Štev. 239 Posamezna Številka 20 stotink V Trstu, v Četrtek H. novembre 1920 Posamezna Številka 20 stotink Letnik XLV fcriuii« — Uvzemšl ponedeljek — vsak dao ajutraj. — Uredništvo: »tlics sv. PiančJSka Asiikcjfa Itev. 20, L nadstropje — Dopisi naj se poiiljajo ured-Blitvu. — Nefrankfrana pisma se nc »prejemajo, rokopisi se ne vračajo. — b>jateij In odgovorni urednik Šteta - ~ \^ton t,oJtni,|r ~kon"' Edinosti — Tisi tiskarne Edinost. — Nar*^ tcia L in celo leto L 60.—. — Telefon Kopriva — 1> ' EDINOST Posamezne Številke v Trstu In okolici po 20 stotink — Oglasi se rsčanajo v lirokostl ene kolone {72 mm'. — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 stot., osmrtnice, zahvale, poslanice In vabila po L I.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 stot. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi naročnina In reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv FrančiSka AsiSkega $tev. 20,1. nadstropje. — Telefon uredništva In uprave 11-57 Prvi čin igre v S. Margheriti l'ss zasedeno ozemlje odstopljeno Itolljt Spričo pogajanj med Italijo in Jugoslavijo Po vseh vesteh se kaže, da se Jadran* sko vprašanje vendar primiče k svojemu kraju. V Italiji se je slednjič našel člo* Tek, Giolitti, ki je ubral pravo pot, ki oaj ga dovede v tisti vrt, kjer je vsega dosri. da bo ceneje prehranjeval svoj narod. Giolitti ni čakal na raskrižju mane božje, ki bi jo bil Orlando čakal Je eno, dve in tri generacije; in če bi ne došla tudi tedaj, čakal bi menda še kako generacijo vse dotlej, dokler pro* pade Slovenstvo, ki se je povzdignilo in se dviga neprestano, pak mu treba brez* pogojno dati vse tisto, kar mu pripada. Giolitti ni kratkoviden in ne čaka te mane. ki ne prihaja, marveč vidi čisto in bstro, da solnce vzhaja na vzhodu. Njega ta luč ni zaslepila, kakor je imperijaliste v Italiji, ki mislijo, da se z aneksijo teh dežel zmanjša sijaj tega svinca ter da si s tem ublažijo bol svo* jih oii; kajti, dejstvo je, da premočna luč škodi očem. Čeprav je Giolitti mac* chia* elističnih idej in načel, je vendar uobro pomislil na posledice borne pro* ttslovanske politike, pak ie došel do za* Mjučka. da se Italja mora pogoditi s svojim sosedom ter da stopi ž njim v zvezo, priključivši se »Mali ententi«, v kateri bo Rusija igrala veliko vlogo po* Ieg še drugih manjih držav. Te dni se je tudi že nekaj pisalo o tej možnosti, kar pa ni bilo nič drugega, nego tipa* nje terena. Na Giolittijev poziv je jugosloven* ska delegacija že v Santa Marghenta Ligure. u a poskuša še enkrat, ojačena od »Male entente«, stopiti pred grota Sforzo za rešitev jadranskega vprašanja. Od Jugoslovenov se zahteva, da se od* rečejo vse^a ozemlja zapadno od WfU sonove črte; a to še ni dovolj imperija* Ustom: oni zahtevajo tudi Snežnik, češ, da to so vrata Italije. Ali je pptrebno da Itaiija s svojimi skoro štiridesetimi rr.liiToni prebivalcev zahteva strategično |o ko proti Jugoslaviji, ki ima le 13 n.l* H j ono v prebivalcev?! Posebno še. ko je vojska Italije ob pomoči drugih — ka* kor se ponaiaio — premagala v par dneh neprimerno večjo vojsko ».. Z rešitvijo tega vprašanja bodo tiso-! ti Jugoslovenov odtrgani od materi* j aih prsi. ker pripade Itaiiji, ra*uii Go* \ rice. Gradiške, tudi največji del Istre, j Jutfoslovenska delegacija mora zahte= vati garancije za svobodni razvoj iega; Jugoslovenskega elementa!! Jugosloveni, so se dolgo borili za svojo svobodo in j neodvisuost, ne pa za to, da bi morali biti pod drugo oblastjo — nesvobodni. Pravica zmaguje povsodi, pa mora zmagati tudi ru! Ali se ne spominjalo več. v Italiji, kaj so obljubljali Trumbiču v Kimu: da ne bodo delali krivice Jugo* slovenom. će bodo ti dezertirali Iz av« stricih bolnih vrst! Ko so aeroplani in* formirali iugoslovenake čete na fronti o rezultatu rimskega kongresa, prehajali so v masah na drugo stran, da se skup* no z Italijani bore proti skupnemu so* vražniku. Da iim ni došlo tako ob ve* ščenie. bi se bili Jugosloveni nadalte borili kot levi — ne za Avstrijo, ampak 2in svojo svobodo. Ker taini dogovori dandanes ne ve* Ijaio več, men^a tudi Giolitti ne misli resno na izvedbo londonskega pakta, ki itak ne obstoii več, a ga Amerika ni j nikdar pripoznala. Francija in Anglija ne morete več braniti tega pakta, ker ste skunno 7 Ameriko podpisali, da se ustvari »"'»'it tampon« v Istri in da Dal* maci i a prinade Jugoslaviji. Povsem kriva ie misel, da bi Harding izbil \V ilsonu oči. ker Mana vrani še nikdar ni storila teaa. I z početka ie Amerika igrala veliko vlogo tudi na re* ševaniu jadranskemu vprašan i a. a Gio* litti sam ie *ziavil skoz usta De Ambrisa, da tudi V'i'sonovo izeinotle nc po* boljša italijanske politične situacije. Vsi dosedanji projekti za rešitev tega vprr^ania so taliraH. pa tudi tisti fa* n.ozni Llovd Georcev ultimatum, s ka* terirn 'c hotel naiiniti Jugoslaviii reši* tev, ki jo pa t?. ni hotela sprejeti, ker da bi s rem izgubila Reko in vso Istro. FinancHeHia In notranja po1; tka Itali* je, kakor tuili pomankanje Ofc.ja in hra* ne — je sklonila Giolittija, da napravi kraj jadranskemu vprašanju, ker ve, da samo s tem reši Italijo iz sedanjega težkega položaja ter da samo s tem olajša življenje italijanskemu narodu, ki mora 6-krat dražje plačevati dolar, dočim bi v Jugoslaviji n. pr. ?ito. meso, les in mnogo surovin plačeval ob naj* povoljnejih pogojih: dinar *liro- Cene bodo, naravno, padale v eni in drugi državi, ker se otvori promet, se povs zdigne industrija, olajša trgovina. In s tern padom bi Izginilo težko nabavljanje, ki se mora boi*ii i njim Italija vsak dan, pri čemer se jačijo samo boljše* viki. Pesimizem, ki prevladuje povodom današnjih pogajanj, torej ni opravičen, ker so pregloboki razlogi, ki silijo k re* šitvi. Do sporazuma mora priti, ker je v glavnih črtah že dosežen, da*si obstoji možnost, da bodo imperijalisti zrušili I tisto, kar sta Galanti in Volpi zgradila ! v Belgradu! Ali, dokler Giolitti molči, je to znak. da gre za drugo Valono. — Opatijski. Pripomba uredništva. Ta članek je bil pisan izven uredništva. Ne strinjamo se z marsikakim nazorom piščevim in mi ne bi mogli podpisati vsake njego* ve trditve. Zlasti optimizem njegov gle* de rezultata pogajanj se nam vendar ne zdi opravičen. Saj je v navskrižju tudi s sinočnimi vestmi iz S. Margherite Li* gurske, ki so intonirane na precej pesi* mistično noto. Vendar priobčujemo ta članek, ker so izvajanja zares zanimiva in razpravljajo o predmetu, ki je tudi za nas na tem ozemlju živliensko vpra= šanje, pa naj nam bo že usojena ta ali ona državnopravna pripadnost' Italija vztraja pri svojem celotnem programu S. MARGHERITA, 10- Danes zjutraj ni bilo plenarne seje odposlancev. Predpoldne ob 8 pa je šel kom. Salata v imenu italijanskih pooblaščencev k dr j u Trumbiču v »Hotel Imperial« in mu sporočil, da vztraja Italija neomajno pri svojem programu glede julijskih meja in neodvisnosti Reke ter otokov in Dalmacije. Dr. Trumbič je izjavil, da bo sklical svoje kolege jugoslovenske delegacije in da jim naznani odgovor. Poverjenik jugoslovenskega poslaništva v Rimu dr. Antoniievič je šel ob 11*30, nekoliko pozne je, ob 12'30, pa dr. Trum* bič v vilo Spinola, kjer so sporočili mi* nistru Sforzi, da se delegaciji lahko se« stanete danes ob 16'30. Tako je bilo sklenjeno. Jugoslovansko Časopisje o pogajanjih BELGRAD, 10. Srbski, slovenski in hrvatski listi govore v brzojavkah iz S. Margherite Ligurske o težkočab po* gajanj z Italijo in o neomajljivosti ita* lijanskega odposlanstva v svojih pred-« logih ter ne zakrivajo, da predstavljajo mednarodni položaj, stališče zaveznikov in izid zadnjih volitev v Italiji ugodne koeficijente za Italijo. Dozdeva se, da je jugoslovensko časopisje v skrbeh ra^ di posledic, ki bi se lahko pojavile vsled prekinienja pogajanj. Iz zadržanja raz* nih listov in v prvi vrsti onih, ki so naj* večji prijatelji belgraiske vlade, se lah* ko sklepa, da bi vendar lahko prišlo do sporazuma. (Štefani.) PesimlsJJn« rozMMeaje v ItalUflnsklb vrstah S. xMARGHERITA, 10- Pogajanja med jugoslovcns-ko in italijansko delegacijo se lahko smatrajo skoraj kot prekinje* na, izvzemši dejstvo, da je jugosloven* ska delegacija vzela na znanje italijan* sko stališče brez vsakih nadaljnih raz* prav; položaj je postal zeio resen. Iz za* nesljivih krogov se doznava, da odpo* tuje Vesnić jutri predpoldne iz S. Mar* gherite v Belgrad, njegova soproga pa v Pariz, Kar se tiče drugih delegatov, se zdi. da -e ti že pripravljajo za odhod. Upati pa ;e, da se izve odgovor, ki ga ie dal dr. Trumbič na sporočilo kom. Salate, kateri je imel danes ziutraj kra* tek razgovor z jugoslovenskiml odpo* slanci v »Hotelu Imperial«. Da bi se bila odločila jugoslovenska delegacija, da se odreče Snežniku, ni utemeljeno z nikako uradno izjavo ali vestjo. Italijansko časopisje, smatra, da se je morda v jugoslovenski delegaciji na snočni seji sklenilo skrčiti nekatere zahteve, toda gotovo pa je. da se toza* devno ni nič sporočilo italijanski dele* gaciii, kateri je dr. Trumibč ustmeno predložil jugoslovenske proti predloge. Odnoslancein nekega milanskega patri* iotičnega društva, kateri so opomnili, da bi se o bistvenih zahtevah Italijan* ske vlade ne sinelo niti razpravljati, je odgovoril minister Bonomi. da ne bo naibrž prišlo niti do razpravljanja vpra* šanj, ki so jih omenili Člani omenjene* aa odposlanstva, ker je zelo težavno in skoraj neverjetno, da bi se mogla poga* i^pift nadalievati. Vslstf iiOlUansKc nrimistlitvosil pogcjanlt v nc omesti BELGRAD, 10. Posebna poročevalca jugoslovenskih listov »Pravde« in »Po* litike« v S. Marghsriti sta poročala svo* jima časopisoma, da zahteva Italija me* i o na Snežniku, teritorijalno zvezo z Reko, neodvisnost reške države z luko in železnico, vštevši luko Baros, dočim bi Sušak ostal Jugoslovenom; nadalje zahteva italijanska vlada otoke čres, Lošinj in Laguž zase. Poročevalca brzo« javljata, da ne more Jugoslavija spre* jeti italijanskega predloga in da se vsled tega smatra položaj pogajanj kot zelo težaven. Sporazum dosežen S. MARGHERITA* 10. (Ob 1915.) Ob 16*30 ste se sestali italijanska in ju* goslovenska delegacija v plenarni sejL S. MARGHERITA, 10. (Ob 10V4 zvečer.) Današnja plenarne seja italijanske in jugoslovenske delegacije ¥ vili Spino* la je trajala skoraj 5 ur, in sicer od 16*30 do 21*15. Prvikrat je bil pripuščen k seji tajnik za sestavljanje zapisnika. Danes je bilo rešeno vprašanje julijskih mej popolnoma po volji Italije, bodisi z zemljepisnega bodisi z vojaškega sta* lišča. Ta meja obsega Snežnik in se bo tikala neodvisne reške države na kop« nem. Nato se je bila pričela razprava o drugih problemih, toda radi pozne ure ie bilo nadaljevanje odloženo na pri* hodnjo selo, ki se bo vršila jutri pred* poldne. Razpravljanje je bilo z obeh strani živahno in vzvišeno. (Štefani.) BELGRAD, 10. Listom poročajo iz S. Margherite, da se je dosegel v načelu sporazum med Jugosloveni in Italijan!. Italiji se prizna meja ob Snežniku in zveza na kopnem z Re«o: Reka bo ne* odvisna država, Zader pripade Italiji in ravno tako otoki Cres, Lošinj In Laguž in nekoliko manjših otokov. Bolgarski ministrski predsednik StnbnlhsH želi biti »rdet iti b2lflra]ske vladi BELGRAD, 10. Bolgarski poslanik Teodorov je izročil danes ministrstvu za vnanje zadeve noto, v kateri prosi bolgarska vlada jugoslovensko vlado, naj bi se izrazila, an je voljna sprejeti poset bolgarskega ministrskega pred« sednika Stambulinskega- Iz note je raz* vidno, da pride Stambulinski semkaj v drugi polovici novembra. Stambulinski pose ti prej Bruselj, Prago, Varšavo in Bukarešt. Bolgari protestirajo proti zasedbi desne* ga timoškega brega po jugoslovenskih četah SOFIJA, 8. Bolgarski tiskovni urad javlja: Ne da bi bile počakale odločitve mednarodne komisije za določitev srb* sko * bolgarske meje, in še predno je bilo katerokoli vprašanje, ki je bilo na* %;talo v imenovani »komisiji, rešeno in predloženo poslanički konferenci v Pa* rizu, so jugoslovenske Sete zasedle bol* garsko ozemlje, katero bi sodilo v zmislu neuillvske pogodbe Ju^ slaviji. Bolgars ska vlada je protestirala proti tej pre* zgodnji zasedbi, da pa dokaže svojo lojalnost, je ukazala svojim oblastvom, naj se umaknejo brez odpora, Jugoslo* veni so ukorakali 6. novembra v Cari* brod. a našli so vse mesto v žalni obleki. V znak protesta so bita zaprta vsa skla* dišČa in noebn meščan ni bil šel jugoslo* venskim četam naproti in na vsem Bob garskem je bilo proglašeno tridnevno narodno ža!o\raaje. Pomnožitev delovnega časa v nekaterih industrijskih podjetjih BELGRAD, 10. Po predlogu nadzor* ništva za obrt je postavil minister za socijalno politiko v ministi&kem svetu predlog, naj bi se v nekaterih industrij« skih podjetjih pomnožile delovne ure od 48 na 54 teden&kih ur. Vlada je pred* lod sprejela. KnUarski žen id Cckoslavfle Jamstva za spittroraje narodnih manjih BUDIMPEŠTA, Ob priliki ratifi* kacije mirovne pogodbe je izjavil mini* ster za vnanje zadeve Csaky, da bi se morala čehoslovenska vlada obvezati s posebno noto, da bo spoštovala pravice narodnih manjšin. Ratifikacija mirovne pogodbe v narodni skupščini BUDIMPEŠTA, 9- Vladna stranka je sprejela danes enoglasno predlog za ra* tifikacijo mirovne pogodbe; ratifikacija se postavi na dnevni red za jutrišnjo sejo narodne skupščine. Nove smrtne obsodbe na Ogrskem DUNAJ, 9. Obravnava proti bivšim članom revolucionarnega sodišča, ki je trajala osem dni. se je končala. Trije obtoženci, komunisti in sodniki za časa Bele Kuhna, so bili obsoieni na smrt na vislicah, in sicer Josip Potyondy, Josip Paksy in Julij Sch6n. Obtoženci so bili obdolženi umora In obsojeni kot morilci. Avstrija »rosi za aripastltiv v Zvezi narodov DUNAJ, 8. Komisija, sestavljena iz voditeljev političnih strank, je poobla? stila vlado, da pošlje tajniku Zveze na* rodov pismo s prošnjo za sprejem Avstrije v Zvezo narodov. DUNAJ, 9. Neko poročilo korespon* denčnega urada pravi, da ie poslala Avstrija generalnemu tajniku Zveze narodov v. Ženevi noto, v kateri prosi, naj bi bila sprejeta v Zvezo narodov. Čehoslovsnska zastopnika v otvoritveni seji Zveze narodov PRAGA, 10. Cehoslavija bo zastopa« na v otvoritveni seji Zveze narodov po pooblaščenih ministrih Osuskem in Du* šekonu Frančiška ustava naj bi bila vzorec poUskl ustavi VARŠAVA, 9. Danes se je vršila seja predsedstev šestih klubov parlamentar* nih strank z levega krila. Med razpra* vo se je pojavila močna tendenca, ki gre za tem, da bi bil lahko izvoljen za predsednika poljske republike vsak član visoke zbornice, kakor to določa n. pr. tudi francoska ustava. Druga obletnica osvoboditve Poljske VARŠAVA, 9. Včeraj je obhajalo varšavsko prebivalstvo drugo obletnico osvoboditve Poljske od sovražnih vojsk in ustvaritev prve ljudske vlade. nizozemski Ust o povratku nemškega prestolonaslednika v Nemčijo BEROLIN, 10. V amsterdamskem »Handelsbladetu« je bil priobčen članek, ki se bavi z eventualnim povratkom prestolonaslednika v Nemčijo. List pra» vi, da se ne moreta ne cesar ne presto* lonaslednik smatrati za internirana vsled dejstva, da je vojna končana in da nU majo ukrepi. Iti 'so* direktna poslcdica, več nobene veljave. Tudi nista bila nikdar ujetnika, čeravno ju je prosila nizozemska vlada radi svojih političnih vidikov, naj prebivata v določenih kra* jih. Će bi se torej prestolonaslednik iz* razil, da se želi povrniti v Nemčijo, bi nizozemska vlada ne mogla delati nika* kih ovir. Za Viljema je stvar drugačna, ker bi se njegovemu povratku lahko zo* perstavljali razlogi mednarodne naravi. Prestolonaslednik je sedaj privatna ose* ba, še mlad mož, za katerega bi bil Iz* gon na poizapuščeni otok zelo težka kazen; razumljivo in človeško je, da se prestolonaslednik želi združiti s svojo družino, ki prebiva v Berolinu, kier žive nemoteno tudi njegovi bratie, katerih bivanje v glavnem mestu Ibi se lahko zdelo bolj nevaruo nego njegovo, ako se upoštevajo slmpatite. ki iih imajo do njih nekateri tamkajšnji krogi. Rudarska federacija odklonila povabilo za udeležitev pri pogovorih z vladnimi člani PARIZ, 9. Barteul, generalni tajnik rudarske federacije, je potom pi3ma odklonil povabilo za udeležitev pri po* govorih, ki sta jih bila predlagala mini* ster za javna dela in minister za delo za danes, izjavljajoč, da federalni urad ni primeren za razpravljanja. Ministra sta odgovorila, da smatra vlada, da bi bilo mogoče pričeti pogovore, ki bi lah* ko privedli do pametne rešitve. Razen tega se ministra čudita dejstvu, da se skriva federalni urad za razlogi posto* panja, in zaključujeta rekoč, naj sodi dežela sama o postopku, ki ga je rabilo predsedstvo federacije. Neodvisnost Egipta v nevarnosd? RIM, 10. Glasom vesti, ki so prispele iz Aleksandri je in Kajira, se je pojavil v vprašanju neodvisnosti Egipta neva* ren zastoj, radi katerega bi znale pro» pasti vse lepe nade egiptovskega liud* stva. Ker je bil sporazum o neodvisno* sti Egipta sklenjen le v načelu med Lord Milnerjem in Zoglul pašo, bi se morale sedaj določiti in utrditi končne določbe te pogodbe potom izravnih pogajanj med angleško vlado in egiptovsko dele* gacijo, ki je bila imenovana v ta namen. Tik pred začetkom pogajanj pa je skle* nil Lord Milner, da ne prizna pooblastil egiptovskega odposlanstva, radi česar so postala pogajanja sploh nemogoča. Pred* vid i a se radi tega, da se pogajanja tudi formalno prekinejo. ANGLEŠKA BLOKADA V ČRNEM MORJU JE NAPERJENA PROTI TURČIJI LONDON, 8. Dolnja zbornica. Neki poslanec vpraša, ali obstoja dejansko kaka oblika blokade na Črnem morju. Lloyd George odgovori, da je ta b!o* kada, kakor je to že opetovano obrazlo* žil na tozadevna vprašanja, omejena samo na prevoz orožja za turške naci* jonaliste. Odgovarjajoč na slično vpra* šanje, pravi Bonar La\v, da ni bila ita* lijanska ladja »Ancona« v nobenem po* gledu predmet intervencije angleškega brodovja. Italijanska oblastva sama ni* so vedela uradno ničesar o kakem ta* kem incidentu in pravijo, da se je usta* vila ladja »Ancona« pred Batumom, da čaka na navodila agentov v zadevi iz* krčanja njenega tovora, in da se je po prejemu navodil usidrala v luki. Zavezniški nastop proti Turčiji PARIZ, 10. Agenciia Havas poroča iz Carigrada: Ker je turška vlada odložila ratifikacijo sevreske mirovne pogodbe, se bo nekoliko skrčila finančna pomoč turškemu državnemu zakladu. Ako ta mera ne ob imela uspeha, se bo vzelo v pretres vprašanje nastopa z ultima* t u mom. ____ Vrtilna borba na Grtkem Venizeloe na agitacijskem potovanju ATENE, 6- Na svojem volilnem po* tovanju je posetil Venizelos Patras, na* to Syro, kjer je bil sprejet z velikan* skim navdušenjem. Venizelos je držal tu govor, v katerem je povdarjal, da se je bil bivši kralj Konštantin že ^pred vojno zavezal nemškemu cesarju. To je bila zaveza, ki je zavirala svobodno ori* jentacijo Grške v zunanji politiki. Omc* nil je šc razne za bivšega kralja Kon* štantina obteževalne okoliščine, pribija* joč, da je skušal ta kralj na vsa.k način pripomoči Nemcem do zmage. In rekel, da ne zavrača liberalna stranka bivšega kralja zgo\\ zato, ker ga zavezniki in prijatelji Grške ne vidijo radi, temveč stranka nasprotuje njegovi povrnitvi v prvi vrsti zategadelj, ker hoče bivši kralj Konštantin uvesti absolutizem in bi ta* ko spravil Grško na rob propada. Ra* zun tega bi njegov povratek razdrl pri* jateljstva in zavezništva Grčije in izpo* stavil državo največjim nevarnostim. Venizelos nadaljuje, da je videla sve* tovna vojna strmoglaviti starodavne in slavne prestole; dočim se je pa nemški cesar udal svoji usodi, ne neha bivši kralj Konštantin rovariti. Venizelos za* ključuje energično se braneč proti ob* tožbi, da je sovražnik dinastije. Venir zelos spominja med drugim na to, da je on pripravil bivšemu kralju Konstanti* nu vrhovno poveljništvo čez vojsko v-balkanskih vojnah, kar mu je prineslo toliko slave. Ko sem se bil vrnil iz Soluna, pravi Venizelos, našel sem na prestolu kralja Aleksandra, polnega nezaupanja v mojo osebo. Kljub temu nisem obo* tavljal in vzpostavil takoj sodelovanie ž njim, in mislim, da jih je malo. ki bi se bili bolj jokali za kraljem Aleksan* drom, nego sem plakal jaz- Kako malo sem sovražen dinastiji, sledi iz tega. da se po Aleksandrovi smrti potegujem za njegovega najmlajšega brata, da bi pri* šel na prestol, dasi ambijent, v kate» rem se nahaja princ Pavel, ne dopušča iluzij, kar se tiče njegove naklonienostl nasproti liberalni stranki. Najvišji na* rodni interes zahteva, da se napravi ko/ nec negotovemu režimu. Prerfstofeče vo* litve bodo pokopale stari politični svet, o tem sem prepričan, in svobodnega duha in trdnih korakov bo Inhko stopa! grški narod svoii sijajni bodočnosti nar proti, bodočnosti, ki mu jo odpirajo nje* govi narodni uspehi. Sklicanje generalnega sveta italijanske časnikarske federacije RIM, 10. Za v nedeljo, 14- t. m., ob 15 je sklican generalni svet italijanske časnikarske federacije, da odloči pri* merne sklepe glede glasovanja na fi* nančnem kongresu. IZ JUGOSLAVIJE General Savov o razmerju med Ju^o* slavijo in Bolgarijo. Dopisnik belgrajske ^»Pravde« v Parizu je irael razgovor z bolgarskim poslanikom generalom Savo* vom, ki se je o razmerju me-d Jugosla* vijo in Bolgarsko izrazil takole: »»Bolgarija je krepko odločena, da živi v naj« boljših odnošajih z Jugoslavijo, kakor tudi z vsemi sosednimi deželami. Jugoslavija, ki je izšla iz vojne silno pove* čana, se nahaja sedaj v položaju prve države na Balkanu. >Ji dvomiti, da stoji prav sedaj pred rešitvijo težkih notra* njih in zunanjih vprašanj. Ne dvomim, da se ji po zaslugi njenih uglednih dr* žavnikov, od katerih jih mnogo poznam osebno, posreči, da si pribori zavidanja vredno vlogo v koncertu balkanskih na* rodov. Bolgarska, ki je prepojena z željo, da se izlečl od težkih ran, ki jih ji je zadala svetovna vojna, stori vse, da bodo odnošaji med njo in sosednjo kraljevino čim najtesnejši in prija* teljski.« Za podržavljenje vsega narodnega šolstva v Jugoslaviji. Udruženje Jugo* slovenskega Učiteljstva v Belgradu je izročilo ministru prosvete obširno spo* menico, ki se izreka za podržavljenje vsega narodnega šolstva v Jugoslaviji in slika vse hibe šolstva, ki izvirajo od odvisnosti šolstva od krajevnih faktor« je v, ter slika vse dobrote, ki pridejo iz podržavljenja šolstva, če prevzame dr* žava tudi vzdrževanje šolstva v svoje roke. S tem bi bila šola in učiteljstvo osvobojena škodljivim vplivom poli* tičnih strank in posvečena edino pros svetni nalogi. Domače vesti Inacriranje t oaicua listu. V z&dnjcm Času so pojavila brez vsakega vzroka nekaka panika v vrstah naiih inserentov. Prizadeti so se največ zbali faSistovskih groženj, tako da fc bila hipna »panika« ne samo razumljiva temveč tudi opravičljiva. Tako smo si tudi razlagati ta pojav v začetku, ker smo bili prepričani, da bo stvar popravila, čim min« prvi strah. No, Žalibofl temu ni tako in priailj«en| uma ugotoviti, da fe nastopil v tem pogledu proti nam pravi bojkot. Ker izvira pri vsakem listu do-bricn del njegovih dohodkov ravno od inseratov in oglasov, sledi iz tega, da »Edinost« prikrajšana na ta način za precejšnjo svoto, kl bi Ji aicej priila v blagajno in ki bi bila od največje važnost! za njeno končno materijalno ozdravljenje. Popolno pomanjkanje inseratov In oglasov j« po» temtakem ra raS list velik udarec, ki se čuti tem bolj, čim veČJl poatajajo vsakodnevni atroiki Hstn. Gotovo se ne bomo motili, ako se usodimo trditi da mora biti ta pojav ravno tako pri srcu na iim čitateljem In prijateljem, kot nam samim, saj j« »Edinost« edina zagovornica slovenskega ljudstva is njegovih pravic v zasedenem ozemlju. Se večl, . Edinoat, j« tak o rekoč edino aH vsa} najvalnejj« vidno znamenje slovenskega življenja, slovenskega prizadevanja in elovenlčine sploh. Radi tega )• pač dollnosi vsakega Slovenca, da podpira naf list, kjerkoli se mu ponudi ugodna priložnost. Ka podporo posameznikov smemo računati tem bolj. čim enostavnejša >e žrtev, ki jo zahteva taka podpora. A ravno glede inseratov se lahko reče, d« •KDDtOST« BK. Sfc Ju tac enostavnejšega na mlu, kot pomagati t>E-dinosti-, da si počasi zopet pridobi stare cnserente, U so zapustil?, in ie novih rraVen »jih: Kakor ee namreč posamezni trgovci, obrtniki io drugi podjetniki izogibljejo našega lista, take bi se mo-r^ii izogibati ajih vsi zavedni Slovenci, dosledno brezobzirno. Slovenci, čitatelji in prijatelji »E-dino*ti«, po*ebno nafi ljudje z dežele, naj kupujejo svoje potrebščina le pri tistih tvrdkab in podjetjih. ftaše tvrdkc naj sklepajo kupčije le s tistimi f&djetft. ki opažajo v »Edinosti". Trtziiiu Italijanov v razmišljanje. Ako bi skraj-oežš druge narodnosti v naši deželi hoteli računati 2 dejstvi, z resničnimi narodopisnimi odnosa j i na tem ozemlju, in ako bi bili trezne in hladno računajoče pameti, da bi razumevali potrebe in za-Ltevc — kot posledice sosedstva italijanske države z Jugosavijo; ne bi se zarivali v tako nezmi-3eIflo strastno politiko nasproti Jugoslovenom. Ako bi hoteli računati z neoporečnim dejstvom, da sj na tem zasedenem ozemlju manjšina, da je \adi v njihovih takozvanih središčih naš živel? va-2cn »t neodpravljiv činitelj; oko bi r&zuznevali. . koliki ineri je gospodarski položaj teh središč odvisen od dobrih udnošajev z zaledjem, in kolike koristi bi tudi za sedaj za njihovo državo dočakalo prijateljsko razmerje s sosednjo jugoslovcn-?ko državo; ako bi razumevali, da tega. kar je ostvarila narava, ne morejo izbrisati ali odpraviti nobena umetna £red*tva in tudi najsrditejša agitacija — ker narava se uveljavlja zopet in zopet: ne bi iskali boja, ampak sporazuma za mirno so-življenje. Pa tudi. če bi se »m posrečilo, da bi v neposredni bližini kakega središča poitalijančili par tisoč duš <— kc.ka koriti bi bila to za njihov j narod, ki šteje 40 milijonov duš?I To ne bi bila prav nikaka pridobitev v primeri s škodo, ki bi rau fo donašal trajen boj. Ali ne bi bilo veliko bolje za naše sodeželane druge narodnosti, ako bi imeli po deželi m v središčih — poštenih in iskrenih slovenskih prijateljev, nego pa, ako bi se naslanjali le na tolpo slovenskih demoralizirancev ia ijšnevenencev?! O tem naj bi razmišljali vsaj trezni življi med Italijani na tem ozemljuf Naiim društvom. Odbori raznih naših društev tram doposiljajo često svoje društvene vesti s prošnjo, ali celo energičnim pozivom, naj priobčimo dotičro vest tega. tega m tega dne. Mi smo drage volje na uslugo našim društvom. Saj je to naša naloga in dolžnost. AH to moramo že povedati odkrito, da take evidence ne moremo voditi. Tudi pri " sej dobri volji se dogaja, da želji društva ni ustreženo. In potem jeza in zamera. Zato moramo ie opozoriti druftva, oziroma njihove odbore in tajnike še posebej, da se morajo obr-, niti do uredništva — ustmeno ali pismeno — vsa-; kokrat posebej, kfdar žele, da pride v list kaka1 njihova vest. Hišna preiskava v Circoio di coitura "Rosa Luxemburg*. ^Lavcratorc* poroča, da je v torek prcdpolđne prišlo v prostore socialističnega kro-, »ka i Rosa Luxemburg« več orožnikov in policijskih' agentov v civilu pod vodstvom cav. Carusi, da iz-, vede-o hišno preiskavo. V prostorih so preiskali vse mize, kasete, neko blagajno; v podstrešju dn so privzdigali celo deske. Na dvorišču so celo . kamem.no ploščo, ki pokriva vodovod, stikali so iudi po vrtu. Ali vspeha niso imeli nikjer. :n odšli bi bili praznih rok, da niso našli nekega vojaškega jopiča, ki pa so ga — kakor pojasnuje Lavoratore« — rabili igralci diletanti na drama-tčnib predstavah, in pa nekega starega železa. Zaplenili so hlače in železo. O povodu za hišno preiskavo ne pripoveduje socialistično glasilo ničesar. DrultvMC vtttl Glasben2 Matic«*, Odborova seia se vrši v soboto. 13. t. m., ob 19. uri in ne dan is. kot j« bilo objavljeno. Šentjakobska Čttainka- vabi ia svoj XVII. redni občni zbor, ki se bo vršil v soboto, dne 13. t. m. rb 8. zvečer v dvorani =Delavskega kon-čumnega društva« pri sv. Jakobu z običajnim dnevnim redom, ^čitalnica« se po dolgem mrtvilu zopet prebuja k življ. in intenz. delovanju. Nič več mirovanja in čakanja v brezdelju; v sašem delu je naša bodočnost. Vabimo tem potom, nc le one, ki so nestrpno čakal: našega zopetnega »življenja, ne !e vse naše nekdanje člane ie prijatelje, temveč ves naš sv. Jakob naj se vdeleži ttga občnega žbora «n se z ljubeznijo in trdflo voljo do dela o-klene našega tr.ko važnega društva pri sv. Jakobu in mu aga — ter s tem obenem sebi —- na dose; inju kultu.-nega cilfa njegovega. Iz tržaškega iivlienia Služkinja v ognju. Včeraj ponoči, oko! druge ure. jv bil pozvan zdravnik rešilne postaje v ulico Sv. Frančiška Ašiškega v hišo št. IS. k ISittni služkinji Ani Botiigar. Omenjena Boftigar je bila u-?!užbena pri Emiliji Vifesch. Včeiaj ponoči je okeli I i;re kuhala za svojo gospodinjo čaj. Med kuhanjem ji je ogenj ugasnil. Hotela ga je z">pct vžgati, teda i^kra užigalice ji je padia n^ kri'o. Tega pa 8ottig3r ui zapazila. Obleka ji jc začela tleti in naenkrat je bila vsa v ognju. Začela jc grozovito klicati na pomoč. Neki mladenič, ki stanuje v istem nad=trop;u. ie na klicanje služkinje pr'hitel v stanovanje gosp»c Vitesch. Nudil se uiu j«.- strašen prizor. Uboga služkinia je bila vsa v ogcjti. Telefoniral je na rešilno postajo in prosil hitro pomoč. Ano Boitigar so prepeljali v jaka opusneiu star.ju v meslno bolnico. Obžgana je ra nogah in rokah, kakor tudi ca obrazu ima hude opekline. Hitra smrt. Včeraj ponoči, okoli Ireijo ure. je prijel reki gospod na rešilno postajo po službujočega zdravnika in ga prosil, naj gre takoj v ul. Benjarrcino Rtssiran v hiso 5t. 2*/). Povedal mu je. da je v hiši hipoma zbolel Franc Bertos. 76 let star, stanujoč v drugem nadstropju. Ko jc pri-gel zdravnik ca lice mesta, je izprevidel, da je prišel — prepozno. Starček je bil že mrtev. Zdravnik je dognal da je moža zedela srčna kap. Konec »majhnega črevtjarfa«. Včeraj zjtrtraf je bU pozvan podčastnik kr. stražnikov v ulico Bec- jcberie. V tej uliti jc ležal pwmd neko iHo stat mož, ki je bil ves po nesnažen od jdi to vina. Takoj, ko ga je videl, je mislil, da jo starček mrtev. Toda km »In je spoznal, da je v sšvolaacu Se Življenje. Poklical je takof rešilni voz mestne bolnice, ki je došel hitro na lice mesta. Naloiili so starčka nanj in ga odpeljali v bolnišnico. Ko so V bolnici rešilni voz odprli, fe bil starček fe mrtev. Po izpraševanju pri prebivalcih ulice Beccherie je policija dognala, da so ljudje že prej ta večer videli i tega človeka zelo pijanega po ulici. Njegovo tru-1 plo so prepeljali v mrtvašnico k sv. Justu. Včeraj popoldne je prišel v mrtvašnico neki gospod ia si ogledoval truplo. Spoznal je truplo starčka. Rekel je, da je to čevljar Mihael Sirotlč. Spoznal ga jc po zelo majhni postavi. Povedal je celo. da so ga radi njegovega stasa imenovali celo »mali čevljar*. Neka gospa pa trdi. da fe ta starček že delj časa stanoval v javnem prenočišču. Pes ga je ugriznil. Včeraj opoldne je Sel !4letni deček Rudolf Mossetich, stanujoč v ulici Tommaso Luciani št. 22. domav. Med potjo ga je napadel črn pes in ga močno ugrizel na desnem stegnu. Šel je takoj na rešilno postajo, kjer ga je zdravnik obvezal, nato ga pa poslal v mestni fizikat. Dobra napitnin«. Včeraj popoldne je doSel na rešilno postajo 291etni natakar Ivan C., stanujoč v ulici della Fonderia. Njegov delodajalec mu je prisolil s pestjo tak udarec na glavo, da je bil takoj ves v krvi. Prepirala sta se precej dolgo; ko mu le natakar ni trii **ho, se je njegov gospodar tako razsrdil in mu dal »trinkgeld« na glavo. Na rešilni postaji ga je zdravnik obvezal in ga nato poslal domov. Pretep med dvema voznikoma. Včeraj sta se prepirala voznika Josip Hervatin, 30 let star, stanujoč v Rojanu 5t. in neki njegov prijatelj. Hervatin je med prepirom dobil od svojega tovariša z bičem po glavi. Napravil mu j« precej veliko rano. tako, da je moral Hervatin iskati pomoči ca rešilni postaji. To ga je zdravnik obvezal, in ga potolažil, da bo njegova rana na glavi v de-1 setib dneh zaceljena in je nato ranjenca poslal. domov. Zanimiv dogodek. V včerajšnji številki ^Edinostih smo poročali o čudnem izginotju Štefana Baban. Danes se je naiemu poročevalcu posrečilo zvedeti, da je omenjeni finančni uradnik rekel, da gre obokat svojo hčer v Gorico. Njegova soproga. odnosno njen svak, se je takoj cdpeljal v Gorico, da bi našel izgubljenega Babana. Toda ves trud je bil — zaman. Vedno bolj se širi med njegovimi svojci misel, da je skoraj gotovo padel roparjem v roke. Policijski aparat jc ves na delu, da izsledi pogrešanega Babana. Velika tatvina na Corsu Giuseppe GaribaldL Preteklo noč so tatovi odprli s ponarejenem! ključi glavna vrata kinematografa rVolta« na Corsu Garibaldi. Tu so s silo odprli predal blagajne in pokradli za t2 lir drobiža. S tem pa vlomilci rriso zadovoljni. Prevrtali so iz kinematografa zid, ki je ločil trgovino z oblekami. last Aleksandra dal Zotto. Tu so pokradli več oblek m blaga. Naši so tudi majhno ročno blagajno in vzeli Iz nje tri zlate prstane. Eden izmed njih je imel velik, več tisočakov vreden briljant. Škodo, ki so jo napravili, znaSa nekaj nad 60.000 lir. V trgovino so prišli srečno. Tudi pri delu jih pi nihče motil, toda na povratku so imeli smolo. Ko so prišli zopet na cesto. jih |e zapazil nočni čuvaj. Ustrelil je iz samokresa v zrak ter polom strela priklical kr. stražnike in tri dedektive. Sedaj se je začela divja gonja za tatovi. Varnostnim organom se je posrečilo aretirati enega člana te tatinske družbe, po imenu Antona Liscovich, 18 let starega, stanujo-čega pri Sv. M. M. Zgornji št. 530. Oblast je na sledu še ostalim tatovom. Skoda je pokrita z zavarovalnino. Dober nasvet sestrično. V ponedeljek popoldne je prišla k gospe Ani Vanzctto, stanujoči v u išči P i sorta št. 12. mlada, toda ne bogsigavedi kako lepa mladenka. Imela je po obrazu veliko *mazol-čkov« in tudi na ustnicah je imela krasto podobno ocvirku. Gospo Vanzetto je došla Evina hčerka nagovorila: »Dober dan gospa! Jaz sem iz Vif-nj&na. Moji slariši so me poslali k vam, da naj vas vpraSam. ako rabite že služkinje?« »Kako 9e pišete?« sJožica Giugovaz. Čež cn mesec bom praznovala šestnajsti rojstni dan.« »Ali imate poselsko knjižico?« »Nc, nimam je. ker je dosedaj nisem rabila. Bila seui cel čas svojega življenja doma. Sedaj, ko sem začela nositi dolgo krilo in ker sem frizirana »al-la frofru«, so mi pa starši rekli, ajdi s trebuhom za kruhom.« Gospa Vanzetto je bila baš sedaj brez hišne. Usliša1 -k jc proseče in klepetavo dekle ter jo vzela v službo kot sobarico. Včeraj zjutraj, okoli 5. ure, pa je slišal soprog g. \ anzetto hojo v predsobi. Nekaj časa je poslušal nato je pa vprašal: *Kdo hodi po predsobi?aj Oglasila se je naša Micka rekoč: »Nesem smeti v hišno vežo, da jih bo vzel sme-! tar. ko pride ob šestih in pol.« To se je gospodu Vanzetto jako čudno zdelo, Zakaj bi služabnica nosila smeti na cesto? Hitro se je oblekel in šel v kuhinjo. Tu je opazil, da v kuhirji stojijo posode za smeti do vrha napolnjene na svojem mestu. Vzel je hitro klobuk in hajdi za Maričko. Na trgu Garibaldi jo je došel in jo dal takoj aretirati. Pod pazduho je Giugovaz nosila velik v rjuho povezan sveženj. Notri se ie nahajalo več brisač, čevlji od gospodinje, srebrna torbica, damski kožuh. Vse to jc Mici pobasala pri gospe! Vanzetto. j Ko je danes popoldne policijski komisar zaslišal Mico. mu je povedala, da ji je svetovala, naj krade, rjena sestrična Ivana. Na vprašanje, kje se nah~>.ja njena sestrična, je Maruša odgovorila: »Odšla je z nekim vojakom v Padovo.« Komisar je brzojavi! v Padovo kvesturi. naj vtakne Marijino sestrično Ivano v luknjo in naj jo potem »rekomandirano^ pošlje tržaški kve-Tukajšnja policija bo pa obe sestrični postavila v * razstavo^ v ulici Coroneo. so eMaJba za polni atkor: »O nevihti«. Na koncertu tatovi ilB«a v kanuk. iaat JoCtk Tanter n—ta pita tudi gf, prof. Pervanja fa» Gnfft iz Trsta, v uNri Fabšo Stiiuo K. M b odnesli devet fjav i prvi na glasoviiju, drugi na godi. — Obeta se nata kuretame različnega spola. Napravili ao imenova-' umetniški nfitafc, kakorfnega po vojni i« nismo nema Tančerja cn 300 Kr ifcode. V tatinski družbi bitt deležni. Zato opozarjamo ie danes vse rojake se je maral aakajati tadi strokovnjak v poznanju ia ljubitelje petja in glasbe na ta. ta gonft&e Slo- kokoii. Pustili so samo eno staro kokljo. ki že več vence veseK večer, da 6e ga udeleže v polnem šte- m esecev ne nese jajc, oumma »nosi svoj rep o- vila. — Natančnejši spored priobčim« te dni koli«. Tatvina je kila naznanjena kvesturi. Težko ———-------' ukradeni petelinčki in putke kokodakajo. ^ Za tiskovni sklad „EfinosT Smsli na rstilni posta?. Sinoči ob ti. turi so pri- Na. »povnenci« v št. Vidu pri Vipavi 30 L. Vc- peljali a izvoščekom na rešilno poeta jo Marjana sela družba v Orehovini 20 L, Angel j Mateljan. Alessic, 20 let starega težaka, stanujočega na župnik v Sv. Vitalu 10 L. Josip Ko«. Otalež 10 L, Greti. Nasrkal ae je močno vina in obležal kot Luka Kirac, župnik, Rakotole 10 L. Na svatbi g. mrtev na tleh. Njegovi prijatelji so ga spremili Antona Terčelj v Za puža h nabrali svatje 70 L pod na rešilno postajo. Tu se je začela prava »mene- geslom: Vsi «I«dih« in ^frej«, veselo naprej, da farija«. Vrgli ao pijanca na operacijsko mizo. Nos zopet kot danes, se spet oglasimo.« Na godovanju in usta so mu zamašili s pavolo, namočeno v sal- očeta Vida Česnik v Knc2aku nabrali prijatelji mi jaku. Učinek je bil precej velik. Marjan se j« 100 L. L. Kogoi, Idrija 29 L. začel dvigati in upiti: »Na pomoč, zadu&il se bom!« Dosedaj izkazanih L 22.061 44; v današnjem iz- Med to predstavo si slišal medklice njegovih pri- kazu L 279'—. Skupno L 22^40*44. jateljev: >Packa pijana, glej da boš plačal izvoička, Zi piOTEke KomiiNi ttomi JAMAIBKA BAKRA Ud. glav.: K 3* »,000 000. Rezerve K I(KM Belgrad, Celje, Oobravnik, Dunaj, Kotar. Kranj, Ljubljana, »Uribor, Metkovtč, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, TRST, Zadar, Zagreb Obavlja vse v bančno stroko spadajoča pode. ki te je pripeljal tu sem in računal 12 L.« Tu »e jc zopet oglasit nekdo drugi: »Pridi sedaj, gremo do- ... . r> l ■ «-n i „„4 »■■ mov, ali se ni« že douolj našnofaf .almijaka?« «*rnte Ivan ^ocente »z Posto,nc M L ^j, - Konečno so spravili Alessia na ulico. Toda. ko je J»k- v Tost^\ V SF°mm ^^ dVclet" f naredil par korakov — brunsk — in bil je ie na neđa P^anstva 100 L. trebuhu. Njegovim prijateljem ni preostajalo dru- m hrnrrflne knjižice ter jih obrestuje po a v baacogiro prometu po 4 /,. Vloge, ki se Imajo dvigniti same proti predhodni odpovedi, sprejemi po posebno ugtvtr.il) pogojih, ki se pogodijo od slučaja do slučaja. Dajv v najem varnostne predale (satesj. Bančni prostori v Trst- se nahajajo : uL. CasM Al klsparml«*! u% S. Nlcole Telefon : Stev. 14»>3, 17D i, *2»i7(5 Blagajn« posluj? od 9 do 13 gega, nego pijanca zopet naložiti na ramo in ga nesti nazaj na operacijsko mizo rešilne postaje. Zi Cfril-Httafivi dražbi daruje notar Jakob Kogej v Postojni 100 L. (Denar Tu je zopet snofal salnrijak, toda kakor hitro so hrat|- uprava) mu vzeli od nosa omenjeno zdravilo, je bil zopet ^ >w Sv, M, M. opustil L 3'60. kot mrtev. Dofgo ga niso več gledali njegovi prijatelji. Eden izmed njih je rekel bolnifkemu strež-aiku: »Prosim vas, ali je avtomobil pripravljen, da prepeljemo tega pijanca v bolnico?« To je pomagalo. Marjan jc skočil pokonci in tekel proti vratom, in to vse iz strahu pred bolnico. Dopisi učenci, Franetič 10 L. Kojanec 5 L, in Franetič 10 L. (Denar hrani blagajničar). Borzna porodi«. Tednik V Trstu, 10. nov. 1920. S D.rl - HflT!? izvrstna istrsko, tttaettnska m lUlUenska vina na debelt. Cene zmerne. <305) Cene zmeriie. Jadranska banka Cosulich Žaga. Dovolite nekoliko odgovora na dopis v Dalmatia *Delu« od minulega tedna, čegar dopisniki se »kri- Gerolimich vajo pod suknjo »več kmetov«, ki pa niso dru- Libcra Triestina gega. nego obrekovalci najnižje vrstef Ti komu- Lloyd ni stični priveski hočejo oblatiti v vsakem pogle- Lussino du častivredno učiteljico Mileno Furman s tem.! Martinolich da prepevajo hvalo prejšnjim učnim močem, g. Oceania Franu Urgiču in g.ci Mileni Bratina. Gotov sem, Premuda da doba učiteljevanfa na Žagi, kjer ni imel niti Tripcovich vah bi bilo misliti, da se fe g.ca M. Furman potegovala— da je celo prosila za učit. mesto na Žagi. Nikdari Odkrito povedano: ta razsodna in ugledna gospica ni nikdar niti želela priti v sredino takih komunističnih priveskov, ki jih je po pripovedovanju poznaia že izza otročkih let. Javnosti bodi v pojasnilo, da je bila učit. M- Furman že začetkom šolskega leta imenovana na petraz-redno ljudsko šolo v Bovcu. Radi popravkov v šolskem poslopju, pa se je pričetek šolskega leta odgodu na nedoločen čas; vsled tega naj bi učit. Furman prevzela le začasno — dasi ne rada — poučevanje na dvorazredni ljudski šoK na Žagi. Tem komunističnim priveskom in Z njimi združenim podžupanom in starejšinam, ki jim je vzgoja mladine deveta briga, svetujem, da si na mero-dajnetn mestu ?z5er,ejo sebi primerno učiteljico, ki bo pri osebah, odločujočih o vojni, imela res Švicarski tečaji vp*r;a- da se vojno zabrani dckler bo svet stal. ŽENEVA, 9. Lira ^185; marka 7'40; Kajh g.ca Furman k ^»e želela voino mvsevk^e Jcrona | "75; an^I. funt 22'0125; franc. so nieno želio odobrile * največjo vnemo. Ljudje . , , , božji: ali je ta - neslana! Ojasnhn. da je g.ca Fur- frank 37 65; dolar ft 59/J._ man morala okusiti vse grenkosti begunstva, ki jih Cement Dalmatia 360 Cement Spalato 405 Krka 500 Tuja valuta na tržaškem trga: V Trstu, 10. nov. 1920. Neprepeeatere krone 650- - T— avstrijsko-nemške krone 5*75- - 6 — češkoslovenske kron« 31' 32 dinarji 74*25- - 75'— lep 42.- 43* marke 35*— -36- dolarji 28'50- 28 60 francoski franki 170*- -171'—- švicarski frank* 445'- -4-0'— angleški funti, papirnati 97'50— cg — angleški funti, rlati 1.8'- -120'— rublji t*- - 22'— napol eoni 94*- v Postojni = sc je z današnjim dnem icpit odprl 5iOTpf m. 123S) HALI OGLASI m računajo po ZZ stotink beseda. — Najmanfii pristojbina L 2,— Debele črke 40 stotink beseda Nafmanjia pristojbina L 1—. Kdor ilče službo plača polovično ceno. je žrtvovala v blagor hrvatske dcce — decc istr* skih beguncev v Mor5.vi. Ti komunistični priveski naj se spomnijo, da odločilno besedo v sizbiranju« učiteljice imajo tudi prebivalci skromne vasice Log. Kdor pozna našo gorsko hčerko g.00 Furman, ponovi z menoj besede: »Zapomnite si, vi priveski komunizma, da je niste vredni in je ne boste imeli nikdar v svoji sredini? §e nekoliko beeed vam organizirani priveskii _ — kaj še neki hočete od g. du-ektorja Klinija, če CEPLJENE trte po znižani ceni prodaja še 14 dni pa je vaša organiiacija res tako popolna m ne-. Franc Tavčar> Kreplje, pošta Dutovlje. 530. odvnsna?! Svetujem vam, da neorganizirane Ser- I Reko peničane pustite pri miru. Zakaj vas tudi ti tako POROČNA SOBA, svetla, moderna, masivna, se; 21 00 L. LIoyd Eksprcss (.ozov I. reda) n^ Di IZKUŠENA BABICA sprejema Ulica Chiozza 50, prit., levo. noseče na dom. 531 Centralni kolodvor (Južn.* železnica). Odhodi: 0'15 O. E. v Belgrad in Bul areš' sk«ri Sv. Pctrt na Kra^u, Logatec, Ljubljano in Zagreb 1'30 B. na Dunaj .ko Videm. TrOii. (Samo v ponedeljkih, sredah in pet1 i i«'. 5'45 O. w Červinjan jkozi Bivio (Gradei).* 6'00 B. v Benetke (. r. 0 05).* 615 Pb. na Duuaj. (pr. 2? OCj sko/i Ljubljano ia Cridec; samo v torkih, četrtkih in sobotah, 6 36 B. v Reko »koti Nabrežino. Divnčo, Sv Peter na Krasu.* 6*50 P. v Benetke (pr. 1S'15) skozi Videm. 8'50 P. v Reko, Logatec, Ljubljano. 10'50 h. na Drnaj (pr. 7'05J »kozi Trbii, samo tj ponedeljkih in če4rtk.:b 1110 P. v Benetke (pr, 17'lOj skozi Bivio, Cvr- vinja- (C-ad.ž* 14'25 B. v Benetke fpr. 22*00» skozi Bivio, Videm, 15 00 P do Logatca (zveza z Rekol 15'50 O do Logatca in druge postaje." 17'35 Pb. »lo Rima (pr. 12*15} skozi Červinjan be- netke (pr. 22'00j. 17*55 Pb. do Vidma |pr. 21*15} skori Bivio." 18'20 P. skozi Nabrežino. Sv. Peter na Krasr bodejo v oči?! Ko bodo merodejne oeebe na Ser- , proda po emerni ceni. Gatteri 17, pritličje. 529 penicj čutile potrebo organizacije, ne bodo vpra- 1 —----:- sevale takih »priveskov^ za svet. Niste vredni, KUHINJSKA OMARA, perz»jane za okna s« pro- dajo po zmerni ceni v ulici Boccacio 6, pralnica. 525 da bi vas udarili pO zobeh s sfarško knuto«. ki vam jc toliko napoti. Občinar. Naša poita. Iz tolminskih hribov: Menda nikjer niso tako zadovoljni s poŠto, kakor smo pri nas v tolminskih hribih. Torkovo x>Edinost« dobivamo n. pr. že v sredo. Včasih celo istega dne, ko je izšla ■ 1 » v Trstu. Seveda bi bili to dobivali lahko redno POROČNA SOBA, tako. -Edinost«, ki prihaja na poštni urad »Slap ob Idriji«, nima samo ene poti. Enkrat jo ubere po krajši poti, da jo dobivamo ie istega dne; dru- __. XT. . ." - , . , , ^ . 7. . . T ,. .. . . . . , SOBANA iz mahagonijevega lesa. iako elegantna giltrat pa crez Logatec v Idrijo in jo v takem slu- , .. :6 ^ f s C_Q » . , ^L , \ . ' . . .... sc proda v ulici Uatteri 17, prtlhcje. 528 čaju dobivamo srečno, ko so jo drugi zc pozabili. r KLOP, pripravna za mlekarno ali gostilno, 8c proda po zmerni ceni. Ulica Boccaeio 5t. 6, pralnica. 526 svetla, moderna, masivna, se proda po zmerni ceni. Gatteri 23. I. nadstr., vrata 19. 527 na|, skozi Ljubljano. Samo ob ponedeljkih 23'00 P. v Benetke (pr. 1421 skori Červinjan. 0'30 O. S. v Pariz, akozi BcnUke. Milan. Dohodi: 0'20 B. iz Benetk (c J. 20'20) Ekozi Červinjan Tržič. 3*20 B. iz Dunaja. (Samo ob sr«~Jah, petkih iu nedeljah. 7'45 O. iz Logatca. Nabrežine, Grijana 815 L. F Lloyd Ekspress i- Dunaja skozi Ljubljano. (Samo v četrtkih.i 8"35 O. iz Vidma (odli. 5'30j Gorice. Tri'**. (Čer vinjana, Grade2a), Grijana.* 10*10 P. iz Reke, St. Petra na Krasu. Nabrežine. Grijana/ Poštni uradniki v Trstu mislijo najbrže, da je naš POZOR! Plačam srebrne krone po L 2 05, stare | 11'30 B. iz Benetk (odh. 6 56) (Rim - Turinj sWi Slap ob Idriji kaka »NemSka Idrija«. Opozorili goldinarje po 5*20. Salonichio. Via Olmo 3, III. i Červinjan, 3ivio. bi jih torej, da bi bilo pač umestneje, ako bi po- nadstropje. 523! i4'10 Pb. iz Rima (odh. 19"45). šiljal« vedno po krajši poti. Pomislijo naj, da mi-----------;- 1605 B. iz Dunaja (odh. 21'20) ekozi Trbii; sau:« komaj pričakujemo ta bst. ker nas bodri in DVE IZOBRAŽENI Slovenki, ki sc dolgočasita iz ! v sredah ii. sobolah. tolaži v teh težkih časih. Odrešitelji: vsaj tega =zascdeniha vzrokov, želita dopisovanja z du-1 16'35 B. iz Logatca. Sv. Petra. Divače, nam nc bi smeli kratiti. — Tolminski hribovec. Drngi koncert »Pevskega in glasbenega društva?* v Gorici. Naznanjamo veselo vest. da 6c goriško »Pevsko in glasbeno društvo« pridno pripravlja na svoj drugi koncert. Dne 17. aovembra ob 8. zvečer nastopi javno v veliki dvorani »General*. Močan zbor bo proizvajal umetne Adamičeve, Gerbičeve in Pirnatove skladbe za moške, ženske in mešane zbore. Nadalje hoče pevski zbor seznaniti naše ljudstvo z ljubkimi srbskimi narodnimi pesmaini, kakor tudi z nekaterimi skladbami našega vrlega goriškega slavca Vinkota Vodopivca. Krona vsega koncerta pa bo P. H. Sattncrjeva hovitimi slovenskimi fanti, da bo res kaj »le nikovi za rano, ker pravijo, da bo dolga. Dopisi se prosijo pod šiframa »Vera- in »Nada« na u-pravo. 508 IŠČE SE posojilo 30C0 L na dobro idočo trgovino proti dobrim obrestim za štiri mesece. Ponudbe pod »Trgovka It. 80- na upravo. 496 TRGOVSKA TVRDKA Jos. Bruss, v Logatcu, sprejme trgovskega pomočnika, inanufakturista prvo moč, veščega slovenskega in italijanskega jezika v Covorn ra pisavi. Ravno tam sprejme •e tudi vrtnar. 521 podustfk 1 UJI N EC Danilo Sinumović. — Ah, g«vspod moj. z dvestotisoč kron je lah V o biti tudi človek in srečen, samo da ste poskušali živeti, a posebno v velikem mestu — in česar ta ni J — Poskušal tem. poskušal, ali vse mi je tako tuje, veste, tako neugodno toje... ako razumete to, kar bi hotel reči jaz. Meni pravijo, da sem nenavadno bitje, ali meni se zdi, da so tudi vsi drugi taki! — Da, imate prav — tako-le navadni in nenavadni! Mi meščani imo enaki, razvn teh toka j — in doklor je pokazal na kmeta in kočijala. _ Utegne biti... Ali, faz nisem meščan, ker se nisem vzgojil v mestu, pa tudi kmet nisem, ne roalome<čan. Jaz sem živel pov?odi. tako rekoč, po malo dni in nimam nikake barve in nič svo-)« j Ki na to vprašal kmeta: — A. kako ti me mogel poklicati tako daleč, ko nimaš denarja? Ti ti ia druge občine, mari ne veš, koliko mi imaš plačati? Od mesta do Kre-Seva, to je blizu 30 kilometrov potil — Kaj vem jaz — nikdar še nisem klical zdrav-' nika. To je prvikrat AH. to je stvar moje start.' kakor sem vam fe rekel. — Imaš mi dati 28 kron, ali al me razumel? Kmet je nekaj razmišljal, pogledal z očesom preko polja in zasukal pogled na desno skozi bre- j — Zabolelo ga je takoj na potu in komaj da se gove, kakor da meri, koliko je še do doma. In ko je privlekel živ. A mojemu bratu Matku, ki se je jc videL da smo prehodili 2e polne tri četrtine že predlanskim ločil od nas. jc obolela žena, in ji poti. je začel nekako zagonetno: J jc postalo slabo — ali, kak vrag ji je bil, jaz ne — Ako pojdete k našemu Matku, vam dam 14 vem... Čakali smo nekoliko časa drug na drtt-kron. a 14 saj vam da 00! Vsak polovico in tako gega, kdo pojde prvi po vas; ali, on se ni raaknil. je prav. j a nisem sc tudi jaz. Čakal jaz, čakal on — a jaz — Kak Malko je to, saj me ni poklical on — slednjič k njemu, pak sem mu rekel, da skupno jc vskliknil doktor nemirno. Slutil sem — je rekel pokličeva zdravnika in ga plačava vsak polovico. Stanku — saj mi večkrat delajo take stvari. — No, čuj me, kako se imenuješ? Nikola---Nikola Run je sem. AH tlo pozabili to? Run je iz Kreševa. Vedel je, lopov, da jaz pojdem tudi sam, ker mi je ta sin ediaec. pak mi je rekel,, da je njegovi Perini malo boljše, kar pa ni bilo res. Ali, tudi mojemu sinu jc bilo vedno slabše, pak sem šel sam, — Mari ti pa pozabU. da si me poklical na svoj on pa se jc šc smejal, ker da da on vam samo eno račun in da o tem vašem Matku ni bilo nikakega kro no I govora. Kaj mi sedaj to--- — Vidite, kako je to — sedaj vam povem takoj — se jc obrnil starec važno ter snel kapo, kakor da 1« pripravlja na kako važno slovesno izjavo. — Sivi redki lasje ao se su srebrili na mesečini. Moj sin jc bil na delu in na povratku ga je zaleti!'def potnega in trudnega — kričal je na ves glas, ker je zopet voz silno oral nizdolu. Sedaj te je zasmejal tudi doktor, a smejala sta se tudi kočijaž in doktor, kmet pa se je itak začel smejati prvi. — Pa kaj bi ti hotel torej? jc vprašal doktor, videč, da ga kmet zvito gleda. — E, da plačava vsak pol, ako pojdete tudi vi k njemu; ako ne pojdete, plačam jaz sam: da se mu le ne posreči, kar si je zamislil. Ako pa poj- Doktor se fe nagnil proti njemu, da bi bolje čul, dctc t njemUi ^ Bogu, ne dobiste od mene več m }e bil ves v senci. Stanko pa je poslušal na pol. ncgQ M kron __ pak rtoritc kakor mi,Ktef ker je zopet začel milo motriti obsevano dolino, j kakor da mu ta hotč daja tolikega užitka. I (Dalje) 17 00 B. iz Benetk (odh. 9'i5) Vidma. I8'35 O iz Červinjana (odh. 16'3S). 19'35 P. iz Benetk (odh. 13'50} skozi Červinjan.' 20'40 P. iz Ljubljane, Logatca, Reke, Grijana. 21'00 Oe. iz Bukarešta. Belgrada, Ljubljane, Logatca (odh. 18*30). 21'35 Pb. iz Dunaja (odh. 7'20) tkozi Gradec, Ljubljano; K.no v sredah, petkih, in nedeljah. 22 00 P iz Benetk, (odh. 13*20) skozi Videm. Tihil, 22*20 B. iz Reke, Sv. Petra na Krasu, Nabrežine. 23*45 S. O. iz Pariza (Londona) .Mtlara, Benetk KOLODVOR SV. ANDREJ. Odhodi: 5 20 O. v Herpclje r Kozino. Kanfanar, Pulo. 5*40 M. v Koper. Buje, Poreč. 600 O. na Opčine, Prvačino, Ajdovščino, Gc rico, Podbrdo." 9*00 M. v Buje. Koper. U'55 B. v Herpelje - Kozino, Kanfanar, Pulo. 16*50 O. na Opčine, Prvačino, Ajdovščino. Gorico, Podbrdo.* 17*10 O. v Herpelje - Kozino; iz Herpelj pospešen vlak do Kanfanara. Rovinja in Pule. 17*20 M. do Kopra in Buj. Dohodii 8*25 M. iz Buj in Kopra." 10*20 O. iz Podbrda. Goricc, Ajdovščine, »v a- čine, Opčm." 10'45 O. iz Pule, Rovinja, Kanfanara in Herpelj. 16'05 B. iz Pule, Kanfanara. Herpelj - Kozine. 16*30 M. iz Buj in Kopra/ 21*05 O. iz Podbrda, Gorice, Ajdovščine, Prv čine Opčin. 21*55 M. iz Poreča, Buj. Kopra. 22*40 O. ia Pule, Rovinja, Kanfanara, Herpelj -} zine. P. pospešen, B. brzovlak, Pb. pospešen br vlak; E. ekspresni vlak. M. inešau- O. omoib nc vozijo ob nedeljah.