Ce hočemo uspeti — moramo napeti vse moči Spremembe gospodarskega načrta 1973 Ko smo v decembru 1972 sprejemali gospodarski načrt za leto 1973 je bil le-ta sprejet s pripombo, da bo poslovanje v tem letu izpostavljeno vrsti negativnih vplivov, tako posledic svetovne monetarne krize, kakor tudi določenih neugodnih posledic ukrepov za stabilizacijo našega gospodarstva. Ce primerjamo poslovne rezultate, dosežene v preteklem letu s prvotnim gospodarskim načrtom za leto 1973, zasledimo manjši ostanek dohodka za 15 °/o oz. 10,7 milijona dinarjev. Pri tem pa moramo omeniti, da smo planirali za leto 1973 celotni dohodek v višini 635,422 tisoč din, kar je v primerjavi z dejansko doseženim v letu 1972 za 10 % več. Torej smo ob 10 odst. povečanju celotnega dohodka planirali 15 % manj ostanka dohodka, kar je odraz, da smo v planu upoštevali že takrat znane faktorje, ki negativno vplivajo na gospodarjenje našega podjetja. številne spremembe na svetovnem monetarnem trgu, katerih posledica je devalvacija dinarja, re- valvacija nekaterih konvertibilnih valut; skokovito povečanje svetovnih cen za nekatere vrste reprodukcijskega materiala, ki ga doma ne proizvajamo (naravni kavčuk, bombaž-tekstil), so neposredno oziroma posredno dodatno vplivale na povečanje cen repromateriala in s tem seveda analogno zmanjšanje akumulacije, predvidene po prvotnem gospodarskem načrtu za leto 1973. Podjetje je ažurno spremljalo vse učinke gospodarskih gibanj, ki vplivajo na naše poslovanje in je prvo oceno negativnih učinkov posredovalo v mesecu marcu odboru za program in razvoj podjetja oz. strokovnemu kolegiju skupno z akcijskim programom za ublažitev negativnih posledic devalvacije. Na 2. redni seji odbora ter na strokovnem kolegiju je bil sprejet akcijski program, katerega morajo konkretizirati posamezne TOZD ter ga je potrebno vključiti v rebalans gospodarskega načrta za leto 1973. V letu 1973 ima podjetje doslej največji obseg investicijske izgradnje. Večina projektov so samoupravni organi že potrdili in so v realizaciji, o nekaterih projektih manjšega obsega in pomena pa ste bili obveščeni v informatorju številka 25. Ker je obseg prostih sredstev za investicije neposredno povezan z obsegom obratnih sredstev, moramo obratna sredstva ob tekočem planu investicij zadržati na nivoju letošnjega leta. V kolikor bi se obseg obratnih sredstev v globalu povečal, bi bil avtomatično ogrožen plan investiejske izgradnje. Poleg obsega obratnih sredstev pa je treba na osnovi zakonskih predpisov iz leta 1972 zagotavljati tudi ustrezno strukturo, in sicer: — pokrivati 60 % obratnih sredstev z lastnimi sredstvi in dolgoročnimi srediti, — pokrivati zaloge z lastnimi sredstvi in krediti. Realizacija plana investicij in plana obratnih sredstev zahteva maksimalne napore ter je pogoje- na z realizacijo vseh elementov gospodarskega načrta. Vsako odstopanje pomeni zmanjšanje potrebnih sredstev ter s tem onemogočanje nadaljne investicijeske izgradnje. Z oziroma na nepokrito razliko, ki je razvidna iz plana poslovnega uspeha za podjetje kot celoto v znesku 21,6 milijonov din, bodo te dni delovne skupine in delavski sveti razpravljali o naslednjih predlogih ter sprejeli ustrezne sklepe. 1. Sprejme se akcijski program in zadolži odgovorne nosilce (OE, strokovne službe in posameznike), da v čim krajšem roku realizirajo delovne naloge. 2. Zadolžuje se vodstvo TOZD s strokovnimi oddelki in skupne strokovne službe, da poročajo o učinkih izvrševanja sprejetega akcijskega programa mesečno gospodarskim odborom oziroma redno tromesečno delavskim svetom TOZD. 3. Nabavna služba je dolžna, da v 30. dneh skupaj s poslovnim združenjem prouči in pripravi predlog zahtevka za znižanje carinskih stopenj za uvozni material in opremo. 4. Prodajne službe TOZD In marketing so dolžne pripraviti predlog za vskladitev prodajnih cen naših izdelkov s pariteto uvoznih cen teh izdelkov. 5. Potrdita se predloga sklepov o planu investicij, glede izvajanja plana investicij ter vsklajenosti črpanja teh sredstev s stanjem lik-vidnosit podjetja. 6. Sprejmejo se spremembe in dopolnitve gospodarskega načrta za leto 1973, in sicer: I. plan poslovnega uspeha, II. plan financiranja investicijske dejavnosti, III. plan financiranja socialne dejavnosti. Opomba: Obširno in podrobno informacio o spremembah in dopolnitvah gospoadrskega načrta za leto 1973 smo objavili v Informatorju št. 26. Po informacijah FRS .♦a**********-**********-***-***********-*-**- »***************************************>*****************************-*****)£. Čestitamo vam k prazniku dela 1. maju Družbeno politične organizacije in organi upravljanja TOZD in podjetja * ★ * * ★ ★ * * ★ £ ★ * £ £ £ £ **************** ******i***************************.'*********************************6*********************************a Pravilno delo z arhivom - prihranek Gospodarno delo v tovarni temelji lahko tudi na znižanju stroškov pisarniškega poslovanja. Ekonomičnost poslovanja je v osnovi odvisna od dveh pogojev: prvi je objektivni pogoj ali tudi sredstva za pisarniško poslovanje. Tu je upoštevan ustrezni, sodobni tehnični pisarniški inventar, pisalni stroji, računski stroji, stroji za razmnoževanje, diktafoni, magnetofoni ipd. Drugi pogoj pa je »subjektivni pogoj« pisarniškega poslovanja, ki se nanaša na usposobljenega in kvalificiranega delavca z ustrezno strokovno izobrazbo, ki zna vsa ta sredstva pravilno izkoristiti in pri delu uporabiti tudi nove, bolj ekonomične prijeme. Govoriti o tem, koliko bi prihranili, če je izpolnjen drugi pogoj, je zelo težko. Pojavljajo pa se težnje po novi, sodobni opremi in tudi po kvalificiranih delavcih kar že in bo v bodoče dalo še boljše rezultate poslovanja. V našem podjetju, to moram priznati, je pisarniško poslovanje »po domače«. Kaj to pomeni? Marsikdaj delavci iščejo spise, akte, fascikle, podatke. Kaj taka časovna zamuda v oddelku, kjer je vse vezano na hitro delo, pomeni v finančnem pogledu, si lahko predstavljamo. Rešitev je le v enem: kar je važno za preglednost določenega gradiva, mora biti napisano in odloženo na ustreznem mestu, ne pa da je odvisno od »dobrega spomina« delavca v pisarni, ki lahko vsak čas zboli, gre na dopust, ali zapusti službo itd. Pisarniško poslovanje mora biti torej tako, da lahko vsak čas prevzame delo drug kvalificiran delavec in potrebuje le informacijo o tem, kje se določeno gradivo nahaja. Izrednega pomena je pri tem pregled nad celotnim gradivom, ki v podjetju nastaja, ki je zbran v rokovniku arhiva in registrature in vsebuje tudi podatke o rokih hranjenja posameznih vrst gradiva. Rokovnik mora biti urejen tako, da se s pomočjo klasifikacijskih znakov točno določi mesto gradiva v kateremkoli delu podjetja. Ravnanje z urejenim gradivom prihrani ogromno časa, kaj pa čas pomeni v sodobnem poslovanju, pa je vsakemu jasno (glej približen račun na koncu sestavka). Izdelava rokovnika je zahtevno delo in terja veliko časa, ko pa je enkrat urejen, ni potrebno nič drugega kot dopolnjevati ga. V veliko pomoč so seveda tudi strokovni nasveti delavcev, ki s takim gradivom delajo, v dosedanjem sodelovanju arhiva s strokovnjaki pa še nj nobenih premikov in trmasto se držimo načela, če smo tako delali do sedaj, bo šlo pa še vnaprej tako. Naj pomen arhiva v tovarni prikažem skozi številke, ki bodo verjetno za marsikoga bolj jasne in dostopne. Vso seveda v zvezi z racionalizacijo in večjo ekonomičnostjo s »papirji« v pisarnih. Osiiova za shranjevanje vseh vrst dokumentov so registratorji. Teh je v vseh pisarnah največ. Vsako leto potrebujemo 2000 novih registratorjev, kar stane vsaj 14000 din. Pri ponovni uporabi že rabljenih registratorjev, ki jih je izločanjem nepotrebnega gradiva v uničenje ali oddajo v republiški arhiv prihranili mnogo prostora v pisarnah. To je možno le z urejenim organizacijskim predpisom o arhiviranju in rokovnikom o hranjenju in urejanju arhivskega in registratorskega gradiva. Tudi z delom v arhivu, opremljenem z registratorji z napisi, lahko delavcem v pisarnah prihranimo mnogo časa, arhivski in registra-turni material pa s tem tekoče urejen. Problem pri prehajanju gradiva iz pisarn ali priročnih arhivov v arhiv tovarne tako odpadejo. Ce dela v tovarni 500 delavcev z dokumentacijo 267 delovnih dni po poprečno 4 ure dnevno, in se z urejenim pisarniškim poslovanjem prihrani le 10 % časa, pomeni to prihranek blizu 60 starih mi- Savski folkloristi na enem od mnogih nastopov. V prihodnjih dneh lijonov dinarjev. bodo gostovali pri koroških Slovencih in izvedli tri celovečerne Rato Mladenovič nastope. Delo folklorne skupine po povratku iz Francije vsako leto vsaj še 3000, prihranimo 21.000 din. Torej s pravilnim kroženjem dokumentacije po re-gistratorjih med pisarnami in arhivom bi v enem letu lahko prihranili nekaj več kot 30.000 din. Če bi ta sredstva namensko usmerili, bi bila v podjetju marsikatera pisarna, v nekaj letih pa večina, veliko bolj moderno opremljena. Oprema pisarne seveda ni tako zelo poceni. S pravilnim kroženjem dokumentacije bi lahko tudi pri tem prihranili. Prostor je v našem podjetju še vedno velik problem, zato je v tem trenutku samo ena rešitev: povečanje dosedanjih prostorov. Pri nas namreč vlada prepričanje, da je dokument za delavca izgubljen, čim zapusti priročni arhiv. To je pri pravilnem načinu arhiviranja in urejenosti dokumentacije nemogoče. Vendar zaradi zastarelega prepričanja ostaja mnogo gradiva v pisarnah, kjer je komaj prostora za normalno delo, ne pa še za najrazličnejše omare, polne papirja. Dokument mora biti v posebej določenih prostorih t. j. v arhivu. Mnogo omar, polic, in ne vem česa še, odvzema delovni prostor delavcem. Prepričan sem, da bi v primernih prostorih za shranjevanje dokumentacije in s pravočasnim Veliko je bilo napisanega o uspehih naše skupine s turneje po Franciji. Danes pa bi skušal prikazati delo skupine od takrat do danes in nekaj iz programa v letošnji sezoni, ki je pred nami. Za naše vestno delo smo dobili mnoge pohvale in priznanja kritikov, kar je še vspodbudneje vplivalo na nas in naše delo. Že po kratkem počitku smo pričeli z rednimi vajami. Vsak član skupine se je zavedal, da moramo obdržati kvaliteto ali pa jo celo izboljšati. Poleg vsega tega pa smo se odločili, da popestrimo program z postavitvijo spleta plesov iz Prekmurja. Načrti in hotenja niso bila majhna, vsi pa trdno prepričani, da to lahko dosežemo le z vestnim in trdim delom. Prve vaje so potekale po zastavljenih načrtih, ki pa niso trajale dolgo. Boleče se je med nas vrinila vest, da je zbolel vodja naše skupine Andrej Košič. Nekateri so obupali in mislili, da je konec, da ni več mogoče nadaljevati in izpolniti vseh zastavljenih načrtov. Resnično, skupina se je znašla v manjši krizi, Kmalu smo se z nekaj člani dogovorili, da moramo skupino obdržati in nadaljevati delo, ker le na ta način lahko upravičimo sredstva, ki nam jih je dodelil kolektiv. To nam je uspelo in že malo kasneje je bil sklican občni zbor skupine, kjer smo se od prvega do zadnjega člana ponovno odločili, da delo steče naprej. Še vedno bolan Andrej je Tudi Savčani na Stolu! Verjetno vam je še v spominu, dragi bralci, spominski pohod slovenskih planincev na Stol 25. februarja letos. Tega pohoda smo se, kot vsako leto, tudi letos udeležili planinci naše sekcije. Ni nas bilo veliko, vendar smo pogumno vzeli pot pod noge v mrzlem nedeljskem jutru. Nekaj časa nas je spremljal ognjemet z vrha Stola, potem pa veter, ki se je stopnjeval, čim bolj smo se bližali vrhu. Vendar to ni motilo dobre volje in želje, povzpeti se na vrh in na ta način počastiti spomin na junaške borce, ki so se 20. 2. 1942 leta na Stolu borili z nadštevilnim sovražnikom. Ta borba jeseniške Cankarjeve čete, v kateri je padel partizan Jože Koder, je bila po- v tem trenutku odigral svojo vlogo. Svoje strokovne izkušnje je prenesel na svojega namestnika Tonija Horvata, skupini pa vlil veliko morale. Delo je začelo potekati normalno. Za nami je šest mesecev in moram reči, da smo naredili veliko. Pomurski plesi so skoraj pripravljeni za nastop. Manjka nam le še nekaj delov noš. Prejšnji program šestih različnih spletov pa smo dobro utrdili. Tudi mlajša skupina ni razočarala, saj danes obvlada že tri splete plesov. Lahko bi naredila še več, če bi imela na voljo večje število plesalcev in plesalk, kar omogoča bolj organizirano delo in hitrejše napredovanje. Kljub težavam, ki smo jih morali premostiti, pa lahko rečem, da smo se uspeli pripraviti za letošnjo novo sezono, čaka nas pre- cej nastopov doma in na tujem. Omenil bi le tiste, za katere smo že podpisali pogodbe. Vsakotedenski nastopi v Kranju za angleške turiste, v festivalni dvorani na Bledu pa imamo dva celovečerna nastopa. Upamo, da se bomo v tem letu srečali še s prebivalci mesta Borovo. V sosednjo Avstrijo so nas povabili koroški Slovenci, kjer se bomo zadržali tri dni dn izvedli tri celovečerne prireditve. Meseca julija bomo gosti mesta Amberg v Nemčiji, Sedaj pa potekajo pogor vori s folklorno skupino v Budimpešti o morebitni izmenjavi. Upam, da so vam kratki izvlečki iz našega dela predstavili skupino, ki predstavlja našo tovarno in kulturne vrednote našega naroda doma in na tujem. Zvone Gantar Iz pravnega oddelka Skupina savskih planincev vod, da se vsako leto organizira ta spominski pohod. Nemci so po končanem spopadu, v katerem so doživeli neuspeh, požgali Prešernovo kočo, ki pa so jo ob dvajseti obletnici osvoboditve domovine obnovili in jo, kot piše na spominski plošči, »poklanjamo nekdanjim buditeljem planinstva in slovenstva, padlim borcem v spomin in prihodnjim rodovom v srečo«. Prva koča je bila zgrajena 31. julija 1910 in je dobila ime po dr. Prešernu, tako kot ga ima še danes. Ta dogodek je bil velikega pomena za naš narod in za razvoj našega planinstva, saj se je v teh časih tudi v naših gorah širil nemški vpliv. In prav v teh najtežjih trenutkih ogroženosti našega naroda so bili organizirani slovenski planinci med tistimi, ki so vzgajali med ljudstvom ljubezen do domovine. In prav te koče, ki so rasle po naših gorah, so kljubovale nemškim kočam in ponemčevanju. Upam in želim, da bomo Savčani naslednje leto še v večjem številu stopili v gaz in na ta način počastili spomin na padlega partizana Kodra, kot tudi na vse preživele borce. Pravni oddelek je vložil v letošnjem letu do 20. 3. 1973 270 mandatnih tožb in z njimi iztoževal ostanke dolgov naših kupecv iz poslovnega leta 1972 v višini 4.929.094 din, za kar je založil znesek 68.910,60 din za sodne takse. Na navedeno število tožb so sodišča izdala plačilne naloge, zoper katere so tožene stranke ugovarjale do 20. 3. 1973 v 47 primerih in dne 20. 3. 1973 je še 31 ugovorov v pravdnem postopku v vrednosti 240.272,40 din. Na podlagi pravnomočnih plačilnih nalogov smo vložili 125 izvršilnih predlogov v višini 1,055.068,60 din, za kar smo založili 19.195,20 din za sodne takse. V letošnjem letu nas je tožilo 12 podjetij s tožbenimi zahtevki 63.674,00 din. Iz poslovnega leta 1972 je ostalo še pet primerov v pravdnem postopku v vtoževani višini 251.890,00 din. V poravnalnem postopku so še: 5 primerov iz naslova posojilnih pogodb v višini 76.218,80 din, 1 primer premoženjsko pravnega zahtevka v višini 17.490,00 din in 11 primerov iz naslova štipendij v vi-šni 22.697,80 din. Pravni oddelek je v letošnjem letu ugotovil do 20. 3. 1973, da je po sklepih pristojnih okrožnih gospodarskih sodišč 21 podjetij v prisilni poravnavi in 74 podjetij v stečajnih postopkih. 280 podjetij izkazuje po zaključnem računu zgubo, imajo blokirane tekoče račune in predlagajo svojim upnikom, da jih pod določenimi pogoji sanirajo. Anton Blaj Tega niste vedeli — V letu 1972 je bilo starostno upokojenih 25 delavcev in 11 delavk, invalidno upokojenih pa 5 delavcev in 6 delavk; — Na lastno željo je bilo premeščenih z enega na drugo delovno mesto 215 zaposlenih; po službeni potrebi 185, zaradi zdravstvenih razlogov pa 55 delavcev, — Obratna ambulanta je pregledala 584 kandidatov, za sprejem na delo, od tega 461 moških in 123 žensk; — Obratna ambulanta je registrirala 856 obolenj dihal, 215 bolezni prebavil in jeter, 236 obolenj kosti in gibal, 131 obolenj kože in podkožja, 73 obolenj ust in zobovja, 81 obolenj čutil, 157 obolenj živčnih bolezni in duševnih motenj, 76 obolenj ledvic in mokril. 12 obolenj novotvorb, 146 obolenj raznih drugih bolezni, 640 primerov bolnih svojcev, 178 poškodb pri delu, 392 poškodb izven dela. Lani je bilo v Savi 68 porodnic, v lanskem letu je bilo 127 Savčanov v bolnici, pri specialistih pa 1186. — Obratna ambulanta je planirala za leto 1973 1105 preventivnih pregledov naših delavcev. Vodstvo Zavoda za letovanje Kranj, s katerim naše podjetje sodeluje že nekaj let, je zaprosilo za finančno pomoč za ureditev razmer v letovišču na otoku S ten jaku, kjer letujejo vsako leto zdravstveno ogroženi otroci iz kranjske občine. Prošnjo so obravnavali kadrovski odbori TOZD in odobrili skupno 25.000 din finančne pomoči. Posojila za gradnjo stanovanj V gospodarskem načrtu je za letošnje leto namenjeno za do- šem podjetju. delitev posojil individualnim graditeljem dva milijona N din sredstev, to je 160.000 din več kot lani. Ker je v 32. členu samoupravnega sporazuma o združitvi TOZD določeno, da se Zaradi velikega števila prošenj in omejenih finančnih sredstev se je komisija odločila, da na na nivoju podjetja oblikuje združeni kreditni sklad za sta- osnovi ocenjenih stanovanjskih novanjsko izgradnjo ,v katerega namensko vlagajo sredstva iz sklada slkupne porabe vsi trije TOZD, je komisija vse prosilce za posojila obravnavala po enotnih kriterijih, ki so določeni v pravilniku o delitvi sredstev sklada skupne porabe. Člani kolektiva so bili v začetku meseca marca obveščeni o razpisu posojila za individualno gradnjo in adaptacije z »Informatorjem«, v katerem so bili navedeni tudi pogoji, ki jih mora delavec izpolnjevati, da lahko vloži prošnjo za posojilo. razmer in drugih pogojev, ki so določeni v kriterijih, izdela predlog po naslednjem prioritetnem redu: 1. Posojilo se dodeli tistim delavcem, ki imajo hiše zgrajene do tretje faze, živijo pa v zelo slabih stanovanjskih razmerah. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev pa naj bi se navedeni kategoriji V 15-dnevnem razpisnem roku je ni v svoje hiše, želijo pa izdelati dl^cL dodeliio Trtoiiko nosoii-vlozdo prošnjo za dodehtev poso- prvo nadstropje ali adaptirati po- , d bi l t llk nadaijevali z jila za individualno gradnjo oziro- samezne prostore, pa je komisija iradnio (nak™ s Mkun^mmH.an30 If-^d I” ^ prcdvtsem Stevito dru- -t; nap(eijavaP vode bin jektrike, nakup stanovanj trije delavci, zmskih članov, starost otrok, ko- 2. Z dodelitvijo minimalnih sredstev pomagati tistim delavcem, ki imajo hiše zgrajene do zaključne presegla 5.600.000 din to je skoraj trikrat več kot je na voljo sredstev. Če omenjeni podatek primerjamo s številom vloženih prošenj 1972, potem je letos 11 pro- „ _ _ „ , ______ šenj več kot lani, zaprošeni znesek laga manjše zneske posojila. vtšiC Tot"lan!° čenlav ‘obeska Ko,^ija je ob ogledu s~~ iak vanJsklh razmer na terenu ugoto- vselitev ah normalno bivanje v ™ax0ya"J.Ska ■?°!d;1ja_,?redv_ldhr; ke občinska urbanistična politika, ker z zazidalnimi načrti velikokrat članov, ki s prosilcem živijo v skupnem gospodinjstvu, — zaposlitev zakonca ali ožjih sorodnikov v Savi, —• neurejeni odnosi med prosilcem in tistim lastnikom stanova- Komisija je ob ogledu stanovanjskih razmer prosilcem pojasnjevala, da je na voljo skoraj 3-krat manj sredstev, kot je zahtevkov v bila cenejša in bolj prijetnega prošnjah, zato se bodo posojila videza; lahko dodeljevala samo za najnuj- —- večina večjih in manjših pod- nejša dela, posojila pa ni možno nja, pri katerem prosilec stanuje, sredstov^z^indhdduhtoo gradnjo! d°bltl ™ ^ za centralnp - sodelovanje v NOB. ker morajo skoraj vsa sredgstva ^ ogrevanje, izdelavo fasade, raznih ti v občinski solidarnostni sklad oziroma obvezno vročati v banko. sodelovanje Na podlagi navedenih kriterijev je komisija točkovala prošnje tistih delavcev, ki še niso vseljeni okrasnih ograj, opreme v prostorih ali dokončno izdelavo gornjih Ker naše podjetje tudi letos daje prostorov hiše, ampak samo tista v svoje hiše in živijo v družbenih posojila za individualno gradnjo, dela, ki prosilcu omogočajo vsaj ali privatnih stanovanjih. Višina večina naših delavcev, ki gradijo zasilno vselitev v novo hišo. Komi- doseženih točk pa je bil glavni kriterij za predlog o višini posojila. Pri tistih delavcih, ki so že vselje- ali adaptirajo hiše, zakonce pa imajo zaposlene v drugih podjetjih, prosi za posojilo samo v na- sija sc je tudi odločila, da bo med letom pregledovala, v kakšne namene posamezniki koristijo odobrena posojila. skupno torej 133 članov kolektiva, liko posojila je prosilec že dobil, pa°bi ™ delavdz1 minimalnim^o* Vsota vseh zaprošenih posojil je koliko časa je zaposlen v SAVI, Ljilom že thko “ v ^fo kje je zaposlen zakonec m ostali h x0 družinski člani in kolikšen je osebni dohodek prosilca. Za omenjeno kategorijo prosilcem, ki že stanu-iz leta 1972, potem je letos 11 pro- jejo v svojih hišah, komisija pred- "n^ik^ioTa"iZnDTn^ šen, več kot lani. zaprošeni znesek laea maniše zneske posojila. priključek tiektrike ali druga za- je ob ogledu stano- ključna dela, ki jim onemogočajo na- Marko Bulc na obisku v Savi Dne 12. aprila je obiskal naše podjetje tov. Marko Bulc, član predsedstva SFRJ. Spremljali so ga Martin Košir, predsednik kluba poslancev; Stane Mihalič, sekretar občinske konference ZK Kranj; Franc Šifkovič, podpredsednik občinske skupščine Kranj (za gospodarstvo), Bojan Urlep, predsednik kluba gospodarstvenikov Kranj in Janez Sušnik, podpredsednik občinske skupščine Kranj. V razgovorih so vodilni delavci Save delegaciji najprej posredovali osnovne podatke o podjetju, nato pa jih seznanili z nekaterimi trenutno najbolj aktualnimi problemi. Tov. Babnik, ki je govoril o finančni situaciji v podjetju, je posebej poudaril položaj, ki je nastal z devalvacijo dinarja. Opozoril je, da bo Sava s tem izgubila veliko dohodka in da vsega bremena nikakor ne bo mogla nositi sama, čeprav si to prizadeva. Podatki kažejo, da likvidnost zopet pada, da so se surovine na svetovnih tržiščih podražile pri fiksnih cenah naših proizvodov. Sava si je in si bo v bodoče prizadevala z notranjimi rezervami prebroditi nastalo situacijo. Pristojne je seznanil s podatkom, da 10 % rezervacija OD da podjetju mesečno sto milijonov (starih) za obratna sredstva, nadaljnjih 450 milijonov mesečno pa ostane na hranilnih knjižicah. S tem, ko denar ostane v banki, pa si pridobimo možnost kratkoročnih posojil, ki so nam včasih še kako potrebna. Za vse te ukrepe smo se odločili na referendumu. Tov. Bulc se je pohvalno izrazil o naših naporih za stabilizacijo. Menil je, da bi o teh oblikah varčevanja morali obvestiti širšo javnost, da bi tudi drugi šli po tej poti. Pridružil se je mnenju tov. Babnika, da bi bilo pravično, da bi tudi družba delno pomagala ti- i!i!iii!iiiiiiiiiiimiiim:i:!m!:m!iii:m!iiiiiiii!M!iiiiii Po ogledu stanovanjskih razmer je komisija izdelala predlog z osnovnimi podatki o vsakem prosilcu. Po tem predlogu naj bi posojilo dobilo 97 prosilcev v skupnem znesku 2.004.182 din, 36 delavcem pa se prošnje zavrnejo. Za posamezne TOZD je predlog naslednji: TOZD štev. vlož. prošenj ugodno reš. prošnje neugod. reš, prošmje skupna vsota posojil povpr višina enega TTI 54 — 100 % 39 — 72 % 15 — 28 % 875.000 22.500 TAP 32 — 100 % 22 — 69 °/o 10 — 31 °/d 433.000 19.800 OSS 47 — 100 % 36 — 76 % 11 — 24% 696.182 19.500 Z dodelitvijo posojil v predloženi višini se izčrpajo tudi vsa finančna sredstva za individualno gradnjo, ki so planirana v gospodarskem načrtu za leto 1973. Komisija predlaga samoupravnim organom TOZD in delavskemu svetu podjetja, da sprejmejo naslednji sklep: Osvoji se predlog 3-članske ko- V pomanjkanju družbenih stanovanj oziroma stanovanj za odkup, se misije o razdelitvi posojil indivi-vse več delavcev odloča za zasebno gradnjo, čeprav je precej dražja, dualnim graditeljem, kot je bil po- sredovan članom pristojnih samoupravnih organov. Po informacijah KS PRIPIS Kadrovski odbor TOZD in OZD so predlog že potrdili, v tem mesecu pa bodo o njem razpravljali in odločali še delavski sveti TOZD in delavski svet podjetja. O sklepu vas bomo takoj obvestili. stim podjetjem, ki večino surovin uvažajo in jih je zato devalvacija dinarja najbolj prizadela. V nadaljevanju je tov. Bulc opozoril na pogovore, ki jih je imel predsednik zveznega izvršnega sveta Džemal Bjedid v nekaterih državah na svoji turneji po Aziji In Avstraliji. V Maleziji so zainteresirani za kooperacijo med dvema prijateljskima državama, in to prav posebno na področju gumarske industrije. Malezija velja za enega največjih prdelovalcev naravnega kavčuka; Jugoslovani pa imamo dobro tehnologijo. Tov. Bulc je menil, da Sava takih predlogov ne bi smela prezreti. Dr. Premru je goste seznanil z akcijo za združitev kemične industrije Slovenije, za kar je eden od pobudnikov naše podjetje. Lokacijska in tehnološka razdrobljenost je bistvena težava te industrije. Kaj želimo doseči s tem? Vsekakor želimo ustvariti boljše pogoje za delo v tej panogi. Usklajen nastop kemične industrije bi bil večjega pomena, kot si to na prvi pogled predstavljamo. Za ilustracijo navajamo enega od mnogih primerov. Slovenci uvozimo od firme BAYER za cca 15 milijonov dolarjev surovin, če bi nastopali ob taki številki kot kupec enotno, bi vsekakor lahko dosegli ugodnejše rabate kot sicer. V republiškem merilu bi si lahko razdelili delo in s tem dosegli večjo storilnost in retabilnost. Sava se je s tem problemom spoprijela in zato upa, da jo bodo podprli tudi družbenopolitični dejavniki. Tov. Bulc je poudaril, da podpira to akcijo in da je že skrajni čas, da se vsa stvar premakne z mrtve točke. Razgovori so bili zelo sproščeni in konkretni. Delegacija si je nato ogledala še nekatere proizvodne enote. J. J. >••••••••••••••••••••••< [Popravek V 2. številki Save dne 26. januarja 1973 je bil objavljen članek z naslovom »20 milijonov škode zaradi cigarete«. Namen članka je bil le opozorilo na nesrečo, ki lahko doleti človeka zaradi kajenja na neprimernem mestu ter opozoriti, kakšna je lahko premoženjska škoda zaradi kajenja. Po prihodu iz bolnice je delavec tov. Lešnjak iz skladišča gotovih izdelkov Merkur pojasnil, da Je do vžiga plastične posode, v kateri je bila apretura, prišlo zaradi tega, ker je posodo, ki je puščala, pri odstranjevanju iz skladišča postavil na odvržen ogorek. Cigaretnega ogorka pa ni odvrgel tov. Lešnjak Milan. Kam na dopust? V prejšnji številki časopisa smo vas seznanili z možnostmi za letovanje v objektih, ki nam jih je posredovala turistična agencija Generalturist. Za današjo številko pa smo vam pripravili informacijo o možnostih letovanja, ki so nam jih poslale ostale turistične agencije. TURISTIČNA AGENCIJA KOMPAS LJUBLJANA Otok Rab — v Kvarnerskem zalivu Kompas je pripravil za letovanje na otoku Rabu že tradicionalni paket uslug, v katerem je zajet polni penzion, prevoz z avtobusom iz Ljubljane na Rab in nazaj. V ceno je vračunana tudi turistična taksa ter stroški prijave in zavarovanja. Tisti, ki želijo potovati na Rab s svojimi vozili, oziroma avtobusi splošnega prometa, vplačajo le popolno oskrbo bivanja brez prevoza. Kompasov avtobus bo odpeljal s Trga revolucije v Ljubljani vsako soboto ob 6.30, 6.40 z železniške postaje (na parkirnem prostoru) ter prispel na Rab od 13. do 14. ure. Z Raba se bo vračal po naslednjem voznem redu: San Marino ob 14.30, mesto Rab 14.50, Banjole 15. uri, Barbat 15.10 in Pu-darica 15.30. Predviden prihod v Ljubljano je ob 21.30. V vseh objektih na Rabu je pričetek pen-zionskih uslug v sobotah z večerjo in se zakjučuje naslednjo soboto s kosilom. 1. Rab mesto — hotel Beograd (kategorije D) Cene za 7-dnevno letovanje s prevozom so naslednje: od 9. junija do 30. junija 616 din od 30. junija do 7. julija 710 din od 7. julija do 1. septembra 725 din od 1. septembra do 25. septembra 616 din 2. Rab mesto — hotel Park in zasebne sobe v sklopu restavracije Grand in hotela Istra Cene za 7-dnevno letovanje s prevozom so naslednje: od 9. junija do 30. junija 616 din od 30. junija do 7. julija 680 din od 7. julija do 1. septembra 690 din od 1. septembra do 25. septembra 616 din Hotel Park D kategorije in restavracija Grand sta v neposredni bližini mesta. Zasebne sobe v sklopu hotela Istra so v novem delu mesta ob avtobusni postaji. Vse sobe v hotelu imajo tekočo vodo, v vsakem nadstropju sta kopalnica in stranišče. V zasebnih hišah imajo po tri sobe skupaj kopalnico s toplo vodo in straniščem. V vse sobe je možno postaviti pomožno ležišče. 3. Rab Kontinenta! — namestitev v zasebnih vilah Cene za 7-dnevno letovanje s prevozom so naslednje: od 9. junija do 30. junija 652 din od 30. junija do 7. julija 715 din od 7. julija do 1. septembra 725 din od 1. septembra do 25. septembra 652 din Hotel in vile stojijo v novem naselju vzhodno od mesta Raba. Na voljo so dvoposteljne sobe v novih zasebnih vilah in hrana v restavraciji hotela Kontinenta!. Možnost namestitve tretjega ležišča. 4. Otok Rab — San Marino — Lopar — hotelsko naselje B kategorije Cene za 7-dnevno letovanje s prevozom so naslednje: od 9. junija do 30. junija 690 din od 1. do 14. julija in od 18. do 31. avgusta 800 din od 14. julija do 18. avgusta 980 din od L septembra do 15. septembra 616 din V vse kraje na otoku Rabu se cena za 7-dnevno bivanje, če ni vključen prevoz z avtobusom Kompasa, zmanjša za 120 din. Hotelsko naselje San Marino leži na severni strani otoka Raba tik ob morju in ima peščeno plažo, primerno za otroke. Vse sobe imajo stranišče in prho. Uvoposteljnim sobam lahko po želji dodajo še pomožno ležišče. V vseh zgoraj navedenih objektih na Rabu interesenti lahko letujejo tudi 14 dni, ker so -izmene 7 in 14-dnevne. 5. Portorož Lucija — hotel Marita Turistično gostinsko podjetje Metropol v Portorožu ima v Porto-rošKem zalivu svoje hotele sredi bujnih parkov in nasadov vrtnic. Hoten so A in B kategorije z najmodernejšim komtortom. Vse sooe imajo balkon, kopalmco, WC, telefon. Hoteli imajo lastno plažo z vsemi kopališkimi rekviziti, bifejem in restavracijo. Za zabavo starejših in mlajših gostov skrbi več priznanih orkestrov. Kompas ima na voljo dvoposteljne sobe v hotelu Marita. V predsezoni m posezoni je odprt zimski bazen v hotelu Metropol, vena celotne oskrbe za eno sobo je: 7 dni 14 dni maj, junij, september, oktober 816 din 1632 din julij, avgust 990 din 1980 din 6. Umag Punta — zasebne sobe in hrana v hotelski restavraciji Mesto, polno kontrastov, leži na severozahodnem delu istrskega polotokov. Sestavljeno je iz dveh delov, in sicer iz starega strnjenega mesta z bogato arhitekturo, in novega vrstnega naselja na Punti, kjer je tudi mej ena plaža, športni center in hotelsko naselje. V tem novem predelu ima Kompas rezervirane zasebne sobe v lepih novih vilah, gostje pa se bodo hranili v hotelski restavraciji na Punti. Cena letovanja na osebo je: 7 dni 14 dni junij, september 565 din 1130 din julij, avgust 600 din 1200 din 7. Novigrad Istra — hotel Laguna Novigrad leži na zahodnem delu Iskre. Srednjeveško mestece leži na polotočku, južno od mesta pa je hotel D kategorije Laguna. Hotel leži neposredno ob morju in ima svojo plažo, okohca hotela pa je porasla z borom. Vse sobe imajo WC, tuš ter balkon s pogledom na park. Cena letovanja na osebo je: 7 dni 14 dni junij, september 560 din 1120 din > od 1. do 7. julija in od 18. do 31. avgusta 756 din 1512 din julij, avgust , 875 din 1750 din 8. Medulinska riviera — Medulin Medulin je živopisno mesto na južnem rtu istrskega polotoka, 10 km oddaljeno od Pule. Rimljani so ga poznali kot klimatsko zdravilišče. Nedaleč od mesta, ob peščenih plažah in borovem gozdu so letoviški objekti podjetja »Medulinska riviera« s hoteli »Belvedere«, »Metulo« in »Medulinom«, tremi depandansami, vilami, avtokampom in zabaviščnim središčem. V naselju je pokrito kopališče 33 X 12 m, štiristezno avtomatsko kegljišče, igrišča za tenis, nogomet, odbojko, košarko, mali golf itd. Mogoče se je Hotelsko naselje Resnik smučati na vodi in jadrati. V zabavnem središču je vsak dan zabava s plesom, nočni bar in disko klub. Ponujamo vam letovanje v opisanem hotelskem naselju, in sicer v vilah ob hotelu »Mutili«. Vse sobe so dvoposteljne, s prho in straniščem, s posebnim vhodom in pogledom na morje. Cena enotedenskega oz. dvotedenskega letovanja na osebo je: 7 dni 14 dni junij, september 550 din 1100 din julij, avgust 720 din 1440 din 9. Biograd na moru Biograjska riviera se nahaja v sredini Jadrana. S svojo razčlenjeno, pogozdeno in nadvse slikovito obalo, s številnimi otoki in z mnogo sonca predstavlja svojevrstne prirodne lepote. Sredi peščenih plaž in tihih uval, obkroženih z borovim gozdom, leži mesto Biograd na moru, kulturni in gospodarski center riviere V južnem predelu mesta, neposredno ob hotelih podejtja »Ilirija«, vam nudimo privatne sobe I. kategorije in hrano v hotelski restavraciji hotela »Ilirija«. Vse sobe so dvoposteljne, v nekatere je mogeč postaviti tretje ležišče. Cena letovanja na osebo je: 7 dni 14 dni junij, september 590 din 1180 din julij, avgust 630 din 1260 din 10. Korčula — otok Korčula Slikovito staro mesto leži na vzhodnem delu otoka, na južnem delu Pelješkega kanala, ki ločuje otok od Pel ježke rivere. V starem delu mesta so ohranjene utrdbe, zidovi, gotske in renesančne palače, cerkve in kapele. V Korčuli se je še do današnjih dni ohranila tradicionalna viteška igra s petjem »maroška«, ki so jo igrali vsako leto 27. julija v spomin na turške napade. Igro prikazujejo v sezoni vsak teden. V novejšem času se je vzhodno od starega dela mesta razvilo novo naselje z lepimi družinskimi hišami in novimi hoteli. V tem predelu mesta ob obali z lepimi plažami vam nudimo zasebne sobe I. kategorije in hrano v novi restavraciji »Liburna«. Na voljo imamo dvo in troposteljne sobe. Cena polnega penziona je: 7 dni 14 dni junij, september 560 din 1120 din julij, avgust 584 din 1168 din 11. Lumbarda — otok Korčula Lumbarda se nahaja na jugovzhodnem delu otoka, je 6 km oddaljena od mesta Korčule, s katerim je povezana z asfaltirano cesto. Naselje je obkroženo z vinogradi in oljčnimi nasadi. Najstarejši pisani spomenik so našli v Lumbardi, ki je bilo nekdaj staro ilirsko in grško naselje. Prostrane peščene plaže, slikovita pokrajina in poznano vino »grk« privlači številne turiste. V edinem hotelu »Lumbarda« z novimi depandansami B kategorije so moderno urejene sobe s kopalnico, WC, balkonom in pogledom na morje. Tu vam nudimo dvoposteljne sobe, v katere je mogoče postaviti tudi pomožno ležišče. Cena polnega penziona na osebo je: 7 dni 14 dni junij, september 564 din 1128 din julij, avgust 712 din 1424 din 12. Mlini pri Dubrovniku — hotel Astarea Mlini, biser Dubrovniške riviere, sc nahaja 8 km južno od Du- brovnika v romantičnem predelu bujne sredozemske vegetacije, poleg lepe peščene obale. Hotel »Astarea« je A kategorije, nov objekt in eden od naj lepših na Jadranu. V glavni zgradbi so poleg hotelskih prostorov še restavracije, aperitiv bar, kavarna, saloni, dancing, pokriti bazen, biljard, kegljišče in mini golf. Hotelu pripadata še depandansi »Elaphity« in »Studenac«. Cena celotne oskrbe po osebi je: 7 dni 14 dni junij, september 940 din 1880 din julij, avgust 1015 din 2030 din Še ena dopustniška — takšnih kotičkov je na našem Jadranu veliko. Ostali pogoji in dodatna pojasnila V vseh krajih, kjer Kompas organizira letovanje, imajo otroci do sedmega leta na penzionsko ceno 30 % popusta. Vsak interesent se lahko prijavi za letovanje v vseh poslovalnicah Kompasa, do zasedbe razpoložljivih mest. Poslovalnica Kompasa je v Ljubljani, Titova 12 (poleg hotela Slon) telefon 061-20-032. Ob prijavi se plača 200 din akontacije na osebo, ostalo pa najmanj 3 dni pred odhodom. Ko je gost vplačal celotni znesek, dobi napotnico za letovanje. Ker ima Kompas po pogodbi precejšnje obveznosti do hotelov, kjer so rezervirali posteljne kapacitete za letovanje, le-ta zaračunava povračilo stroškov, če gost letovanje odpove. Če bo gost to storil 16 dni pred odhodom na dopust, mu bo Kompas zaračunal 50 din na osebo, če pa zadjih 15 dni, bo agencija zadržala vplačano akontacijo, to se pravi 200 din na osebo. F. Dolenc Krvavec bo postal velik zimski turistični center Večina vas, posebno pa še ljubitelji zimskih športov veste, da sedanje naprave — žičnice, vlečnice — na Krvavcu prihodnjo zimsko sezono ne smejo več obratovati, ker so zastarele. Na pobudo skupščine občine Kranj je bil ustanovljen poseben konzorcij za izgradnjo rekreacij-sko-turističnega centra Krvavec. Člani konzorcija so lahko vse delovne organizacije in tuji vlagatelji, ki prispevajo določena sredstva kot delež k skupnemu vlaganju. V ta namen bo ustanovljena posebna temeljna organizacija združenega dela, ki bo v okviru podjetja Creina samostojno poslovala, člani konzorcija bodo imeli pravico do soodločanja o najvažnješih vprašanjih iz poslovanja konzorcija. Poslovanje bo urejeno po načelu skupnega rizika, to se pravi, da bodo vsi vlagatelji udeleženi pri delitvi dohodka po zaključnem računu, ali pa bodo tudi pokrivali eventuelne izgube v razmerju vloženih deležev. S predvideno investicijo v višini cca 30 milijonov dinarjev bi zgradili nove naprave za dovoz na Krvavec, nove žičnice, smučarske proge, parkirišča in drugo. Z dokončno izgradnjo centra v letu 1974 bo Krvavec postal pravi turistični center, dostopen za množično smučanje, ki bo zagotavljal možnost rekreiranja prebivalcev iz širšega območja. Hkrati pa bo z izgradnjo tega zimskega športnega centra zgotovljen dodaten promet vsem gostinskim in drugim objektom v ožjem kranjskem zaledju. Delavski svet podjetja je na zadnji seji priporočil delavskim svetom tovarne avtopnevmatike, tovarne tehničnih izdelkov in organizaciji skupnih služb, da Sava kot celota sodeluje pri investiciji z enim deležem v višini 100.000 din, pri čemer naj temeljne organizacije TAP, TTI in OSS prispevajo deleže v sorazmerju s številom zaposlenih. Vsi DS so ta predlog v celoti sprejeli. šolar Slavko Dopisujte v SAVO! Občni zbor ZB Sava Naš razgovor: Vule Cicmil Člani ZB so na občnem zboru pregledali svoje delo in sprejeli nove naloge. ju podjetja. Zaključek vseh je bil, da je delavnost članov ZB v vseh organih upravljanja in zavzetost na delovnih mestih tista, ki daje članu ZB vrednost in ugled, ki ga zasluži. Delo v Zvezi komunistov, drugih organizacij in samoupravnih organov je bila osnovna naloga članstva na letošnjem občnem zboru. Novi odbor ZB sestavljajo: Sure Jože, Bedekovič Mirko, Mrak Lojze, Mertelj Franc, Cej Stane, Cej Justi, Garijelčič Zdravko, Oman Franc, Kokalj Janez, Kepic Vinko in Šmid Marija. Predsednik ZB Vinko Kepic Med savskimi delavci je zaposlenih še 127 članov ZB. Dne 17. marca 1973 so se borci zbrali na občnem zboru. Govorili so o tem, kaj so delali v preteklem letu in kaj je bilo uspešnega v delu podjetja in samoupravnih organov v letu 1972. Razgovor o preteklem delu ne bi bil učinkovit, če se po njem ne bi dogovorili za delo v naprej. To je bila osnovna misel poročila, in tudi v razpravi je bilo močno poudarjeno. Lansko leto je ZB omogočila skupaj z odelkom za družbeni standard zdravljenje na morju dvanajstim delavcem in 4 partizanom slovenske Koroške. Skrb za zdravje delavcev — borcev, ki so že v letih, ko je skrb zanje nujna, je eden od sklepov dela letošnjega leta. Tudi vezi borcev Save z borci slovenske Koroške so naša velika naloga. Družbene organizacije so začele splošno akcijo za ureditev Kumrovca — Titovega rojstnega kraja in slovenskega predela Kozjanskega. To je splošna akcija, v katero smo se borci Save vključili na ta način, da smo in bomo zbrali prostovoljni prispevek po 10 din na člana. Samoupravni organi Save bodo prav tako podprli to akcijo družbeno političnih organizacij. Iniciativo smo dali člani ZB na občnem zboru. Občni zbor je ugotovil, da je bila večina osebnih in drugih vprašanj, vezanih na podjetje, rešena z razumevanjem samoupravnih organov in vodstva podejtja. Najpomembnejša ugotovitev občnega zbora ZB pa je, da smo ob reorganizaciji vključili člane ZB v aktivno delo od ustanavljanja delovnih skupin po enotah ter sodelovanja v strokovnem kolegi- Šola za samoupravljanje Delavski svet podjetja je obravnaval poročilo prodajne službe tovarne tehničnih izdelkov o dolžnikih nad 90 dni. V tem poročilu je veliko tujih izrazov, nekateri so značilni zlasti na področju ekonomike. Ekonomisti jih seveda dobro poznajo, prepričana pa sem, da so mnogim drugim delavcem še tuji, neznani. Kdor hoče biti razgledan samoupravijaiec si mora tudi v takih primerih pomagati; preprosto, tudi nove besede mora razumeti, sicer mora mnogokrat priznati, da česa ne razume. Potem o tistem tudi razpravljati ne more. 1. kompenzacija — a ž Beseda izvira iz latinščine: compensatio iz compensare — izravnati, nadomestiti. V slovenskem jeziku ima več pomenov, in sicer: 1. nadomestilo, odškodnina za uslugo, škodo ..., povrnitev škode, 2. izenačenje, Izravnava izračunov (z obračunavanjem terjatev in plačilom ostanka), 3. plačevanje v blagu, posebno v zunanji trgovini (blagovna kompenzacija), 4. v psihologiji: miselna predstava in ravnanje, ki naj kaj kompenzira, npr. občutek manjvrednosti s poudarjanjem moči, odličnosti. 2. multilateralna kompenzacija — Izraz se uporablja za način izterjave, ki je občasno predpisan i namenom, da bi se znižala splošna nelikvidnost. Pri multilateralni kompenzaciji morajo vsa podjetja prijaviti svoje obveznosti, ki se nato izravnajo preko vsestranske izravnave med podjetji. 3. asignacija — e ž Francoski izraz assignation pomeni nakazilo, izvira pa iz latinske-ga assignare — nakazati. V slovenščni sc ta izraz uporablja v zvezi z izravnavanjem terjatev In obveznosti med podjetji in pomeni pismeni nalog, s katerim podjetje A (asignant) poziva drugo podjetje B (asignata), da nakaže nekemu tretjemu podjetju C (asignatarju) določen znesek z namenom, da se Izravnajo določene medsebojne obveznosti in terjatve. 4. saldo — a m Je knjigovodski izraz. Izvira iz italijanščine (saldo), pomeni pa razliko oziroma ostanek, npr. razliko med izdatki in prejemki ob sklepu računov, stanje blagajne, itd., figurativno pomeni prebitek, ostanek. Zinka Pivk Preprostejše informacije Delovni skupini OE polizdelki, pnevmatika (TAP, op. uredništva) sta na svojih sestankih 27. marca 1973 obravnavali Informator in izrazili željo, naj se piše v bolj domačem jeziku . Takšen je bil dopis, ki so ga nam v uredništvo poslali iz TAP. Vsekakor sem vam dolžan odgovoriti. Najprej: Vaše opozorilo oz. zahtevo je treba tudi pohvaliti, ker kaže, da informacij le ne pišemo zaman, da jih prebirate in uporabljate. Toda: Res je tudi, da je iz tedna v teden informacij več. Razumljivo, saj smo se dogovorili o informacijah za samoupravljanje. Ampak velikokrat se teh informacij ne da napisati bolj preprosto, bolj po domače. Kadar se da, jih že in še se bomo potrudili, da bodo enostavnejše, bolj razumljive. Pa še vi morate k tem pripomoči: izobraževati se morate! Več berite dnevno časopisje, glejte televizijo -- vsaj včasih — tedaj ko jo nameravate ugasniti. Berite tudi našo glasilo! V rubriki Šola za sa-maupravljanje najdete veliko pojasnil. Pogovarjajte se o nejasnostih tudi s sodelavci. Ce vsak nekaj naredi, da vam bodo informacije bolj razumljive, se bomo veliko bolje razumeli. Urednik V ¥ III