PUBLIKACIJA - Poštnina plačana pri pošti 2102
O
Localis
Uradno glasilo slovenskih občin
Št. 52 Maribor, sreda 30.9.2015
OBČINA BENEDIKT
679. Odlok o porabi koncesijske dajatve za trajnostno gospodarjenje z divjadjo
Na podlagi šestega odstavka 29. člena Zakona o divjadi in lovstvu (Uradni list RS, št. 16/2004 in 17/2008) in 14. člena Statuta Občine Benedikt (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 14/2011) je Občinski svet Občine Benedikt na 7. redni seji dne 23.9.2015 sprejel
ODLOK
O PORABI KONCESIJSKE DAJATVE ZA TRAJNOSTNO GOSPODARJENJE Z DIVJADJO
1.	člen
Ta odlok določa porabo denarnih sredstev, ki jih občina prejme kot del koncesijske dajatve za trajnostno gospodarjenje z divjadjo na podlagi predpisov, ki urejajo področje divjadi in lovstva.
Namenska poraba sredstev
2.	člen
Sredstva se namensko porabijo za izvajanje ukrepov varstva in vlaganj v naravne vire v občini Benedikt. Ti ukrepi so:
•	čistilne akcije občine
•	ohranjanje in vzdrževanje grmišč, gozdnih jas, logov
•	vzdrževanje gozdnega roba
•	izdelava in vzdrževanje kaluž
•	sadnja in vzdrževanje plodonosnega drevja in grmovja
•	postavitev in vzdrževanje gnezdilnic, solnic in prež
•	krmljenje divjadi, vzdrževanje krmnih in pridelovalnih njiv
•	izobraževanja in obveščanja prebivalcev/šolarjev o stanju in odnosu do gozdnih živali/divjadi in o gozdnem bontonu.
Pogoji in način porabe
ISSN 1854-2409 / 2386-0448 Leto XI
3.	člen
Sredstva se upravičencem dodelijo na podlagi javnega razpisa za sofinanciranje aktivnosti, navedenih v 2. členu tega odloka. Ocenjevanje vlog izvede strokovna komisija, ki jo za vsako leto posebej imenuje župan. Na podlagi poročila strokovne komisije se z upravičencem sklene pogodba o sofinanciranju aktivnosti trajnostnega gospodarjenja z divjadjo.
4.	člen
Upravičenci do sredstev za namene, navedene v 2. členu tega odloka, so lovske družine - koncesionarji, ki imajo podpisano koncesijsko pogodbo za trajnostno gospodarjenje z divjadjo v Republiki Sloveniji za lovišča, ki ležijo na območju občine Benedikt.
5.	člen
Merila in kriteriji za dodeljevanje sredstev po tem odloku bodo podrobneje določeni v javnem razpisu.
Končna določba
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka : 34101-003/2015-3 Datum : 28.09.2015
Občina Benedikt Milan Gumzar, župan
680. Sklep o določitvi cene odvajanja, čiščenja, omrežnine in cene storitve ocene obratovanja male komunalne čistilne naprave do 50 PE v Občini Benedikt
Na podlagi določil Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/2012, 109/2012) in 14. člena Statuta Občine Benedikt (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 14/2011) je Občinski svet
Izdajatelj:
Inštitut za lokalno samoupravo in javna naročila Maribor, Grajska ulica 7,2000 Maribor
T: 02 250 04 58 | F: 02 250 04 59 | M: 031 68 77 88 | E: info@lex-locaJis.info | www.lex-locaJis.info Odgovorni urednik: dr. Boštjan Brezovnik
Občine Benedikt na 7. redni seji dne 23.9.2015 sprejel naslednji
SKLEP
O DOLOČITVI CENE ODVAJANJA, ČIŠČENJA,
OMREŽNINE IN CENE STORITVE OCENE OBRATOVANJA MALE KOMUNALNE ČISTILNE NAPRAVE DO 50 PE V OBČINI BENEDIKT
I.
S tem sklepom se določi čiščenje in odvajanje za normalno uporabo vode, omrežnina ter cena storitve ocene obratovanja male komunalne čistilne naprave do 50 PE na območju Občine Benedikt.
II.
Cena storitve gospodarske javne službe odvajanja komunalne odpadne vode: 0,3834 EUR/m3.
III.
Cena za storitve gospodarske javne službe čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda: 0,6253 EUR/m3.
IV.
Mesečna tarifa omrežnine za odvajanje in čiščenje za dimenzijo priključka znaša:
Omrežnina po Uredbi - Odvajanje - kanalizacija
PREMER VODOMERA	FAKTOR OMREŽNINE	€/ na mesec
DN < / = 20	1	1,6895
20 < DN < 40	3	5,0685
40 < / = DN < 50	10	16,895
50 < / = DN < 65	15	25,3425
65 < / = DN < 80	30	50,685
| 80 < / = DN < 100	50	84,475
100 < / = DN < 150	100	168,95
150 </= DN	200	337,9
Omrežnina po Uredbi - Čiščenje - čistilna naprava		
PREMER VODOMERA	FAKTOR OMREŽNINE	€/ na mesec
DN < / = 20	1	2,9441
20 < DN < 40	3	8,8323
40 < / = DN < 50	10	29,441
50 < / = DN < 65	15	44,1615
65 < / = DN < 80	30	88,323
| 80 < / = DN < 100	50	147,205
100 < / = DN < 150	100	294,41
150 </= DN	200	588,82
V.
Cena storitve ocene obratovanja male komunalne čistilne naprave do 50 PE: 71,68 EUR.
VI.
Cena storitve črpanja greznic in MČN 31,31 EUR/m3. K ceni črpanja se prišteje veljavna cena za čiščenje na CČN Maribor v višini 12,59 EUR/m3.
VII.
Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi, uporablja pa se od 1.10.2015 naprej.
Številka : 35405-002/2015-27 Datum : 28.09.2015
Občina Benedikt Milan Gumzar, župan
OBČINA LOVRENC NA POHORJU
681. Odlok o spremembi Odloka o proračunu Občine Lovrenc na Pohorju za leto 2015
Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur.l. RS, št. 94/7-UPB2, s spremembami in dopolnitvami), 29. člena Zakona o javnih financah (Ur. l. RS, št. 11/11 -UPB4, s spremembami in dopolnitvami) in 14. člena Statuta občine Lovrenc na Pohorju (UGSO, št. 13/11, 17/14) je Občinski svet Občine Lovrenc na Pohorju na 8. redni seji, dne 28. septembra 2015, sprejel
ODLOK
O SPREMEMBI ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE LOVRENC NA POHORJU ZA LETO 2015
1. člen
V Odloku o proračunu Občine Lovrenc na Pohorju za leto 2015 (UGSO, št. 15/15) se 2. člen spremeni tako, da se glasi:
(sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna)
Proračun sestavljajo splošni del, posebni del in načrt razvojnih programov.
Splošni del proračuna sestavljajo bilanca prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja. V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni podkontov. Splošni del proračuna Občine Lovrenc na Pohorju, na ravni podskupin kontov, se določa v naslednjih zneskih:
Konto	Naziv	Znesek v EUR
	A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV	
I.	SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74)	3.846.209
	TEKOČI ODHODKI (70+71)	2.862.866
70	DAVČNI PRIHODKI	1.901.331
700	Davki na dohodek in dobiček	1.742.877
703	Davki na premoženje	103.965
704	Domači davki na blago in storitve	54.489
706	Drugi davki	0
71	NEDAVČNI PRIHODKI	961.535
710	Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja	600.565
711	Takse in pristojbine	2.000
712	Globe in druge denarne kazni	1.150
713	Prihodki od prodaje blaga in storitev	177.676
714	Drugi nedavčni prihodki	180.144
72	KAPITALSKI PRIHODKI	28.000
720	Prihodki od prodaje osnovnih sredstev	25.000
721	Prihodki od prodaje zalog	0
722	Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev	3.000
73	PREJETE DONACIJE	2.650
730	Prejete donacije iz domačih virov	2.650
731	Prejete donacije iz tujine	0
74	TRANSFERNI PRIHODKI	952.693
740	Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij	562.357
741	Prejeta sredstva iz državnega prorač.iz sredstev proračuna EU	390.336
II.	SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45)	3.595.297
40	TEKOČI ODHODKI	1.309.330
400	Plače in drugi izdatki zaposlenim	411.032
401	Prispevki delodajalcev za socialno varnost	62.291
402	Izdatki za blago in storitve	631.448
403	Plačila domačih obresti	18.200
409	Rezerve	186.359
41	TEKOČI TRANSFERI	1.274.333
410	Subvencije	68.630
411	Transferi posameznikom in gospodinjstvom	855.422
412	Transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam	104.018
413	Drugi tekoči domači transferi	246.263
414	Tekoči transferi v tujino	0
42	INVESTICIJSKI ODHODKI	941.897
420	Nakup in gradnja osnovnih sredstev	941.897
43	INVESTICIJSKI TRANSFERI	69.737
431	Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki	8.700
432	Investicijski transferi proračunskim uporabnikom	61.037
III.	PRORAČUNSKI PRESEŽEK ( PRIMANJKLJAJ) (I. - II.)	250.912
	B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB	
IV.	PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV	
	(750+751+752)	0
75	PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSIH DELEŽEV	0
750	Prejeta vračila danih posojil	0
751	Prodaja kapitalskih deležev	0
752	Kupnine iz naslova privatizacije	0
V.	DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPIALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443)	0
44	DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV	0
440	Dana posojila	0
441	Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb	0
442	Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije	0
443	Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih osebah javnega prava, ki	
	imajo premoženje v svoji lasti	0
VI.	PREJETA MINUS DANA POSLOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV	
	(IV.-V.)	0
	C. RAČUN FINANCIRANJA	
VII.	ZADOLŽEVANJE (500)	0
50	ZADOLŽEVANJE	0
500	Domače zadolževanje	0
VIII.	ODPLAČILA DOLGA (550)	300.941
55	ODPLAČILA DOLGA	300.941
550	Odplačila domačega dolga	300.941
IX.	SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.)	-50.029
X.	NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.)	-300.941
XI.	NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.)	-250.912
XII.	STANJE SREDSTEV NA RAČUNU NA DAN 31. 12. PRETEKLEGA LETA	54.736
Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov, konte in podkonte, določene s predpisanim kontnim načrtom.
Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk -podkontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu
odloku in se objavita na spletni strani Občine Lovrenc na Pohorju: www.lovrenc.si.
Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti.
2. člen
V	Odloku o proračunu Občine Lovrenc na Pohorju za leto 2015 (UGSO, št. 15/15) se spremeni prvi odstavek 8. člena tako, da glasi:
V	proračunu se zagotavljajo sredstva za proračunsko rezervo občine, ki deluje kot proračunski sklad. Med
odhodki proračuna se v sredstva rezerv za naravne in druge nesreče izloči del skupno doseženih letnih prejemkov proračuna v višini 34.767,00 EUR. Izločanje v rezerve se praviloma izvrši vsak mesec, vendar najpozneje do 31. decembra tekočega leta. Izločanje prihodkov v rezervo preneha, ko dosežejo rezerve Občine Lovrenc na Pohorju 1,5 % letno doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov za preteklo leto.
3. člen
Ta odlok se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi.
Številka : 4101-0003/2015 Datum : 28.9.2015
Občina Lovrenc na Pohorju Joško Manfreda, župan
• Priloga:
Posebni del proračuna in načrt razvojnih programov
682. Pravilnik o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Lovrenc na Pohorju za programsko obdobje 2015 - 2020
Na podlagi 24. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 - ZdZPVHVVR in 26/14) in 6. člena Statuta občine Lovrenc na Pohorju (MUV, št. 11/99, 5/01, 10/02; UGSO, št. 13/2011) je Občinski svet Občine Lovrenc na Pohorju na 8. redni seji, dne 28. septembra 2015 sprejel
PRAVILNIK
O OHRANJANJU IN SPODBUJANJU RAZVOJA
KMETIJSTVA IN PODEŽELJA V OBČINI LOVRENC
NA POHORJU ZA PROGRAMSKO OBDOBJE 2015 -2020
I. Splošne določbe
1.	člen (vsebina pravilnika)
(1)	Ta pravilnik določa področje uporabe, pogoje, vrste pomoči s posameznimi ukrepi in druge ukrepe občine Lovrenc na Pohorju za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva in podeželja.
(2)	Sredstva po tem pravilniku se dodelijo za:
(a)	državne pomoči v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014 z dne 25. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L št. 193, z dne 1.7.2014 str. 1-75, v nadaljnjem besedilu: Uredba Komisije (EU) št. 702/2014),
(b)	pomoči de minimis v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (UL L št. 352, z dne 24.12.2013, str. 1-8, v nadaljnjem besedilu: Uredba Komisije (EU) št. 1407/2013), ter
(c)	druge ukrepe.
2.	člen
(način in višina zagotavljanja sredstev)
Sredstva za izvedbo ukrepov ohranjanja in spodbujanja razvoja kmetijstva in podeželja v občini Lovrenc na
Pohorju (v nadaljevanju: občina) se zagotavljajo v proračunu občine. Višina sredstev se določi z odlokom o proračunu za tekoče leto.
3.	člen (oblika pomoči)
Sredstva za ukrepe po tem pravilniku se dodeljujejo v določeni višini za posamezne namene kot nepovratna sredstva v obliki dotacij in/ali v obliki subvencioniranih storitev.
4.	člen (opredelitev pojmov)
Pojmi uporabljeni v tem pravilniku imajo naslednji pomen:
(1)	»pomoč« pomeni vsak ukrep, ki izpolnjuje merila iz člena 107 (1) Pogodbe o delovanju Evropske unije;
(2)	"MSP" ali "mikro, malo in srednje podjetje" pomeni podjetje, ki izpolnjuje merila iz Priloge I Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014;
(3)	"kmetijski sektor" pomeni vsa podjetja, ki so dejavna v primarni kmetijski proizvodnji, predelavi in trženju kmetijskih proizvodov;
(4)	"kmetijski proizvod" pomeni proizvode s seznama v Prilogi I k Pogodbi, razen ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva s seznama v Prilogi I k Uredbi (EU) št. 1379/2013 Evropskega parlamenta in Sveta;
(5)	"primarna kmetijska proizvodnja" pomeni proizvodnjo rastlinskih in živinorejskih proizvodov s seznama v Prilogi I k Pogodbi brez kakršnih koli nadaljnjih postopkov, ki bi spremenili naravo takih proizvodov;
(6)	"predelava kmetijskih proizvodov" pomeni vsak postopek na kmetijskem proizvodu, po katerem proizvod ostane kmetijski proizvod, razen dejavnosti na kmetiji, potrebnih za pripravo živalskega ali rastlinskega proizvoda za prvo prodajo;
(7)	"trženje kmetijskih proizvodov" pomeni imeti na zalogi ali razstavljati z namenom prodaje, ponujati za prodajo, dobavljati ali na kateri koli drug način dajati na trg, razen prve prodaje primarnega proizvajalca prodajnemu posredniku ali predelovalcu, ter vsake dejavnosti, s katero se proizvod pripravi za tako prvo prodajo; prodaja, ki jo opravi primarni proizvajalec končnemu potrošniku, se šteje za trženje kmetijskih proizvodov, če se opravlja v ločenih, za to namenjenih prostorih;
(8)	"kmetijsko gospodarstvo" pomeni enoto, ki obsega zemljišče, objekte in naprave, ki se uporabljajo za primarno kmetijsko proizvodnjo;
(9)	"nosilec ali nosilka kmetijskega gospodarstva" (v nadaljnjem besedilu: nosilec) je pravna ali fizična oseba, ki je pooblaščena ali upravičena, da za kmetijsko gospodarstvo vlaga vloge iz naslova ukrepov tega pravilnika;
(10)	"podjetje v težavah" pomeni podjetje v skladu s 14. točko 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014;
(11)	"slabe vremenske razmere, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami," pomenijo neugodne vremenske pogoje, kot so zmrzal, nevihte in toča, led, močno ali obilno deževje ali huda suša, ki uničijo več kot 30 % povprečne proizvodnje, izračunane na podlagi:
a)	predhodnega triletnega obdobja ali
b)	triletnega povprečja, osnovanega na predhodnem petletnem obdobju, brez najvišjega in najnižjega vnosa;
(12)	"opredmetena sredstva" pomenijo sredstva, ki jih sestavljajo zemljišča, stavbe in obrati, stroji in oprema;
(13)	"neopredmetena sredstva" pomenijo sredstva, ki nimajo fizične ali finančne oblike, kot so patenti,
licence, strokovno znanje ali druga intelektualna lastnina;
(14)	"začetek izvajanja projekta ali dejavnosti" pomeni bodisi začetek dejavnosti ali gradbenih del, povezanih z naložbo, bodisi prvo pravno zavezujočo zavezo za naročilo opreme ali uporabo storitev ali vsako drugo zavezo, zaradi katere projekta ali dejavnosti ni več mogoče preklicati; nakup zemljišč in pripravljalna dela, kot je pridobivanje dovoljenj in opravljanje študij izvedljivosti, se ne štejejo za začetek izvajanja projekta ali dejavnosti;
(15)	"velika podjetja" pomeni podjetja, ki ne izpolnjujejo pogojev iz Priloge I Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014;
(16)	"intenzivnost pomoči" pomeni bruto znesek pomoči, izražen kot odstotek upravičenih stroškov pred odbitkom davkov ali drugih dajatev;
(17)	"standard Unije" pomeni obvezen standard, predpisan z zakonodajo EU, ki določa raven, ki jo morajo doseči posamezna podjetja, zlasti glede okolja, higiene in dobrobiti živali; posledično se standardi ali cilji, zastavljeni na ravni Unije, ki so zavezujoči za države članice, ne pa tudi za posamezna podjetja, ne štejejo za standarde Skupnosti;
(18)	"neproizvodna naložba" pomeni naložbo, ki ne povzroči znatnega povečanja vrednosti ali donosnosti kmetijskega gospodarstva;
(19)	"naložbe za skladnost s standardom Unije" pomenijo naložbe, ki se izvedejo za doseganje skladnosti s standardom Unije po zaključku prehodnega obdobja, določenega z zakonodajo Unije;
(20)	"nezahtevna agromelioracija" je agromelioracija, kot je opredeljena z veljavno zakonodajo, ki ureja področje kmetijskih zemljišč;
(21)	"mladi kmet" pomeni osebo, ki na dan predložitve vloge za pomoč ni stara več kot 40 let, ima ustrezno poklicno znanje in kompetence ter prvič vzpostavlja kmetijsko gospodarstvo kot nosilec tega gospodarstva;
(22)	"investicijska dela" pomenijo dela, ki jih opravijo kmet osebno ali kmetovi delavci, da ustvarijo sredstva;
(23)	"biogorivo na osnovi hrane" pomeni biogorivo, proizvedeno iz žitaric in drugih poljščin z visoko vsebnostjo škroba, rastlin za pridelavo sladkorja in oljnic, kot je opredeljeno v predlogu Komisije za Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 98/70/ES o kakovosti motornega bencina in dizelskega goriva ter spremembi Direktive 2009/28/ES o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (1);
(24)	"skupina in organizacija proizvajalcev" pomeni skupino ali organizacijo, ki je ustanovljena za dejavnosti, opredeljene v 43. točki 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014;
(25)	"stalni stroški, ki nastanejo zaradi sodelovanja v shemi kakovosti" pomenijo stroške, ki nastanejo zaradi vključitve v shemo kakovosti, in letni prispevek za sodelovanje v njej, po potrebi pa tudi odhodke za preglede, ki so potrebni za ugotavljanje skladnosti s specifikacijami sheme kakovosti;
(26)	"član kmetijskega gospodinjstva" pomeni fizično ali pravno osebo ali skupino fizičnih ali pravnih oseb, ne glede na pravni status skupine in njenih članov v skladu z nacionalno zakonodajo, razen delavcev na kmetiji;
(27)	"predelava kmetijskih proizvodov v nekmetijske proizvode" pomeni vsak postopek na kmetijskem
proizvodu, katerega rezultat je proizvod, ki ni zajet v Prilogo I Pogodbe;
(28)	"živila" pomenijo živila, ki niso kmetijski proizvodi in so navedena v Prilogi I k Uredbi (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta;
(29)	"nekmetijske dejavnosti" pomeni dejavnosti, ki ne spadajo v področje uporabe člena 42 Pogodbe o delovanju Eu (npr. ukrepi s področja gozdarstva, turizma, obrti in dejavnosti vezane na predelavo kmetijskih proizvodov v nekmetijske proizvode;
(30)	"enotno podjetje" pomeni vsa podjetja, ki so med seboj najmanj v enem od naslednjih razmerij:
a)	podjetje ima večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov drugega podjetja,
b)	podjetje ima pravico imenovati ali odpoklicati večino članov upravnega, poslovnega ali nadzornega organa drugega podjetja,
c)	podjetje ima pravico izvrševati prevladujoč vpliv na drugo podjetje na podlagi pogodbe, sklenjene z navedenim podjetjem, ali določbe v njegovi družbeni pogodbi ali statutu,
d)	podjetje, ki je delničar ali družbenik drugega podjetja, na podlagi dogovora z drugimi delničarji ali družbeniki navedenega podjetja samo nadzoruje večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov navedenega podjetja.
Podjetja, ki so v katerem koli razmerju iz točk (a) do (d) tega odstavka preko enega ali več drugih podjetij, prav tako velja za enotno podjetje.
5. člen (vrste pomoči in ukrepi)
Za uresničevanje ciljev ohranjanja in razvoja kmetijstva in podeželja v občini se finančna sredstva usmerjajo preko pravil za državne pomoči, ki imajo podlago v uredbah komisije EU, navedenih v drugem odstavku 1. člena tega pravilnika in omogočajo izvedbo naslednjih vrst pomoči oz. ukrepov:
Vrste pomoči	Ukrepi:
Državne pomoči po skupinskih izjemah v kmetijstvu (na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014	UKREP 1: Pomoč za naložbe v opredmetena ali neopredmetena sredstva na kmetijskih gospodarstvih v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo (14. člen); UKREP 2: Pomoč za spodbujevalne ukrepe za kmetijske proizvode (24. člen); UKREP 3: Pomoč za naložbe za ohranjanje kulturne in naravne dediščine na kmetijskih gospodarstvih (29. člen).
De minimis pomoči (na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 1407/2013)	UKREP 4: Pomoč za naložbe v predelavo in trženje kmetijskih in živilskih proizvodov ter naložbe v nekmetijsko dejavnost na kmetiji - de minimis; UKREP 5: Pomoč za izobraževanje in usposabljanje na področju nekmetijskih dejavnosti na kmetiji ter predelave in trženja; UKREP 6: Pokrivanje operativnih stroškov transporta iz odročnih krajev. UKREP 7: Pomoč za zagotavljanje tehnične podpore v kmetijskem in gozdarskem sektorju
6. člen
(upravičenci do pomoči in izvajalci storitev)
(1) Upravičenci do pomoči so: 1) pravne in fizične osebe, ki ustrezajo kriterijem za mikro, majhna in srednje velika podjetja, dejavna v
primarni kmetijski proizvodnji, oziroma, v primeru ukrepa po členu 24 Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 dejavna v kmetijskem sektorju ter so vpisana v register kmetijskih gospodarstev;
2)	pravne in fizične osebe, ki ustrezajo kriterijem za mikro, majhna in srednje velika podjetja v primerih ukrepov za pomoči de minimis po Uredbi komisije (EU) št. 1407/2013, imajo sedež na kmetijskem gospodarstvu, ki je vpisano v register kmetijskih gospodarstev in ima sedež na območju občine;
3)	pravne in fizične osebe, registrirane za opravljanje dejavnosti cestnega tovornega prometa s sedežem na območju občine;
4)	registrirana stanovska in interesna združenja, ki delujejo na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane na območju občine;
5)	dijaki in študentje programov kmetijstva in gozdarstva, ki so člani kmetijskega gospodarstva, ki je vpisan v register kmetijskih gospodarstev in ima sedež na območju občine.
(2) Pomoči za izvajanje UKREPA 2 iz 5. člena tega pravilnika, ki so namenjene upravičencem iz prve točke prvega odstavka tega člena v obliki subvencioniranih storitev, se izplačajo izvajalcem storitev (prejemniki pomoči), ki so ustrezno registrirani za opravljanje storitev.
7.	člen
(izvzeta področja uporabe Uredbe Komisije (EU) št.
702/2014)
(1)	Do pomoči po tem pravilniku za ukrepe na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 niso upravičeni subjekti, ki so:
(a)	naslovniki neporavnanega naloga za izterjavo na podlagi predhodnega sklepa Komisije EU, s katerim je bila pomoč razglašena za nezakonito in nezdružljivo z notranjim trgom;
(b)	podjetja v težavah.
(2)	Pomoči po tem pravilniku se ne uporablja za ukrepe na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 za:
(a)	pomoč za dejavnosti, povezane z izvozom v tretje države ali države članice, in sicer če je pomoč neposredno povezana z izvoženimi količinami, vzpostavitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi stroški, povezanimi z izvozno dejavnostjo;
(b)	pomoč, ki je odvisna od prednostne uporabe domačega blaga pred uporabo uvoženega blaga.
(3)	DDV ni upravičen strošek.
8.	člen
(način, pogoji in merila za dodeljevanje pomoči)
(1)	Državne pomoči in pomoči de minimis se dodeljujejo upravičencem na podlagi izvedenega javnega razpisa oziroma javnega naročila, objavljenega na internetni strani občine in na občinski oglasni deski, skladno z veljavnimi predpisi s področja javnih financ in javnega naročanja ter tem pravilnikom.
(2)	V javnem razpisu oziroma naročilu se opredelijo posamezni ukrepi in višina razpoložljivih sredstev za posamezen ukrep kot to določa odlok o proračunu občine za tekoče leto.
(3)	Podrobnejša merila in kriteriji za dodeljevanje državnih pomoči in pomoči de minimis ter zahtevana dokumentacija za posamezne ukrepe po tem pravilniku se podrobneje določijo v javnem razpisu oziroma javnem naročilu.
9.	člen (spodbujevalni učinek)
(1) Za ukrepe po Uredbi komisije (EU) št. 702/2014 se pomoč lahko dodeli, če ima spodbujevalni učinek, razen
v primeru podpor za publikacije iz ukrepa Pomoč za spodbujevalne ukrepe za kmetijske proizvode. Pomoč ima spodbujevalni učinek, če je vloga za pomoč predložena pred začetkom izvajanja projekta ali dejavnosti.
(2) Vloga za pomoč mora vsebovati najmanj naslednje podatke:
(a)	ime in velikost podjetja;
(b)	opis projekta ali dejavnosti, vključno z datumom začetka in konca;
(c)	lokacijo projekta ali dejavnosti;
(d)	seznam upravičenih stroškov;
(e)	vrsto (nepovratna sredstva, posojilo, jamstvo, vračljivi predujem ali drugo) in znesek javnega financiranja, potrebnega za projekt ali dejavnost ter
(f)	izjave vlagatelja:
a)	da ne prejema oziroma ni v postopku pridobivanja pomoči za iste upravičene stroške iz drugih javnih virov ter
b)	glede izpolnjevanja pogojev iz prvega odstavka 7. člena tega pravilnika.
10.	člen (dodelitev sredstev)
(1)	O dodelitvi sredstev upravičencem po tem pravilniku, na predlog strokovne komisije, ki je imenovana s strani župana, odloča pooblaščena oseba Občinske uprave Občine Lovrenc na Pohorju.
(2)	Zoper odločitev iz prejšnjega odstavka lahko upravičenec vloži pritožbo županu v roku 8 dni od prejema sklepa (odločbe). Odločitev župana je dokončna.
(3)	Medsebojne obveznosti med občino in prejemnikom pomoči se uredijo s pogodbo.
(4)	Datum dodelitve pomoči je datum pravnomočnosti sklepa.
11.	člen (izplačila sredstev)
Upravičencem se sredstva iz proračuna občine izplačajo na podlagi zahtevka posameznega upravičenca. Zahtevek mora vsebovati naslednjo dokumentacijo:
(a)	dokazila o plačilu obveznosti (račun/situacija in potrdilo/dokazilo o plačanem računu),
(b)	druga dokazila, določena z javnim razpisom oziroma naročilom (poročilo ali dokazilo o opravljenem delu oziroma storitvi, dokazilo o izvedbi nadzornih ukrepov ...).
12.	člen (kumulacija)
(8. člen Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014)
(1)	Najvišji zneski pomoči po posameznih ukrepih, določeni od 13. do vključno 15. člena tega pravilnika, ne smejo preseči najvišjih zneskov pomoči določenih v 14., 24. in 29. členih Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 ne glede na to ali se podpora za projekt ali dejavnost v celoti financira iz nacionalnih sredstev ali pa se delno financira iz sredstev EU.
(2)	Pomoč izvzeta z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014 se lahko kumulira z vsako drugo državno pomočjo v zvezi z istimi upravičenimi stroški, ki se deloma ali v celoti prekrivajo samo, če se s tako kumulacijo ne preseže najvišje intenzivnosti pomoči ali zneska pomoči, ki se uporablja za zadevno pomoč v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014.
(3)	Pomoč izvzeta z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014, se ne kumulira s plačili iz člena 81(2) in člena 82 Uredbe (EU) št. 1305/2013 v zvezi z istimi upravičenimi stroški, če bi bila s tako kumulacijo presežena intenzivnost pomoči ali znesek pomoči, ki sta določena v Uredbi Komisije (EU) št. 702/2014.
(4) Pomoč izvzeta z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014 se ne sme kumulirati z nobeno pomočjo de minimis v zvezi z istimi upravičenimi stroški, če bi bila s tako kumulacijo presežena intenzivnost pomoči ali znesek pomoči, ki sta določena v Uredbi Komisije (EU) št. 702/2014.
II. Ukrepi v skladu z uredbo komisije (EU) št. 702/2014
13. člen
UKREP 1: Pomoč za naložbe v opredmetena ali neopredmetena sredstva na kmetijskih gospodarstvih v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo (14. člen Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014)
(1)	Z naložbo se skuša doseči vsaj enega od naslednjih ciljev:
(a)	Izboljšanje splošne učinkovitosti in trajnosti kmetijskega gospodarstva, zlasti z zmanjšanjem stroškov proizvodnje ali izboljšanjem in preusmeritvijo proizvodnje;
(b)	Izboljšanje naravnega okolja, higienskih razmer ali standardov za dobrobit živali, če zadevna naložba presega veljavne standarde Unije;
(c)	Vzpostavljanje in izboljšanje infrastrukture, povezane z razvojem, prilagajanjem in modernizacijo kmetijstva, vključno z dostopom do kmetijskih zemljišč, komasacijo in izboljšanjem zemljišč, oskrbo in varčevanjem z energijo in vodo.
(2)	Pomoč se ne dodeli za:
(a)	nakup proizvodnih pravic, pravic do plačila in letnih rastlin;
(b)	zasaditev letnih rastlin;
(c)	dela v zvezi z odvodnjavanjem;
(d)	nakup živali in samostojen nakup kmetijskih zemljišč;
(e)	naložbe za skladnost s standardi Unije, z izjemo pomoči, dodeljene mladim kmetom v 24 mesecih od začetka njihovega delovanja;
(f)	za že izvedena dela, razen za izdelavo projektne dokumentacije;
(g)	investicije, ki se izvajajo izven območja občine;
(h)	investicije, ki so financirane iz drugih javnih virov Republike Slovenije ali EU, vključno s sofinanciranjem prestrukturiranja vinogradov;
(i)	stroške, povezane z zakupnimi pogodbami; (j) obratna sredstva.
(3)	Pomoč za naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo se lahko dodeli za:
Podukrep 1.1 Urejanje kmetijskih zemljišč in pašnikov.
(3.1)	Podukrep 1. 1 Urejanje kmetijskih zemljišč in pašnikov
Pomoč se lahko dodeli za namen urejanja kmetijskih zemljišč in pašnikov
(3.2)	Upravičeni stroški:
(a)	stroški izdelave načrta ureditve kmetijskega zemljišča (nezahtevne agromelioracije, pašniki);
(b)	stroški izvedbe del za nezahtevne agromelioracije;
(c)	stroški nakupa opreme za ograditev in pregraditev pašnikov z ograjo;
(d)	stroški nakupa opreme za ureditev napajališč za živino.
(3.3)	Upravičenci do pomoči:
(a)	posamezna kmetijska gospodarstva in ali več kmetijskih gospodarstev, vključenih v skupno naložbo (pašna skupnost, agrarna skupnost...);
(b)	kmetijska gospodarstva (vpisana v register kmetijskih gospodarstev), ki ležijo na območju
občine, oziroma katerih naložba se izvaja na območju občine; (c) z minimalnim obsegom primerljivih kmetijskih površin 0,5 ha.
(3.4)	Pogoji za pridobitev:
(a)	ustrezna dovoljenja oziroma projektna dokumentacija za izvedbo naložbe ter dokazila o teh stroških, kadar so upravičeni do sofinanciranja;
(b)	predračun stroškov, za katere se uveljavlja pomoč;
(c)	kopija katastrskega načrta in program del, ki ga pripravi pristojna strokovna služba, kadar je predmet podpore ureditev kmetijskih zemljišč ali nezahtevna agromelioracija;
(d)	dovoljenje lastnika zemljišča za izvedbo naložbe v primeru zakupa zemljišča;
(e)	drugi pogoji, opredeljeni z razpisom.
(3.5)	Intenzivnost pomoči:
(a) do 50 % upravičenih stroškov naložb na kmetijskih gospodarstvih.
(3.6)	Najvišji skupni znesek za posamezno naložbo na kmetijskem gospodarstvu lahko znaša do 3.000,00 EUR.
(3.7)	Vlogo za pomoč v okviru tega ukrepa predloži nosilec kmetijskega gospodarstva oziroma pooblaščena oseba, ki jo pooblastijo vsi nosilci kmetijskih gospodarstev, ki so vključeni v skupno naložbo.
14. člen
UKREP 2: Pomoč za spodbujevalne ukrepe za kmetijske proizvode (24. člen Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014)
(a)	Cilj pomoči je zagotavljanje večje prepoznavnosti kmetijskih proizvodov, ozaveščanje širše javnosti o kmetijskih proizvodih.
(b)	Upravičeni stroški:
•	stroški organizacije tekmovanj, sejmov ali razstav ter udeležbe na njih vključujejo:
(i)	stroške udeležbe;
(ii)	potne stroške in stroške prevoza živali;
(iii)	stroške publikacij in spletnih mest, v katerih je dogodek napovedan;
(iv)	najemnine razstavnih prostorov in stojnic ter stroške njihove postavitve in razstavljanja;
(v)	simbolične nagrade do vrednosti 1.000,00 EUR na nagrado in zmagovalca tekmovanja.
•	Stroški publikacij, katerih cilj je ozaveščanje širše javnosti o kmetijskih proizvodih vključujejo: (i) stroške tiskanih in elektronskih publikacij,
spletišč in spotov v elektronskih medijih, na radiu ali televiziji, namenjenih predstavljanju dejanskih informacij o upravičencih iz občine ali proizvajalcih določenega kmetijskega proizvoda, če so informacije nevtralne in imajo zadevni upravičenci enake možnosti, da so predstavljeni v publikaciji; Publikacije ne smejo vsebovati navedb podjetij, blagovne znamke ali poreklo, z izjemo
(a)	shem kakovosti iz člena 20(2)(a) Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014, če takšna navedba natanko ustreza označbi, zaščiteni v Uniji;
(b)	sheme kakovosti iz člena 20(2)(b) in (c) Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014, če je takšna navedba sekundarna v sporočilu.
(c)	Upravičenci do pomoči:
• kmetijska gospodarstva, (vpisana v register
kmetijskih gospodarstev), s sedežem kmetijskega gospodarstva v občini in se ukvarjajo z dejavnostmi v kmetijskem sektorju. (4) Prejemniki pomoči:
•	pomoč se izplača izvajalcem storitev, ki so ustrezno registrirani.
(5)	Pogoji za pridobitev:
(a)	dokazila o ustrezni registraciji dejavnosti;
(b)	program dejavnosti spodbujevalnih ukrepov s predračunom stroškov;
(c)	drugi pogoji, opredeljeni z javnim naročilom.
(6)	Do subvencionirane storitve so na podlagi objektivno opredeljenih pogojev upravičena vsa kmetijska gospodarstva, ki so dejavna v kmetijskem sektorju na območju občine.
(7)	Vsebina in način izvedbe spodbujevalnih ukrepov za kmetijske proizvode, pogoji, ki jih mora izpolnjevati izvajalec spodbujevalnih ukrepov, merila za izbor najugodnejšega izvajalca, in druge morebitne obveznosti izvajalca usposabljanj se določijo v razpisni dokumentaciji za oddajo javnega naročila.
(8)	Če dejavnosti spodbujevalnih ukrepov zagotavljajo skupine in organizacije proizvajalcev, članstvo v takih skupinah ali organizacijah ni pogoj za dostop do navedenih dejavnosti. Vsak prispevek nečlanov za kritje upravnih stroškov zadevne skupine ali organizacije proizvajalcev je omejen na stroške zagotavljanja zadevne dejavnosti, ki je predmet podpore.
(9)	Intenzivnost pomoči:
•	do 100% upravičenih stroškov oz. do 1.000,00 EUR.
15.	člen
UKREP 3: Pomoč za naložbe za ohranjanje kulturne in naravne dediščine na kmetijskih gospodarstvih
(29. člen Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014)
(1)	Cilj pomoči je varovanje in ohranjanje značilnosti kulturne in naravne dediščine na kmetijskih gospodarstvih.
(2)	Upravičeni stroški:
(a)	stroški naložbe v opredmetena sredstva (stroški za nabavo materiala za obnovo, stroški za izvajanje del);
(b)	investicijska dela.
(3)	Upravičenci do pomoči:
•	kmetijska gospodarstva, ki se ukvarjajo s primarno kmetijsko proizvodnjo in so vpisani v register kmetijskih gospodarstev ter so lastniki objektov, vpisanih v register nepremične kulturne dediščine in ležijo na območju občine.
(4)	Pogoji za pridobitev:
(a) stavba mora biti vpisana v register nepremične kulturne dediščine (RKD), ki ga vodi ministrstvo, pristojno za kulturo;
(c)	ustrezno dovoljenje za izvedbo naložbe, v kolikor je
le to potrebno;
(d)	ustrezna dokumentacija za izvedbo naložbe s predračunom stroškov;
(e)	drugi pogoji, opredeljeni z javnim razpisom.
(5)	Intenzivnost pomoči:
•	do 100% upravičenih stroškov. Najvišji skupni znesek pomoči za investicijska dela je 5.000,00 EUR letno.
III. Ukrepi de minimis v skladu z uredbo komisije (EU) št. 1407/2013
16.	člen
(splošne določbe de minimis Uredbe Komisije (EU) št. 1407/2013)
(1) Do de minimis pomoči v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 niso upravičena podjetja iz sektorjev: (a) ribištva in akvakulture;
(b)	primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi o delovanju Evropske unije;
(c)	predelave in trženja kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi o delovanju Evropske unije v naslednjih primerih:
a)	če je znesek pomoči določen na podlagi cene ali količine kupljenih proizvodov, ki so kupljeni od primarnih proizvajalcev ali jih zadevna podjetja dajo na trg;
b)	če je pomoč pogojena s tem, da se delno ali v celoti prenese na primarne proizvajalce.
(2)	Pomoč ne bo namenjena izvozu oz. z izvozom povezane dejavnosti v tretje države ali države članice, kot je pomoč, neposredno povezana z izvoženimi količinami, z ustanovitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi izdatki, povezanimi z izvozno dejavnostjo.
(3)	Pomoč ne bo pogojena s prednostno rabo domačih proizvodov pred uvoženimi.
(4)	Do finančnih spodbud niso upravičeni tisti subjekti, ki nimajo poravnanih zapadlih obveznosti do občine ali do države.
(5)	Do sredstev za razvoj niso upravičena mikro, majhna in srednje velika podjetja, ki so po Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 13/14-uradno prečiščeno besedilo) v prisilni poravnavi, stečaju ali likvidaciji ter so kapitalsko neustrezna, kar pomeni, da je izguba tekočega leta skupaj s prenesenimi izgubami dosegla polovico osnovnega kapitala družbe.
(6)	Skupna vrednost pomoči, dodeljena istemu upravičencu oziroma enotnemu podjetju na podlagi pravila »de minimis« v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (Uradni list EU L 352, 24.12.2013) ne sme preseči 200.000,00 EUR (v primeru podjetij, ki delujejo v komercialnem cestnem tovornem prometu, znaša zgornja dovoljena meja pomoči 100.000,00 EUR) v obdobju zadnjih treh proračunskih let, ne glede na obliko in namen pomoči ter ne glede na to, ali se pomoč dodeli iz sredstev države, občine ali Unije.
(7)	Če je podjetje dejavno v sektorjih iz prvega odstavka tega člena, ter je poleg tega dejavno v enem ali več sektorjih, ali opravlja še druge dejavnosti, ki sodijo na področje uporabe Uredbo Komisije (ES) št. 1407/2013, se ta uredba uporablja za pomoč, dodeljeno v zvezi s slednjimi sektorji ali dejavnostmi, če podjetje na ustrezen način, kot je ločevanje dejavnosti ali razlikovanje med stroški, zagotovi, da dejavnosti v sektorjih, ki so izključeni iz področja uporabe te uredbe, ne prejemajo pomoči de minimis na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 1407/2013.
17. člen
(kumulacija de minimis pomoči)
(1)	Pomoč de minimis se ne sme kumulirati z državno pomočjo v zvezi z istimi upravičenimi stroški ali državno pomočjo za isti ukrep za financiranje tveganja, če bi se s takšno kumulacijo presegla največja intenzivnost pomoči ali znesek pomoči.
(2)	Pomoč de minimis, dodeljena v skladu z Uredba Komisije (EU) št. 1407/2013, se lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 360/2012 do zgornje meje, določene v uredbi št. 360/2012.
(3)	Pomoč de minimis, dodeljena v skladu z Uredba Komisije (EU) št. 1407/2013, se lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno v skladu z drugimi uredbami de minimis do ustrezne zgornje meje (200.000 oz 100.000 EUR).
18.	člen
UKREP 4: Pomoč za naložbe v predelavo in trženje kmetijskih in živilskih proizvodov ter naložbe v nekmetijsko dejavnost na kmetiji - de minimis
(1)	Cilj pomoči je diverzifikacija dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih v predelavo in trženje kmetijskih in živilskih proizvodov ter širjenje nekmetijskih dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih.
(2)	Upravičeni stroški:
(a)	stroški izdelave projektne dokumentacije za naložbo v predelavo in trženje kmetijskih in živilskih proizvodov, ter naložbe v nekmetijske dejavnosti na kmetiji;
(b)	stroški gradnje ali obnove objekta za dejavnosti predelave in trženja kmetijskih proizvodov ter nekmetijske dejavnosti na kmetiji;
(c)	stroški nakupa opreme in naprav za dejavnosti predelave in trženja na kmetijah ter nekmetijske dejavnosti.
(3)	Upravičenci do pomoči:
•	kmetijska gospodarstva, ki se ukvarjajo s predelavo in trženjem oziroma z nekmetijskimi dejavnostmi, s sedežem dejavnosti in naložbo na območju občine.
(4)	Pogoji za pridobitev sredstev:
(a)	dovoljenje za opravljanje dejavnosti na kmetijskem gospodarstvu;
(b)	dokazilo o registraciji dejavnosti, v kolikor upravičenec pomoči še nima dovoljenja za opravljanje dejavnosti;
(c)	dejavnost se mora izvajati na kmetiji še vsaj 5 leti po zaključeni naložbi;
(d)	predložitev ustreznega dovoljenja za izvedbo investicije, če je s predpisi s področja gradnje objektov to potrebno;
(e)	projektno dokumentacijo za izvedbo naložbe ter dokazila o teh stroških, kadar so upravičeni do sofinanciranja;
(f)	poslovni načrt za izvedbo naložbe s predračunom stroškov;
(g)	drugi pogoji, opredeljeni z javnim razpisom.
(5)	Intenzivnost pomoči:
•	do 50 % upravičenih stroškov oziroma do 1.500,00 EUR.
(6)	Ne glede na določilo iz prejšnje alineje se pomoč ustrezno zniža, če bi z odobreno pomočjo presegli skupni znesek de minimis pomoči iz šestega odstavka 16. člena tega pravilnika.
19.	člen
UKREP 5: Pomoč za izobraževanje in usposabljanje na področju nekmetijskih dejavnosti na kmetiji ter predelave in trženja
(1)	Cilj pomoči je doseganje višje ravni strokovne izobraženosti in usposobljenosti kmetov in njihovih družinskih članov s področja nekmetijskih dejavnosti na kmetiji ter predelave in trženja kmetijskih proizvodov, ki niso proizvodi primarne kmetijske proizvodnje.
(2)	Upravičeni stroški:
(a)	stroški kotizacije in šolnin za tečaje, seminarje, predavanja in strokovne ekskurzije povezane z nekmetijskimi dejavnostmi ter predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov;
(b)	stroški prevoza in stroški vstopnin za strokovne oglede povezane z nekmetijskimi dejavnostmi ter predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov;
(c)	stroški strokovnih gradiv, pomembnih za izobraževanje in usposabljanje povezano z nekmetijskimi dejavnostmi ter predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov;
(d)	stroški udeležbe na sejmih, povezanih z nekmetijskimi dejavnostmi ter predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov.
(3)	Upravičenci do pomoči:
•	pravne in fizične osebe ter njihovi družinski člani, ki se ukvarjajo z nekmetijsko dejavnostjo ter predelavo ali trženjem na kmetijskem gospodarstvu, ki je vpisano v register kmetijskih gospodarstev in ima sedež na območju občine.
(4)	Pogoji za pridobitev sredstev:
(a)	račun oziroma dokazila o plačilu stroškov, za katere se uveljavlja pomoč;
(b)	program izobraževanja oziroma usposabljanja povezanega z nekmetijskimi dejavnostmi na kmetiji, predelavo ali trženjem kmetijskih proizvodov;
(c)	drugi pogoji, opredeljeni z javnim razpisom.
(5)	Intenzivnost pomoči:
• do 100 % upravičenih stroškov oziroma do 1.500,00 EUR.
(6)	Ne glede na določilo iz prejšnje alineje se pomoč ustrezno zniža, če bi z odobreno pomočjo presegli skupni znesek de minimis pomoči iz šestega odstavka 16. člena tega pravilnika.
20.	člen
UKREP 6: Pokrivanje operativnih stroškov cestnega tovornega prometa iz odročnih krajev
(1)	Namen ukrepa je pokrivati operativne stroške cestnega tovornega prometa na odročnih, razpršenih območjih občine.
(2)	Cilji ukrepa:
•	ohraniti dejavnost transporta in transportne mreže na odročnih krajih.
(3)	Predmet podpore:
•	financiranje stroškov prevoza mleka na območju občine Lovrenc na Pohorju.
(4)	Upravičenci:
•	subjekti, ki so registrirani za opravljanje dejavnosti cestnega tovornega prometa.
(5)	Splošni pogoji upravičenosti:
(a)	upravičenec mora predložiti dokazilo o opravljenem tovornem prometu na odročnih območjih, z navedbo lokacij (prog) in razdalj;
(b)	letno število prevozov;
(c)	zagotavljanje ustreznega in kakovostnega tovornega prometa, skladno s področno zakonodajo.
(6)	Upravičeni stroški:
•	operativni stroški tovornega prevoza/kilometer v odročnih krajih.
(7)	Finančne določbe:
•	bruto intenzivnost pomoči je do 50 % upravičenih operativnih stroškov tovornega transporta.
(8)	Ne glede na določilo iz prejšnje alineje se pomoč ustrezno zniža, če bi z odobreno pomočjo presegli skupni znesek 100.000 EUR/upravičenca oziroma na enotno podjetje v kateremkoli obdobju treh poslovnih let, kot je določen za dejavnosti cestnega tovornega prometa.
(9)	Občina bo znesek pomoči za ukrep in območja, ki so upravičena do podpore (odročna območja) določila z javnim razpisom.
21.	člen
UKREP 7: Pomoč za zagotavljanje tehnične podpore v kmetijskem in gozdarskem sektorju Pomoč za dejavnosti prenosa znanja in informiranja v gozdarskem sektorju
(1) Pomoč za dejavnosti prenosa znanja in informiranja, dodeljena podjetjem, dejavnim v gozdarskem sektorju, je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3)(c) Pogodbe in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, kadar izpolnjuje pogoje iz odstavkov od 2 do 6 tega člena in poglavja I.
(2)	Pomoč krije dejavnosti poklicnega usposabljanja in pridobivanja strokovnih znanj, vključno s tečaji usposabljanja, delavnicami in inštruiranjem, ter predstavitvene dejavnosti in dejavnosti informiranja. Pomoč lahko krije tudi kratkoročne izmenjave upravnikov gozdov ali obiske gozdov. Pomoč za predstavitvene dejavnosti lahko krije ustrezne naložbene stroške.
(3)	Pomoč krije naslednje upravičene stroške:
•	stroške organizacije in izvajanja dejavnosti prenosa znanja ali informiranja;
•	v primeru predstavitvenih projektov v zvezi z naložbami:
(a)	gradnjo, nakup, vključno z zakupom, ali izboljšanje nepremičnin, pri čemer so zemljišča upravičena le v obsegu, ki ne presega 10 % skupnih upravičenih stroškov zadevne dejavnosti;
(b)	nakup ali zakup strojev in opreme do tržne vrednosti sredstva;
(c)	splošne stroške, povezane z izdatki iz točk (a) in (b), kot so plačila za storitve arhitektov, inženirjev in svetovalcev, plačila za storitve svetovanja v zvezi z okoljsko in ekonomsko trajnostnostjo, vključno s stroški za študije izvedljivosti; študije izvedljivosti ostanejo upravičen izdatek tudi takrat, ko glede na njihove rezultate niso nastali nobeni izdatki v okviru točk (a) in (b);
(d)	pridobitev ali razvoj računalniške programske opreme ter pridobitev patentov, licenc, avtorskih pravic in blagovnih znamk;
•	stroške potovanja, nastanitve in dnevnic udeležencev.
(4)	Pomoč (upravičenih stroškov) iz prvega in drugega odstavka ne vključuje neposrednih plačil upravičencem. Navedena pomoč se izplača ponudniku dejavnosti prenosa znanja in informiranja.
(5)	Subjekti, ki izvajajo dejavnosti prenosa znanja in informiranja, zagotovijo ustrezno zmogljivost v obliki usposobljenosti in rednega izobraževanja osebja za opravljanje takih nalog.
(6)	Intenzivnost pomoči je omejena na 100 % upravičenih stroškov oziroma do 1.500,00 EUR.
22. člen
(obveznosti prejemnika pomoči in občine)
(1)	Prejemnik podpore mora imeti za nakazilo dodeljenih sredstev odprt transakcijski račun v Republiki Sloveniji.
(2)	Prejemnik mora k vlogi predložiti:
(a)	pisno izjavo o vseh drugih pomočeh de minimis, ki jih je upravičenec oziroma enotno podjetje prejelo na podlagi te ali drugih uredb de minimis v predhodnih dveh in v tekočem proračunskem letu;
(b)	pisno izjavo o drugih že prejetih (ali zaprošenih) pomočeh za iste upravičene stroške in zagotovil, da z dodeljenim zneskom pomoči de minimis, ne bo presežena zgornja meja de minimis pomoči ter intenzivnosti pomoči po drugih predpisih;
(c)	seznam podjetij, s katerimi je lastniško povezan, tako da se preveri skupen znesek že prejetih de minimis pomoči za vsa, z njim povezana podjetja;
(d)	izjavo o ločitvi dejavnosti oziroma stroškov vezano na določilo sedmega odstavka 16. člena tega pravilnika.
(3)	Občina bo s sklepom pisno obvestila prejemnika:
(a)	da je pomoč dodeljena po pravilu de minimis v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (Uradni list EU L 352, 24.12.2013),
(b)	o odobrenem znesku de minimis pomoči.
IV.	Nadzor in sankcije
23.	člen (Nadzor in sankcije)
(1)	Namensko porabo proračunskih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini, pridobljenih po tem pravilniku oz. javnem razpisu, spremlja in preverja pri prejemnikih občinska strokovna služba, pristojna za področje kmetijstva, lahko pa tudi druga oseba, ki jo pooblasti župan. Namenskost porabe ugotavlja tudi nadzorni odbor občine.
(2)	V primeru ugotovljene nenamenske porabe sredstev, mora prejemnik vrniti odobrena sredstva v celoti s pripadajočimi zakonitimi zamudnimi obrestmi, če se ugotovi:
(a)	da so bila dodeljena sredstva delno ali v celoti nenamensko porabljena;
(b)	da je upravičenec za katerikoli namen pridobitve sredstev navajal neresnične podatke;
(c)	da je upravičenec za isti namen in iz istega naslova že pridobil finančna sredstva.
(3)	Upravičenec proračunskih sredstev, pridobljenih po tem pravilniku oz. javnem razpisu, ne sme pridobljenih sredstev odtujiti v roku 5 let.
(4)	V navedenih primerih ugotovljene nenamenske porabe sredstev, upravičenec izgubi pravico do pridobitve sredstev po tem pravilniku za naslednji dve leti.
V.	Hramba dokumentacije
24.	člen
(1)	Upravičenec mora hraniti vso dokumentacijo, ki je bila podlaga za odobritev pomoči po tem pravilniku, deset let od datuma prejema pomoči iz tega pravilnika.
(2)	Občina mora voditi natančne evidence z informacijami o dodeljenih pomočeh in dokazilih o izpolnjevanju pogojev deset let od dneva zadnje dodelitve pomoči po tem pravilniku.
VI.	Končne določbe
25.	člen
Z dnem uveljavitve tega Pravilnika preneha veljati Pravilnik o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v občini Lovrenc na Pohorju za programsko obdobje 2015 - 2020 (UGSO 32/15).
26.	člen
Ta pravilnik začne veljati 30. dan po objavi v UGSO.
Številka : 0075-0012/2015 Datum : 28.9.2015
Občina Lovrenc na Pohorju Joško Manfreda, župan
683. Sklep o dopolnitvi Letnega načrta ravnanja s stvarnim premoženjem Občine Lovrenc na Pohorju za leto 2015
Na podlagi 29. in 51. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10 in 40/12 - ZUJF), 11. člena Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 86/10, 75/12 in 47/13 -ZDU-1G), 6. in 7. člena Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 34/11, 42/12, 24/13 in 10/14) in 14. člena Statuta
Občine Lovrenc na Pohorju (UGSO, št. 13/2011, 17/2014), je Občinski svet Občine Lovrenc na Pohorju, na svoji 8. redni seji, dne 28.9.2015, sprejel
SKLEP
O DOPOLNITVI LETNEGA NAČRTA RAVNANJA S STVARNIM PREMOŽENJEM OBČINE LOVRENC NA POHORJU ZA LETO 2015
1. člen
Občinski svet Občine Lovrenc na Pohorju sprejme prvo dopolnitev načrta ravnanja s stvarnim premoženjem Občine Lovrenc na Pohorju za leto 2015 in sicer: Načrt prodaje nepremičnega premoženja za leto 2015 se dopolni z naslednjimi nepremičninami:
Zap. št.	Parc. št.	k.o.	Površina v m	Namenska raba
1	952/16	Lovrenc na Pohorju	134	Stanovanjsko območje
2	1115/1	Lovrenc na Pohorju	189	Stanovanjsko območje
3	1144/1	Lovrenc na Pohorju	85	Stanovanjsko območje
4	1144/3	Lovrenc na Pohorju	62	Stanovanjsko območje
5	1144/4	Lovrenc na Pohorju	164	Stanovanjsko območje
2. člen
Načrt nakupa nepremičnega premoženja za leto 2015 se
dopolni z naslednjimi nepremičninami:
Zemljišča:
Zap. št.	Parc. št.	k.o.	Površin a v m2	Namenska raba
1	155/2	Lovrenc	353	Mešano
	155/4	na	819	območje -
	155/5	Pohorju	224	centralne
	157/3		42	dejavnosti
	157/5		284	(urbana
				središča)
Stanovanja:
Zap. št.	Parc. št.	k.o.	Površina v m2	Namenska raba
1	155/3	Lovrenc na Pohorju	Parcela= 213 m2, vsa stanovanjska površina po naj. pog.= 243,51 m2	Mešano območje (centralne dejavnosti)
3. člen
Načrta razpolaganja nepremičnega premoženja za leto 2015 se dopolni z naslednjimi ustanovitvami SLUŽNOSTI:
Zap . št.	Parc. št.	k.o.	Površina v m2	Namenska raba
1	60/9	Lovrenc na Pohorju	88	Mešano območje -centralne dejavnosti (urbana središča)
4.	člen
Na podlagi 12. člena Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 86/10, 75/12 in 47/13 - ZDU-1G) lahko občina sklepa pravne posle, ki niso predvideni v veljavnem načrtu ravnanja z nepremičnim premoženjem, pri spremenjenih prostorskih potrebah ali ob nepredvidenih okoliščinah na trgu, ki narekujejo hiter odziv. Skupna vrednost teh poslov lahko znaša največ 20% skupne vrednosti veljavnega načrta ravnanja s stvarnim premoženjem občine.
5.	člen
Občinski svet soglaša z odtujitvijo nepremičnega stvarnega premoženja iz 1. člena tega sklepa, z nakupom iz 2. člena ter z obremenitvijo iz. 3. člena tega sklepa.
6.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka : 0075-0014/2015 Datum : 28.9.2015
Občina Lovrenc na Pohorju Joško Manfreda, župan
OBČINA NAKLO
684. Sklep o pričetku priprave sprememb in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta Občine Naklo (spremembe št. 1)
Na podlagi 46. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07 in spremembe) ter 25. člena Statuta Občine Naklo (Uradni list RS, št. 28/15) je župan Občine Naklo dne 23.9.2015 sprejel
SKLEP
O PRIČETKU PRIPRAVE SPREMEMB IN DOPOLNITEV OBČINSKEGA PROSTORSKEGA NAČRTA OBČINE NAKLO (SPREMEMBE ŠT. 1)
1.	člen
(namen sklepa in pravna podlaga)
S predmetnim sklepom se prične postopek sprememb in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta Občine Naklo (v nadaljevanju OPN). Pravno podlago za uvedbo postopka predstavlja 46. člen Zakona o prostorskem načrtovanju.
2.	člen
(ocena stanja in razlogi za pripravo sprememb OPN)
Občina Naklo je osnovni OPN sprejela v letu 2010 (Uradni list RS št. 11/10, 48/19). Temeljni prostorski akt, ki vsebuje strateški in izvedbeni del, do sedaj še ni bil spreminjan.
Spremembe in dopolnitve prostorskega akta se pripravljajo zaradi vključevanja razvojnih pobud Občine in ostalih novih pobud lastnikov zemljišč. Slednje morajo biti skladno s prostorsko zakonodajo (v kolikor so ustrezno utemeljene oziroma obrazložene) preverjene vsaj na vsaki dve leti. V tokratne spremembe se vključi tudi novo terminologijo in spremembe na področju resorne zakonodaje skladno z zahtevami in usmeritvami upravljavcev prostora.
3.	člen
(predmet sprememb in dopolnitev OPN)
Spremembe in dopolnitve OPN posegajo na celotno območje Občine Naklo.
4.	člen
(način pridobitve strokovnih rešitev)
Za pripravo sprememb in dopolnitev OPN se upošteva:
•	obstoječe strokovne podlage k OPN,
•	prikaz trenutnega stanja prostora,
•	individualne pobude s predhodno analizo ustreznosti,
•	občinske razvojne usmeritve in pobude,
•	druge strokovne podlage, ki bi jih v postopku zahtevali upravljavci prostora.
5.	člen
(roki za pripravo OPN)
Ob sodelovanju nosilcev urejanja prostora, bo potekala priprava sprememb in dopolnitev OPN po priloženem (okvirnem) terminskem planu. Če bo zahtevano, se bo vzporedno s pripravo oPn izvajal tudi postopek celovite presoje vplivov na okolje po predpisih s področja varovanja okolja. Rokovno se zato postopek temu ustrezno prilagodi.
Faza	Rok
Sklep župana o začetku priprave	-
Priprava osnutka sprememb in dopolnitev OPN	45 dni
Pridobitev posebnih smernic	30 dni
Objava gradiva na MOP	-
Prvo mnenje nosilcev urejanja prostora	30 dni
Priprava dopolnjenega osnutka	30 dni
Prva obravnava na OS	-
Javna razgrnitev in javna obravnava	30 dni
Priprava in sprejem stališč	15 dni
Priprava predloga	30 dni
Objava gradiva na MOP	-
Drugo mnenje nosilcev urejanja prostora	30 dni
Sprejem odloka in objava v uradnem glasilu	-
6. člen
(nosilci urejanja prostora, ki podajo smernice in mnenja)
Nosilci urejanja prostora, ki podajo smernice in mnenje za načrtovane prostorske ureditve iz njihove pristojnosti so:
Državni nosilci:
1.	MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR, Direktorat za prostor,
Dunajska cesta 47, 1000 Ljubljana, (za poselitev),
2.	MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO, Direktorat za kmetijstvo, Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana, (za področje kmetijstva),
3.	MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO, Direktorat za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana, (za področje gozdarstva, lovstva in ribištva),
4.	MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR, Agencija RS za okolje,
Vojkova 1b, 1000 Ljubljana (za področje rabe in upravljanja z vodami),
5.	ZAVOD RS ZA VARSTVO NARAVE,
Tobačna ulica 5, 1000 Ljubljana (za področje ohranjanja narave),
6.	MINISTRSTVO ZA KULTURO, Direktorat za kulturno dediščino,
Maistrova ulica 10, 1000 Ljubljana, (za področje varstva kulturne dediščine),
7.	MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO, Direktorat za infrastrukturo,
Langusova ulica 4, 1000 Ljubljana (za področje cestnega, železniškega in zračnega prometa),
8.	MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO, Direktorat za promet,
Langusova ulica 4, 1000 Ljubljana (za področje trajnostne mobilnosti),
9.	MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO, Direktorat za energijo,
Langusova ulica 4, 1000 Ljubljana, (za področje rudarstva),
10.	MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO, Direktorat za energijo,
Langusova ulica 4, 1000 Ljubljana, (za področje energetike),
11.	MINISTRSTVO ZA OBRAMBO, Uprava RS za zaščito in reševanje,
Vojkova cesta 61, 1000 Ljubljana (za področje zaščite in reševanja),
12.	MINISTRSTVO ZA OBRAMBO, Direktorat za logistiko,
Vojkova cesta 61, 1000 Ljubljana (za področje obrambe) Lokalni nosilci:
13.	ELEKTRO GORENJSKA, Mirka Vadnova 13, 4000 Kranj,
14.	KOMUNALA KRANJ, PE Vodovod, Mirka Vadnova 1, 4000 Kranj,
15.	KOMUNALA KRANJ, PE Kanalizacija in ČN, Mirka Vadnova 1, 4000 Kranj,
16.	KOMUNALA KRANJ, odpadki, Mirka Vadnova 1, 4000 Kranj,
17.	TELEKOM SLOVENIJE, PE Kranj, Mirka Vadnova 13, 4000 Kranj
18.	MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR, Agencija RS za okolje,
Oddelek območja Zgornje Save, Mirka Vadnova 5, 4000 Kranj,
19.	DOMPLAN, PE Energetika, Bleiweisova ulica 14, 4000 Kranj,
20.	ZAVOD ZA GOZDOVE, OE KRANJ, Cesta Staneta Žagarja 27B, 4000 Kranj,
21.	ZAVOD RS ZA VARSTVO NARAVE, OE KRANJ, Planina 3, 4000 Kranj
22.	ZAVOD ZA VARSVO KULTURNE DEDIŠČINE, OE KRANJ, Tomšičeva ulica 7, 4000 Kranj
23.	GEOPLIN, Cesta Ljubljanske brigade 11, 1000 Ljubljana, ali
PLINOVODI, Cesta Ljubljanske brigade 11b, 1000 Ljubljana
24.	T2, Laze
25.	TELE TV, Ulica Nikole Tesle 2, 4000 Kranj
26.	OBČINA NAKLO, Stara cesta 61, 4202 Naklo Postopek CPVO:
27.	MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR, Direktorat za okolje, Sektor za strateško presojo vplivov na okolje, Dunajska cesta 47, 1000 Ljubljana
Če se v postopku priprave izkaže, da so nosilci urejanja prostora tudi drugi organi oziroma nosilci javnih pooblastil, se tudi ti vključijo v postopek.
7.	člen (obveznost financiranja)
Finančna sredstva za pripravo sprememb in dopolnitev zagotovi Občina Naklo iz proračuna.
8.	člen (objava sprememb)
Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in na spletnih straneh Občine Naklo.
Številka : 3500-0015/2015-1 Datum : 23.9.2015
Občina Naklo Marko Mravlja, župan
OBČINA RUŠE
685. Odlok o občinskih cestah v Občini Ruše
Na podlagi 95. člena Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 109/10), 14. člena Statuta Občine Ruše (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 25/2011, 34/2012) in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 -UPB2, 76/08, 79/09, 51/10), je Občinski svet Občine Ruše, na svoji 7. redni seji, dne 10.09.2015, sprejel
ODLOK
O OBČINSKIH CESTAH V OBČINI RUŠE
I.	Splošni določbi
1.	člen
(predpisi o graditvi in vzdrževanju občinskih cest)
(1) Občinske ceste se gradijo in vzdržujejo na način in pod pogoji, ki jih določajo predpisi, ki urejajo javne ceste, predpisi, ki urejajo varstvo okolja, urejanje prostora in graditev objektov, predpisi, ki urejajo varnost cestnega prometa, in ta odlok.
2.	člen (namen odloka)
(1) Ta odlok določa:
1.	občinske ceste na območju Občine Ruše (v nadaljevanju: »občina«) in postopek kategorizacije občinskih cest;
2.	upravljanje, graditev ter vzdrževanje in varstvo občinskih cest in prometa na njih;
3.	način izvajanja vzdrževanja občinskih cest kot obvezne gospodarske javne službe oziroma ureditev lokalnih gospodarskih javnih služb »vzdrževanje občinskih cest«;
4.	postopke in pogoje za poseganje v občinske ceste in zagotavljanje njihovega varstva;
5.	inšpekcijsko nadzorstvo nad občinskimi cestami ter sankcioniranje kršitev tega odloka;
6.	druga vprašanja v zvezi z upravljanjem občinskih cest.
II.	Občinske ceste in njihova kategorizacija
3.	člen (občinske ceste)
(1) Občinska cesta je javna cesta, ki jo občina, v skladu z merili za kategorizacijo javnih cest, razglasi za javno cesto določene kategorije in jo lahko vsak prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi z zakonom in drugimi predpisi.
4.	člen
(kategorizacije občinskih cest)
(1)	Občinske ceste se kategorizirajo na lokalne ceste, javne poti in javne poti za kolesarje.
(2)	Lokalne ceste v občini v naseljih z uvedenim uličnim sistemom se v skladu z merili za kategorizacijo javnih cest razvrstijo v dve podkategoriji: zbirne krajevne ceste in krajevne ceste.
5.člen
(postopek kategorizacije občinskih cest)
(1)	Občinske ceste določi in kategorizira Občinski svet Občine Ruše (v nadaljevanju: »Občinski svet«) na predlog župana.
(2)	Predlog kategorizacije občinskih cest mora biti predhodno strokovno usklajen z Direkcijo Republike Slovenije za infrastrukturo po postopku, določenem v predpisu o merilih za kategorizacijo javnih cest.
6.	člen
(spremembe kategorizacije občinskih cest)
(1)	Spremembe kategorizacije občinskih cest in nadomeščenih delov občinskih cest, ki se ohranjajo kot prometne površine, se določijo po postopku iz prejšnjega člena tega odloka.
(2)	Spremembe kategorizacije občinskih cest lahko predlaga občinska uprava, krajevni odbori in zainteresirane pravne in fizične osebe. Predlogi morajo biti utemeljeni v skladu z merili za kategorizacijo javnih cest.
(3)	O predlogu za prenos občinske ceste med državne ceste odloči Občinski svet na predlog župana.
(4)	Spremembe kategorizacije občinskih cest se praviloma opravijo enkrat letno oziroma po potrebi in se upoštevajo v planu razvoja in vzdrževanja občinskih cest za naslednje leto.
7.	člen
(novogradnje in rekonstrukcije občinskih cest)
(1) Novozgrajeni ali rekonstruirani del občinske ceste, s katerim se nadomesti del te ceste, je iste kategorije kot rekonstruirana cesta.
8.	člen
(opustitev občinske ceste)
(1)	Občinska cesta ali njen del se lahko opusti, če se zgradi nova cesta ali del ceste, ki nadomesti prejšnjo.
(2)	Opuščena občinska cesta ali njen del se uporabi za parkirišča, počivališča in druge potrebe udeležencev v prometu ali pa se agrotehnično obdela skladno s svojim okoljem.
(3)	Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se lahko občinska cesta ali njen del, ki se opusti kot javna cesta, proti plačilu primerne odškodnine prenese med nekategorizirane ceste, če je tak prenos usklajen z bodočim upravljavcem te ceste.
(4)	O opustitvi in ureditvi opuščene občinske ceste ali njenega dela ter o njenem prenosu med nekategorizirane ceste odloči Občinski svet na predlog župana.
9.	člen
(prenos nekategoriziranih cest med občinske ceste)
(1)	Za nekategorizirano cesto, po kateri je dovoljen javni promet, lahko lastnik ali od njega pooblaščeni upravljavec te ceste predlaga občini njen prenos med občinske ceste.
(2)	Nekategorizirana cesta se lahko prenese med občinske ceste ob upoštevanju naslednjih pogojev (kumulativno):
•	če je bila v uporabi za javni promet najmanj zadnjih
pet let,
•	če se njen prenos opravi brezplačno,
•	če je minimalne dolžine 100 metrov ali je
povezovalna,
•	če so ob predlagani cesti vsaj tri stalno naseljena
stanovanja ali stavbe,
•	če je geodetsko odmerjena in vpisana v zemljiško
knjigo.
(3)	Določba prejšnjega odstavka ne velja za prenos gozdnih cest med občinske ceste, ki ga določajo predpisi o gozdovih.
(4)	O prenosu nekategoriziranih cest med občinske ceste odloči Občinski svet na predlog župana, njena kategorizacija pa se opravi po postopku iz 5. člena tega odloka.
10.	člen (turistične in druge poti)
(1)	Turistične poti, poti v parkovnih gozdovih in druge poti, ki niso zgrajene v skladu s predpisi o javnih cestah in ki so namenjene dostopu in ogledu naravnih, kulturnih in drugih spomenikov ali znamenitosti, dostopu do kmetijskih površin in drugih površin oziroma nepremičnin, niso javne poti ali javne površine po tem odloku.
(2)	Če je pot iz prejšnjega odstavka namenjena dostopu do naravnih, kulturnih in drugih spomenikov ali znamenitosti, za ogled katerih je določeno plačilo, mora njihov upravljavec zgraditi in vzdrževati pot tako, da je njena uporaba varna za uporabnike, katerim je namenjena.
(3)	Sredstva za graditev in vzdrževanje poti iz prejšnjega odstavka tega člena se zagotavljajo iz vplačil za ogled naravnih, kulturnih in drugih spomenikov in znamenitosti, lahko pa tudi drugih virov.
(4)	Gozdna cesta je grajena gozdna prometnica, ki je namenjena predvsem gospodarjenju z gozdom, je nekategorizirana v skladu s predpisi, ki urejajo javne ceste, omogoča racionalen prevoz gozdnih lesnih sortimentov in je vodena v evidencah gozdnih cest.
(5)	Gozdne ceste, ki omogočajo tudi dostop do kmetij, zaselkov oziroma vasi, turističnih objektov, izletniških in drugih podobnih objektov in so pretežno javnega značaja, prevzame občina v last in upravljanje.
III. Upravljanje občinskih cest
11.	člen (upravljavec občinskih cest)
(1) Z občinskimi cestami, ki so javno dobro lokalnega pomena, upravlja občinska uprava.
12.	člen
(plani razvoja in vzdrževanja občinskih cest)
(1)	Plan razvoja in vzdrževanja občinskih cest, s katerim se najmanj za obdobje štirih let določijo prednostne naloge vzdrževanja občinskih cest, viri sredstev za njihovo uresničevanje ter letna dinamika njihovega uresničevanja, sprejme Občinski svet na predlog župana.
(2)	Letni plan razvoja in vzdrževanja občinskih cest, s katerim se določi uresničevanje plana iz prejšnjega odstavka v posameznem koledarskem letu, se usklajuje in sprejema po postopku, določenim za občinski proračun in je njegov sestavni del. Letni plan razvoja in vzdrževanja občinskih cest pripravi občinska uprava.
(3)	V letnem planu razvoja in vzdrževanja občinskih cest se del sredstev rezervira za financiranje izvedbe ukrepov na občinskih cestah, ki jih je potrebno opraviti zaradi naravnih in drugih nesreč ali izrednih dogodkov na občinskih cestah (odpravljanje posledic elementarnih in drugih nezgod, zmrzlinskih poškodb po hitrih odjugah, odstranjevanje nepredvidenih ovir na občinskih cestah ipd.), in izvedbe tistih ukrepov, ki jih je odredil pristojni inšpektor, niso pa sestavni del rednega vzdrževanja in obnavljanja občinskih cest po tem planu.
13.	člen
(opravljanje strokovnih nalog za občinske ceste)
(1) Strokovno tehnične, razvojne, organizacijske in upravne naloge za graditev, vzdrževanje in varstvo občinskih cest opravlja občinska uprava. Te obsegajo zlasti:
1.	izdelavo strokovnih podlag za načrtovanje razvoja in vzdrževanja občinskih cest in izdelavo osnutkov teh planov;
2.	naloge v zvezi z rednim vzdrževanjem občinskih cest;
3.	naloge nadzora nad stanjem občinskih cest;
4.	izvajanje postopkov za oddajanje vzdrževalnih del na občinskih cestah, za katere je predpisana izbira izvajalca na podlagi javnega razpisa;
5.	izvajanje postopkov za izbiro izvajalca rednega vzdrževanja občinskih cest;
6.	naloge v zvezi z investicijami v občinske ceste;
7.	vodenje predpisanih evidenc o občinskih cestah ter zagotavljanje podatkov za potrebe izračuna zagotovljene porabe občine in vodenja združene evidence o javnih cestah;
8.	organiziranje štetja prometa na občinskih cestah in obdelave zbranih podatkov;
9.	spremljanje prometnih tokov na občinskih cestah in priprava predlogov sprememb njihove prometne ureditve in/ali prometne ureditve na državnih cestah, ki potekajo skozi občino;
10.	naloge obveščanja javnosti o stanju občinskih cest in prometa na njih;
11.	izdajanje dovoljenj in soglasij, določenih z ukrepi za varstvo občinskih cest in za zavarovanje prometa na njih;
12.	priprava programov in organizacija izdelave raziskovalnih in razvojnih nalog za občinske ceste ter sodelovanje z Direkcijo Republike Slovenije za infrastrukturo in drugimi občinami pri pripravi in uresničevanju ter programov;
13.	izvajanje drugih nalog, določenih s tem odlokom in drugimi predpisi.
14.	člen (financiranje občinskih cest)
(1) Sredstva za graditev in vzdrževanje občinskih cest se zagotavljajo v proračunu občine.
IV. Graditev občinskih cest
15.	člen
(varstvo okolja vzdolž občinske ceste)
(1) Če je izvedba gradbenih ukrepov, ki so potrebni zaradi predpisanega varovanja okolja, cenejša na zemljišču ali objektu soseda kot izvedba istih na zemljišču občinske ceste, se lahko na podlagi pravnega posla, sklenjenega med sosedom in investitorjem občinske ceste, ustanovi stvarna služnost za takšno izvedbo.
16.	člen (projektiranje občinskih cest)
(1) V projektni dokumentaciji za gradnjo ali rekonstrukcijo občinske ceste se določijo tudi prometna ureditev občinske ceste in ureditev navezav na obstoječe ceste ter pristopov do objektov in zemljišč ob cesti ter predvidijo površine zunaj vozišča ceste za parkirišča, avtobusna postajališča in druge prometne površine, površine za opravljanje spremljajočih dejavnosti, za gradnjo objektov, za vzdrževanje cest in za nadzor cestnega prometa.
17.	člen
(gradnja avtobusnih postajališč)
(1) Pri predvideni gradnji ali rekonstrukciji občinske ceste določi gradnjo potrebnih avtobusnih postajališč občinska uprava ob upoštevanju predlogov javnih prevoznikov.
18.	člen
(obveznost investitorja zaradi prestavitve občinske ceste)
(1)	Če je treba obstoječo občinsko cesto prestaviti zaradi graditve drugega objekta ali naprave, mora biti prestavljeni del ceste zgrajen z elementi, ki ustrezajo namenu ceste in drugim zahtevam predpisov. Stroške prestavitve občinske ceste krije investitor objekta ali naprave.
(2)	Investitor iz prejšnjega odstavka lahko zahteva povrnitev stroškov prestavitve občinske ceste v obsegu, ki so nastali zaradi zahteve občinske uprave za boljše elemente nadomeščenega dela občinske ceste od elementov, določenih po prejšnjem odstavku.
19.	člen
(obveznost usklajenega projektiranja)
(1)	Če se hkrati z gradnjo ali rekonstrukcijo občinske ceste predvideva tudi graditev komunalnih in drugih objektov, naprav in napeljav, ki ne služijo cesti ali njeni uporabi, mora tehnična dokumentacija obsegati vsa dela, ki jih je treba opraviti na območju ceste.
(2)	Za usklajevanje projektiranja, gradnje in rekonstrukcije objektov, naprav in napeljav iz prejšnjega odstavka je odgovorna občinska uprava.
(3)	Stroške projektiranja, gradnje ali rekonstrukcije objektov, naprav in napeljav iz prvega odstavka tega člena krije investitor oziroma upravljavec posameznih objektov, naprav in napeljav.
20.	člen
(obveznost obveščanja o posegih v občinsko cesto)
(1)	Občinska uprava mora o gradnji ali rekonstrukciji občinske ceste obvestiti investitorje oziroma upravljavce drugih objektov in naprav v ali ob cestnem telesu najmanj 30 dni pred pričetkom del, da ti lahko svoja dela uskladijo z gradnjo oziroma rekonstrukcijo ceste.
(2)	Občinska uprava mora dati investitorju oziroma upravljavcu objektov in naprav iz prejšnjega odstavka na razpolago načrte in podatke, potrebne za uskladitev del.
(3)	Določbe tega člena veljajo smiselno tudi za investitorje oziroma upravljavce objektov in naprav v ali ob cestnem telesu, kadar nameravajo graditi ali rekonstruirati svoje objekte in naprave v občinski cesti.
21.	člen (graditev občinskih cest)
(1)	Občinske ceste se gradijo na podlagi sprejetega proračuna občine. Postopek graditve ceste in objektov na njej mora potekati po predpisih, ki urejajo graditev objektov in posege v prostor. Izvajalec gradnje se izbere na podlagi postopka, ki ga predpisujejo predpisi o javnem naročanju.
(2)	Novozgrajena občinska cesta postane javno dobro lokalnega pomena in v lasti občine.
(3)	Uvrstitev novozgrajene ceste v občinsko cesto in kategorizacija se opravi po določbah drugega poglavja tega odloka.
V. Vzdrževanje občinskih cest
22.	člen
(odgovornost za stanje občinskih cest)
(1) Občinske ceste se morajo redno vzdrževati in obnavljati tako, da ob upoštevanju njihovega pomena za povezovanje prometa v prostoru, gospodarnosti
vzdrževanja, predpisov, ki urejajo javne ceste in določbe 26. člena tega odloka omogočajo varno odvijanje prometa.
(2)	Za izvajanje rednega vzdrževanja občinskih cest kot javne službe in izvajanje ukrepov iz tretjega odstavka 26. člena tega odloka je odgovoren izvajalec javne službe.
(3)	Za organiziranje obnavljanja občinskih cest in izvajanje ukrepov iz prvega odstavka 26. člena tega odloka je odgovorna pristojna občinska uprava.
23.	člen
(javna služba vzdrževanja občinskih cest)
(1)	Vzdrževanje občinskih cest je obvezna lokalna gospodarska javna služba, ki obsega redno vzdrževanje cest ter organiziranje njihovega obnavljanja.
(2)	Izvajanje obvezne gospodarske javne službe oziroma obseg nalog, povezanih z rednim vzdrževanjem občinskih cest in zimske službe, zagotavlja Režijski obrat Občine Ruše.
(3)	Redna vzdrževalna dela, investicijska vzdrževalna dela in vzdrževalna dela v javno korist se lahko začnejo brez gradbenega dovoljenja v skladu z veljavno zakonodajo.
(4)	Obnovitvena oziroma investicijsko vzdrževalna dela na občinskih cestah oddaja občinska uprava. Obnovitvena oziroma investicijsko vzdrževalna dela na občinskih javnih cestah se oddajajo v izvedbo v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje.
(5)	Pregled in prevzem izvedenih obnovitvenih oziroma investicijsko vzdrževalnih del na občinskih cestah opravi komisija, ki jo imenuje župan s sklepom. To komisijo sestavljajo odgovorni vodja del, odgovorni nadzornik, občinska uprava kot upravljavec cest in predstavnik krajevnega odbora.
(6)	Po opravljenem pregledu obnovitvenih oziroma investicijsko vzdrževalnih del komisija na podlagi zapisnika odredi odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti ali županu predlaga, da izda dovoljenje za izročitev obnovljene ceste, cestnega odseka ali cestnega objekta prometu.
24.	člen (vzdrževanje križišč in križanj)
(1) Za vzdrževanje križišč občinskih cest z nekategoriziranimi cestami, po katerih je dovoljen javni promet, v območju cestnega sveta občinske ceste, skrbi občinska uprava.
25.	člen
(vzdrževanje cestnih objektov na nekategoriziranih cestah nad občinskimi cestami)
(1) Za vzdrževanje premostitvene in podporne konstrukcije nadvozov in drugih cestnih objektov na nekategoriziranih cestah, po katerih je dovoljen javni promet, nad občinskimi cestami, je pristojen izvajalec javne službe.
26.	člen
(vzdrževanje občinskih cest ob preusmeritvah prometa)
(1)	Občinska uprava lahko zaradi zapore občinske ceste preusmeri promet na državno cesto ali na nekategorizirano cesto, po kateri je dovoljen javni promet.
(2)	O preusmeritvi prometa z občinske ceste na državno cesto, ki bi bistveno povečala prometno obremenitev te ceste, se mora občinska uprava predhodno uskladiti z Direkcijo Republike Slovenije za infrastrukturo (DRSI).
(3)	Za preusmeritev prometa z občinske ceste na nekategorizirano cesto, po kateri je dovoljen javni
promet, mora izvajalec javne službe predhodno pridobiti soglasje lastnika te ceste ali od njega pooblaščenega upravljavca ceste. Če je med preusmeritvijo prometa z občinske ceste na nekategorizirano cesto, po kateri je dovoljen javni promet, treba povečati obseg vzdrževanja te ceste ali pa jo je treba pred tem usposobiti za prevzem dodatnega prometa, krije stroške teh ukrepov predlagatelj preusmeritve prometa.
VI. Varstvo občinskih cest in prometa na njih
1. Varstvo občinskih cest
27.	člen
(omejitev uporabe občinske ceste)
(1)	Če je občinska cesta v takem stanju:
1.	da promet po njej ni mogoč ali je mogoč samo promet posameznih vrst vozil,
2.	da bi promet posameznih vrst vozil povzročil pospešeno propadanje te ceste ali
3.	če to terjajo drugi utemeljeni razlogi, ki se nanašajo na zavarovanje ceste in varnost prometa na njej (npr. posebne razmere zaradi snega, poledice, odjuge, zemeljskega plazu, močnega vetra, burje, nenadne poškodbe ceste ali ovire na cesti in podobno),
lahko občinska uprava s sklepom začasno, najdalj za čas enega leta, prepove ali omeji promet vseh ali posameznih vrst vozil na tej cesti ali njenem delu ali zmanjša dovoljeno skupno maso, osno obremenitev ali dimenzije vozil, dokler so razlogi za takšen ukrep.
(2)	Upravljavec mora o ukrepih, ki jih utemeljujejo razlogi iz prve ali druge alineje prejšnjega odstavka, obvestiti policijo, občinskega inšpektorja za ceste najmanj sedem dni pred njihovo označitvijo, javnost pa na krajevno običajen način najmanj tri dni pred izvedbo ukrepa.
(3)	Ukrepe, ki jih utemeljujejo razlogi iz tretje alineje prvega odstavka tega člena, lahko izvedeta tudi izvajalec rednega vzdrževanja ceste in vodja intervencije ob naravnih in drugih nesrečah. O teh ukrepih se morajo nemudoma obvestiti policija, občinski inšpektor za ceste, občinsko redarstvo in javnost na krajevno običajen način. Izvajalec rednega vzdrževanja ceste in vodja intervencije ob naravnih in drugih nesrečah morata o teh ukrepih obvestiti tudi občinsko upravo.
(4)	Prepovedi in omejitve prometa, katerih trajanje je iz razlogov, določenih v prvem odstavku tega člena, daljše od enega leta, se določi v skladu z določbo 35. člena tega odloka.
(5)	Občinska uprava na posameznih občinskih cestah, ki potekajo skozi ali mimo naselja in vzporedno s katerimi potekajo občinske ceste enakih ali boljših prometno tehničnih lastnosti, določi prepovedi in omejitve prometa tovornih vozil, katerih največja dovoljena masa presega 7,5 t, razen za prevoze teh vozil v lokalnem prometu, če je to potrebno zaradi povečanja pretočnosti prometa ali varstva pred hrupom in drugimi emisijami prometa. Ukrepe omejitve uporabe občinske ceste je dolžan izvesti izvajalec rednega vzdrževanja ceste v okviru izvajanja te javne službe.
28.	člen
(varovalni pas ob občinski cesti)
(1)	Varovalni pas se meri od zunanjega roba cestnega sveta in je na vsako stran občinske ceste širok:
1.	pri lokalni cesti (LC) 10 m,
2.	pri javni poti (JP) 5 m,
3.	pri javni poti za kolesarje (KJ) 2 m,
4.	pri zbirni krajevni cesti (LZ) 10 m in
5.	pri krajevni cesti (LK) 8 m.
(2)	Določbe tega člena se ne uporabljajo za območja, urejena s prostorskimi izvedbenimi akti občine.
29.	člen
(napeljevanje nadzemnih in podzemnih vodov in naprav)
(1)	Telefonski, telegrafski in drugi kabelski vodi, nizkonapetostni električni oziroma napajalni vodi, kanalizacija, vodovodi, toplovodi ter druge podobne naprave, katerih investitor ni občina, se smejo napeljevati oziroma postavljati v območju občinske ceste in njenega varovalnega pasu le pod pogoji in na način, določenimi s soglasjem občinske uprave.
(2)	Občinska uprava lahko zahteva od upravljavca vodov in naprav, da jih preuredi ali prestavi, kadar je to potrebno zaradi obnavljanja ali rekonstrukcije občinske ceste ter izvedbe ukrepov za zavarovanje te ceste ali javne površine in prometa na njej. Stroške prestavitve ali preureditve vodov in naprav krije njihov upravljavec, razen če to ni v nasprotju s pogoji iz dovoljenja za njihovo napeljavo oziroma postavitev.
(3)	Občinska uprava lahko odkloni izdajo soglasja iz prvega odstavka tega člena, če bi vodi in naprave ogrožali občinsko cesto ter promet na njej, bistveno oteževali vzdrževanje ceste ali javne površine ter onemogočali morebitno rekonstrukcijo te ceste.
30.	člen
(dela na občinski cesti)
(1)	Prekopavanje, podkopavanje in druga dela na občinski cesti se lahko opravljajo le s soglasjem občinske uprave.
(2)	V soglasju za opravljanje del iz prejšnjega odstavka se določijo način, pogoji in nadzor nad opravljanjem teh del.
(3)	Soglasje iz prvega odstavka tega člena ni potrebno, če je s poškodbami naprav in napeljav vgrajenih v občinsko cesto, neposredno ogrožen varen promet oziroma življenja in zdravje občanov ali bi lahko nastala večja gospodarska škoda. Upravljavec naprav in napeljav mora takoj odstraniti neposredno nevarnost in o tem obvestiti izvajalca rednega vzdrževanja ceste. Upravljavec naprav in napeljav mora čim hitreje odstraniti poškodbe na njih, vzpostaviti cesto v prvotno stanje in o končnih delih obvestiti izvajalca rednega vzdrževanja ceste.
(4)	Če se mora zaradi del iz prejšnjega odstavka občinsko cesto delno ali popolno zapreti za promet ali na njej omejiti promet posameznih vrst vozil ali oseb, mora upravljavec napeljav, vgrajenih v občinsko cesto, o omejitvi prometa in o njenem prenehanju takoj obvestiti policijo.
31.	člen
(spremljajoče dejavnosti ob občinski cesti)
(1)	Površine za opravljanje spremljajočih dejavnosti ob občinskih cestah občinska uprava odda najugodnejšemu ponudniku za opravljanje teh dejavnosti.
(2)	Razmerja v zvezi s postavitvijo objektov in naprav za opravljanje spremljajočih dejavnosti in drugimi pogoji rabe površine iz prejšnjega odstavka se uredijo s pogodbo, ki jo podpiše župan.
(3)	Za vsako gradbeno spremembo objektov in naprav za opravljanje spremljajočih dejavnosti ali spremembo dejavnosti je potrebno soglasje občinske uprave.
32.	člen
(prepovedi ogrožanja občinske ceste in prometa na njej)
(1) Prepovedano je trajno ali začasno zasesti občinsko cesto ali njen del ter izvajati ali opustiti kakršna koli dela na cesti, ki bi utegnila poškodovati cesto ali ogrožati, ovirati ali zmanjševati varnost prometa na njej. Ob določilih zakona, ki ureja ceste, je še prepovedano:
1.	uporabljati za pristop na cesto kraj zunaj priključka nanjo, razen v primerih, ko to ni mogoče;
2.	obračati na cesti traktorje, pluge ter drugo kmetijsko orodje in stroje;
3.	odlagati v obcestne jarke kamenje, les, zemljo in drug material ali predmete, kar bi imelo za posledico oviranje ali onemogočanje normalnega odvodnjavanja meteornih voda in s tem poškodovanje ceste in ogrožanje prometa;
4.	izvajati kakršnakoli dela ali ukrepe, ki bi lahko poškodovala cesto ali njen del.
33.	člen
(obveznosti lastnikov ob občinski cesti)
(1)	Lastniki nepremičnin ali od njih pooblaščeni upravljavci objektov ob občinski cesti morajo imeti na strehah objektov, s katerih se lahko na občinsko cesto odteka voda ali vsuje sneg, pritrjene strešne žlebove in snegolove. Lastniki morajo z objektov ob občinski cesti odstraniti ledene sveče pravočasno in tako, da ne ogrozijo varnosti udeležencev v prometu.
(2)	Lastniki oziroma uporabniki zemljišč morajo ob občinski cesti ali pločniku redno porezati veje dreves, žive meje, trte ali drugih visokih nasadov ali poljščine, tako, da ne segajo na občinsko cesto ali pločnik in ne poslabšujejo ali onemogočajo preglednosti ali drugače ovirajo ali ogrožajo promet.
2. Ukrepi za varstvo prometa na cesti
34.	člen
(izdaja dovoljenj za zaporo občinske ceste)
(1)	Dovoljenje za delno ali popolno zaporo občinske ceste izda občinska uprava. O izdanih dovoljenjih občinska uprava obvesti policijo, občinskega inšpektorja in izvajalca rednega vzdrževanja občinskih cest ali javnih površin. Dovoljenju za zaporo ceste mora biti priložena od občinske uprave potrjena prometno tehnična dokumentacija začasne prometne ureditve v času delne ali popolne zapore občinske ceste.
(2)	Vloga za zaporo občinske ceste mora biti vložena najmanj 15 dni pred predlaganim rokom zapore ceste in mora vsebovati podatke o lokaciji, vrsti in obsegu del, zaradi katerih se predlaga delna ali popolna zapora ceste, o načinu in času trajanja njihove izvedbe ter v primeru zapore ceste prometno tehnično dokumentacijo začasne prometne ureditve v času delne ali popolne zapore ceste.
(3)	Izdajatelj dovoljenja za zaporo ceste lahko spremeni čas in trajanje zapore ceste, zlasti če se ta predlaga med prireditvami, predvidenimi s koledarjem večjih športnih prireditev, med turistično sezono ali med povečanimi prometnimi obremenitvami ceste.
(4)	Stroške za izvedbo zapore ceste in preusmeritve prometa zaradi zapore ceste krije njen predlagatelj.
35.	člen
(prometna signalizacija na občinskih cestah)
(1)	Prometno signalizacijo na občinskih cestah določa občinska uprava, razen v primerih iz 27. člena tega odloka oziroma v primerih, ko je njena postavitev, zamenjava, dopolnitev ali odstranitev posledica odredb o prepovedih ali omejitvah prometa na javnih cestah.
(2)	Na občinski cesti se smejo postavljati table in napisi, ki opozarjajo na kulturni in zgodovinski spomenik ter naravno znamenitost ali turistično pomembnost območja ali naselja in podobno (turistična in druga obvestila signalizacija), samo v skladu s predpisi o prometni signalizaciji. O predlogu zainteresirane pravne ali fizične osebe za postavitev turistične in druge obvestilne signalizacije odloči občinska uprava s soglasjem. Občinska uprava oziroma izvajalec rednega letnega
vzdrževanja cest ima pravico do povrnitve stroškov za postavitev signalizacije, njeno vzdrževanje in odstranitev.
36.	člen
(obveščanje in oglaševanje ob občinski cesti)
(1)	Postavljanje tabel, napisov in drugih objektov ali naprav za slikovno ali zvočno obveščanje in oglaševanje je ob občinskih cestah zunaj naselja prepovedano v varovalnem pasu ceste. Občinska uprava lahko izda soglasje za njihovo postavitev znotraj te razdalje samo, če so obvestila pomembna za udeležence v prometu in zanje ni predpisana prometna signalizacija. S soglasjem se določijo pogoji njihove postavitve, vzdrževanja in odstranitve.
(2)	Table, napisi in drugi objekti in naprave iz prejšnjega odstavka se ob občinskih cestah v naselju lahko postavljajo le zunaj območja vzdolž vozišča ceste, določenega za postavitev prometne signalizacije v predpisih o javnih cestah. Soglasje za njihovo postavitev izda občinska uprava. V soglasju določi pogoje postavitve, ki morajo biti v skladu s predpisi o varstvu cest in varnosti prometa na njih, ter pogoje vzdrževanja in odstranitve teh objektov in naprav.
(3)	Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se soglasje za izobešanje transparentov preko občinske ceste lahko izda le za določen čas (za čas trajanja prireditve, razstave, sejma ipd.) in za tiste občinske ceste, ki jih določi občinski svet občine. Transparenti morajo biti izobešeni najmanj 7 m nad voziščem občinske ceste.
37.	člen
(opravljanje dejavnosti ob občinskih cestah zunaj naselij)
(1)	Kdor namerava ob občinski cesti (zunaj naselja) opravljati dejavnost (gostinsko, trgovsko, servisno in podobno), ki neposredno vpliva na odvijanje prometa (ustavljanje, parkiranje in vključevanje vozil v promet), mora zagotoviti ustrezen priključek oziroma pristop do objekta ter zadostno število mest za parkiranje vozil, če ta možnost ni zagotovljena z javnim parkiriščem.
(2)	V postopku pridobitve dovoljenja za poseg v prostor ter uporabnega dovoljenja za objekte in prostore za opravljanje dejavnosti iz prejšnjega odstavka je treba pridobiti mnenje občinske uprave.
38.	člen (pritožbeni organ)
(1) Zoper dovoljenja in soglasja, ki niso izdana v postopku pridobitve dovoljenja za poseg v prostor in katera po določbah tega odloka izdaja občinska uprava ter zoper soglasje iz drugega odstavka 35. člena tega odloka, je dovoljena pritožba pisno ali ustno na zapisnik pri županu.
VII.	Inšpekcijsko nadzorstvo občinskih cest
39.	člen
(opravljanje inšpekcijskega nadzorstva)
(1) Za uresničevanje določb tega odloka in določb predpisov o javnih cestah, ki se neposredno uporabljajo za občinske ceste, je pristojen občinski inšpektor in občinski redar v skladu s pooblastili, ki jim jih dajejo predpisi o javnih cestah, inšpekcijskem nadzoru in občinskem redarstvu.
VIII.	Kazenske določbe
40.	člen (prekrški)
(1) Z globo 4.000,00 EUR se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik,
njihova odgovorna
ki samostojno opravlja dejavnost, oseba pa z globo 1.000,00 EUR, če:
1.	brez soglasja postavi ali napelje nadzemne telefonske, telegrafske in druge kabelske vode, nizkonapetostne električne oziroma napajalne vode, kanalizacijo, vodovod, toplovod in druge podobne naprave (prvi odstavek 29. člena);
2.	brez dovoljenja prekopava, podkopava in opravlja druga dela na občinski cesti ali javni površini ali pa opravlja ta dela v nasprotju s soglasjem (prvi odstavek 30. člena);
3.	ne obvesti izvajalca rednega vzdrževanja cest o posegih na občinski cesti, ter ne vzpostavi ceste v prvotno stanje (tretji odstavek 30. člena);
4.	postavi na površinah ob občinski cesti objekte in naprave za opravljanje spremljajočih dejavnosti brez predhodne sklenitve pogodbe ali če spremeni objekte in naprave ali samo dejavnost brez soglasja občinske uprave (31. člen);
5.	začasno ali trajno zasede občinsko cesto, njen del ali izvaja ali opusti kakršna koli dela na cesti in zemljišču in objektih ob občinski cesti, ki bi lahko poškodovala cesto ali objekte na njej ter ovirala ali ogrožala promet na cesti (32. člen);
6.	ne pritrdi snegolovov na strehe objektov, s katerih se lahko na občinsko cesto vsuje sneg ali ne odstrani ledenih sveč ter snega ali ledu, ki je zdrsnil na pločnik, občinsko cesto s teh objektov, ki ogrožajo varnost udeležencev v prometu (prvi odstavek 33. člena);
7.	ne vzdržuje zemljišča ob občinski cesti ali pločniku (drugi odstavek 33. člena);
8.	brez dovoljenja postavi tablo, napis in drug objekt ali napravo za slikovno in zvočno obveščanje in oglaševanje ob občinski cesti ali jih postavi v nasprotju s pogoji iz soglasja (36. člen);
OBČINA BENEDIKT
679.	Odlok o porabi koncesijske dajatve za trajnostno gospodarjenje z divjadjo
680.	Sklep o določitvi cene odvajanja, čiščenja, omrežnine in cene storitve ocene obratovanja male komunalne čistilne naprave do 50 PE v Občini Benedikt
Stran 1208
1208
OBČINA LOVRENC NA POHORJU
681.	Odlok o porabi koncesijske dajatve za trajnostno gospodarjenje z divjadjo
682.	Pravilnik o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Lovrenc na Pohorju za programsko obdobje 2015 - 2020
683.	Sklep o dopolnitvi Letnega načrta ravnanja s stvarnim premoženjem Občine Lovrenc na Pohorju za leto 2015
Stran 1209
1211
1217
OBČINA NAKLO
684.	Odlok o porabi koncesijske dajatve za trajnostno gospodarjenje z divjadjo
OBČINA RUŠE
685.	Odlok o občinskih cestah v Občini Ruše
Stran 1218
Stran 1220
41. člen (prekrški posameznikov)
(1) Z globo 500,00 EUR se za prekršek kaznuje posameznik, ki stori katero od dejanj iz prejšnjega člena.
IX. Prehodne in končne določbe
42.	člen (prenehanje veljavnosti)
(1) Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o občinskih cestah v Občini Ruše (Medobčinski uradni vestnik, štev. 22/00).
43.	člen (začetek veljavnosti odloka)
(1) Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 371-0046/2015 Ruše, dne 10.09.2015
Občina Ruše Uroš Razpet, župan