ga v Slogo oddali 87 ton, od tega so si 30 ton prodaje zagotovili z vložkom v Sločips. "Nekateri kmetje ga vozijo ponujat tudi na veletržnico na Rudnik," pravi Franc in poudarja, da je na kmetiji preveč dela in da jih je premalo za delo, da bi lahko kdo po več ur stal na tržnici in prodajal krompir. Poleg Franca poprimejo za delo še njegova žena in mama ter po svojih močeh že tudi trije otroci, stari od osem do petnajst let. Le organizirani bodo kos konkurenci Čeprav so nekateri kmetje zelo kritiČ ni do zadrug, zadružništvo po France vem mnenju ima perspektivo. Ker je trg vse bolj zasičen s kmetijskimi pridelki, bodo le dobro organirizani kmetje lahko kos hudi konkurenci. Časi, ko je bil krompir po eno marko in je kmet za trinajst ton prodanega krompirja lahko kupil manjši traktor, so za zmeraj minili- "Nad letošnjo letino se ne smemo pritoževati. Sena in silaže bo dovolj; dobro je obrodil tudi krompir," praVJ Franc in poudarja: "Ob vseh težavah, k» pestijo kmetijstvo, smo kmetje lahko zadovoljni, da ni bilo toče ali suše kakršna je bila v zadnjih letih. Ob velik' ponudbi bodo cene nizke in zato tudi dohodek bolj skromen. Kopačevi ob skromnih finančnih možnostih nimajo velikih načrtov za prihodnost: radi m do konca uredili gospodarsko poslopje m obnovili že precej dotrajan "strojni park". • C Zaplotnik Časi, ko je bil krompir po eno marko, so minili "Ker nas je za delo na kmetiji bolj malo, nimamo časa, da bi krompir vozili prodajat na veletržnico na Rudnik pri Ljubljani. Večino ga oddamo kar v zadrugo," pravi kmet Franc Draksler iz Mavčič, eden od štirih Gorenjcev, ki so letos prejeli priznanje Zadružne zveze Slovenije. SCOTT "to je to - dob'r kolo" Največja izbira koles na Gorenjskem: - kolesa: gorska, treking, dirkalna - znamke: SCOTT, MARIN, SCHVVINN itd. - popravilo koles, rezervni deli in oprema - posebna ponudba dirkalnih koles - rollerji » VALY • ŽAGAR, Betonova 16 a, Kranj, Kokrica, tel. 064/215-750 JMNb» UREJA: Vilma Stanovnik AIR SYSTEMS d.o.o. Kranj proizvodnja jadralnih padal in šola letenja Savska cesta 14, 64000 Kranj tel/fax 064/225-492 ali 064/634-025 S Y S T E M S i.«,, V drugem krogu alpske lige so Jeseničani na Bledu premagali ekipo Sportine M DVA TISOČ GLEDALCEV LE TRIJE GOLI Judi drugi letošnji obračun med gorenjskima ekipama, Sportino in Acronijem so dobili železarji, ki pred "današnjim gostovanjem na Dunaju vodijo v skupini C - Sportina ob 18.30 uri na Bledu gosti ekipo Fasse gL ? M' septembra • Srečanje drugega kroga alpske lige v upmi C je v blejsko športno dvorano privabilo kar dva tisoč £ palcev, ki pa so na vsej tekmi videli le tri zadetke. Kljub temu ra Je bil gorenjski derbi tudi tokrat zanimiv, saj je ekipa Sportine *e bolj uigrana, ekipa Acronija pa si želi čimboljšega položaja |H1 uvrstitev v polfinale in finale alpske lige. Sobotna tekma na Bledu se ie Začela z zelo oh u" z ° PovPrečno igro Pen moštev, rezultat neizdelano napadov na obeh straneh pa [e bil tudi izid Ječanja 0:0. prve tretjine Tako Jeseničani Svetovni prvenstvi v Kranju in na Jesenicah - Konec kta, od 27. decembra do 5.j tnuarja, bo pri nas svetovno hokejsko prvenstvo skupine C do 20 let, konec marca 1996 pa bo še svetovno prvenstvo skupine C za člane. Za obe tekmovanji sta skupaj kandidirajo Kranj in Jesenice, ki sta °ila v soboto na zasedanju [Zvršnega odbora HZS tudi izbrana kot kraja prirediteljev obeh svetovnih Prvenstev. V prvi polovici *narca pa bo evropsko Prvenstvo mladincev do 18 let skupine C, ki ga bodo ^onizirali v Mariboru. kot Blejci so sicer imeli nekaj priložnosti, kljub temu da so imel železarji precej časa na ledu igralca več, pa si več kot nekaj polpriložnosti niso ustvarili. Zato pa je tekma postala zanimivejša po prvem golu, ki ga je v 9. minuti druge tretjine dal Kanadčan Richard Laplante na podajo Murajice Pajiča in Shana Maceacherna. Igra na obeh straneh se je razživela, priložnosti je bilo vedno več, vendar pa so se vsi poskusi končali v rokah razpoloženega Luke Simšiča in na drugi strani zanesljivega Olega Brataša. Ko je že kazalo, da se bo drugi del igre končal z minimalno prednostjo gostov, pa je branilec Drago Mlinarec v lepem samostojnem prodoru potisnil plošček v mrežo domačinov. Vendar pa se ekipa Sportine ni vdala v poraz. Sledile so lepe akcije, edina, ki se je končala z golom pa je bila že v 3. minuti zadnje tretjine, ko je Davlečin "našel" Sergeja Povečerovske- KOLESARSTVO Dečki za naslove prvakov s Radovljica, 10. septembra - Na 9. kolesarski dirki po Radovljici k \i 0s P™^ nastoP'n le v kategorijah dečkov. Zato pa je dirka e'a za državno prvenstvo. Državni prvaki za leto 1995 so postali: J,'dečkih C - Rozman David, dečki B - Žiberna Lovro in pri 0egcih A Krevs Boštjan. h Rezultati: dečki C (4 krogi -18 km - pov. hit. zmag. 31,4 km/h) 1. &n0d £ožman_ (KK_S.aYal 34'?.5'. 2. Matej Starešinič (KD 35,19 rnotnelj) 35,12, 3. Tadej Prevejšek (KK Savaprojekt Krško) ^Pečki B: (6 krogov - 27 km - pov. hit. zmag. 32 km/h) 1. Lovro J'oerna (KK Stvnan) 50,35, 2. Matic Strgar (KK Astra), 3. Jure «jmšek (KD Krka) - oba v času zmagovalca B^čki A (8 krogov - 36 km - pov. hit. zmag. 33,8 km/h) 1. Dr? J?n Krevs (KK Styrian) 1:03,54, 2. Gregor Zagore (KK Sava -1 03 59. Goran Lavrenčak JIHERLU KRITERIJ V SAVLJAH „""»j. 10. septembra - Kolesarji kranjske Save so uspešno tud "a ^lesarskem kriteriju v Savijah. Na tekmi, ki je štela (Sa' Z\ ^terij slovenskih mest, je med člani zmagal Bojan Ziherl nilad pred PušarJem (R°g) >n Mrvarjem (Krka). Tudi med Tan ..c'' ki so tekmovali skupaj s člani, je bil najbojši Savčan dQeJ Valjavec. • V. S. Peta ^f- n.ov'narJi "a gorskih kolesih - V soboto je bila v Bohinju ?-itiapalIrpa- s'ovenskega pokala v krosu, na kateri je med člani je bifa .! nm°ž Stancar, med mladinci Jure Golčer, pri ženskah pa PrJD SKupno najboljša Tina Kofol. Na isti progi je športna sekcija tekniovV-,Ca " PolJe s^uPai s Ston teamom pripravila tudi let ;e VanJe novinarjev v gorskem kolesarstvu. Pri ženskah do 40 let Ali"138313 AlJana Jocif (Radio Slovenija), pri ženskah nad 40 (•vlači3- Podbevšck (Jana), pri moških do 40 let Aleš Fevžar r'oto/' Pn moskih "ad 40 let pa Tine Guzej (Delo revije). Je bil r£°r*tcr Gorenjskega glasa Gorazd Šinik (na sliki ob kolesu) oahčen tretji. • V.S. ga, ta pa je po napaki jeseniške obrambe premagal Brataša. Tako je bil končni izid tekme na Bledu 1:2 (0:0, 0:2 1:0) za Acroni Jesenice. Z drugo zmago v dveh krogih je ekipa Acroni Jesenic na lestvici C skupine s štirimi točakmi na prvem mestu (s po dvema točakama sledijo ekipe Wien, Brunico, Fassa in Gar-dena), Sportina pa je brez točke zadnja, šesta. Danes Jeseničani odhajajo na gostovanje na Dunaj k ekipi Wiena (tekma je ob 19. uri), Sportina pa v domači dvorani na Bledu ob 18.30 uri gosti ekipo Fasse. V soboto je Olimpija Hertz, ki igra v B skupini alpske lige premagala Asiago s 3:5 (1:2,1:2, 1:1) in s štirimi točkami vodi na lestvici pred Bolzanom, Kacem in Asiagom, ki imajo dve točki, ter Villachom in Alehgejem, ki sta še brez točke. Danes ob 18. uri Olimpija Hertz v Tivoliju tosti ekipo Allegheja. • V. tanovnik Matjaž Kopitar, napadalec Sportine TREBA BO DAJATI GOLE Blejska Sportina, ki se je letos okrepila z nekaj reprezentanc, je v letošnji alpski ligi v isti skupini kot Acroni Jesenice. Tako so se po poletni ligi na Bledu Jeseničani in Blejci v soboto zvečer srečali že drugič letos. Na obeh tekmah z Jeseničani ste doživeliporaz Toda tokrat je bil tesnejši kot prvič. Kako ocenjujete igro Sportine? "Dejstvo je, da na prvi tekmi, ko smo jo odigrali v poletni ligi z ekipo Jesenic, na Bledu še nismo bili dosti časa skupaj in se še nismo mogli uigravati. Prav tako smo bili slabše pripravljeni kot ekipa Acronija, ki slovi po tem, da je vedno dobro pripravljena že ob začetku sezone. Vendar pa je sedaj že precej bolje, še bolje pa bo, če se bomo okrepili še z dvema branilcema. Predvsem pa bo treba dajati več golov, saj se samo z enim golom na domačem igrišču pač ne more zmagati. Je pa šele začetek sezone in devet novih igralcev pri Sportini je velika sprememba. Vsaka nova stvar namreč rabi čas in upam, da bo tudi nam šlo vedno bolje. Na vsak način mislim, da je sedaj šele začetek sezone, da je alpska liga dober uvod v državno prvenstvo in da so bili z današnjo predstavo tukaj na Bledu gledalci zadovoljni. V bistvu pa se igra zato, da so ljudje zadovoljni. Vaš naslednji nasprotnik je ekipa Fasse, ki so jo Jeseničani letos ie premagali. Je tudi za vas priložnost za prvo zmago v alpski ligi? "Mislim, da to tekmo Sportina mora zmagati. Po dve porazih je sicer potrebna analiza, predvsem pa je treba začeti dajati gole. Tako Fassa, kot ostali italijanski klubi so nasportniki, ki so nam nekako "po meri", ker imajo približno tako kot mi dva močna napada. S Karahodžičem smo okrepili še tretji napad, upam pa, da bo kmalu začel igrati tudi Zvone Šuvak in mislim, da bo ekipa kmalu še močnejša." • V. S. VATERPOLO TRIGLAV BREZ PRAVE KONKURENCE Kranj, 10. septembra - Vaterpolska zveza Slovenije je zadnje tekmovanje v sezoni zaupala Vaterpolskemu klubu Triglav, Id jc prvenstvo tudi solidno organiziral. Ponovno pa se je na žalost zgodilo tisto, kar športniki in športni delavci težko prenesejo, to pa je neudeležba ene ekipe, saj se ponovno ni pojavil celjski Neptun, ki si je podobne spodrslaj privoščil že na mladinskem prvenstvu v Kopru. Tako je na prvenstvu sodelovalo le šest ekip, ki so bile razvrščene v dve skupini. V skupini "A" so igrali Triglav, Probanka Leasing Maribor in Kamnik, v skupini "B" pa so nastopali Micom Koper, Kranj 90 in Tivoli. Največ znanja in izkušenj so imeli vaterpolisti obeh kranjskih klubov, ki pa seveda imajo v svojih vrstah tudi dobre vaterpoliste, ki so tudi nosilci igre v naši reprezentanci, ki je na minulem evropskem kadetskem prvenstvu osvojila odlično 10. mesto. Rezultati predtekmovanja: skupina "A": P. L. Maribor : Kamnik 20:2, Triglav : P. L. Maribor 21:2, Kamnik : Triglav 0:31; vrstni red skupine "A": 1. Triglav 4, 2. P. L. Maribor 2, 3. Kamnik 0; skupina "B": Tivoli : Kranj 90 4:11, Micom Koper : Tivoli 21:3, Kranj 90 : Micom Koper 10:7; vrstni red skupine "B": 1. Kranj 90 4, 2. Micom Koper 2, 3. Tivoli 0; za 5. mesto: Kamnik : Tivoli 3:9; za 3. mesto: P. L. Maribor : Micom Koper 3:12; za 1. mesto: Triglav : Kranj 90 23:11. Trenerji so po končanem tekmovanju izbrali tudi najboljšega igralca in vratarja, statistika pa je pokazala, kdo je najboljši strelec tega zadnjega tekmovanja v sezoni 1994-95. Za najboljšega igralca jc bil izbran Matej Nastran iz Triglava, za najboljšega vratarja Jure Kern prav tako iz Triglava, strelec pa je bil s 17 zadetki prav tako član Triglava Teo Galič. Končni vrstni red: 1. Triglav, 2. Kranj 90. 3. Micom Koper, 4. Probanka Leasing Maribor, 5. Tivoli in 6. Kamnik. • Jože Marinček VESLANJI Veslaški veterani so tekmovali na Bledu - Ves Bled, posebej pa Še kotiček med Malo in Veliko Zako, je konec tedna gostil veslače veterane iz več kot tridesetih držav. Tekme so se začele v dežju, nadaljevale v soncu in toči ter končale ponovno v soncu. Zlasti navdušeno so številni gledalci pozdravili veslanje blejskega osmerca, ki je zmagal v elitni veslaški disciplini. Sicer pa so največ zmag pobrali nemški veterani, zadovoljni pa so bih tudi vsi drugi, ki so bili navdušeni nad lepotami Bleda. Žal pa so nekateri kar na jezeru doživeli sobotno neureje s točo. • V. Stanovnik, foto: L. Jeras R OIC O Ml ET ŠILČEV MEMORIAL BJELOVARJU škofja Loka, 10. septembra - V organizaciji Rokometnega kluba Šešir so v hali roden pripravili že 3. mednarodni turnir, ki je tokrat drugič štel za memorial Joža šilca. Organizatorji so se že pred začetkom spoprijeli s težko nalogo, saj je tik pred zdajci turnir odpovedal eden izmed povabljenih, italijanski Prato. Tako je vskočil drugoligaš Inles iz Ribnice, klub, v katerem je Jože Šile začel in sklenil svojo rokometno pot kot igralec. Prva favorita za osvojitev prvega mesta sta bila tako slovenski podprvak Jadran Primorske novice in hrvaški prvoligaš Bjelovar. Kozinčani so vlogo favorita opravičili že na prvi tekmi. V drugi tekmi prvega dne turnirja pa smo spremljali ponovitev lanske finalne tekme med domačim šeširjem in Bjelovarjem. Domači igralci so odlično odigrali prvi polčas, tako da so gostje zaostajali že za štiri gole. Toda v nadaljevanju so se Bjelovarčani zbrali, najprej izenačili na 15:15. Domači "klobučniki" so še enkrat povedli z dvema zadetkoma [irednosti. Ob koncu pa so gostje z zadetkom v zadnji sekundi e uspeli zmagati. Obe tekmi drugega kroga sta se končali neodločeno, tako sta se v finalni tekmi pomerila prva favorita, Jadran Primorske novice in Bjelovar. Slovenski podprvak, ki je v tem srečanju igral brez šiškoviča, je bil boljši nasprotnik v prvem polčasu. Toda gostje so ponovili scenarij iz predhodnih dveh tekem. Prevzeli so pobudo, v zadnjih desetih minutah pa so dobesedno kraljevali na igrišču in si z zmago s 25:21 povsem zasluženo priigrali prvo mesto. V boju za končno 3. mesto je v boju drugoligašev Inles povsem nadigral domači Šešir in zmagal s 26:18. Prehodni pokal je zmagovalni ekipi predala Tatjana sile, žena Jožeta Šilca. Ob koncu so izbrali tri najhujše, pri strelcih je bil to Alan Bolka (Bjelovar) 19, med igralci Josip Srdejevic (Bjelovar), med vratarji pa Andrej Peternel (Šešir). Izidi: Jadran PN : Inles 28:21, Šešir : Bjelovar 18:19, Bjelovar : Inles 23:23, Šešir : Jadran PN 18:18, Jadran PN : Bjelovar 21:25 in Šešir : Inles 18:26. Vrstni red: 1. Bjelovar 5, 2. Jadran PN 3,3. Inles 3, 4. šešir 1. • Dare Rupar TENIS URH PRVAK SLOVENIJE Kranj, 10. septembra - V Murski Soboti je bilo prejšnji teden letošnje državno člansko prvenstvo v tenisu. Na njem je nastopilo 32 moških in 31 žensk, najbolje pa se je odrezal Mošnjan Borut Urh (Triglav Kranj), ki je v finalu premagal Blaža Trupe j a (Slovan), že prej v polfinalu pa klubskega kolega Žigo Janškovca. Med ženskami je zmagala Mariborčanka Jezernikova. Pri dvojicah sta Urh in Janškovec morala priznati premoč Boštjana Muleja (Triglav) in Doberška (Cetis). • V. S. OOLP SLOVENSKO PRVENSTVO KRALJIĆU Bled, 10. septembra • Od četrtka do nedelje je na igrišču za golf na Bledu potekalo letošnje Ballantine's mednarodno amatersko prvenstvo Slovenije. Organizator je bil Golf & countrv club, ki je gostil 62 tekmovalcev in tekmovalk iz Slovenije in tujine. V spremenlijivem vremenu je največ znanja pokazal Andrej Kraljic, ki je zmagal z rezutatom 312 pred Urošem Gregoričem (oba Slovenija) in Axlom Rizauom (Nemčija). Kraljic je tako postal tudi prvak Slovenije. Med ženskami je bila po štirih dneh najboljša Čehinja Martina Dornikova (328), ki je zmagala pred rojakinjo Marto Balkovo (355), tretja pa je bila Katarina Kraljic - Bogataj (372), ki je tako postala tudi prvakinja Slovenije. V moštvenem tekmovanju je zmagala ekipa Slovenije v postavi: Aleš Gregorič, Uroš Gregorič in Slavko Papler, med ženskimi ekipami pa so bile najboljše Čehinje. Naslednje tekmovanje na blejskem igrišču bo prihodnji četrtek, ko se bodo goltisti srečali na Volvo Pro - am turnirju, od 22. do 24. septembra pa bo turnir Slovenija open. • V.S. NOGOMET Druga nogometna liga NAKLO PORAŽENO V PIRANU FAMILY SHOP (Piran) : NAKLO 3 : 1 (2 : 0), strelec pa domačine Hvastija v 12., 39. in 75 minuti, za naklo pa Kečan v 59. minuti. Cilj Nakla, da bi v Piranu osvojilo točko, se ni uresničil. V moštvu se je poznala odsotnost Pavlina, Puca in Koprivca, ki so dobili na zadnji tekmi v Šenčurju rdeče kartone (Koprive mora počivati eno, Pavlin in Puc pa po tri tekme), zato so zaigrali mladi. Na trenutke je kazalo, da bodo Naklanci uresničili svoj cilj, vendar je bilo v obrambi spet narejenih nekaj napak, zaradi katerih so domačini zmagali, razen tega pa so zastreljali tudi enajstmetrovko. Na ugodnejši izid za Naklo je kazalo po zadetku Kečana, ki je znižal na 2 : 1 in po zapravljeni enajstmetrovki, ko so bili Naklanci v premoči, vendar brez učinka. Domači igralec Hvastija je bil s tremi zadetki junak srečanja.- Naklanci tako čakajo na novo priložnost za točke. Ta bo prihodnjo nedeljo v Šenčurju, ko prihaja v goste Šentjur, ki je tudi nasprotnik Nakla v pokalnem tekmovanju. Tekma bo 20. septembra. Za Naklo so igrali Botonič, Jožef (Zupančič), Tadej Pavlic (Žagar), Boštjan Pavlic, Murnik, Razdrh, Hristov, Kečan, Ahčin, Brkič in Kondič. • J.Košnjek Tretja nogometna liga KRANJČANI SAMI ZAPRAVILI ZMAGO TRIGLAV CREINA : LITIJA 1 : 1 (1 : 0), strelca Dejan Markelj v 17. minuti za Triglav Creino in Stipe Agatič v 82. minuti za Litijo, gledalcev 300, glavni sodnik Radovanovič iz Kopra. Nogometaši Litije, ki so prišli v nedeljo v Kranj po čim nižji poraz, odnesli pa so točko, so se na koncu tekme veselili kot otroci, domačini pa so odhajali sklonjenih glav v slačilnico. Edini komentar trenerja Kranjčanov Janeza Titana je bil: Razočaran sem! Prvi polčas je minil v absolutni premoči Triglava Creine (gostje so streljali prvi kot šele v 30. minuti), Litija pa je resneje ogrozila gol Kranjčanov šele proti koncu prvega polčasa, vendar to niso bile premišljene, ampak bolj naključne priložnosti. Božič, Dejan Markelj, Verbič in Kočevar so merili preko ali mimo vrat ali je žoge polovil vratar, v 17. minuti pa je pogrešil in Dejan Markelj je zabil prvi in edini gol za Triglav. Drugi polčas so gostje začeli napadalneje in pokazali, da se z njimi ne gre igrati ali jih podcenjevati. Potem ko je gostujoči vratar Grošelj ubranil odličen strel z glavo Orlica in prelisičil tudi Dejana Marklja, ki je bil sam pred njim, so Kranjčani začeli igrati nepovezano, počasi in brezvoljno. Priložnosti so se jim ponujale, vendar so jih zapravljali. Gostje so pred tem dvakrat ustrelili na vrata domačega vratarja Pervana, tretjič pa so uspeli. Agatič je preigral dva domača branilca in silovito streljal pod prečko ter Litiji zagotovil točko. Če bi tekma še trajala, bi bilo vprašanje, če ne bi Litijani dali razglašenim Kranjčanom še kakšnega. Za Triglav Creino so igrali Pervan, Krapu, Alibabič, Verbič, Kočevar, Božič, Durakovič, Grašič, Denis Markelj (Atlija), Egart (Orlic), Dejan Markelj (Vučetovič). • J. Košnjek Tretja nogometna liga VIS0ČAN0M TOČKA Z ELANOM VISOKO : ELAN Novo mesto 0:0 (0:0), gledalcev 200, glavni sodnik Vlado Smiljanič iz Ljubljane. Nogometašem Visokega je v soboto na tekmi s favoriziranim Elanom iz Novega mesta uspelo osvojiti točko. To je velik uspeh in spodbuda za visoške nogometaše. Tudi njihov trener Stojan Humar je zadovoljen. Po tekmi je dejal, da so tokrat računali največ na točko. Po borbeni igri so jo tudi dobili. Najboljši pri Visočanih je bil tokrat vratar Sašo Černilec, ki je branil odlično in ustavil nekaj žog, ki smo jih že videli v mreži. Domačini so začeli tekmo zelo previdno in tudi boječe, gostje pa ofenzivno. Visoko je posebno v prvem polčasu v kritičnih trenutkih reševala borbenost, pa tudi sreča oziroma nespretnost gostujočih nogometašev, glavna ovira pa ie bil vratar Cernilec. V drugem polčasu je pritisk gostov nekoliko popustil. Domačini so lažje prihajali do sape in lažje zaustavljali goste, tako da zadetka ni bilo. Zaradi dveh rumenih kartonov je bil pri Visokem izključen Tomaž Žeželj, pri Elanu pa kar dva igralca. Za Visoko so igrali Černielec, Pelko, Žeželj, Udir, Zontar, Blatnik, Naglic, D. Žeželj, Kaltenekar, Sajevic in Hamzič, na klopi pa so bili Arzenšek, Filipovič, Vesel, Peternelj in Savinšek. • J. Košnjek Gorenjska nogometna liga NAJVIŠJA ZMAGA ZA LEŠČANE Kranj, 11. septembra - Nogometaši v gorenjski nogometni ligi so odigrali 2. krog. Rezultati: Alipna - Jelovica LTH 0:2, Železniki - Lesce 0:9, Bitnje - Zarica 1:1, Polet - Šenčur 0:3, Bohinj - Sava 2:2, Britof - Jesenice 4:0.Na lestvici vodi ekipa Britofa. • V. S. PREPOROD TRŽIŠKEGA NOGOMETA Tržič, septembra • Kot vse kaže, bodo Tržičani že to jesen spet hodili na nogometne tekme. Nastopali bodo sicer mlajši dečki, ki so prvi znak ponovne oživitve in preporoda tržiškega nogometa. V nanovo oživljenem Nogometnem klubu Demark Tržič je bila poleti dobro obiskana šola nogometa, ki se je je redno udeleževalo 36 mladih nogometašev. Vadili so štirikrat tedensko ter imeli vsak teden po eno tekmo, tako da se je po 96 urah treningov oblikovala ekipa mlajših dečkov, ki se je vključila v ustrezno ligaško tekmovanje. "V pripravljalnem obdobju je v zadnjem tednu pred prvenstvom mlada tržiška ekipa odigrala kar pet tekem, med katerimi je vsekakor najbolj odmevna neodločena igra (3 : 3) z ekipo Triglav - Creina, ki je tudi glavni favorit v prvenstvu," je ob koncu poletne šole nogometa in pred začetkom prvenstva povedal predsednik NK Demark Tržič Iztok Hohnjec. "Naš načrt predvideva uvrstitev na 8. mesto ob koncu prvenstvam vsem, kar bi bilo bolje, bo lep uspeh ob dejstvu, da imamo najmlajšo selekcijo v ligi," končuje svoje razmišljanje predsednik kluba. J. Kikel UREJA: Vilma Stanovnik Košarkarji v slovenskih ligah so odigrali prvi krog letošnjega državnega prvenstva V ŽELJI PO ZMAGI TRlGLAVANI "PREGORELI" N V Al ligi je ekipa Triglava doma doživela visok poraz proti Kovinotehni Savinjski Polzeli, v A2 ligi so košarkarji LokajMet kave v Ljubljani ugnali Smel Olimpijo mladi, v B ligi pa je Didakta iz Radovljice v Postojni premagala Radio 94 Prei Kranj, 9. septembra - Kot kaže, bo letošnja košarkarska sezona zanimiva tudi za gorenjske ligaše. Že v prvem krogu pa so se uresničile napovedi, da bo mladi ekipi Triglava šlo za nohte, da pa so za visoke uvrstitve v A2 in B ligi sposobni tako košarkarji Loka kave kot košarkarji Di-dakte iz Radovljice. Edini od gorenjskih ligašev so doma začeli sezono Triglavani, ki pa so imeli v goste h močno ekipi Kovinotehne Savinjske Polzele. Okoli 300 gledalcev je videlo zanimivo srečanje. Povedli so domači košarkarji, kmalu pa so se razigrali tudi precej bolj uigrani gostje in si po petih minutah že izborili prednost treh točk. Nato sta se ekipi menjavali v vodstvu, Gregor Hafner pa je s trojko tik pred polčasom povedel ekipo Triglava v vodstvo 44:43. Tudi v nadaljevanju srečanja so Trilavani igrali dobro in povedli celo 56 : 46. To je spodbudilo sicer odlično ekipo Savinjske Polzele, ki je zaigrala kot V nedeljo je bil na Jesenicah turnir za mladince za vstop v I. SKL. Med ekipami Iskre Litusa, Kopra in domačo ekipo KK Jesenic so bili najboljši domači košarkarji in si tako zagotovili nastop v I. SKL Košarkarice Odeje Marmorja bodo jutri, 13. septembra, ob 20. uri v Škofjeloški dvorani na Podnu v povrat* nem srečanju pokala Liliane Roncheti gostile turško ekipo Denis Nakliyata iz Istambula. Turkinje so si na domaČem igrišču priigrale osem košev prednosti, ki jih bodo LoČnake skušale jutri nadomestiti in se uvrstiti v nadalje' vanje igranja v pokalu. V prvi tekmi so Triglav premagali Polzelane. prerojena in do konca pošteno napolnila koš domačinov. Rezultat tekme je bil 65 : 98 za Savinjsko Polzelo. "Igralcem čestitam NORDIJSKA KOMBINACIJA GRAND PRIX V NORDIJSKI KOMBINACIJI V sredo, 6. septembra 1995, je bila v Breitenbergu v Nemčiji tretja tekma za grand prix v nordijski kombinaciji. Nastopili so vsi najbojši tekmovalci sveta, med njimi trije naši: Tržičana Franci Jekovec in Roman Perko in Kranjčan Igor Cuznar, ki je ibl med vsemi 79 tekmovalci najmlajši. Naši so skakali solidno, Igor Cuznar zelo dobro. Jekovec je pristal na 20., Perko na 24. in Cuznar na 43. mestu. Prvih 40 po skokih je teklo v A, ostali v B finalu na 14 km dogli in zelo težki rolkarski progi. Cuznar se je hrabro boril z močnejšimi in starejšimi tekmeci, izgubil 19 mest in bil na koncu 62. Treba ie povedati, da so njegove rolke po končanem tekmovanju izločili, ker niso držale smeri, kar ga je pri teku zelo oviralo. Zelo dobro pa sta tekla Jekovec in Perko. Jekovec je premagal vse Japonce, tudi slovitega Oginaro (za 10 sekund), vse Francoze, Švicarje in polovico Norvežanov, dosegel 25. čas v teku in obdržal 20. mesto. To je doslej najboljša uvrstitev Slovenca v popolni mednarodni konkurenci (16 držav). Perko je bil le dobre pol minute slabši, izgubil tri mesta in zasedel 27. mesto. Za 18-letnega mladinca je to velik rezultat, ki ga je dosegel celo z enim, zanj podpovprečnim skokom. Po dramatičnem teku je v zadnjih metrih zmagal Norvežan Elden, ki je bil po skokih šele 17.! Vse drugače pa se je obrnilo na tekmovanju dvojic v Bergtesgadnu tri dni pozneje. Trening na skakalnici je kazal visoke zmožnosti in nizko stabilnost forme, saj naši letos še niso skakali na 90-metrski napravi (edini od vseh). Veliko nihanje v stabilnosti forme v tekmovalnih pogojih ni moglo prinesti nič dobrega. Na koncu sta med 32 dvojicami naša tekmovalca dosegla 28. mesto. Tudi zlomljena palica in padec Perka pri teku, kar pomeni izgubljena tri mesta, ne more zabrisati slabega vtisa. Ivo Konc SMUČARSKI SKOKI TOČA NA SKAKALNICI Adergas, 10. septembra • ŠD Adergas je ob pomoči SK Triglav Kranj, organiziralo letošnje gorenjsko prvenstvo v smučarskih skokih na plastiki za dečke do 13 let. Istočasno pa je bilo tudi tekmovanje za odprto prvenstvo Adergasa za dečke do 13 in do 11 let. Tekmovali so na skakalnici K 28. Nastopilo je 46 skakalcev iz petih klubov, žal pa je bilo slabo vreme, saj sta nastopajoče ovirala močno deževje in toča. Organizatorjem so tokrat pomagali tudi sponzorji: ANZA d.o.o. iz Cerkelj, občina Cerklje na Gorenjskem in številni drugi. Gorenjsko prvenstvo dečki do 13 let: 1. Gašper Čavlovič, Triglav 241,6 (30 in 30 m), 2. Domen Ribnikar, Tržič 224,0 (28 in 28 m), 3. Matic Zelnik 221,5 (28 in 28 m), 4. Sašo Kne 219,5 (26,5 in 27 m), 5. Anže Brankovič, vsi Triglav 215,2 (27 in 27 m), 6. Robi Klemenčič, Alpina Žiri 210,6 (26 in 26,5 m). Za Pokal Adergasa dečki do 11 let: 1. Jure Bogataj, Triglav 187,6 (23,5 in 24 m), 2. Gašper Mlinar, Alpina Žiri 183,1 (24,5 in 23,5 m), 4. Matej Zupan, Triglav 181,1 (23,5 in 24,5 m), 5. Jure Kumar, Alpina Žiri 175,0 (23 m 23 m), 6. Petr Žibert Triglav 169,5 (23 in 23 m). • Janez Bešter ODLIČNE UVRSTITVE KRANJČANOV V NEMČIJI Reit im VVinkl, 10. septembra • Več kot 80 mladih skakalcev iz najboljših klubov Nemčije, Avstrije in Slovenije je nastopilo na letošnji osrednji smučarski prireditvi v Reit im VVinklu. Med nastopajočimi je bilo tokrat kar 20 Kranjčanov, ki so dosegli celo kopico odličnih uvrstitev. Nedvomno je bila nedeljska prireditev v tem bavarskem športno-turističnem središču prava revija skokov ob zaključku mednarodnih tekmovanj mladih na plastiki v letošnji sezoni. Skakalci kranjskega Triglava so dosegli naslednje uvrstitve: dečki 10 let: 1. Mitja Martelj, 2. Matevž Šparovec... dečki 11 let: 1. Jure Bogataj, 2. Blaž Kern, 5. Matej Zupan, 7. Bor Lavička, 8. Marko Mavric, 10. Blaž Bratina dečki 12 let: 2. Anže Brankovič, 3. Matic Zelnik, 4. Blaž Jelene, 5. Rok Ipavec, 8. Luka Koritnik, 12. Boštjan Burger dečki 13 let: 5. Primož Zupan-Urh, 8. Gregor Bernik, dečki l4 let: 3. Domen Bogataj. • Jože Javornik za igro v prvem polčasu, in ko so imeli dober met in so igrali, kot smo s«j dogovorili. Zaradi neizkušenosti pa so predvsem mladi v želji po zmagi "pregoreli"," je po tekmi povedal trener Triglav« Brane Lojk. Zmago v prvem krogu pa .so si v soboto priigrali košarkarji Loka kave, ki so v A> ligi igrali pri Smeh Olimpiji mladi na Jezici Ločani so ves potek srečanja vodili, tako d* zmaga ni bila vprašljiva, tekma pa se j* končala z rezultatom 59:76 (27:42). Tudi Radovljičani so na srečanje prvega kroga v B ligi odšli z željo po zmagi Gostovali so v Postojni, kjer so p° izenačenem prvem polčasu z domačo ekipo Radio 94 v drugem polčasu zaigrali bolje in zmagali z rezultatom 63:70 (29:28)> J. Marinček, V. Stanovnik, foto: L. Jera* ATLETIKA Kra vrhi kodi neg, 'Jo •»j« seic bole dila. Pač ki, i *ast Zal bo zate želi ie , »a s L zma rezi na r Pošl ala friei kon •a, bol nisi dv& irne kot resi sen LANGERHOLČEVA IN UMNIK0VA DRŽAVNI PRVAKINJI Kranj - V soboto in v nedeljo je bilo na atletskem štadionu v Celi' letošnje posamično državno prvenstvo za starejše mladinke l" mladince, na katerem so se v konkurenci vseh najboljših mladil> slovenskih tekmovalcev merili tudi atleti in atletinje kranjsketfj Triglava. Triglavani so se tokrat imetno odrezali, saj so osvojil* skupno sedem kolajn ali štiri več kot na enakem lanskem tekmovanju. K beri kolajn sta kar štiri prispevali Brigij' Langerholč in Marcela Umnik, Id sta po pričakovanjih zma^ vsaka v "svoji" disciplini hi bili še drugi v eni od tekaški preizkušenj. j Brigiti Langerholč se pozna, da ima že precej mednarodni izkušenj in je povsem rutinersko, z ne posebno dobrim časom, zmagala v teku na 400 metrov (55,98) in bila za nameček še drugoj v teku na polovico krajši progi (25,61). Marcela Umnik je o« koncu letošnje atletske sezone dokazala, da si je zaslužila nastop na letošnjem evropskem prvenstvu na Madžarskem, saj je n* tekmovanju v Celju skočila v daljino 6,23 metra, kar je J* centimeter slabše od njenega osebnega rekorda, ki je hkrati tud'; državni rekord za starejše mladinke. Pa ne le to! S tem rezultatom* ki je njen najboljši v letošnji sezoni, bi se na evropske«": mladinskem prvenstvu uvrstila na četrto mesto. Da postaja koj skakalka v daljino tudi vse hitrejša, je dokazala v teku na 1$ metrov, kjer je s časom 12,35 sekunde dosegla nov osebni rekord in le za šest stotink zgrešila prvo mesto. .„ In kdo so k skupni beri sedmih kolajn prispevali preostale tri', Suzana Jenko, ki je še mlajša mladinka, je vrgla disk 34,22 metra kar je njen osebni rekord (prej 33,60) in kar je ob konc" zadostovalo za drugo mesto. Pionirka Mirjana Idžanovič je bila * isti disciplini tretja (30,82), mlajši mladinec Rožle Prezelj pa tretj' v skoku v višino (193). V troskoku, kjer so v velikem final" nastopile kar tri Triglavanke, je bila Jana Zupančič četrta (11,26} mlajša mladinka Tina Čarman peta (11,25), Saša EberI pa Sest*-(11,08). Podobno, s štirimi v finalu, so se Triglavanke izkazale tud1 v skoku v daljino. Ob tem, da je Umnikova zmagala, je bm Čarmanova četrta (5,36), Eberlova šesta (5,18) in Zupančičev* sedma (5,13). Letošnja poletna atletska sezona se približuje koncu, zdaj čaKj atletinje in atlete le še državno prvenstvo v mnogoboju in nekatef atletski mitingi. • C. Zaplotnik PIONIRJI BODO "ZASEDLI" KRANJ Kranj - Ob koncu tedna bo na štadionu v Kranju še letošnji državno prvenstvo za pionirke in poinirje. Na tekmovanju nastopilo od 400 do 500 mladih atletinj in atletinj iz približi]0 tridesetih atletskih klubov in sekcij. Od Triglavanov irnaj^ najboljše možnosti za dobre uvrstitve in rezultate Jana 7$ Eančič, Mirjana Idžanovič, Edi Okič, Denis Zadnikar, Ur" [ribar, Brigita Postolova... Tekmovanje se bo oba dneva, 'J soboto in v nedeljo, začelo ob 14. uri. • CZ. TRŽIČANI NA ATLETSKIH STEZAH Tržič, 12. septembra • Športna zveza Tržič vabi vse atlete jj1! atletinje na odprto prvenstvo občine Tržič v aletiki za leto 199? Prvenstov, ki bo v četrtek, 14. septembra 1995, od 15.30 ure dal)' na igrišču ob šoli v Bistrici bodo pomagali izvesti še člani atletsK' sekcije SŠD Tržič, ŠŠD Polet in PZVUTS Tržič. Udeleženci j bodo lahko pomerili v petih različnih disciplinah, in sicer v teku 0 100 in 1500 metrov (ženske 800 metrov) ter skoku v višino'J daljino ter suvanju krogle; najbolj vsestranski pa se bod potegovali tudi za naslov najboljšega v troboju - treh poljubi) izbranih disciplinah. Moški bodo nastopali v dveh starostu' skupinah z mejo pri 35 letih, ženske pa v enotni starost kategoriji. Izjema je le tek na 1500 metrov, kjer bodo mo** startali v treh starostnih skupinah. , Prijave sprejemajo v pisarni športne zveze Tržič, Balos 4 (JL fax 53-084) do četrtka do 13. ure, zamudniki pa se boste lan* prijavili tudi še neposredno pred startom posameznih discip'1, Startnina za posamezno disciplino znaša 200,00 SIT, za nastop troboju pa 500,00 SIT. Za najboljše so pripravljene kolaj^ udeleženci iz Tržiča pa bodo tekmovali tudi za točke v delavsK športnih igrah 1995. • Janez Kikel •»v - S- 1 J__--""^ tottnkA URLJA: Vilma Stanovnik faša najboljša smučarka Špela Pretnar kljub poškodbi na obupuje NA TEKME VSAJ ZA ZLATO LISICO ^ Medtem ko sta ženska in moška smučarska reprezentanca opravili poletne priprave v Čilu, pa je morala Blejka Špela Pretnar zaradi poškodbe, ki jo je staknila na enem prvih letošnjih treningov, prilagoditi pnprave zlomljeni nogi 'Kranj, 11. septembra - Za J^hunske športnike so poškodbe velika neprijetnost in ^gotovost, o katerih ne govor 'J0, radi. Spela Špretnar naša najuspešnejša smučarska lanske ,,*ei°ne, pa kot da se je na l °°lezen in zlome že kar priva-Ne tarna in ne obupuje, t'ć pa si skupaj s strokovanja-*» tako zdravniki kot trenerji, zastavlja načrte, kako naprej. ieli ~* letošnjo sezono že ve, da jo se bo zamudila vsaj na začetku, sojzato Si tekmovalnih uspehov of *e'» vsaj po novem letu, morda ivl *e ob zlati lisici ali pa kasneje *• svetovnem prvenstvu. tiO Lansko sezono si zaključila v ^zmagovalnem stilu, z najboljšimi ici- re?ultati v svoji karieri. Priprave d* na novo pa si začela z neprijetno jej Poškodbo. Tako si gotovo mor-a'a načrte in želje precej spre :ga peniti? "Res sem takoj po igiji°nčani lanski sezoni načrtova-po J^i da bi novo sezono začela to Mje kot prejšnjo, saj lani ■ali'nisem bila zadovoljna pre-8) ?ysem z začetkom. Tako sem a« imela v mislih dobre rezultate, snegu polomila nogo in tako je bilo treba načrte kar precej spremeniti. Najprej sem tri tedne ležala v postelji, ko sem že lahko hodila okrog, pa sem šla najprej na morje v Istro, kasneje pa sem bila še na Bolu na Braču. Nato pa sem šla z I ■"icia v mislih dobre rezultate, dekleti na kondicijski trening v *°t so bili spomladi, zato sem se Italijo. Mislila sem, da bom resno lotila priprav. Vendar pa konec avgusta že lahko vzela z ^m si že drugi dan priprav na noge opornico, vendar pa smo se zaradi preventive z zdravniki odločili, da ga jo bom nosila še kakšnih deset ali štirinajst dni. Zlom se sicer normalno celi, vendar pa gre počasi, saj je v tem delu, kjer imam nogo zlomljeno manjša prekrvitev." Dekleta iz reprezentance so te dni na pripravah v Čilu, kakšen pa je tvoj trening? "Zadnje dni sem bila na treningu v Mariboru, kjer sem trenirala pod nadzorom trenerja Bojana Strugarja. Več ali manj lahko počnem že vse, le tečem in poskakujem še bolj s težavo. Vendar mi je trener sedaj naredil nov program, saj je videl, da lahko delam že več, kot sem prej, ko sem bila z B ekipo na pripravah na Bledu." Z mislimi pa si gotovo že na snegu? "Ja, vendar pa težko rečem, kdaj bom lahko stopila na smuči, morda konec novembra. To bodo pač pokazale rentgenske slike, saj je smučanje pač velika obremenitev in kost mora biti stoodstotno zaceljena. Raje bom počakala teden dni več kot premalo, saj bi si s prezgodnjim smučanjem lahko naredila več škode kot koristi." tekme, boš lahko že pred novim le- Medobčinske športne igre '95 KOLESARJENJE V HRASTNICI, JENIS NA PODNU Športne igre delavcev iz občine Gorenja vas • Poljane, škofje ^°ke, Železniki, Žiri so se začele. športna zveza Škofja Loka, ki skrbi za uspešno izvedbo ^^movanja že vabi na prva tekmovanja. Tako bo v petek, 15. i ?ePtembra 1995, ob 16. uri start kolesarskega tekmovanja, ki c° Potekalo po 5.300 m dolgi progi po dolini Hrastnice. / °°cfeiujcjo lahko moške in ženske ekipe, ki tekmujejo za pokal en* 15. športnih igrah. Prvič bo tekmovanje štelo tudi kot 1. medobčinsko posamično prvenstvo občin Gorenja vas -Poljane, Škofja Loka, Železniki in Žiri. Občani Škofje Loke pa se bodo pomerili za občinske naslove. Hkrati opozarjamo *udi krajane, ki živijo v dolini Hrastnice o zapori ceste. V času tekmovanja bo od 16. pa do 18. ure cesta zaprta za vse uPorabnike. Kolesarski klub J. Peternel bo tekmovanje °rganiziralo ob vsakem vremenu. Pokrovitelj tekmovanja v kolesarjenju je TERMO Škofja Loka. V soboto, 16. septembra, in v nedeljo, 17. septembra 1995, pa 00 na teniških igriščih .na Podnu potekalo predtekmovanje ekip v tenisu za moške in ženske. Prijavljeno je več kot 30 moških in 2enskih ekip, ki so razdeljene po skupinah. M. Kalamar DRUŠTVO ZA TELESNO VZGOJO IN REKREACIJO PARTIZAN JESENICE C. Železarjev 1 L ZA SEZONO 1995/96 SMO VAM NA JESENICAH PRIPRAVILI NASLEDNJE ŠPORTNO RAZVEDRILNE, REKREATIVNE IN TEKMOVALNE PROGRAME = "LIPA PROGRAM" ŽELVA: od 2. - 5. leta PONEDELJEK in SREDA od 17.00 - 18.00 ure METULJ: od 5. - 7. leta PONEDELJEK in SREDA od 18.00 - 19.00 ure AKROBATIKA: od 7. leta dalje TOREK in ČETRTEK od 17.30 - 18.30 ure GIMNASTIČNA DELAVNICA: deklice od 7.-14. leta TOREK in ČETRTEK od 18.30 - 19.30 ure dečki od 7. - 14. leta TOREK in ČETRTEK Bl od 17.30 - 18.30 ure PLESNA SKUPINA MAŽORETK: deklice od 7. leta dalje PETEK od 15.00 - 19.00 ure AEROBIKA: mlajše TOREK in ČETRTEK od 19.30 - 20.30 ure starejše TOREK in ČETRTEK od 20.30 - 21.30 ure TRIM REKREACIJA: uPokojenke TOREK in ČETRTEK od 16.30 - 17.30 ure članice PONEDELJEK od 19.00 - 20.00 ure košarka PONEDELJEK od 20.00 - 21.30 ure odbojka SREDA od 20.00 - 21.30 ure JUDO ŠOLA: od 8.-15. leta TOREK in ČETRTEK od 18.00 - 19.00 ure JUDO AS: tekmovalci PON., SRED., PET. od 18.00 - 19.30 ure BADMINTON: SOBOTA od 10.00 - 15.00 ure SAVNA: VSAK DELAVNIK od 16.00 - 21.00 ure PITNESS: VSAK DELAVNIK od 10.00 - 22.00 ure SOBOTA od 10.00 - 15.00 ure ^Se dodatne informacije dobite v domu TVD Partizan ali na Dci_ telefon: 81-651 PROGRAMI POTEKAJO OD PONEDELJKA, 4. SEPTEMBRA, DALJE PO NAVEDENEM URNIKU. Želimo vam prijetno razvedrilo! ..__ Pripravljalni odbor: LIPA program Kaj pa tekmovala tom? "Gotovo bom "zgubila" začetek sezone, saj na tekme ne bom šla, dokler ne bom zagotovo pripravljena. Vendar pa računam, da bom kondicijsko toliko bolje pripravljena, da mi na bo težko priti nazaj na sneg. Upam, pa da bom lahko startala vsaj z Zlato lisico, ki bo prva tekma po novem letu. Zelo bi si namreč želela startali v domačem Mariboru, na vsak način pa upam, da bom res dobro pripravljena vsaj do svetovnega prvenstva." Ker je priprav manj pa ti gotovo ostaja več prostega časa? "V resnici mi ni niti malo dolgčas, saj se kmalu odpravljam na morje, najbrž v južno Italijo, nato pa bom veliko trenirala za kondicijo, najbrž največ v Mariboru. Sicer pa sedaj veliko hodim peš, precej časa pa mi vzamejo tudi različni nastopi na prireditvah, kamor me pogosto vabijo." V. Stanovnik PLEZANJE ŠPORTNO-PLEZALNI VZPONI IZ AO KRANJ Kranj, septembra - David Stepanian, 18-letni športni plezalec je po zaključku spomladanskega dela tekmovanj v športnem plezanju za državno prvenstvo Slovenije opravil nekaj hitrih vzponov spodnje desete stopnje. Najprej je v Mišji peči opravil tretji vzpon v smeri z imenom PINGVIN 8 a+ ali 10-. Za uspešen vzpon z rdečo piko je potreboval le dva dni. V plezal išču Retovje pri Vrhniki je v enem dnevu ponovil Pokrajculjo 8 a ali 9 +/10-. Potem se je preselil v vzhodno Slovenijo, točneje v plezališče Kotečnik. V tem plezališču je preplezal tri znane smeri Guernica 8a, CSN 8a+ in Impuls 8a/8a+. Prvo smer je preplezal v enem dnevu, točneje v drugem poskusu. Zadnji dve smeri, ki imata sicer zelo malo ponovitev, pa je zmogel v dveh dnevih. Upajmo, da je to dober obet pred začetkom jesenskega dela tekmovanj v športnem plezanju. David je edini kranjski plezalec, ki nastopa na tekmah DP v članski konkurenci, V mesecu oktobru ga čaka najpomembnejši nastop in sicer mladinsko svetovno prvenstvo, ki bo v Lavalu (Francija). Igor Kalan je bil v najboljši formi spomladi. V mesecu februarju je v Mišji peči z rdečo piko ponovil Mrtvaški ples 8b ali 10. Za veliko noč je bil uspešen v Mišji peči. S svedrovci je opremil in tudi prvi preplezal 32 metrov dolgo smer, ki jo je poimenoival Pikova dama. Za smer je predlagal oceno 8a+ ali 10-. Prvi popravljalci so mnenja, da smer zasluži oceno 8b ali 10. Smer poteka čez celo stemo in jo odlikujeta lepo in zahtevni prehodi. V bližnjih italijanskih plezališčih Arco in Sella Nevea je ireplezal 30 smeri na pogled z ocenami od 7a+ do 7 c (VIII+ do X). • L K. BALINANJE f JANŽIČ NAJBOLJŠI MLADI BALINAR Bistrica, 12. septembra - Na balinišču BK Bistrica so prizadevni domači balinarski zanesenjaki pripravili polfinalc in finale prvenstva Gorenjske za dečke in finale Gorenjske za mladinske dvojice. V polfinalu pri dečkih posamezno je nastopilo 16 dečkov iz Trate, Škofje Loke, Bistrice, Centra Kranj, Hrušice in Radovljice. Najboljših sedem s prvenstva Gorenjske si je priborilo pravico nastopiti na polfinalnem tekmovanju za državno prvenstvo. To pravico so si priborili: 1. Davor Janžič (Trata), 2. Rok Bešter, 3. Matjaž Švab (oba Bistrica), 4. Jasmin Ljubojevič (Trata), 5. Dejan Tonejc (Radovljica), 6. Grega Košir in 7. Primož Hervol (oba Bistrica) itd. V polfinalu državnega prvenstva za dečke, ki pa so ga pripravili na baliniščih Primskovega in Centra v Kranju pa je nastopilo sedem že omenjenih gorenjskih balinarjev ter 9 iz ljubljanske regije. Na finalni turnir za državno prvenstvo so se s tega turnirja uvrstili sami Gorenjci, in sicer Davor Janžič in Jasmin Ljubojevič s Trate ter Rok Bešter in Grega Košir iz Bistrice. V Bistrici pa je na gorenjskem prvenstvu mladinskih dvojic merilo moči sedem parov. Zmagala je dvojica BK Huje, pred BK Trata - mladi in BK Bistrica. • Janez Kikel ZMAGA ZA CENTER Kranj - Štiriindvajset ekip se je odzvalo povabilu Balinarskega društva Center ter nastopilo na tradicionalnem turnirju Center, ki je bil že 16. po vrsti. V jutranjem nagovoru se je zbranim ekipam predsednik društva Oto Bagia zahvalil za odziv, jim zaželel veliko Športne sreče in dobrih iger. Zbranim je spregovoril tudi predsednik Krajevne skupnosti Franc Benedik in poudaril, da ta turnir lepo sovpada v krajevni praznik. Med 24 ekipami je prvo mesto osvojila ekipa Center, ki je imela veliko dela v finalu z ekipo Predoselj, ki je v predtekmovanju premagala - izločila ekipo Balinčka in Šiško. Tretje mesto je osvojila ekipa Huje, četrti so bili balinarji Tržiča, peti Primskovo, šesti Šiška, sedmi Gorica, osmi Zarica, itd. Zmagovalna ekipa pod vodstvom selektorja Marjana Pičulina je nastopila v postavi Tone Dolinar, Marjan Planine, Jakopin in Zvone Bandžcm. • J. M. Nad 200 rolkarjev in rolerjev v Medvodah MALIJEVA PREMAGALA KUTLIK0V0 V najzanimivejših tekmah na tekaških rolkah za odprto prvenstvo Slovenije je med članicami zmagala Andreja Mali, med člani pa Guido Masiero iz Trsta. Medvode, 12. septembra - Na sobotnem odprtem prvenstvu Slovenije za tekače na tekaških rolkah in na rolerjih, ki ga je organiziral Tekaški smučarski klub Onior Olimpija, je sodelovalo nad 200 tekmovalk in tekmovalcev v vseh kategorijah, največ nastopajočih pa je bilo na tekaških rolkah. Na krožni progi, ob kateri je bilo obilo občinstva, so tekmovali nekateri naši in tuji odlični tekači, pa tudi sicer muhasto sobotno vreme je v Medvodah zdržalo do konca tekme. V tekmovanjih na rolerjih so zmagali Timotej Plahuta, Jernej Letica, Martin Plahuta, Luka Cekič, Patricija Burič, Aljoša Rustja, Rok Oblak in Robert Ferčak. Tekmovalci na tekaških rolkah so bili razdeljeni v sedem skupin. Na krožni progi so prišli po sistemu izpadanja v finale najboljši, tam pa so iz kroga v krog odpadali zadnji, najboljša dva pa sta pretekla odločilni zadnji Krog. Med ženskami je tako Andreja Mali v zadnjem krogu zlomila odpor odlične slovaške tekačice Tatiane Kutlikove, ki je bila v Tržiču pred njo, med fanti pa je TržaČan Giudo Masiero precej lažje opravil z Janezom Petkošem z Bleda. Na tekmi se je od aktivnega udejstvovanja s športom poslovil dolgoletni reprezentant v teku na smučeh Robi Kerštajn. V Medvodah so bili najboljši Miha Prevc in Nejc Premrov (oba Valkarton Logatec) ter Domen Zalar (Corning Vrhnika) med mlajšimi dečki, Tanja Krvina (Valkarton Logatec), Vesna Fabjan (Merkur Kranj) in Lea Pergovnik (Valkarton Logatec) med mlajšimi deklicami, Matej Jakša (Valkarton Logatec) in člana Uniorja Olimpije Martin Ponikvar in Jože Mehle med mlajšimi mladinci, Ines Hižar in Teja Gregorin (obe Unior Olimpija) ter Maja Rupnik (Valkarton Logatec) med mlajšimi mladinkami, Gašper Tomažin in Igor Jesenovec (oba Unior Olimpija) ter Klemen Lauseger (Merkur Kranj) med starejšimi dečki, pri moških so na prvih treh mestih Guido Masiero, član ŠD Mladina iz Trsta, Janez Petkoš z Bleda in Vasja Rupnik z Logatca. Med ženskami pa so prva tri mesta osvojile Andreja Mali (Jub Dol), Tatiana Kutlikova (Slovaška) in Darja Rupnik (Valkarton Logatec). • J. Košnjek Robi KERŠTAJN bo poslej tekel samo za zabavo ŠTIRINAJST REPREZENTANČNIH SEZON Robi Kerštajn iz Rateč se je v soboto v Medvodah poslovil od aktivnega tekmovanja v teku na smučeh in na rolkah. Za zabavo bo še tekel, sicer pa ima družino, diplomo Fakultete za šport in službo na jeseniški osnovni šoli Prežihov Voranc. Vaše slovo je aktivnega tekmovanja je dokončno. Zakaj ste se odločili ta ta korak? "Za slovo sem se odločil že pozimi, od tekem na snegu. Tokrat v Medvodah pa sem se uradno poslovil tudi od tekem na rolkah. Tega nisem storil toliko zaradi let, star sem 28 let, ampak sem se s športom zasitil. Prav tako sem dobil službo. Enkrat se moraš odločiti." Se je odločiti konec? "Tisti, ki je to poskusil, ve, da ni lahko. Jaz sem tekel 21 sezon, od katerih sem bil 14 sezon član reprezentanc, najprej jugoslovanskih, zadnja leta pa slovenskih. To je dalo pečat mojemu življenju. Ko nehaš, ugotoviš, da drugega kot teči sploh ne znaš." Vi vendarle nekaj znate. Imate poklic in službo. "Pred leti sem bil toliko pameten, da sem se vpisal na Fakulteto za šport in diplomiral, tako da imam vsaj izobrazbo. Za menoj jc prvi teden učenja telesne vzgoje na jeseniški osnovni šoli Prežihov Voranc. Za zdaj smo zadovoljni. Ravnal sem prav. Vedel sem, da večno ne moreš biti športnik." Tudi poročili ste se. "Junija sem se poročil." Šport vam je marsikaj dal, pozitivnega in negativnega. Ponavadi ste športniki tudi osebnostno močnejši. "Veliko pozitivnega da šport. Izoblikuješ svojo osebnost, postaneš samostojnejši in pri smučarskem teku tudi individual-nejši, ustvarjalnejši. Dosti se moraš posvečati samemu sebi in nimaš časa, da bi zašel na stranpota. Za redke tekače sem slišal, da bi zavozili življenje. Breme pa so izostanki z doma, posebno za tistega, ki je bolj navezan na dom in družino. Kar 200 dni na leto te ni doma. Dokler je motivacija, to še gre. Ko je ni več, jc bolje reči: sedaj je dosti." Pomeni slovo od aktivnega teka tudi slovo od športa? "Ne. Takoj, ko sem nehal, so mi v reprezentanci rekli, da bi bil kar pomočnik glavnega trenerja. Odklonil sem. Naj gre moja generacija mimo, potem pa se bo mogoče tudi o tem pogovarjati. Težko se je preko noči preleviti iz sotekmovalca v trenerja. Delo me čaka v rateškem smučarskem klubu, kjer rabijo trenerja z mlajše kategorije. Ko bo sneg, bomo trikrat ali štirikrat tedensko treniral in mogoče startal zase in za klub v klasiki, ki mi najbolj ustreza." Prostega časa bo sedaj več. "Kje pa. Mislil sem, da ga bo sedaj dovolj, pa je dan spet prekratek. Dopoldne šola, popoldne pa dom in kakšen trening. Pozimi, ko bo sneg in bodo iskali učitelje smučanja, kar bi tudi rad počel, ga bo še manj." • J. Košnjek težko po toliko letih in reči: sedaj je pa GORSKI TIK REKORD TEKA NA JAVORNIK Tržič, septembra - Športni delavci ŠD Lom pod Storžičcm so pripravili že VII. gorski tek na Javornik. Teka na progi od kmetije Pavšel do planine Javornik, dolgi 9800 metrov se jc udeležilo več kot 50 gorskih tekačev iz vse Slovenije. Najhitrejši med vsemi je bil Ljubljančan Janez Volk, ki je s časom 42 minut in 17 sekund postavil tudi nov rekord proge, saj je za 7 sekund izboljšal rekord Štirikratnega zmagovalca teka Klemena Dolenca. Tudi najhitrejša ženska, naša znana gorska tekačica Olga Grm je za minuto popravila svoj dosedanji rekord, saj je progo pretekla v 52 minutah J. Kikel (OMENTAR Zategovanje delavcev Planike Jo ž e TV o \>ak, zunanji sodelavec Sodniško slačenje Vine J3ešter, novinar Jšaclia K ran j Vse se je začelo, tako kot se začne večina stvari v novi na rs tv u, namreč s telefonskim klicem. Prestrašen ženski glas mi je povedal, da se v Planiki dogajajo grozne stvari in mi ponudil dokumente. Naslednji dan sva se dobila v Kranju. Ko sem jo zagledal, sem takoj vedel, da me je ravno ona poklicala, ker sem opazil žensko srednjih let, Ki si je nervozno prižigala cigareto. Takoj mi je bilo jasno, da spada med tiste, ki niso previsoko, da bi imeli umazane roke, pa tudi ne prenizko, ker ji drugače ne bi prišli v roke dokumenti. Po pogovoru mi je izročila vrečko polno dokumentov. To je bilo že pred dvema mesecema in od takrat sem nabral že več kot pet kilogramov dokumentov o Planiki, zadnji ima žig ZAUPNO in socrealističen naslov: "Dodatno odrekanje delavcev in prodaja dela premoženja po odhodu Adidasa-pogoj za konsolidacijo podjetja in obdržanje pretežnega dela delovnih mest v proizvodnji", ki ga je podpisal direktor Planike Božidar Meglic. O odrekanju vodilnih v tem tajnem dokumentu seveda ni niti besedice, kot da jih v Planiki sploh ni. Medtem sem govoril vsaj še z dvajsetimi delavci, ki še delajo v Planiki, ali pa so v zadnjih letih morali oditi. Le Z Antonom Grosom nisem mogel govoriti, ker ga ni doma. Iz dokumentov in pogovorov sem uspel sestaviti dokaj natančno podobo o Planiki. Ostalo bodo dodali raziskovalni novinarji ker se bo o Planiki v naslednjih tednih še veliko pisalo. Kot je povedala večina informatorjev, ima največ zaslug za uspehe Planike nek- danji direktor Anton Gros, ki je uvedel podobne metode dela kot Oman v lbiju. Pri tem je potrebno poudariti, da so imeli delavci v Planiki ves čas nižje plače, kot v drugih čevljarskih podjetjih, čeprav to ni veljalo za vodilne. Toda Že leta 1990 je imela Planika izgubo, potem pa še leta 1993 in 1994. Ze okoli leta 1990 je Gros, kot pravijo informatorji, izgubil pregled nad celotnim poslovanjem, drugi celo menijo, da so vodilni pred njim skrivali točne podatke. Čeprav bi lahko Planika sama uvažala čevlje, je komercialni direktor Bojan Prek že leta 1990 uvažal čevlje prek zasebnega podjetja Pamisso iz Šempetra pri Novi Gorici. Lastnik Pamissa je Ivan Pavzin, sicer nekdanji direktor Cicibana. Zato so bili čevlji dražji za 30-40 odstotkov. Kot so povedali informatorji se Prekovo ime pojavlja tudi v povezavi še z drugimi privatnimi firmami (v Celovcu Cemled, v Novi Gorici M CO-International itd.), zato bo vsekakor potrebno še preveriti, kako je teklo poslovanje Planike s temi in še. z drugimi privatnimi firmami doma in v tujini. Raziskati bo še potrebno, zakaj je vodstvo pred kratkim na hitro ustanovilo firmo v Nemčiji, čeprav ima tam Planika že od leta 1990 firmo Intershoe. Bojan Prek se je leta 1992 upokojil, leto kasneje pa še Anton Gros. Novi direktor Božidar Meglic je Grosa namreč odpravil po hitrem postopku. Informatorji tudi pravijo, da je kolegij direktorja kar trikrat sprejel sklep, da naj se zamenja namestnik direktorja Stane Boštjančič, toda vedno se je na to "pozabilo". Nekateri pri tem opozarjajo, da gre za nekdanjega funkcionarja partije in predsednika Združene liste v Kranju. Drugi pa pravijo, da imajo tudi telefoni ušesa. Vsekakor je Boštjančič dobro vedel, da gre Planika navzdol, zato se je v začetku poletja prijavil za mesto tožilca. Tudi Stane Pirnat, ki je bil nekoč šef partije v Kranju, se bo sedaj izmuznil v pokoj. V zadnjih petih letih je Planiko zapustilo veliko sposobnih ljudi, kar kaže na medsebojne spore in rivalstva, žal pa so vedno prevladali nesposobni. Finančno stanje v Planiki sedaj gotovo ni tako rožnato, kot ga v javnih nastopih prikazuje direktor Meglic, drugače ne bi sam v omenjenem tajnem dokumentu zapisal, da je Planika na "robu propada". Kot smo izvedeli iz bančnih krogov, je skoraj večina nepremičnin Planike obremenjena s hipotekarnimi krediti. Zato je bolj verjetno, da Planika ni plačevala celotne licenčnine Adidasu, kot tisto kar trdi direktor Meglic. Zato je sedaj za delavce Planike edina rešitev, da čimprej zamenjajo nesposobno vodstvo. Direktor Meglic in njegova ekipa vidijo edinega krivca za katastrofalno stanje v Planiki v neustrezni devizni politiki države, ne pa v lastnih napakah. Edina preostala vrednost Planike so trgovine po Sloveniji in očitno se jih hoče nekdo poceni polastiti. Vodstvo je nenadoma za dvajset odstotkov povečalo plače, ki jih bodo danes dobili delavci Planike. Toda, koliko časa še bo trajala agonija? Delo bo po mnenju sindikata Neodvisnost v naslednjih mesecih izgubilo okoli 1300 delavcev, ki ne bodo dobili odpravnin. Kdo bodo naslednji? Direktor Meglic pravi v omenjenem tajnem dokumentu, da delavci iz režije... "Bajta se se-suva", je pred dnevi ušlo iz ust enemu znanih gorenjskih sodnikov, ko je zvedel, da po Marjanu Pogačniku, dosedanjem šefu preiskave na kranjskem Okrožnem sodišču, ki bo svojo pisarno kmalu zamenjal za fotelj državnega podsekretarja na pravosodnem ministrstvu, iz gorenjske sodne palače odhaja tudi vrhovni šef Anton Šubic. Pobeg se torej nadaljuje. Ljudje še naprej bežijo v donosnejše poklice (odvetništvo), v okolje, kjer so reči vsaj približno urejene. Temu seveda v veliki meri ni tako v pravosodju pa naj resorna ministrica Meta Zupančič to še tako glasno zatrjuje. Ze podatek o nerešenih spisih, samo na Gorenjskem jih je več kot 22 tisoč, postavlja optimizem na glavo, če pa dodamo še dejstvo o številnih nezasedenih sodniških mestih, je slika že brez omembe drugih reči popolna. Kam vse to drvi, očitno v Ljubljani, kljub temu da bodo, če poenostavimo zgolj na političnem vidiku, državnozborske volitve vsak čas tu, nikogar prav posebno ne zanima. Slovenski pravosodni sistem se de facto, če uporabimo kar jezik stroke, spreminja v farso. Pravzaprav za vse tiste, ki so življenjsko odvisni od hitrih sodnih odločitev marsikdaj bolj v tragedijo. Slovenski sodniki sodijo, kot pač sodijo, zlobneži, ki bi za hip pozabili na Pravico, bi dejali, da primerno svojim plačam. Še posebno tisti, ki so odeti v toge na okrajnih sodiščih. Kazenske zadeve na kranjskem okrožnem sodišču praktično stojijo. Ni ljudi za stare spise, saj imajo prednost priporne zadeve, sedaj pa odhajata še dva kazenska sodnika. In če bo po Šubio vem odhodu njihov novi H iz domačih vrst ter bo opravi'} jal zgolj administrativne re(A to seveda pomeni še en sodni* v minusu. Povedano tiri*1 drugače, prav nobeno prest' nečenje ne bo, če bodo odvtf' niki dobivali tožbe že zg°h zaradi zastaralnih rokov. '"j pa seveda vsa, tudi pravni logika, neha. Po drugi straM brez korenite spremembe Zf kona o sodniški službi ozi1' orna dviga plač, ki bi seveda za seboj potegnil plaz, kaki' nih prevelikih zagretežev ^ sodne toge (predvsem) "? okrajnih sodiščih ne gre p1* čakovati. Če končamo s (spreobrt jenim) začetkom: kaj če M skoraj devetmesečnem pisati ju Elanove Šubiceve sodb* pride v javnost še kakŠftO daljše čakanje na pravosodij korake, naprimer v ravn11 tako razvpitem Hitu? &a Tri Po Prv kei sei 15 Pn qu E PREJELI SMO Odgovor na tiskovno konferenco (Gorenjski glas, 5. 9. 1995) Zal predstavitev poteka aktivnosti Ministrstva za okolje na področju koncesij ni zadovoljila pričakovanj, temveč je potrdila nedorečenost koncepta o koncesijah, cene, ter bistvenih pogojev za koncesijo. Prav tako ni zdržal s strani ministrstva predlagani "medijski molk", z namenom sporazumne ureditve nastalih problemov okoli koncesij. Zato naj pojasnimo, da je bila tiskovna konferenca, ki jo ie 29. avgusta 1995 pripravila GZS, predvsem odgovor na konferenco Ministrstva za okolje, na kateri je le-to poskušalo z blatenjem uporabnikov opravičiti svoje protizakonite in protiustavne aktivnosti. Naj ponovimo nekatere bistvene očitke: 1. Koncepta koncesije še ni, prav tako še niso jasna osnovna načela koncesijskega razmerja. 2. Ker ni koncepta, ni z zakonom določenih podzakonskih aktov, ki bi določila enotna merila in pogoje, vključno s ceno, ki naj bi bila za istovrstne vire enaka. 3. Navodilo ministra Gantarja je nezakonito, ker je kljub zgoraj navedenim dejstvom predpisalo izdajo koncesij, tudi imetnikom lokacijskih odločb, katerim bi se upravni postopek moral zaključiti po zakonih, ki so veljali ob vložitvi zahtevka. 4. Ustavna odločba določa, da se podeljevanje koncesij obstoječim uporabnikom ne sme nadaljevati do sprejema sprememb ZVO, Vlada pa je v nasprotju s tem 3. avgusta 1995 na pobudo ministrstva sprejela sveženj odločb o koncesiji v večini za obratujoče objekte. 5. Zavrnitve koncesij, ki jih navajate, so nezakonite, saj se nanašajo na bodočo zakonodajo in so napisane v obliki dopisov namesto odločb. Pri podeljevanju koncesij smo odkrili tudi več nepravilnosti, saj ste najprej izdali koncesijske akte, sedaj pa delavci ministrstva hodijo po terenu in preverjajo, ali so te vladne uredbe v skladu z lokalnimi prostorskimi akti, oziroma, ali so lokacije všeč županom, kakor ste to predstavili na sestanku v Škofji Loki. Kakor če bi fotograf najprej razvil film in slike, nato pa bi se odpravil na teren fotografirat, pri čemer se ve, kako bi delodajalec s takšnim fotografom ravnal. Dosedanji pogovori, ki jih navajate, niso bili dialogi, temveč oblastno vzvišeni monologi, pri čemer so se vehamentno delile obljube, dejanja pa so bila v večini diametralno nasprotna. Tako je bilo tudi z zahtevanim "molkom", pri čemer naj bi molčali uporabniki, minis- trstvo pa brez zadržkov nadaljuje z medijsko kampanjo. Dejanskega dialoga si želimo in upamo, da bo rezultat pripomogel k spoštovanju pravne države. Božo Dukič Izjava za javnost V zvezi z zadnjimi dogajanji v Planiki, Kranj, želimo javnost, predvsem pa odgovorne državne institucije in vodstvo tovarne opozoriti na naslednje: Sindikat tekstilne in usn-jarsko-predelovalne industrije Slovenije že več let, pa tudi na zadnjem protestnem shodu, 7. junija letos, opozarja odgovorne institucije v državi, vključno predsednika Vlade na katastrofalen položaj obeh panog. Temu so po našem mnenju vzrok predvsem previsoki davki in prispevki, drag kapital, tečajna politika in zlasti v obutveni industriji izgube premoženja (zalog) v bivši Jugoslaviji, ki so bile financirane z dragimi krediti. Vlada je sicer sprejela nekaj ukrepov, ki pa so žal veliko prepozni in daleč preskromni za rešitev problemov. Samo poslovanje v podjetju je spremljal sindikat podjetja, s pomočjo Sveta kranjskih sindikatov in našimi območnimi odbori sindikatov dejavnosti v ZSSS na tistih območjih države, kjer so dislocirani obrati podjetja. Študija francoske svetovalne družbe v okviru programa PHARE je pokazala številne pomanjkljivosti v or- ganiziranosti in poslovanju, ter možne rešitve in izboljšave, ki pa žal niso upoštevane ne s strani Vlade in ne s strani vodstev v podjetjih. Vsako zamujanje, pri sprejemanju ukrepov za sanacijo tega katastrofalnega stanja, pomeni nadaljnje slabšanje konkurenčnosti teh podjetij na trgu in posledično zmanjševanje delovnih mest. Mislimo, da je s strani Vlade in v interesu družbe bolj humano in tudi ceneje, da se ti pogoji gospodarjenja uredijo, kot pa vsa ta bremena prenesti v socialo oziroma driavni proračun. Sindikat tekstilne in us& jarsko-predelovalne industrij^ Slovenije bo skupaj s svojih območnimi odbori dejavnosti (Gorenjska, Posočje, Ptuj> Pomurje, Domžale) še n a> 2 n E a> +■> a a> CO cvi a) c •o Xj O > o d) o C0 >o o O) o E o E > O C CO s o II So |» c e i1 JI -■So n 2 C 3 O) > O O TJ Ž N2 jS «j « w .a w «5 =" ca > 9 cT o a. N O _ ra 11 co t > ' d) ._ •= d) "O Q) b 2:5 £ c O d> OA/i m c o p o 6.1-I Pil Mit r p » 3 1.1*1 ■S "L C0 O N o. > d) O) o C C .O d) q3 *J w > o . co a ca NI ca 1 ca i > ca 00 d) c CA o C x> d> L. a cd c ca > o M 5 O ' ca N 3 .2 sili i i 911 o CA o o. CO 'c CO > .d). "d) TJ o TJ C . _*o = ca bc 8-fi *& d) ■= d) 00 HI "D Z z o ca < o (j) S > o < z ii >C0 O LU si o. CO — o m < LU LU tt< o. o C/) LU °$ o. z 33 * CD COO s D O z Lil »CO < Z o 00 O Večletna tradicija jezikovnih tečajev Dopoldne pouk, popoldne zanimive dejavnosti univerzi v Škofji Loki vsako ieto v povprečju sto slušateljev. Zamisel, ki ji zdaj sledi brez števila poletnih jezikovnih šol, je pred sedmimi leti nastala prav v Škofji Loki. Tedaj je bila poletna šola namenjena najbolj nadarjenim srednješolcem, danes pa se vanjo v večji meri vključujejo osnovnošolci, tudi takšni z manj jezikovnega znanja. Poletna jezikovna šola ni zgolj pouk tujega jezika, temveč tudi teden druženja in zanimivih aktivnosti. Kako je vse to potekaio pravkar minulo poletje, nam je povedal Marko Žvan, strokovni sodelavec Ljudske univerze v Škofji Loki: "Poletna šola angleškega jezika poteka v dveh terminih, vsakič od sobote do sobote. Prvega dne učence sprejmemo in namestimo v škofjeloškem dijaškem domu, nato pišejo uvrstitvene teste, po katerih jih glede na znanje razvrstimo v šest skupin. Poletne šole so se letos udeležili osnovnošolci od petega do osmega razreda in le 20 srednješolcev. Dopoldnevi so namenjeni pouku, ki ga izvajajo trije domači in trije tuji predavatelji (letos so bili to Anglež in Angležinja Škofja Loka, septembra - V sedmih letih, odkar so pri Ljudski univerzi v Škofji Loki uvedli poletno šolo angleškega jezika, se je v njej zvrstilo že 713 slušateljev. Zadnji dve teti poteka v dveh terminih, v začetku julija in ob koncu avgusta: letos je poletno šolo julija obiskovalo 71, avgusta pa 63 slušateljev. Pravijo, da si večjega števila niti ne želijo, saj je delo v večjih skupinah preveč brezosebno, smisel poletnih šol pa je poleg znanja tudi druženje in medsebojno spoznavanje mladih ljudi. ter Američan). Predavatelji se pri delu s skupinami izmenjujejo, tako da vsak dela z vsako, po programu, ki ga je pripravil za vsako skupino posebej. Štirikrat tedensko imamo tudi popoldne angleščino, in sicer samo slovnico, drugače pa popoldnevi minevajo zelo pestro. Trikrat so popoldne igrali tenis pod vodstvom treh teniških vaditeljev. Tisti, ki ne igrajo, pa so se zaposlili v skupinskem delu s tujimi predavatelji. Enkrat smo se pes napotili v Crngrob, si ogledali cerkev, poslušali orgelski koncert akademskega glasbenika Andreja Missona in se v soju bakel peš vrnili domov. Pripravili smo jim tudi ogled Škofje Loke, saj je večina slušateljev doma izven Gorenjske. Načrtovali smo tudi kopanje v radovljiškem bazenu, ki pa ga je prekrižalo slabo vreme. Namesto tega smo si ogledali Bled in si privoščili znamenite blejske kremne rezine. Priredili smo tuši družabne igre, nekakšen Pokaži, kaj znaš, kjer so slušatelji peli, prikazovali skeče, izvajali čarovniške trike in podobno. Največja letošnja novost je bilo jahanje, lokostrelstvo in streljanje s samostrelom v Crngrobu, kjer ima konjušnico naš nekdanji smučar Boris Strel. Naši učenci so jahali na šestih krotkih konjih, ki so jih vodili vrstniki iz jahalnega centra, in si z njimi na panoramski ježi ogledali okolico. Obiskali sta nas tudi dve dekleti, ki sta bili kot "au-pair" pri družinah v Angliji. Pripravili smo tudi izlet v Bistro z ogledom tehniškega muzeja, nazaj grede pa smo se ustavili v Ljubljani v restavraciji Diarv Queen. Namesto kopanja so se avgusta razgibali v telovadnici in šli v kino. Povabili smo Vlada Kreslina, ki jih je ogrel s svojo glasbo. Priredili smo tudi ples s sodelovanjem profesionalnih D.J.-ev, predzadnji dan pa športne igre in piknik s tombolo, avgusta pa nekakšno ice-party. Zadnji dan pišejo še zaključni test, ki pokaže, koliko so se v tednu dni naučili. Ugotavljamo, da je znanje na končnem testu opazno boljše kot na začetku. Med slušatelji opravimo tudi anketo, ki jih povpraša tudi po predlogih za Erihodnjo poletno šolo. Nase iz-ušnje kažejo, da se kar nekaj slušateljev ponovno udeleži naše šole: julija smo imeli 20, avgusta pa 10 lanskih učencev. Letos smo o poletni šoli posneli tudi video kaseto." • D.Z.Žlebir 9< oc D O z LU tu z o CO o s s o UJ oc CO UJ CO Ž o O. ž UJ SZ CO c cn cd d> "' c _ cd C ° a J5 ca o C C0 "O T* 0) CO o , a.: H 0) . il# d) d) o C E CA fc O 0 .co, a. £ > co 1 ° 2 o 3 d> > O a e cd i i || 1 O "S n co o n , 3 m c co > o c cg V> co N c 0) 1 o) ž ca ca N ca n «•<= i? B ca ■~V> 'C ono a. o tj O _ 3 OC O Z UJ zoo P co CO C/) UJ Q -< DC OC w o C/) i 09 o o o _ 3 co o =L #*« O X) č II °E jj n c ca o S o « c 9 ca {2 o o g c c S c — ■i 9 S "S S c =•(/) S « . c I 3 CTo ca S Bile 5 ° * Ji 5 S. 5 c o « °-> o_ , a , i jO Ž1" C ca c\j f-o. r'c 2 S Z g™ O i c?m CA —

N d) N č E > S S "§ iJ f ° c ^ a fi>.9>.5 S.n O 'N o > • • E'c c N3j — i2 - c d) 0).t: «iS ca ca o o § ^-11 — .y, C o C0 TJ q d) »O Q. TJ O ^ E 2 «5°. ca o o t co t; c _Q TJ 3 cd h o o c C CA d) 2 co £ g c E Spisi E S ka 8 8 « d> ^ 9-*o £ . •- c^1 > 5 + © o o O oc CK/> tj Q co O Ui 0C CO > o z CD S o 0L UJ E o o ui I O d) C XJ 'n 15 O TJ O X. SZ CB 0J C KJ XJ O E d) ca > E c 5 co CA CU C d) > o C/D d) 3 a d) OC £1 .91 c c-o co^ co II 0 3 « C 1 1 d) C 5 CA TJ CO CO — &8 >o c a co 'c ca > o C w ca i tu © d>^ > E g CA d) O' d) d CO d) w_ -o c ^ N o « .2. s*.I "Ž O 3 d) 2 O-«. E .-iN d) o d) 05 3 F"-O i JU § 2 .. o Q- cd -2 t ^5.2.č> č-ca y iSojTJ'goa).«™ OjccaSinEcd) KA Ji. OV— n CO d) C 00 o o CA O- f C .. o f IS" ? ^ ca > o "g co S C TJ B c co a E o P 0 CO 2 9 ■-a- g sli - Cl O E 3 N E „, 3 .$2, g W 2 9> C O) — !=. d) cA CA O) iO d) N ? '3 » g o, > d) 2 o O C d> o5> a), g ca^ .^a N .2 w ej 9 ~ o S 3 S ^ CD Oi »o^ aj 7 (b^-2Ci n -om _ CO jQ ^> ca cj> o čar- «tj CA *J 3 .- ■o^ co a? °C7)CO ■ ^CC ca £ .2 S 1> O) (A C0 UB — ?5 — >o o.^ co ._ «2« o z2-2 $ si C/)C0 O. OO UJ Cl < 1 — P muj Luo oc UJ c/)c/> OS •o S o co * d CA iS d)._ > c si- ^22 o. ca d- ca ^5 O KJ CO .2 d) ^ ca i s ji ^ CA C0 c £n 5 5 E n co o O t- ^ 3 *i s ^ KA Č j( i5 O .CA. O) CA C (jj O g oo a,l 9 > O TJ ■p 5. "O d) ^ o-c o_ i9 CA N C0 2 ° 2 a -* > o '.Ji I .s C0 TJ CA _ c - 2 E O iS d) "O oi^ 2 _ dJ c -p c ca co cd 11* ! ... CA CA t 2 O nj o o c a- a ti 1 &i s co d) d) 2?— ca ^TTt3«° jO O C TJ d) CA ca C d) > d) c >o ca c > o CA _J O 3 O-ČA ca iS X) O) h E 2 2"2 o. J? V) 3 dJ -> «« c . ss on o «s c v m f "O m > d) CA d) O (A C Cw "° <3 k3 ,2 2SS o aOOn 18 00 s 81 8 in ca .. CA — 9?, C 3 d) 2 d) CA '—' d) OO ca c oo ca O N coto ca t; «-2? -3 cd 8 iS c CA C/) "O 1 Sat > S OT o,o g iS d U W°3, _ t- KJ 2 r- C S; ■- 9 »o 2t ao cd od^.2 O) CM »O ■2 c o tj OO d) z > < CC CL =^00 oo « 5 I c ca c/5 n zoro TJ o o C j= a> |f c c ll c^ 3 O >o c C TJ OJ o Č3 ta n = °s H TJ v £ w w"c •- n -Q > ro o II N O c TJ CO O J* (A_ C CO > o C C0 00 2, 3 UI C0 »O O _J O O UJ z Q O > 3 o CO C o O Q HALO - HALO GORENJSKI GLAS & TEL.: 223 111 Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 064/223-111, faksu 064/222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do 12. ure dan pred izidom Gorenjskega glasa! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. AVTO ŠOLA B in B NAJ - NAJ AVTO ŠOLA! Tečaj CPP se začne v ponedeljek, 18. 9. 95, ob 9. uri dopoldne in ob 18. uri popoldne. IZPIT ZA TOVORNJAK IN AVTOBUS V Avto šoli B. & B. Vožnja na novih vozilih IVECO. Tel.: 22-55-22 NAKUPOVALNI IZLET GARDALAND GARDALAND - AO.UALAND, 16. 9. MADŽARSKA - LENTI, 21. 9.; PALMANOVA 19. 9., TRST 26. 9.; Rozman, tel.: 064/715-249 PLAVALNI BAZEN ŽELEZNIKI tel: 064/66-381 je odprt pon., sre., pet. od 15. - 21. ure, v tor. in čet. od 15. - 22. ure, v sob. in ned. od 10.- 20. ure. Cene sezonskih kart, ki so prenosljive, se gibljejo od 250 SIT do 800 SIT. Temperatura vode je med 27 stopinj in 28 stopinj C. Obratujeta tudi savna in videoteka. Možno je celo igranje namiznega tenisa. JAMI TOURS KIDRIČEVA 6 POČITNICE V ŠPANIJ118.9. - 3.10.95, osem dni, polni penzion, cena 349 DEM. Obročno plačevanje, inf. 213-160 Gorenje maloprodaja ASCOM, d o. o. Kranj, J. Puharja 10 Tel/fax: 064/325-257 Pralni stroji 604, 606, 608, 711. Cene že od 42.624 do 65.844 SIT. 15 % na 5 enakih obrokov 20 % na 3 čeke 25 % popust za got. plačilo Trgovina "VIDA" Kranjska 1, Šenčur Reševa 14, Kranj tel: 216-153 MIZARSTVO IN MONTAŽA Franc Zadnikar s.p. STARA CESTA 44, NAKLO, TEL.: 064/48-068 DIJAKI! TEČAJI NEMŠČINE BUTIK GALA Kranjska 4, Radovljica Tel: (064) 714-182 Velika izbira perila znamk: Linne, Lisca, MTČ, gobelinov, gumbov... PRENOVA KUHINJE Z zamenjavo vrat, del. plošče in po potrebi tudi dodelovanje elementov, bo vaša kuhinja zopet nova. Po naročilu izdelujemo tudi nove kuhinje, ter ostalo pohištvo. za začetnike Prof. Meta Konstantin. Tel. 253; škofja Loka 064/621-998, Podlubnik UGODNO! Termovelur metrsko blago, žensko, moško in otroško perilo. Plačilo na 2 ali 3 čeke. Odprto od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. QUEEN Cankarjeva 12 KRANJ (nad Svetom knjige) DELAVSKA UNIVERZA TRŽIČ NAKUPOVALNI IZLET FITNESS STUDIO BRDO PRI KRANJU tel: 22-11-33 fax: 22-24-79 MEGGITOURS ŠKOFJA LOKA Kapucinski trg 7 GLASBENA ŠOLA AKORDEON HIT CASINO KRANJSKA GORA VABI Velika izbira Jeansa že od 4190 SIT. Leviš 501, Diesel, Sexes, Joop; kvalitetne majice - kratek in dolg rokav iz domače proizvodnje in uvoza; Repiav; Gas, VVampum z gumbi ali vrvico od 2700 SIT dalje; spodnji del trenirke 1990 SIT, fitness hlače Gold Fox 2.990 -3.600 SIT moške srajce od 2.590 SIT pasovi Hariev Davidson, brezrokavniki, Coleege, jakne, Cocoa jakne... Vas vabi v program usposabljanja za POSLOVNEGA SEKRETARJA in v tečaj SLIKANJA NA STEKLO. Inf. po tel.: 52-155 21. 9. f MADŽARSKA - LENTI. Tel.: 731-050 Drinovec Pavel. Obveščamo, da z 11. 9.95 začne veljati nov del. čas: od pon. do petka od 9. do 22.30 ure, ob sobotah od 10. do 21. ure in nedelje od 9. do 11.30 ure in 16. dp 20. ure. Do 25.9. je vpis za otroke od 3 -11 let v TEČAJ OTROŠKE AEROBIKE. ORGANIZIRAMO: vsak četrtek nakupovalni izlet na Madžarsko v Lenti, cena je samo 2.000 SIT. Letne oddihe v Grčiji, v Španiji, Italiji, na Hrvaškem in Slovenska obala. Organiziramo tudi skupinske izlete doma in tujini. NOVO - NOVO - Izposojamo potovalne kovčke vseh velikosti zelo poceni. Pridite in se prepričajte. Informacije: Meggi Tours Kranj, tel.: 064/223-488, fax. 064/223-870, Meggi Tours Škofja Loka 061/624-155, fax. 064/624-169 Vpis učencev vseh starosti za šolsko leto 95/96 in prodaja glasbil po ugodnih cenah. Inf.: Tomšičeva 36, Kranj, tel.: 225-078 15. 9. in 17. 9. ob 22. uri na nastop plesne skupine SIMPLV THE BEST. AKCIJSKA PONUDBA 1° zamrznjenih pizz samo 2.500 SIT. Po Kranju in okolici jih PIZZ! dostavljamo na dom in vaše trgovine. PI-BIP Pizzerija Dare, 221 -051 Trgovina "CVETKA" Kranj, C. St. Žagarja 16 Tel: 064/225-162 INTENZIVNI TEČAJI NEMŠČINE Nudimo vam: - ženske bluze - odrasle trenirke - otroške trenirke Velika izbira otroških vetrovk! 4.900 SIT 3.900 SIT od 1.800 dalje za učence, dijake in odrasle. Prof. Meta Konstantin, tel.: 064/ 621-998, Podlubnik 253, Škofja Loka NAKUPOVALNI IZLET 16. in 23. 9. MADŽARSKA - LENTI; tel.: 242-356, Konrad NEMŠKA ŠVICARSKA ŠOLA Kakovostni tečaji za otroke, dijake. Za odrasle individualni pouk-konverzacija. Kranj, tel.; 312-520 Ea 1 1 1 1 s"n o. < o. tj Si c 2 IŠ- s <2 "S O OJ -i — P m ovo oo O« ~ 9) E 3 PIZZA DELOVMI CAS: VSAK DAM OD 850 - 22c ^DELJA OD 1 100 - 22' MALI OGLASI 221451 HALO - HALO PI - BIP PIZZA ZREZEK SOLATA 4Jg 223-444 APARATI STROJI Prodam brezhiben 250 I. hladilnik za g^OO SIT. B 215-893_mea Prodam stiskalnico 1000 kg in 2^ovni pribor. B 323-327 21971 STRUŽNICO EMCOMAT 7 z verti-^»nim rezkarjem, prodam. B401- 21984 .Prodam nov RADIATOR in 150 I ^oparilnik, nov. B422-192 ali 421- ^ 21999 Prodam PISALNI STROJ UNIS, ^graj nerabljen. B714-016 22006 Ugodno prodam PLETILNI STROJ oROTHER na kartice, skoraj nov. ®714-414) po 19. uri 22013 TRAKTORSKO PRIKOLICO, enoos-g*. nekiperno, prodam. B733-443 Prodam HLADILNO SKRINJO v °wari. Log 32 A, Železniki, B66-596 Ugodno prodam električni ŠTEDIL-PK Gorenje 4 plošče, pečica. •51- [fy 22023 Prodam SUPER NINTENDO in štiri Igrice. B56-131_ 22025 Prodam nov železni CIRKULAR s faznim motorjem. B061/621-126 Ugodno prodam HLADILNIK Gornje 150 I. B632-OZ0 22035 Prodam ELEKTROMOTOR 18 KW in OMafiico za priklop. Ogris, »311- 22048 prodam VIDEOKAMERO CANON I^la 1600 DEM. B58-340 22050 10.000 SIT prodam kuppers-^gch PEČ. B310-189_22057 Prodam ČEVLJARSKI BRUSILNI STROJ. Tomič, Podbrezje 112, **327-646 22065 VALJ za valjanje njiv in prekucnik Ubojev s trakom, prodam. Kozina, ^328-238_ 22069 Prodam TERMOAKUMULACIJSKO HtČ 2,5 KW Elind. B221-172 22072 AVTOMATSKA TEHTNICA za teh-,anje krompirja in transportni tra, P^dam. Kozina, B328-238 22073 Prodam TERMOAKUMULACIJSKO £EC 2,5 KW. Ilič, Jezerska c. 126, *ranj 220/4 Prodam GLASBENI STOLP GRUN-^JGCCD 670. B312-203 22076 Prodam ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK 4 ^ktrika. B211-268 22077 AGROIZBIRA ČIRČE, nudi UGODNO rezervne dele za silokombajne j*p Šempeter, vse vrste gum za •rektorje, akumolatorje Vesna in To-PJa. Vedno na zalogi deli za traktorje 'orno Vinkovič, Ursus, Zetor, Univer-?a|. IMT, Torpedo Deutz, filtri olja, lerrneni itn. Obiščite nas ali pokličite na ©064/324-802 22080 Prodam malo HIDRO ELEKTRARNO * °oh. Bistrici, skupne moči 80 KW ,a uro. Elektrarna ima dve Francis S5™ni 50 KW + 30 KW. B 721-620 Aodam TROSILEC hlevskega gnoja £ Pajek na 2 vretena. Urbane Blaž, I^dbrezje 233 22087 Ugodno - obnovljeni PRALNI STRO-^jOorenje. B632-002_22115 i-jpdam ŠTEDILNIK za vzidat dim. '^0x70x85 z bojlerjem 40 I, rabljen 7 ^on. B695-083_2211a JPIANSPORTER za razni mat. dolg 6 etrov z regulacijo višine, prodam. *£^721_22122 Vbodno prodam GLASBENI STOLP ^KO. B326-186_22127 PANASONIC telefoni, telefaxi, taj-trt e« in te'efonske centrale. SERVIS .jonskih aparatov. B632-59522131 ^a kosilnico BCS prodam voziček in Žggpjialnik sena. B731 -009 7214.S prodam SILOKOMBAJN Mengele. ta'°g 41, Cerklje, S421 -671 22149 28n0dam sil°kombajn Mengele tip p V; obračalni plug 2 in 3 brazdni, Za f "a 4 vretena> samonakladalko silažo in prevozni bazen za mleko. Cl^/42-925_22177 ^VTO ZVOČNIKE 2x100 W prodam. *42l-576 22198 Prodam motorno žago STIHL 0.24 tip AVEQ 37 cm, dobro ohranjeno. B 241-694 22225 Prodam dobro ohranjen HLADILNIK Gorenje, star 10 let, ter klopco z lesenimi letvicami. B422-369 22226 Daljnogled 7 x 50 ruski, 11500 SIT. B77-410 22228 Aparat EXACTECH COMPANON za merjenje sladkorja v krvi prodam za 200 DEM. B77-410_22229 Ugodno prodam VIDEOPLEJER Goldstar, malo rabljen. B58-009 22230 Prodam nakladalko SIP 26, rabljen 5 sezon. S401-423 22239 Prodam ŠIVALNE STROJE, krojilni NOŽ, likalnik, saksafon. B714-571 22240 Prodam CERKULAR za žaganje drva. močan 3 KW, nov. B311-078 22243_ TRAKTOR IMT 542, brez kabine in Lipetcki T 40 (60 KS) malo rabljena, prodam. B061/823-139 22246 Prodam C 64 s kasetarjem in igricami. B721-740 22264 Prodam rabljen naimzni likalni stroj Tefal 1600 W 55 cm. B78-076 22256 Prodam PISALNI STROJ Olimpija. B691-572 22268 Prodam ZAMRZOVALNO SKRINJO 380 lit. B43-200 22?78 GLASBILA SYNTHZESIZER GOLDSTAR (100 ritmov, 100 instrumentov), ugodno prodam. B225-371 22027 Prodam polakustično KITARO YA-MAHA APX 7 ter kovček. B681-287 22034 PIANINO BELARUS nerabljen, prodam. B324-897, zvečer 22257 GR. MATERIAL Prodam novo enokrilno okno s termoton steklom 150 x 85, cena 25.000 SIT.B 860-261, po 14. uri 21969 Prodam suhe HRASTOVE PLOHE. B41-245 ali 41-238 21979 Prodam SUHI LES 1 m3 80, 2 m3 30, 1 m3 25 mm. Črnivec 19, Brezje 22010 Prodam JAVORJEVE ELEMENTE raznih širih in dolžin. B631-683, zvečer 22029 Prodam delno suh HRAST (3,5,6 cm) in AVTORADIE. B801-554 22037 Prodam nove SALONITKE 60x40 30 % ceneje. B634-432 22051 Prodam SUHE HRASTOVE PLOHE. B681-665, popoldan 22055 SMREKOV OPAŽ raznih dolžin in širin, prodam. B 64-207 22086 SNEGOLOVILCI po ugodni ceni, možna montaža! B725-319 22133 Prodam suhe BUKOVE PLOHE in colarice. B51-287 22178 OPAŽ, suh, borov, ugodno prodam! B 422-557 22184 Kupim suhe bukove PLOHE ali COLARICE. B48-711_22202 Izdelamo cisterno po meri, lahko tudi na vašem domu iz 4 mm pločevine. B0609/635-262, 85-292 22211_ Prodam 4 m3 DESK 25 mm. B731- 125 22231 Prodam 64 m2 SMREKOVEGA OPAŽA. Črnivec 19 22238 OSTREŠJE 11x25 m, betonski strešnik, rabljen na paletah, poceni prodam. B061/621-023 22245 SNEGOLOVCI po ugodni ceni, možna montaža. B725-319 22247 IZOBRAŽEVANJE "KEKEC" učenci, dijaki vabljeni k vpisu inštrukcij, šol. predmetov OŠ, SŠ do 1.10.95. Stalna pomoč inštruktorja, preverjanje znanja med letom v Kranju, v dopololdanskem in popoldanskem času. Sodobne metode, pedagoški pristop. Mobitel 0609/632-874_21493 Iščem inštruktorja za 2. in 6. razred OŠ (upokojeno učiteljico). B622-631, dopoldan_ 22036 Prodam KNJIGE fizika za 1., 2., 3., letnik gimnazije. B733-708 22253 KUPIM Odkupujemo vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA, ure, umetnine, nakit, kovance, razglednice...Nudimo tudi kvalitetne RESTAVRATORSKE USLUGE. ANTIKA KIRKA, Tavčarjeva 7, Kranj, B221-037 ali 47-534 2 LESPROMET odkupuje les na panju, za takojšnje plačilo. Đ 621-779, po 15. Uri. 19509 Odkupim starinsko pohištvo, ure, slike in ostale predmete. B718-188 21994 Kupim 60 basno rabljeno HARMONIKO. B634-191 22092 OKNO 90 x 120 cm ali 90 x 100 cm kupim. B64-188 22105 V okolici Tržiča kupimo zazidljivo parcelo do 1500 m2. B327-949 Kupim GOLFA bencinar, letnik 90/ 91, 5 vrat, prvi lastnik. B66-117 22156 Kupim suhe jesenove PLOHE. B77- 88 7 22215 LOKALI Najamem prostor za agencijo v Šk. Loki v izmeri 30-40 m2 v pritličju. ŠOFER NEPREMIČNINE, B064/ 634-298 22147 V centru oddamo 80 m2, v Prešernovem gaju 60 in 100 m2 za poslovno dejavnost. KOŠNIK, s.p., B332-061 22160 Pri KRANJU ODDAMO bife in opremljeno gostilno, v KRANJU, ŠENČURJU in pri RADOVLJICI trgovski lokal 20 m2 in 40 m2. APRON D.O.O., B 331-292. 331- 366 22194 Oddam živilsko TRGOVINO na Jesenicah (Koroška Bela). B861-584, 741-733_22251 PRODAMO trgovski objekt v bližini Kranja, odkup Inventarja ni obvezen. K 3 KERN Kranj.d.o.o., 221-35322281 PRODAMO: v škofji Loki poslovni objekt z lastnim parkirnim prostorom. K3 KERN Krani.d.o.o., B221-353 NAJEM: v bližini Kranja nudimo najem nove neživilske trgovine v pritličju in nadstropju. K 3 KERN Kranj.d.o.o., 221-353 22283 NAJEM; nudimo najem diskoteke z odkupom inventarja. K 3 KERN Kranj.d.o.o., 221-353 22284 Instruiram matematiko za osnovne in srednje šole. B58-293, Alenka 22045 Prodam vse KNJIGE za triletni in štiriletni program Lesarske šole. B403-291 22047 telefon: 064 634 500 ODDAJAMO POSLOVNE IN SKLADIŠČNE PROSTORE KOLESA Prodam GORSKO KOLO na 21 prestav, nov - še v garanciji, vsa oprema, cena po dogovoru. S 57- 919_21899 Ugodno prodam ŽENSKO KOLO ROG, tri prestave. B214-008 22088 Prodam otroško ŠPORTNO KOLO na 5 prestav za 5000 SIT. B325-197 22103 Gorsko kolo SCOTT Montana, Schimano 500 LX oprema, prodam. B064/311-266 22186 Prodam več KOLES po zelo ugodni ceni! B311-196 22222 Prodam MOPED TOMOS avtomatik, lepo ohranjen. B78-703 22255 OBVESTILA Enodnevni nakupovalni IZLET na Madžarsko s kombijem. B49-442 20365 ENODNEVNI NAKUPOVALNI IZLET v Italijo, Portogruaro, Palmanova, vsak teden s kombijem. B49-442 20367 PAINT BALL - nov atraktiven šport tudi pri nas. Izposoja in prodaja opreme B 323-320 FOLKLORNA SKUPINA SAVA KRANJ vpisuje nove člane. Informacije na telefon 222-241 int. 902, dopoldan 21417 Pozor - zbiratelji telefonskih kartic, javite se! B332-241 22252 OBLAČILA Zelo ugodno prodam moške in ženske pletene JOPICE. B712-064 22011 Prodam PLAŠČ ovčji velur št. 42. B 77-100 22040 Prodam NEDRČKE in HLAČKE iz svile za 1200 SIT/komplet, PARFUME Opium, Shanell in vse druge firme po zelo nizki ceni 3000 SlT, BLUZE uvoz po 5000 SIT. B061/ 484-209 22,46 OTR. OPREMA Otroški VOZIČEK Peg globok in športni, prodam. B325-664 21982 Prodam otroško POSTELJICO z jogijem. Glinje 1 22002 Prodam lep otroški VOZIČEK in ZIBELKO. S41-646 22006 Ugodno prodam otroški športni VOZIČEK. B327-026 22022 Prodam kombiniran OTROŠKI VOZIČEK in RADIO stolp Sony. B213- 828 22063 Ugodno prodam STAJCO, voziček ter oblačila za otroka. Tomič, Podbrezje 112 22064 Ugodno prodam kombiniran otroški VOZIČEK HAUCK. B43-577 22125 Poceni prodam otroško HOJICO CAM s šestimi kolesi. B327-027 22129_ Prodam otroško STAJICO in podar-im otroški VOZIČEK. B730-54Q22166 Ugodno prodam kombiniran otroški VOZIČEK rabljen le 5 mesecev. B 84-321 22261 Prodam otroško posteljico in glasbeni ojačevalec Pionir. S84-201 22266 OSTALO Prodam 60 I. kotel za žganjekuho in štedilnik 2 + 2. B 46-376 21967 GOBELIN Družina jelenov, prodam za 320 DEM. B714-519 22014 Prodam GUMI VOZ, ugodno. Babni vrt 8, B46-220 22053 Stensko uro, izrezljano, 30x45 cm, primerno za darilo, prodam. B312- 148 22075 Cisterno za kurilno olje, 3000 I, ovalno, prodam za 45.000 SIT. B 061/715-147_22168 Prodam več m suhih hrastovih drv. B 422-175 22196 U LJUDSKA UNIVERZA ŠKOFJA LOKA izberite svojo pot do znanja VPIS 1995/96 - izobraževanje za pridobitev izobrazbe « osnovna šola za odrasle - 6., 7., 8. razred, kuharski in natakarski pomočnik, pomožni tekstilec, frizer, kuhar, natakar, ekonomsko-komercialni tehnik, poslovni sekretar, računovodja, komericalist, visoka upravna šola - jezikovno izobraŽevanje - angleščina, nemščina, italijanščina, francoščina # strokovno izobraževanje ~ vodenje poslovnih knjig, strojepisje, viličarist, skladiščnik, strojnik TGM - splošno izobraževanje avtogeni trening, striženje las, tečaj šivanja in kuhanja, voditelj čolna LJUDSKA UNIVERZA ŠKOFJA LOKA Podlubnik 1b, 64220 škofja Loka, p.p. 51 telefoni: 620-091, 620-080, 622-764, 621-865 fax: 620-888 PRIDELKI Sadike debelih celoletnih vrtnih £agod, poceni prodam. B 45-532 Prodam droben KROMPIR. B422-192 ali 421-642 22000 Prodam JEDILNI KROMPIR. Arh, Bodešče 2 b, Bled 22041 Oddam JABOLKA za kuhanje žganja. Bajt, Polica 13, Naklo 22093 Prodam 1500 kg JEČMENA. Sp. Brnik 43. B 421-212_22169 Prodam VARAŽDINSKO ZELJE v glavah, primerno za sarme. Žabnica 39 22209 Prodam bel, rumen in rdeč JEDILNI KROMPIR. Podbrezje 158 22288 POSESTI V najem dajemo ogrevano GARAŽO, cena 80 DEM mesečno. DOM NEPREMIČNINE B 242-307 21915 TRAVNIK ob cesti Upnica - Podnart 2443 m2 prodam za 3,5 DEM/m2. B 733-735 22174 V OKOLICI KRANJA, ŠK. LOKE, RADOVLJICE, JESENIC KUPIMO novejše ali starejše hiše potrebne obnove, vikende ter zazidljiva zemljišča. Ocenimo, prodamo in pripravimo pogodbo. APRON D.O.O., B 331-292, 331-366_22195 PRODAMO: v mestnem jedru Kranja prodamo HIŠO ugodna cena. K 3 KERN Kranj.d.o.o.. 221-353 22273 PRODAMO v Šenčurju HIŠO v III, gr. fazi in 500 m2 zemljišča za 125000 DEM. K 3 KERN Kranj, B221-353 PRODAMO starejšo hišo v Zapužah, prodamo dvostanovanjsko hišo v Kranju. K 3 KERN Kranj, 221-353 22275_ PRODAMO: pritlični del hiše v Retečah, gornji del hiše z vrtom v zg. Bitnju. K 3 KERN Kranj.d.o.o., B 221-35 3 22276 PRODAMO v Goricah (pred Golnikom, novejšo hišo dvojček in 1000 m2 sveta, na Drulovki novo vrstno hišo. K 3 KERN Kranj.d.o.o. 221-353 TRIO DUO igra na ohcetih, po želji pridem s frajtonarico spremljati poroko. B731-015 21739 Plesna šola URŠKA na Gorenjskem vpisuje nove člane. B 064/41-581 SILAN GORENJSKE , Promet z nepremičninami, d.o.o. *nni ^^^""^^^O Partizanska ulica 6, 64000 Kranj, NEPREMIČNINE tel.!fax: 064/22 33 76 hm.! VM.it ■ im rrrrn KRANJ - CENTER, 2SS, 76 M2, 90.000 DEM. KRANJ - PLANINA, 1SS, 36 M2, 42.000 DEM. ŠKOFJA LOKA, 2SS, 58 M2, 68.000 DEM. LJUBLJANA - FUŽINE, 2SS S KABINETOM, 63 M2. ŽELEZNIKI, GARSONJERA 24 M2, ADAPTIRANA IN OPREMLJENA. KRVAVEC - KRIŠKA PLANINA, OPREMLJENA APARTMAJA 46 M2 IN 22 M2. lilff-1-lfTf-ll'tH KRANJ - VISOKO, DVOSTANOVANJSKO HIŠO NA PARCELI 750 M2. KRANJ - PREDOSLJE, NOVEJŠO HIŠO Z GOSPODARSKIM POSLOPJEM. KRANJ - HOTEMAŽE, lll.-IV. GR. FAZA, NA PARCELI 600 M2. KRANJ - BLIŽINA CENTRA, DVOSTANOVANJSKO HIŠO Z MANJŠIM LOKALOM. RADOVLJICA, ENONADSTROPNO HIŠO, CENA 170.000 DEM. TRŽIČ - MANJŠO HIŠO NA PARCELI 650 M2. ŠKOFJA LOKA - POSLOVNO STANOVANJSKO HIŠO NA PARCEL11500 M2. HTTlHtM M M T f l.'T H V MEDVODAH PRODAMO ZAZIDLJIVO PARCELO BOO M2. POSLOVNI PROSTORI: V KRANJU ODDAMO 240 M2 POSLOVNIH PROSTOROV ZA VSAKO DEJAVNOST. PRI ŠKOFJI LOKI ODDAMO GOSTINSKI LOKAL 150 M2, S TERASO. GAULOISES BLONDES Koroška cesta 5, Kranj (v hotelu CREINA) Tel.: 064/213-650 POJUTRIŠNJEM, 14.9.: ROČK. VEČER V SOBOTO, 16.9.: LATI NO PARTY S SKUPINO KITMO LOCO Club je odprt ob četrtkih, petkih in sobotah od 22. do 04. ure. 1/2 HIŠE na zlatem polju prodam. B43-097 22004 ŠENČUR - prodamo VRSTNO HIŠO 200 m2, III. gradbena faza, vrt, za 120.000 DEM. B061/125-10-90, 064/714-014 22089 VIKEND prostor oddam, 5000 SIT mesečno, primerno za gostilno. Đ741-76 1 22152 Oddam STAREJŠO HIŠO z malimi popravili za daljšo dobo. B741-761 V centru Kranja prodamo poslovno-stanovanjsko HIŠO in 10 let staro v Dupljah. KOŠNIK, s.p. B332-061 PRODAMO: v Vogljah pri Šenčurju prodamo starejšo pritlično delno podkleteno hišo. K 3 KERN Kranj, d.o.o., B221-353 22279 PRODAMO v Žireh hišo z vrtom, cena je 110.000 DEM. K 3 KERN Kranj, d.o.o., 221-353 22280 V Šutni pri Žabnici prodamo PARCELO 2000 m2, od tega 1400 m2 zazidljivo. K 3 KERN Kranj.d.o.o., 221-353 22285 V Srednji vasi pri Goricah prodamo 2000 m2 zazidljive PARCELE, primerne za vikend. K 3 KERN Kranj, d.o.o , 221-353 22286 VIKEND prodamo vikend brunarico v bližini Lubnega pred Radovljica. K 3 KERN Kranj.d.o.o., 221-353 2228? PRIREDITVE GLASBO za ohceti in razne prireditve vam nudi DUO. B45-292 21649 POSLOVNI STIKI Prodam CERTIFIKAT. B221-172 22071 Ugodno prodajam SVEČE in sprejemam naročila za novoletne koledarje. B332-706 22172 Šivalni stroji vseh vrst na zalogi, Over lock 920 D, Siruba, B - 755, krojilni noži. B 401-458 22190 Najugodnejši krediti brez posrednikov do 4 let. Obresti od 9% dalje. Tel. strošek: 156 SIT/ min. B 090-42-14 22191 POZNANSTVA Želim spoznati prijateljico od 50-60 let za skupno življenje. B213-396 RAZNO PRODAM Prodam 10 m suhih BUKOVIH DRV, cena ugodna. Đ241-728 21986 Prodam KOPALNO KAD, enojno pomivalno korito in gramofon 3 zvočniki. B50-406 22019 Prodam kuppersbusch, peč za kopalnico, hladilnik, posteljo, kavč, pomivalno korito. B681-102 22033 Prodam sedežno garnituro, novo gorsko kolo, otroški italijanski komb. voziček. B58-791 22043 Prodam suha MEŠANA DRVA. B242-788 22163 Prodam STREŠNO OPEKO Rajgelj in BIKCA simentalca, 100 kg. B46- 3 1 6 22165 Prodam OSLICO, termoakumulacijs-ko PEČ, elek. BOJLER in 60 let staro 3-delno OMARO, naravni oreh. B 738-011 22224 Z IGRO DO NAGRAD VSAK TEDEN 20.000 SIT 090 45 09 Cena 58,50 SIT/0.5 min STAN. OPREMA Ugodno prodam SEDEŽNO GARNITURO Triglav. Ravne 12, Tržič 22018 Pdrodam dvojno rostfrei KORITO z odcejalnikom za 7000 SIT. 0310-189 220S6 Prodam dobro dnevno OMARO, mizo ter HLADILNIK Gorenje. 041- 237 22068 Prodam enojno in dvojno posteljo, omaro, kuppersbusch, jedilni kot. 076-669 22079 STORITVE SERVIS in popravilo pralnih strojev. 0714-465 21481 Rolete, žaluzije, lamelne plise zavese v različnih barvah in izvedbah -IZDELUJEMO, MONTIRAMO TER POPRAVLJAMO! Naročila na 0213- 218 21614 Pralni, pomivalni stroj, ŠTEDILNIK popravimo - hitro in strokovno. O331-450 21628 SERVIS gospodinjskih aparatov - če vam zamrzovalna skrinja pušča vodo, pokličite 332-053 21696 VSO VODOVODNO NAPELJAVO vam popravimo ali na novo napeljemo! Kvaliteta - garancija! 0218-427 21701 Izvajamo vsa zidarska in fasaderska dela. 0225-362, po 20. uri 21978 Vsa slikopleskarska dela nudi obrtnik - zimski popust od 15.9.95 do 20.3.96. 059-109_22052 Sprejmem avtoličarska dela s kle-parstvom vašega avtomobila, cena ugodno sprejemljiva. O801 -42822064 Delam vsa gradbena dela s svojim ali vašim materialom, tudi vse vrste fasad. O0609/622-946, Lesce 22091 Za vas bi opravljala vsa administrativna dela, nekaj ur dnevno. O 214- 080 22096 SERVIS ORODJA Iskra, B&D, AEG, BOSCH, MAKITA, ELU HILTI. Naklo, Pivka 20, 047-490 22107 Popravilo hladilne tehnike, gospodinjskih aparatov, elektromotorjev, rotorjev, ročnega orodja. Naklo, Pivka 20, 047-490 22108 Napeljava vodovodnih instalacij in popravila. 0633-382 22114 ŠKODA SERVIS in rezervni deli. 0691-642 22123 Montaža gorilcev, prodaja, servis meritve in avtomatika. ESA, 327-319 22130 RTV SERVIS SINKO! Popravila televizorjev Gorenje na vašem domu. 0331-199 22138 Nudimo vam storitve termične obdelave za orodna jekla in jekla za poboljšanje. Izdelujemo vseh vrst imbus ključev od 1 mm do 32 mm. Tel.: 064/47-215; 47-255 BRAZDA IZ POLJŠICE PRI PODNARTU 6 TEL.: 064/731-615 ODKUPUJEMO SMREKOVO, BUKOVO, JAVOROVO, JESENOVO HLODOVINO IN CELULOZNI LES PO UGODNIH CENAH. OPTIK Martina Škofic Slovenska 24, P.E. Mengeš tel.:061-738-980 TELETEKST Gorenje! Vgranja deko-derja na vašem domu, ugodna cena. 0331-199 22139 Izdelujem pomivalna korita za mlekarne Alfa Laval. Bergantova 17, Medvode 22158 VODOVODNE INSTALACIJE, hitro in kvalitetno ter po konkurenčnih cenah. KOŠNIK, s.p. 0332-061 22159 BOJLERJI - popravila in čiščenje za manjšo porabo, dolgotrajnost in higieno. 0325-815 22187 SATELITSKE ANTENE •f AVTOMATSKI VRTLJIVI SISTEMI ♦ Možnost plačila 2 do U eekov tel.: 064/422-585,421-108 $ SAT TRADE d.o.o. Po žen t k 10 Cerklje STANOVANJA KUPUJEMO IN PRODAJAMO VSE VRSTE NEPREMIČNIN NA GORENJSKEM. DOM NEPREMIČNINE O 242-307 od 9.00 do 12.00. Vsak dan 20731 V Žireh ugodno prodam 3-sobno stanovanje. O 692-538 21988 STANOVANJA PRODAMO: na Jesenicah 2 sobno 88 m2 v pritličju s CK. K 3 KERN Kranj.d.o.o., 221-35 3 22272 VOZILA DELI Prodam vlečno KLJUKO za R 5. O58-423 22044 Štiri ALU PLATIŠČA (rabljena) za FORDA, prodam. 0324-603 22078 Prodam VLEČNO KLJUKO za Z 101. 0725-563 22113 Prodam PRIKOLICO za osebni avto, lesena, dim. 130x160. 0327-323 22128 Ugodno prodam avtomobilsko prikolico nosilnosti do 500 kg, cena po dogovoru. O 824-424 22203 VOZILA PRODAJA, ODKUP rabljenih vozil in prenos lastnišva. 0325-981, 325-659, po 20. uri 9526 Enodnevni nakupovalni izlet na Madžarsko s kombijem. 049-442 Enodnevni nakupovalni izlet V ITALIJO Portogruaro, Palmanova, vsak teden s kombijem. 049-442 20366 R 4 GTL, letnik 1983, prodam za 550 DEM. H rastje 54 21977 Prodam dobro ohranjen GOLF JET-TO, letnik 1986, reg. do 4/96. 0 224- 591 21980 GOLF III. letnik 1993, 5 vrat, bele barve, prevoženih 40.000 km, prodam. 0328-010 21991 Prodam 126 P, letnik 1988. 0881- 718 21992 Prodam PEUGEOT 205 GR, letnik 1986, kovinske barve. 0422-752 22001 Prodam JUGO 1,1 GX, letnik 1988. 050-274 22005 Ugodno prodamo Z 101, letnik 1981, reg. do avgusta 1996. 0872-604 220T>7 Prodam DIANO. letnik 1978, registrirano do avgusta 96. 0714-016 22009 Prodam LADO SAMARO 1300, reg. 6/96, dobro ohranjena. 0714-419 22012_ KADETT 1.2 S COUPE, letnik 1975, metalno moder, prodam. 078-584 YUGO 45 letnik 1988, prodam, registriran do 7/96, cena 2400 DEM. O 401-448 21970 Prodam YUGO 45, letnik 1990, reg. do konca 2/96. O 57-078 21974 28. MEDNARODNI OBRTNI SEJEM ■ MOS W EUSKI SEJEM, 8.-17. SEPTEMBER 95 generalni pokrovitelj JURMES Kupim manjšo garsonjero v Kranju, do 30.000 DEM. O 218-824 20732 Malda družina najame dvo ali tro sobno stanovanje za daljšo dobo, v Kranju. 0 064/401-068 20977 Najamem STANOVANJE v Šk. Loki ali bližnji okolici, neopremljeno ali delno opremljeno. 0272-572 21745 Na Planini III. prodam PRITLIČNO 4-sobno STANOVANJE s samostojnim vhodom, vseljivo takoj. 041-489 21818 APARTMA kompletno opremljen, prodam na Krvavcu - Kriška planina. 0 064/214-872 22100 2 - sobno STANOVANJE v Šk. Loki v pritličju z atrijem prodamo. ŠOFER NEPREMIČNINE, 0064/634-298 22148 V centru prodamo 3 ss, v Lescah 1 ss in 2 ss starejše v Podljubelju. KOŠNIK.s.p., 0332-061 22161 2,5 sobno STANOVANJE v Kranju (ne Planina I., II.) ali Škofji Loki, kupim. 0061/161-11-17, pon.-petek dopoldan 22164 PRODAMO: KRANJ garsonjero 33 m2, 2,5 ss 76 m2, obnovljeno 3 ss 76 m2. ODDAMO: 3 ss nad PODNAR-TOM, 2 ss v ŠENČURJU in na Beldu, vse v hiši. APRON D.O.O., O 331-292, 331-366_22192 KUPIMO STANOVANJA: KRANJ enosobno in enoinpolsobnp na Pl. dvosobno na Pl. III, ali Šorlijevo, dvoinpolsobno Pl. II. ali III, ter v Radovljici in Šk. Loki dvo in trisobno. APRON D.O.O., 0331-292 ali 331-366_22193 STANOVANJA PRODAMO: stanovanje 80 m2 primerno za pisarne in 2 ss 48 m2 v mestnem jedru Kranja. K 3 KERN Kranj.d.o.o., 221-353 22270 STANOVANJA PRODAMO: v Kranju 1,5 sobno 53m2, 2 sobno 63 m2, 65 m2 in 2,5 sobno 68 m2, 3 ss 72 m2, 82m2, 84m2. K3 KERN Kranj.d.o.o., Komenskega 7, 221-353 22271 POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER ZA VOZILA PEUGEOT Prodaja po sistemu staro za novo. Nakup vozil na kredit ali leasing. AVTOMEHANIKA Rajko Kavčič, Milje 45, Visoko pri Kranju tel: 064/43-142 Prodam 126 P, letnik 1985, reg. do 9/ 96. O 76-427_21668 Prodam AX 11, letnik 1991. 0324- 590 21754 Prodam GOLF, letnik 1981. 0 224- 306 21964 Prodam Z 850, letnik 1984, celega ali za dele. O 310-597_21966 Prodam R 4 GTL, letnik 1986, odlično ohranjen, drugi lastnik. O 49-429 21968 FORD 1.3 GHIA, letnik 90. 47000 km, tonirana ele.vodena stekla, cen. zaklepanje. O 633-347 22049 Prodam OPEL VECTRA 1.6 I, letnik 1991m 72000 km. 0224-746 22058 Prodam GOLF JETTA. letnik 1986. za 7800 DEM. Q218-347 22062 AKUMULATORJE za vse vrste avtomobilov, kamionov, traktorjev, nudimo po ZELO UGODNIH CENAH. NUDIMO MOŽNOST PLAČILA NA ČEKE, LASTEN SERVIS, BREZPLAČNA MONTAŽA, dve leti garancije. Predno se odločite za nakup, nas pokličite po O064/324-802. Še priporočamo Agroizbira čirče, 0064/324-802 22081 Prodam R 5 letnik 1987. Partizanska 29 A 22084 Prodam osebni avto TALBOT F HORIZONT 1.300, letnik 1984. O 736-272_22094 101 GTL. letnik I986. ohranjen. Prodam. O 225-392 22101 Ugodno prodamo: R 5 PLUS, letnik 1992, R 5 CAMPUS 5 v, letnik 1992, R 5 CAMPUS, 3 v, letnik 1991, CLO 1,2 RN, letnik 93, CLIO 1,4 RN, letnik 1991, CITROEN ZX 1,4, letnik 1991, LADA SAMARA, letnik 1993. Za vsa vozila možen kredit! ©422-522 22106 Prodam ALFA ROMEO 155 Q 4, klima bele barve. 1995 cm3, 137 KVV. 0714-556 22109 CISTERNE KOVINSKE 1500 L CISTERNE KOVINSKE 2500 L BOJLERJI KOMBINIRANI ELEKT/CENT 80 L BOJLERJI KOMBINIRANI ELEKT/CENT 100 L OLJNI GORILCIS PREDGR/LOP/POKR/DIZA ČRPALKA GRUNTFOS S HOLANDOM COLA REGULATOR VLEKA SAMSON 3/4 COLE EKSPANZIJSKA POSODA 35 L 30.492,00 +20 % PD 41.916.00 +20 %PD 16.998.00 + 10 % PD 18.360.00+ 10 %PD 40.823.00 + 20 % PD 8.990.00 + 10 %PD 4.290.00 + 20% PD 3.296.00 + 20 %PD UGODNO TUDI RADIATORJI, PEČI, VENTILI IN OSTALO BLAGO ZA INSTALACIJE. Brezplačna dostava. Za večje količine popust ali odložena plačila. IKA - KIKA ŽIRI tel. 692-036, 691-555, fax: 691-610 VW PASSAT 2.0 GL. letnik 1995, ugodno prodam. O061/13-222-47 Ugodno prodam R 4 GTL, letnik 1986. Q891-267, zvečer 22112 Prodam Z 128, letnik 1986, cena 2000 DEM. 0874-366 22119 Prodam 126, letnik 1975, vozen za 200 DEM. 0738-824_22124 Prodam FORD ORION 1,6 CLX, 1991, lepo ohranjen. 0311-5OO22126 Prodam VISO OLD CIT. letnik 1992, cena po dogovoru. 0718-453 22134 Prodam BX TE, letnik 1986, 113000 km, reg. do 3/96, dodatna oprema, po dogovoru. 0061/219-574, popoldan 22137 Oddam vrsto za POLOTA. 0273-303, dopoldan Miro 22142 FIESTO 1.1 december 1994. 1000 km. 14.000 DEM, prodam. 0741- 801 22154 Prodam FIAT TEMPRA 1.6 IE, letnik 1995. Zgoša 33/b, Begunje 22157 Prodam GOLFA, letnik 1984 diesel, prevoženih 105000 km, zelo dobro ohranjen, cena po dogovoru. 041- 297_22167 Prodam YUGO 55, letnik 1984, reg. do 5/96. O 632-295_22171 Prodam Z 101, letnik 1989, prvič registriran 1990. O 324-658 22185 Prodam AX 1.1, letnik 12/1990, garažiran. bele barve, 3. vrata, cena 7.800 DEM. 0064/718-016 22189 Hitro vam uredimo avtomobilski kredit za nov ali rabljen avtomobil. Obresti od 9% dalje. Tel. strošek: 156 SIT/min. O 090-42-14 22190 ČE SI ŽELIŠ POGOVORA IN SPROSTITVE, § POKLIČI 090 31-041 NAJ TE ZAJAME VROČA STRAST OGNJA Kl GORI V MENI! U3V O I ZGODBICE Prodam ali menjam MINI MORIŠ. 0421-576, popoldan 2219» Prodam odlično ohranjen TIPO 1.4, letnik 1991, reg. eno leto, prvi lastnik. 0312-255 22200 Prodam FIAT 750, reg. 3/96, cena 500 DEM. 047-627, služba 421-110 22204 Prodam JUGO 45, letnik 1984, solidno ohranjen, cena 1300 DEM- 0312-236 22206 OPEL ASTRA 1,7 diesel karavan, letnik 1991, prodam. 0622-189, po 16. Uri 22208 Prodam FIAT TIPO 1,6, letnik 1988. 049-452 ali 49-531 22210 Prodam R 4, letnik 1983, reg. do junija 96, rdeče barve, 1200 DEM. 0874-170, po 14. uri_222^ Prodam VISO SUPER E, letnik W*2, reg. 5/96, zelo ohranjen. »241-404 22213 Prodam osebni avto R 5 diesel, letnik 1991. 050-100_22220 Prodam FIAT UNO 45 S FIRE. letnik 1986, prva reg. 87, reg. 5/96. cena 5100 dem. 0741-318_222« FORD ESCORD 1,3 motor karoser-ijski deli, zadnje luči, prodam. 0311 198 22233 Ugodno prodam starejši 126 P, vozen. 0422-331, popoldan 22234 Prodam FIAT UNO 60, letnik 1991-O 332-495_2223« Prodam VISO SUPER E, letnik 1982. 0421-351, vsak dan po 17. uri 22237 R 4 GTL, 1986, reg. ohranjen. 2300 DEM. prodam. 0 731-250 22248 Prodam Z 750, po delih. 0631-436 22258 ___ Prodam JUGO 55. letnik 1988/89, lepo ohranjen, reg. januar. Q222-691, popoldan od 15.30 do 18.30 Ugodno prodam FIČOTA, letnik 1980. 081-572 _222M KADETT 1.2 S, letnik 1975. metalno moder, prodam. 078-584 222»? HYUNDAI PONY 1.3 LS. letnik 1990, FORD ESCORT CLX 1.4, letnik 1991 in VW PASSAT CL, letnik dec./89, prodam. 0632-286 2226« PRALNI STROJI, ŠTEDILNIKI, BOJLERJI - popravilo, montaža, čiščenje. 0 325-815 22188 Oglašujem klavirje. 084-201 22262 TAPETNIŠKE STORITVE: izdelava sedežnih garnitur, obnova itd... KVALITETNO. 0861-662 22265 SATELITSKE ANTENE SISTEMI "Amstrad" 199 KANALOV GRAFIKA NA EKRANU <11 JEZIKOV) TV !N RADIJSKI PROGRAMI Z MONTAŽO SAMO 549 DEM OEKODKRJl KARTICE ZA EILMNET« •VRTLJIVI SISTEMI • •OBROČNO P1AĆILO* SAT- VRHOVNIK ftk. Loka, »ODE.ŠIČ 125 IK1..: 0«V4/fi33-425 AVI0 -avdh -alarm -mobitel -SY$ UMS Stružnikova 19, 64208 Šenčur Tel..Fax: 064/4 1 016 AVTO AKUSTIKA AVTO ALARM mobitel pooblaščeni servis za prodajo in montažo Prodam brezhibno, garažirano FLORIDO, cena ugodna. 051-546, popoldan 22024 Prodam VISO 11 RE, letnik 1984, reg. 1/96. 0710-046 22031 Prodam FIAT UNO 60 S, nov tip 90 letnik, prevoženih 47400 km. 0718- 144 22038 Veleblagovnica globus oddelek papirnica Rezulati nagradnega žrebanja pri nakupu šolske opreme in šolskih potrebščin Nagrade dobite na oddelku papirnice šola. 95 Nagrade: 1. nagrada: GORSKO KOLO: BLANKA KOŠIR, STRAHINJ 98, NAKLO 2. nagrada: 1 X IZLET V GARDALAND: LUCIJA VERDNIK, TROJARJEVA 36, KRANJ 3. nagrada: ŠOLSKA TORBA: ANA BLAŽIČ, VOKLO 16A, VOKLO 4. - 8. nagrada: PERESNICA: VALERIJA FIŠER, BEGUNJSKA 6, KRANJ, BARBARA RUPAR, TONČKA DEŽMANA 6, KRANJ, JOŽE SOKLIČ, ČEŠNJICA 1, PODNART, ALENKA PEKLENIK, GOGALOVA 9, KRANJ, PETRA HAF-NAR, SP. DUPLJE 7A, SP. DUPLJE ZAPOSLITVE Dobro plačano redno ali honorarno gglo na terenu. ©51-812 2006O Simpatično dekle za delo v strežbi, *aposlimo. 00609/629-033 ali 45- jffl 21280 DZS redno ali honorarno zaposli več zastopnikov. Honorar ali OD 150.000 ^več. ©331-445, po 15. uri 21471 NK DELAVCE mlajše zaposlim v jggnju. Šifra: PRIUĆITEV 21561 SLAŠČIČARNA in PIZZERIJA ČEBELICA v Kranju išče pomoč v Kuhinji, redno ali honorarno delavko. •325-545 21591 Na področju Gorenjske zaposlimo S6JC zastopnikov za prodajo "DRUMSKE ENCIKLOPEDIJE". Zakaj ne bl poizkusili tudi vi? Z našo pomočjo yam bo uspelo! Slovenska knjiga 061/443-915 21617 Gostilna v Kranju honorarno zaposli Slrr»patično dekle za pomoč v strežbi. 0 332-122 21620 Dober zaslužek! Redna zaposlitev! gabimo še nekaj zastopnikov za Turistični vodnik Slovenije. O 212-260 ali 0609/620-560 21973 'ščete možnost za dodatni zaslužek? Nudimo vam možnost pri prodaji ekskluzivnih artiklov med njimi tudi EKOLOŠKE ČUDEŽNE KRPICE! JJ>715-7Q2 21981 Redno zaposlitev dobi izkušeno gekle v strežbi. B52-055 WM Želiš postati zavarovalni svetovalec? Pokliči 0609/636-295 DANES! 21990 Iščemo PEČARJA, ki bi nam sfugiral °ook v kuhinji. ©45-848 21993 Mlajša upokojenka iščem honorarno gte za 3-4 ure dnevno. ©213-244 'ščem skupino za gradbena dela. Draga 14, Šk. Loka, zvečer 22028 HONORARNO zaposlimo kuharja in natakarja. ©83-878 22042 Honorarno delo dobi PRODAJALKA | prakso v živilski trgovini. ©312-274 22060 J»koj zaposlimo AVTOLIČARJA ali ^vca za priučitev. ©332-303, .i^bek 22061 Kuhar s prakso išče delo v Kranju ali Llubljani ali v tujini. 0221-172 22067 KUHAR s prakso za A la cart išče delo v Avstriji. Italiji. ©221-172 22070 Posebna direktna prodajna enota, ki se ukvarja z zbiranjem naročil za dodatni izboraževalni program nudi REDNO ZAPOSLITEV. Delo poteka od ponedeljka do petka v dopoldanskem času. ©634-064, 56-105, 0609/620-475 22206 GRADBENO PODJETJE v Kranju zaposli redno ali honorarno zidarja, tesarja in gr. delavca ©326-237 po 18. uri 22214 Redno zaposlimo KV in PK ZIDARJE. Stratos d.o.o., Gradbeni inženiring, ©736-435. PO 18. URI 22217_ Iščemo simpatično mlado dekle za delo v strežbi. ©46-878 22235 Vzamem delo na dom. ©44-170 OŠ DR. JANEZA MENCINGERJA BOHINJSKA BISTRICA objavlja prosto delovno mesto ČISTILKE za določen čas. Kandidatke naj pisne vloge pošljejo v 8 dneh od dneva objave oglasa na naslov: Osnovna šola dr. Janeza Mencingerja, Bohinjska Bistrica, Savska ulica, 64248 Boh. Bistrica. Zaposlimo OfP5ET TISKARJA in PRIPRAVNIKA GRAFIČNE 5TROKE MEDIUM Radovljica, tel.: 064/801-065 in 802-146 Redno ali honorarno zaposlimo izkušeno ŠIVILJO ali KROJAČICO. Bolero Oblak, Zasavska c. 60/A, Kranj; tel.: 064/332-377 Trgovina "CMOK". Zasavska c. 1a. Orehek išče PRIPRAVNIKA-CO ali PRODAJALCA-KO s prakso trgovske ali druge ustrezne izobrazbe za delo v živilski trgovini. Ponudbe osebno ali pisno. Iščem zastopnika za prodajo ČU-DEŽNIH KRPIC. ©731-584 22090 Sprejmem delo administratorja, za nekaj ur dnevno. © 214-080 22095 ŠIVILJA sprejme delo na dom. ©871-301 ~„22,i35 Zaposlimo 3 nove sodelavce ali sodelavke. ©57-792_22150 Honorarno zaposlimo TRGOVKO v živilski trgovini. ©329-794 22151 PIZZERIJA RANČ na Podreči, Mavčiče zaposli KV ali PKV NATAKARICO. Informacije osebno vsak dan popoldan, razen ponedeljka! 22173 če ste urejeni in vztrajni vas vabimo k terenskemu delu v okviru dinamične skupine. Povprečni OD 1500 DEM. ©620-067. od 12. - 16. ure JOBB, d.o.o. LJUBLJANA nudi možnost redne ali pogodbene zaposlitve osebam, ki imajo veselje do priprave hrane in stikov z ljudmi. Pogoji: IV. - VII. stopnje izobrazbe, lastni prevoz Informacije: (061)1599-335 (dopoldan) 064 49-015 (popoldan) | RADIO 104.5 a(||\ 105.9 107.3 VJjjjl/ 107.5 OGNJIŠČE 1 tel. 152 II 26 f«. 152 13 62 Utrujena od hude bolezni je omahnila v smrt naša draga mama, stara mama, sestra in teta MARIJA SEKNE roj. BIZJAK Zahvaljujemo se sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so se poklonili njenemu spominu, ji darovali cvetje in sveče in jo spremili na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni Onkološkemu inštitutu v Ljubljani gospodu dr. Zakotniku in njegovemu osebju, gospe dr. Primožič iz Kranja, vsem sosedom, še posebej družini Bajt iz Sr. vasi, sodelavcem Adrie Airways in Aquasave, podjetju Navček za pogrebne storitve, oktetu iz Vogelj in g. župniku za lep pogrebni obred. Vsem iskrena hvala! Žalujoči: sin Borut, hčerki Mira in Erika z družinami ter brat Marjan z družino Voglje, Voklo, Šenčur, Kranj, 7. septembra 1995 ZAHVALA Z nebeško roso in v objemu mavrice smo pospremili na zadnjo pot IVANKO KOKELJ Jejlarjevo mamo z Mlake nad Lušo Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, kolektivu Jelovica iz Škofje Loke in kolektivu LIP Slovenjske Konjice za tolažilne besede, izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Najlepša hvala osebju Zdravstvenega doma Škofja Loka. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, cerkvenemu pevskemu zboru in pevskemu zboru Zadružniki za ganljive žalostinke. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeno zadnjo pot. VSI NJENI Mlaka nad Lušo, 6. septembra 1995 Narodnozabavni kvintet potrebuje PEVKO za resno delo, snemanje, festivali. ©631-746 22250 ŽIVALI Prodam črnobelega TLEIČKA, star 10 dni. © 49-473_21975 Prodam par sibirskih čistokrvnih črno belih HUSKY. Samica ima modre oči. 0 720-037 21975 Oddam 2 meseca stare PSIČKE mešančke. ©48-761 21987 Prodam dve TELIČKI za nadaljno rejo. ©061/823-208 21989 Menjam TELIČKO simentalko, težko 300 kg za bikca. ©733-116 21995 Prodam TELICO simentalko, staro 14 mesecev ©802-023 21997 Oddam 10 tednov stare srednjeveške PSE mešance. ©736-685 21995 Prodam MLADE KANARČKE, nimfe agapornise, skobčevke standard. ©422-415 22003 Pritlikavoi ŠNAVCERKO. staro 10 tednov z rodovnikom, prodam. ©52-338 22021 Prodam enoletne KOKOŠI nad 20 kosov - dostava na dom. ©64-226 22030_ Prodam 5 mesecev staro TELIČKO za rejo. ©76-957 22039 Prodam TELICO simentalko 9 mesecev brejo. Pogačar, Tenetiše 5, Golnik 22046 Prodam KOZE mlekarice. Bergant, ©64-112 22059 Prodam KOZO In KOZLIČKA, bele barve, za 200 DEM. ©686-050 22066 Prodamo 1 KOZLIČKA, starega 2 meseca, brez rog. Zg. Brnik 98, Cerklje 22053 Prodamo PAPIGE nimfe, skobčevke. rozele. barabante, senegalce, alek-sandre in druge po 18. uri. © 422- 169 22099 Kupim BIKCA simentalca, starega 10-14 dni. 0422-601 22102 Enomesečne PIŠČANCE posebne mesnate pasme za dopitanje, prodam. ©217-128_22104 KOKERŠPANJELE z rodovnikom, odličnih staršev (CHJ, SLD, CACIB, CAC), cepljene, prodam. 0880-107 KAMNOSEŠTVO Kašpar, Na Kalu 16, NAKLO, tel.: 47-875,47-286 IZDELAVA NAGROBNIH SPOMENIKOV, NAPISOV IN OKENSKIH POLIC Prodam KRAVO po teletu in bikca 150 kg. Urbane Blaž, Podbrezje 233. Prodam TELICO brejo 8 mesecev. ©682-572 22117 ŠKOTSKI OVČAR - mladiči naprodaj, vrhunske vzreje. ©217-07222120 ŽREBIČKO NORIK. staro šest mesecev, pašno, črne barve, prodam. ©57-721 22121 Oddamo mladega črno belega MUCKA. ©41-650, po 15. uri 22136 Prodam TELIČKO simentalko 14 dni staro. ©880-116 22140 Prodam KRAVO pred telitvijo. Korošec, Kovor 78, Tržič 22141 Prodam BIKCA simentalca, starega 6 tednov. ©880-138 22143 Prodam KOZO, staro dve leti. S 730-695 22170 Prodam TELETA za rejo. ©311-797 22175_ Prodam BIKCA simentalca, težkega okrog 100 kg. ©51-287 22179 Prodam dva PRAŠIČA za zakol ali nadaljno rejo. ©51-047 22216 Ugodno prodam in pripeljem na dom različno težke PRAŠIČE. ©46-589 22218 Prodam 9 mesecev drugič brejo KRAVO. ©730-049 22219 Prodam NEMŠKO OVČARKO, staro 2 meseca z rodovnikom. ©217-770 22221 Prodam TELETA simentalca bikca, težkega 120 kg. ©421-464 22232 SLOVAŠKE ČUVAČE. bele, dolgodlake pse, dobre čuvaje, z rodovnikom, odličnih staršev, mladiče, ugodno prodam. ©882-030 22242 Prodam TELIČKO simentalca 110 kg. ©697-040 22249 Prodam BIKCA simentalca za rejo. 066-301 22259 Prodam KRAVO črno s teletom. ©82-132 22260 OSMRTNICA Spomin na mamo komu ni drag, komu ni svet. Umrje mama vsem prerano, naj tudi sto doiije let. Vsem prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da bolezni, mnogo prezgodaj zapustila naša draga mama nas je po hudi, kratkotrajni , stara mama in sestra ZORISLAVA KERN roj. JEREB Od drage pokojnice se bomo poslovili danes, v torek, 12. septembra 1995, ob 16. uri na ljubljanskih Žalah. Na dan pogreba bo ležala v 10. mrliški vežici. VSI NJENI Ljubljana, Kranj, Kresnice, Koper » ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi dragega očeta, starega očeta, brata in strica ANTONA SEDEJA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam izrekli sožalje, mu darovali cvetje in sveče, ga spremili na njegovi zadnji poti ali drugače počastili njegov spomin. Posebej se zahvaljujemo pevcem za zapete žalostinke in Zvezi borcev Struževo. Sin Jani v imenu sorodstva ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega ata, moža, starega ata, brata, svaka, strica JANEZA VALANTA p.d. Pocarjevega ata iz Bodešč pri Bledu se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem za tolažilne besede, za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala gospodu župniku za pogrebni obred, pevcem za zapete žalostinke, ZZB Ribno in gasilcem GD Ribno za lepe poslovilne besede. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI! Bodešče, 31. avgusta 1995 Zaplet zaradi črne gradnje v Cerkljah Čebulj zaustavil rušenje provizorija Inšpektor za prostor zahteva odstranitev provizorija pri bloku v Cerkljah, župan pa bo skušal zagotoviti legalizacijo. Cerklje, 11. septembra -Potem ko je Tatjana Kočar, ki živi v pritličnem stanovanju v bloku na Cesti v Polico 11 s provizorijem povečala in hkrati izboljšala funkcionalnost stanovanja, si je nakopala težave, ker je "izboljšavo" naredila "na črno". Po dveh letih od izgradnje pa je včeraj inšpektor za prostor Jože Kočevar, ker so se iztekli vsi roki in možnosti za odložitev ukre- pa za prisilno odstranitev, zahteval takojšnjo porušenje objekta. Ekipa šestih delavcev iz Gradbinca ob navzočnosti policistov je ob 10. uri čakala na odločitev inšpektorja, ki mu je Tatjana Kočar razlagala, da si dovoljenja ni mogla pridobiti, ker sta stanovanje in zemljišče zdaj last nove občine Cerklje, prej pa občine Kranj in še prej (menda) Iskre. Za odložitev rušenja se je pred blokom dopoldne zavzemal tudi župan občine Cerklje Franc Čebulj, ki je poudaril, da občina, kot lastnik stanovanja oziroma objekta in zemljišča sploh ni bila o zadevi obveščena. Medtem ko je inšpektor ob razlagi, da je postopek končan, da so vse pritožbene in druge možnosti končane, dopustil le možnost, da se Kočarjeva takoj sama loti podiranja (namesto Gradbinčeve ekipe), je župan odšel na občino, da preveri možnost za odložitev. Kočarjeva je ta čas, ker inšpektor ni ugodil njeni prošnji za odlog, pristala, da bo sama podrla provizorij do torka (danes) do 10. ure, inšpektor pa bo preveril, če je objekt odstranjen. Župan pa je potem pri zakonodajalcu oziroma sestavljalcu zakona dobil razlago, da bi občina morala biti udeležena v celotnem postopku kot stranka. Zato je župan Čebulj Kočarjevi, ko so in-šepktor, policisti in Gradbinče-vi delavci že odšli, rekel, naj s podiranjem provizorija preneha, da bo v 48 urah preveril vse pravne in druge okoliščine sporne zadeve. Poudaril pa je tudi, da bo skušal doseči legalizacijo na črno zgrajenega provizorija, saj sedanji objekt na primer stanovalcev v sosednjem stanovanju ne moti. • A. Žalar NAPREDEK Kočarjeva bi danes (torek) do 10. ure morala sama podreti provizorij. Župan pa je, ko je dobil razlago, da bi občina morala biti stranka v postopku, naročil, naj Kočarjeva s podiranjem preneha. Avtobusi ne prek Ljubelja Ljubelj, 12. septembra - Avstrijski varnostni organi so sporočili, da bo do 9. oktobra prepovedana vožnja na avstrijski strani mejnega prehoda Ljubelj tudi za avtobuse. Razlog za prepoved je popravilo ceste. ♦ H. J. ŽENSKO KRILO 2900 su Toča "pobelila" Bled in okolico - Muhasto vreme, ki je konec tedna prekrižalo načrte marsikatere prireditve v naravi, je v soboto popoldne v obup in celo paniko spravilo prebivalce Bleda. Malce po 16. uri popoldne je namreč z neba začela leteti debela toča, ki je v nekaj minutah pobelila še malo prej s soncem obsijan Bled Pred njo so se morali skrivati domačini in turisti, najbolj pa so se je prestrašili veslači na jezeru, ki so tekmovali na svetovnem veteranskem prvenstvu. Toča je uničila tudi del pridelka na vrtovih in poljih, nekaj škode pa je bilo tudi na avtomobilih in čolnih. • Foto: V. Stanovnik G.G. BLAGOVNICA VELE DOMŽALE BUTAN PLIN po Verovškova 70 Ljubljana Račun št.: 041467 Vsebina Količina Cena z PD Vrednost vzdrževanje 1 kos 202,96 SIT 202,96 SIT jeklenk 5 kg 10 kg PD je vraćunan v ceno po tarifi 1 za storitve (5%) Datum: Navodilo za zviševanje cen Ker slovenska država ne dovoli povišanja cene gospodinjskega plina, je Butan plin, p.o., Ljubljana s 1. septembrom uvedel zanimivo novost, ki bi jo lahko poimenovali tudi kot "navodilo za zviševanje cen". Kupci jeklenk namreč od tega dne dalje plačujejo poleg plina še prispevek za vzdrževanje jeklenk, ki znaša za 5- oz. 10-kilogramsko jeklenko skupaj s prometnim davkom 202,96 tolarja ali zaokroženo 203 tolarje. Kupci plina smo nad "pogruntavščino" vzhičeni. Nič več ne bomo dobivali obtolčenih, odrgnjenih ali kako drugače poškodovanih jeklenk, ampak lične, brez najmanjše praskice, morda na nekaterih mestih tudi pozlačene... Da o tehnični neoporečnosti sploh ne govorimo! In ker je na zadnji strani računa tudi navodilo za varno uporabe jeklenke, je pričakovati, da bo v prihodnje tudi manj nesreč s plinom. Teden, kakršnih bi si želeli več Kranj, 12. septembra - Minuli teden je bil po številu prometnih nesreč bržkone najvarnejši v tem letu. Samo v treh nesrečah so bili lažje ranjeni trije, med njimi dva mladolet nika - povzročitelja in otrok, ki je bil udeležen kot potnik v vozilu. K takšni ugodni tedenski bilanci je verjetno pomagal tudi poostren policijski nadzor prometa. Policisti so namreč v prvem tednu šolskega pouka še posebej budno bedeli nad obnašanjem voznikov in pešcev. Zelo delavna sta bila tudi oba merilca hitrosti. Prvi, vgrajen v službeno vozilo, je bil na gorenjskih cestah 80 ur, in to na 68 različnih mestih, od tega na šestnajstih v bližini šol. Ujel je 396 voznikov, ki so prekoračili dovoljene hitrosti za več kot deset kilometrov na uro. Osem najhitrejših bodo policisti predlagali v postopek sodnikom za prekrške, od 240 so takoj izterjali denarne kazni, 128 so izročili plačilne naloge, enajst vozni- Drugi policijski pohod razuma, volje in moči Sodeluje osem ekip Bled, 12. septembra • Tukajšnje policijsko športno društvo je prireditelj dvodnevnega Pohoda razuma, volje in moči '95, ki se ga tokrat udeležuje osem ekip iz gorenjskih policijskih enot (razen iz Škofje Loke in Kranjske Gore) s po štirimi člani. Ime pohoda, ki ima namen postati tradicionalen, povsem ustreza vsebini. Včeraj, to je prvi dan, so se tekmovalci merili v veslanju po Blejskem jezeru, streljanju, psihofizičnih zmogljivostih, skoku v daljavo, spuščanju z mostu v Savo, raftingu, plezanju na most, teku v popolni opremi na Talež, kjer so tekmovali še v različnih spretnostih, nato pa z gorskimi kolesi __kolesarili do Rovtarice ter *c na koncu spustili do tabora v Stari Fužini. Nič manj naporen ne bo današnji dan. Tekmovali bodo v gorskem teku, orientaciji, dajanju prve pomoči, se povzpeli do Sedmerih jezer in na Komno, spustili v Savico, tekli do Ukanca ter pohod sklenili s kanuji prek Bohinjskega jezera pri cerkvi sv. Janeza predvidoma okrog štirih popoldne. • H. J. kov pa so opozorili. Ročni laserski radar, ki lovi predvsem ekstremiste, je v skoraj 46 urah ujel 234 dirkačev. Rekorder minulega tedna je voznik, ki je po hitri cesti proti Torovemu kljub omejitvi 120 kilometrov na uro drvel 197 kilometrov, še nevarnejši potencialni (samo)morilec pa je voznik, ki je po izteku avtomobilske ceste pri Vrbi, kjer je hitrost omejena na 60 kilometrov na uro, vozi 1168 kilometrov. • H. J. Šenčur, 8. septembra - Stara zgodba iz Mačkovega naselja v Šenčurju, kjer se fekalije iz kanalizacije razlijejo po ulici ob vsakem večjem neurju, se je ponovita tudi med petkovim deževjem. Ni še minil mesec dni, ko so morali domači gasilci že drugič to poletje črpati meteorno vodo in odplake iz kleti hiše na koncu ulice, podobne težave pa so reševali sami v eni od hiš na Pipanovi ulici. Gre za novo naselje, v katerem Je tako komunalno urejanje kot gradnjo vodila Stanovanjska zadruga Kranj. Po njenem naročilu so izvedli tudi asfaltiranje cest v naselju, ob katerem so kljub opozorilom domačinov speljali meteorno vodo kar v kanalizacijsko omrežje. Sedaj, ko so hiše že povečini naseljene, pa nihče noče prevzeti odgovornosti za slabo izvedena dela. • S. Saje Sedel v odprt avto in se odpeljal Škofja Loka, 12. septembra - V petek, nekaj po sedmi zvečer, je lastnik zastavinega juga 45 na fiarkirišču pred gostinskim okalom Sonček v Stari Loki pustil avto in v njem kontaktne ključe. Neznanec je pograbil priložnost, sedel v odprt avto in se odpeljal. Naslednje popoldne so avto našli v gozdu v Plevni. Očitno se je za zdaj še neznani tat z njim podal samo na "poskusno" vožnjo. • H. J. Iz vrtca izginil računalnik Kranj, 12. septembra - V petek med pol deseto in pol enajsto zvečer je za zdaj še neznani storilec vlomil v kranjski vrtec Janina. V vrtec je prišel skozi strešno okno, vstopil najprej v kuhinjo, od tam pa se je potem razgledal Še po drugih prostorih. Iz vrtca je odnesel računalnik, vreden približno 200 tisoč tolarjev. ♦ H. J. RSDiO STEREO DANES OB 20. URI NA VALOVIH RADIA KRANJ HI - Fl ODDAJA ■»O I»OL\ ZVOK WSDTO