Terme Ptuj
S/». HOTELS i, RESORTS
Torek: Tednikov kopalni dan
Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Term Ptuj vsak torek do vključno 20. decembra 2016. Kupon ne velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi in novoletnimi počitnicami, ob praznikih ter na dan organiziranih prireditev. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni in se ne seštevajo.
® 02/ 7494 530 ISI termalni.park@terme-ptuj.si
; V središču j Gornja Radgona •
! Begunska kriza povečala ! proizvodnjo
O Stran 6
Ptuj, petek, 29. aprila 2016 letnik LXIX • št. 34 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR
v
Štajerski
www.tednik.si
■ Stajerskitednik I Stajerskitednik
Kronika
Središče ob Dravi
• Tovornjakov vedno več, cesta uničena
O Stran 24 Aktualno Podravje • Sij prevzema tudi nadzorni svet PP
O Stran 3
Šport Nogomet •
V nedeljo, 1. maja, vsi v Kidričevo, na sporedu je lokalni derbi!
O Stran 11
Atletika • Na
malem ormoškem maratonu zmaga za Ilijaševo in Orešnika O Stran 12
Štajerski TCP MIK
Podravje • 1. maj, mednarodni delavski praznik
Vedno več kršitev pravic delavcev
i* s»
Nekateri delavci so v podjetjih pustili svoje življenje, v istem delovnem okolju so delali po 30,35 let. Na koncu podjetje, ki je imelo dobre produkte in prodajni trg, propaderPropade zato, ker ga je za poceni denar kupil nevesten lastnik, iz njega izčrpal, kar seješe dalo, in nato prazne zidoveposlal v stečaj, delavce pa na cesto. Več na straneh 2 in 3.
Foto: Črtomir Goznik
Tednikov objektiv •
Občine brez proslav, a mlaji bodo stali
O Strani 4 in 5
Motokros pri Sveti Trojici •
»Hiše so preblizu, najdite si drugo lokacijo!«
O Strani 8 in 9
Birokracija
Društva se dušijo pod zakonskimi predpisi
S Strani 6 in 7
V središču •
Lovrenška
Podravje
Dela na drugi etapi avtoceste
▼ « * i ze tečejo
O Strani 6 in 7
na sodiscu dobiva prvi epilog
O Stran 6 in 7
2 Štajerski
Aktualno
petek • 29. aprila 2016
Slovenija, Podravje • Pred 1. majem, mednarodnim delavskim praznikom
»Čakati na moralno razsvetljenje delodajalcev je prekleto naiven
Sloveniji se že leta in leta javno opozarja na kršitve pravic delavcev in delovnopravne zakonodaje. Nemalo je primerov, ko vstveno in pokojninsko zavarovanje, pa tudi ne plač za opravljeno delo. Kljub vrsti javno izpostavljenih primerov se goljufiva
Stanje je zamočvirjeno. Kršiteljem se v večini primerov ne zgodi nič ali pa jih sodišče obsodi na pogojno kazen. Razloge za neurejeno stanje na delovno-pravnem področju je moč iskati tako na strani zakonodajnega telesa kot tudi na strani inšpekcijskih služb ter organov pregona: policije, tožilstva, sodstva. S pomočjo drago plačanih odve-
Uvodnik
tnikov se kršitelji zelo pogosto uspejo izogniti krivdi, saj jim tožilstvo naklepa kaznivega dejanja ne uspe dokazati. Drži, da je oseba, dokler ni pred sodiščem pravnomočno spoznana za krivo, nedolžna. A zakaj je pot do te pravnomočnosti tako dolga? In zakaj sistem dopušča, da lahko kršitelji nemoteno poslujejo naprej? Delavci pa medtem osta-
Deli nas le 130 let
Tradicija prvega maja kot mednarodnega praznika dela sega v leto 1886. Takrat so delavci zahtevali več pravic, boj za njih pa so zaznamovali krvavi spopadi, v katerih je bilo 11 mrtvih, med njimi 8 policistov, ki jih je ubila bomba. V 20. stoletju se je prvi maj uveljavil kot mednarodni praznik dela, marsikaj se je spreminjalo, a njegova simbolika je ostala nespremenjena.
Prvi maj danes največjemu številu ljudi pomeni zadoščenje predvsem v smislu oddiha od delovnih obveznosti. To je za večino delavcev dela prost dan. A moral bi biti dan, ko se zavemo, da smo vsi skupaj, po tolikih desetletjih bojevanja za delavske pravice, še vedno v veliki godlji. Tisti, ki imamo službe, zato, ker smo dejstvo, da imajo nekateri zelo veliko, delavci pa le za preživetje, sprejeli kot nespremenljivo dejstvo. Je sprejemljivo, da prodajalec, ki mora biti zmeraj nasmejan, dobre volje in podrejen kupcu, dobi za svoje delo minimalno plačo, s katero komaj pokrije vse račune? Je prav, da podjetnik, ki v kombiju ali tovornjaku preživi večino svojega življenja, masten del zaslužka nameni državi? Ali da mora tisti, ki je pridno študiral in se zaposlil na dokaj dobrem delovnem mestu, še kako dobro obvladati matematiko, da svoji družini zagotovi streho nad glavo? Je normalno, da nas imajo politiki za norce, ko mahajo spapirji, s katerimi dokazujejo, da se je brezposelnost v zadnjih letih znižala? Vsak, ki se vsaj malo spozna na statistiko, ve zakaj. Zato ker so z ostrimi pogoji zavodov za zaposlovanje številne iskalce zaposlitve izbrisali iz registrov. To pa ne pomeni, da so dobili delo. Niti približno. Pomeni le, da je statistika lepša. Pravi podatek so nova delovna mesta. Koliko smo jih dobili v zadnjih letih? Brez velike matematike, le z opazovanjem dogajanja okrog sebe je jasno, da bistveno premalo. In dokler bo tako, bo kapital vladal nad ljudmi. Zaposleni v trgovinah bodo životarili, podjetniki obupano iskali nov vir zaslužka na črno, da se izognejo oderuški državni politiki, ki le pobira, in izobraženi bodo čakali na milost ali zmožnost svojih staršev, da jim pomagajo pri ustvarjanju normalnih življenjskih razmer, ki so nekoč bile samoumevne.
Vse to gre seveda v korist le kapitalu. Ker je toliko enostavneje reči: »Hvala lepa, s tvojimi zahtevami te ne glede na sposobnost ne potrebujemo več, na borzi je ogromno takih, ki čakajo na tvoje delovno mesto!« Sodeč po tem, imata na žalost leti 2016 in 1886še vedno veliko skupnih točk. Vmes je le dolgih 130 let in neznanka, kaj lahko prinesejo naslednja desetletja.
Dženana Kmetec
nejo brez vsega: nekateri leta in leta nimajo plačanih prispevkov, delodajalci jim ostanejo dolžni po nekaj plač. Še najbolj boleča je lahko izguba dostojanstva. Nekateri delavci so v podjetjih pustili svoje življenje, v istem podjetju so delali po 30, 35 let. Pa na koncu podjetje, ki je imelo dobre produkte in prodajni trg, propade. Propade zato, ker ga je za poceni denar kupil nevesten lastnik, iz njega izčrpal, kar se je še dalo, ter nato prazne zidove (ker drugo tako ali tako ni več ostalo) poslal v stečaj, delavce pa na cesto.
Potrebne bi bile usklajene medresorske akcije nadzornih organov
Zakaj lahko v Sloveniji uspevajo tovrstni poslovni modeli z elementi goljufij, koliko jih je in
Število prijav kršitev zaradi neizplačevanja plač v porastu
Goran Lukič: »Po podatkih inšpektorata za delo je število kršitev instituta plačila za delo (neplačevanje prispevkov, plač ...) med letoma 2008 in 2014 z 843 primerov naraslo na 3.542. Podatki urada generalnega tožilca pa kažejo, da je število kazenskih ovadb na področju kršenja temeljnih pravic delavcev (196. člen Kazenskega zakonika) med letoma 2010 in 2015 s 705 naraslo na 1.567. Okrožna državna tožilstva so v letu 2015 s področja kaznivih dejanj hudih
Ptuj • PP konec maja z novimi nadzorniki
Sij prevzema tudi nadzorni svet
Delničarji Perutnine Ptuj, med katerimi je že nekaj mesecev največji Sij, bodo na izredni skupščini 27. maja odločali o novem nadzornem svetu. Iz nadzornega organa se poslavlja trojica dosedanjih članov, med njimi tudi predsednik Borut Bratina, vanj pa prihaja šest novih, večina med njimi iz jeklarske skupine v ruski lasti.
Ob Bratini se bosta iz nadzornega sveta, če bo obveljal predlagani sklep, poslovila še predstavnik Pe-rutninarske zadruge Simon Toplak in Drago Sok.
Med šesterico predlaganih novih članov nadzornega sveta jih pet prihaja iz Sija, med njimi tudi Andrej Zubicki, preko Dilona največji lastnik Sija. Z njim prihajajo prvi mož Sija Anton Černih, njegov namestnik Igor Malevanov, direktor za korporativno komuniciranje v Siju Denis Mancevič in glavna ra-čunovodkinja Dagmar Planko. Kot predstavnik Kada med nadzornike prihaja Simon Černetič.
Družba Sij - Slovenska industrija jekla je po uspeli prevzemni ponudbi svoj delež v ptujski družbi povečala na 77,43 odstotka. Ponudbe glede na stališče ministrstva za finance s konca januarja nista sprejela država in Kapitalska družba, ker da bi s sprejemom pripoznala neenakopravno obravnavo delničarjev. Cena delnic Perutnine, ki jih je Sij posredno pridobil prek Holdinga PMP, je bila po
navedbah vlade namreč višja od cene v prevzemni ponudbi, znašala je med 12,75 in 13 evri.
Ponudbe niso sprejeli tudi rejci perutnine, povezani v Perutninar-sko zadrugo Ptuj, ki imajo v družbi 13-odstotni delež in so želeli, da bi si skupaj z državo zagotovili kontrolni delež.
Sij je v prevzemni ponudbi za delnico Perutnine ponujal osem evrov, kolikor je plačal tudi prek 40-milijonske dokapitalizacije, v kateri je pridobil 45,82-odstotni delež. Ob dokapitalizaciji je pridobil še 5,53 odstotka družbe posredno prek opcijske pogodbe s štirimi delničarji Holdinga PMP
(takratnimi člani uprave Romanom Glaserjem, Tonetom Čehom, Nado Krajnc in Milanom Čušem), po kateri je pridobil okoli 56-odstotni delež Holdinga PMP. Slednji je od začetka februarja v 100-odstotni lasti družbe Slovenska industrija jekla.
(sta)
Foto: Črtomir Goznik
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemlja-rič, Dženana Kmetec, Jože Šmigoc, Eva Milošič, Monika Levanič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.sL Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02 ) 749-34-20, Daniel Rižner (02 ) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 124,06 EUR, za tujino v torek 112,25 EUR, v petek 114,45 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013).
petek • 29. aprila 2016
Aktualno
Štajerski TEDNIK 3
izkoriščevalskih
šport!
«
delodajalci zaposlenim niso ali ne plačujejo prispevkov za zdra-poslovna praksa kar nadaljuje.
kako se na njih odzivajo nadzorne institucije, smo se pred 1. majem, praznikom dela, pogovarjali z Goranom Lukičem z Zveze svobodnih sindikatov Slovenije in sodelavcem Svetovalnice za migrante.
»Čakati na moralno razsvetljenje izkoriščevalskih delodajalcev je prekleto naiven šport. Ker nadzorne inštitucije zelo dobro vedo, kje so žarišča izkoriščanja delavcev, bi bilo potrebno oblikovati trdno koordinirane medresorske akcije nadzornih organov, ki bi nenapovedano vstopili v ta podjetja in do njihovih odgovornih oseb, preiskali prav vse in na podlagi zbranih dokazov sprejeli ustrezne pravne ukrepe. Temu morajo seveda slediti tudi tožilstva, ki se vse prevečkrat panično ustavljajo pri dokazovanju naklepa. Nekaj takšnih uspešnih medresorsko usmerjenih akcij z uspešnim sodnim epilogom bi zagotovo
Foto: Črtomir Goznik
Kako naj delavec postopa v primeru, ko ne dobi plače
Kako in s čim naj delavec od delodajalca izterja svoj denar, če nekaj mesecev ni dobil plače? Za civilno tožbo potrebuje odvetnika (ki ga nima od kod plačati), s prijavo na policijo ali tožilstvo pa se pogosto ne zgodi nič ...
»Na začetku je treba izpostaviti 111. člen zakona o delovnih razmerjih, ki definira, kdaj lahko delavec poda izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Med drugim, če mu delodajalec več kot dva meseca ni zagotavljal dela in mu ni izplačal zakonsko določenega nadomestila plače; če mu delodajalec vsaj dva meseca ni izplačeval plače oziroma mu je izplačeval bistveno zmanjšano plačo; če mu delodajalec dvakrat zaporedoma ali dvakrat v obdobju šestih mesecev ni izplačal plače ob zakonsko oziroma pogodbeno dogovorjenem roku; če delodajalec zanj tri mesece zaporedoma ali v obdobju šestih mesecev trikrat ni v celoti plačal prispevkov za socialno varnost.
Pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi mora delavec delodajalca pisno opomniti na izpolnitev obveznosti in o kršitvah pisno obvestiti inšpektorat za delo. Če delodajalec v treh delovnih dneh po prejemu pisnega opomina ne izpolni svoje obveznosti iz delovnega razmerja oziroma ne odpravi kršitve, lahko delavec vloži izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi v nadaljnjem 30-dnevnem roku.
Moramo poudariti, da inšpektorat za delo ne izterja zaostalih plač, temveč gre v nadzor, kjer ugotavlja kršitve in na podlagi tega izda različne pravne ukrepe. Neizplačane plače delavec izterja preko sodišča.
Kar pa se tiče odvetniških storitev, je pomembno poudariti institut brezplačne pravne pomoči. Do te je upravičena oseba, ki glede na svoj finančni položaj in glede na finančni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči. Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene storitve, to je 288,81 evra.«
Foto: ČG
Izkoriščevalcev ne premakne nobena zakonodaja
Prvi primeri izjemno izkoriščevalskega, tudi sužnjelastniškega odnosa delodajalcev do delavcev so v javnost prišli v času gradnje športnega parka Stožice: tuji delavci so bivali v človeka nevrednih razmerah, niso prejemali plačila za opravljeno delo ... Od takrat je minilo več kot pet let, pa se v tem času v Sloveniji na tem področju ni spremenilo popolnoma nič - kar priča zadnji javno izpostavljeni primer lesnega podjetja iz Postojne. Zakaj je to dopustno, zakaj se nič ne spremeni?
»Primeri sužnjelastniškega odnosa delodajalcev do delavcev niso posledica tega, da se nič ne spreminja, temveč tega, da imajo takšni delodajalci svoj lasten niz pravil, ki temelji zgolj na eni spremenljivki - dobičku. Za takšne delodajalce je izkoriščanje delavca investicija v čist, neobdavčen dobiček. Formalni zakonodajni okvir se torej ves čas spreminja, a izkoriščevalskih delodajalcev to ne gane. Prav zato je proti takšnim delodajalcem treba uporabiti vsa razpoložljiva tako pravna kot operativna sredstva, da se čim prej razbije tovrstne 'poslovne združbe',« je povedal Lukič in pojasnil, da je tudi na ptujskem koncu znanih nekaj primerov kršenja pravic delavcev. »Srečali smo se s podjetjem SC LARS (Spodnja Hajdina), potem je tukaj še podjetje MFS, ki je bilo pred časom izpostavljeno v javnosti, ker je 'pozabilo' na svoje delavce v Nemčiji, ki nekaj mesecev niso dobili svojih plač. Po naših informacijah je na območju Ptuja, Maribora ter dalje Lendave in Murske Sobote vrsta podjetij, ki se ukvarjajo z napotitvijo delavcev v tujino. Na Svetovalnici za migrante smo posebej pozorni prav na to območje, ker je tu res cela vrsta izkoriščevalskih delodajalcev.«
pripomoglo k temu, da bi iz-koriščevalski delodajalci težje oblikovali svoj poslovni model,« poudarja Lukič.
Lani 1.349 ovadb, obsodbe v večini pogojne
»Če vprašate uradne institucije, bodo rekle, da je pravni normativni okvir urejen. Kako urejen je, je lepo videti v zadnjem skupnem poročilu o delu državnih tožilstev za leto 2015, kjer se je piscem zapisalo 'da primerjava let 2014 in 2015 pripelje do ugotovitve, da je pri kaznivih dejanjih hudih kršitev pravic delavcev zaznati trend naraščanja prejetih kazenskih ovadb, saj so tožilstva v letu 2014 prejela 1.115 novih ovadb zoper polnoletne storilce, v letu 2015 pa kar 1.349 novih ovadb, kar pomeni 21 odstotkov več kot leto poprej'. Tožilstvo se sicer pohvali, da je bil obseg prejetih obsodilnih sodb v letu 2015 precej višji kot v letu 2014, a takoj za tem sledi streznitev: 'V večini obsodilnih sodb so bile storilcem izrečene pogojne obsodbe z dodatnim pogojem povračila neplačanih obveznosti
iz delovnega razmerja, v nekaterih večjih primerih so bile izrečene zaporne kazni.' Če že torej pride do obsodbe, je ta v večini - pogojna.
A tisto, česar poročilo ravno ne izpostavlja, je število zavrženih kazenskih ovadb na tem področju: 687 jih je bilo, kar je dvakrat več od obsodilnih sodb (334), od katerih je večina tako ali tako pogojnih. Potem so tukaj še delodajalci, ki se neprenehoma pritožujejo na izrečene globe inšpektorjev za delo oziroma zahtevajo sodno varstvo. Potem se na koncu zgodi, da se globa delodajalcu spremeni v opomin. Kar pa se tiče zakonodaje: najbolj izkoriščevalskim delodajalcem je prav vseeno za zakonodajo, saj imajo svoj poslovni model, ki ga redno izpopolnjujejo glede na zunanje okoliščine. Če se, recimo, spreminja zakonodaja na področju ustanavljanja podjetij, svoj poslovni model prilagodijo tako, da na zalogo ustanovijo še nekaj podjetij, kamor se preselijo, ko izčrpajo predhodnega.«
Delodajalci, namesto da bi delavcem izplačali plače, ki jim jih dolgujejo, raje najemajo drage odvetnike in se zanašajo na dol-
gotrajnost sodnih postopkov -da obveznosti do delavca kar se da pozno ali pa sploh nikoli ni treba poplačati.
Namesto plačila grožnje in vlaganje tožb proti delavcem in medijem
»Takšnih primerov je kar nekaj. Najaktualnejši je primer delodajalca Mersada Nicevica. Ta precej znani podjetnik se je odločil za zasebno tožbo proti Staši Lozar, novinarki Pop TV, medijski hiši Pop TV, Goranu Zrnicu s Svetovalnice za migrante ter delavcem Muhamedu Burzicu in Emirju Muzaferovicu med drugim tudi zato, ker naj bi o njem v medijih poročali 'na in-vaziven in bombastičen način' in delovali 'na škodo njegove časti, ugleda in dobrega imena'. Senat Okrožnega sodišča v Ljubljani se je odločil, da to tožbo zavrže. Spomnimo še: ta isti Mersad Nicevic je bil 22. marca letos ne-pravnomočno pogojno obsojen na dve leti zaradi groženj delavcem po 135. členu kazenskega zakonika.«
Mojca Zemljarič
Foto: ČG
4 Štajerski
Tednikov objektiv
petek • 29. aprila 2016
Slovenija; Podravje • Kako so se rojevali in spreminjali prvomajski prazniki
Včasih priložnost za počitek danes prvega maja veselo na
V Sloveniji imamo 18 državnih in verskih praznikov ter dela prostih dni. Osrednji namen teh dni naj bi bil, da lepe besede in voščila ali razmislimo o svojih dejanjih in si zadamo cilje za jutri. A se je danes, kot ugotavlja
»Beseda praznik pomeni dela prost dan, torej biti prazen dan, ne delati,« je povedal Bogataj, niso pa prazniki to, čemur smo danes priča, namreč da jih mnogi izkoristijo ravno za delo. In ker smo se pravkar spomnili na praznik dneva boja proti okupatorju in je pred nami podaljšan konec tedna s prazničnima 1. in 2. ma-
jem, smo etnologa povprašali o pomenu teh praznikov.
Prazniki predvsem razlog za kratek pomladni dopust
Najprej k prazniku, ki je že minil. Z njim se spominjamo ustanovitve osvobodilne fron-
te aprila 1941 v Ljubljani v hiši književnika Josipa Vidmarja. Osvobodilna fronta (sprva imenovana Protiimperialistič-na fronta) je bila ustanovljena deset dni po vdaji in razpadu starojugoslovanske vojske in dobra dva tedna po okupaciji Slovenije.
»Dan upora proti okupatorju je od leta 1991 značilen državni
Praznik delavcev v največjih podravskih podjetjih
Impol - Petina jih bo morala delati
Pobudo za praznovanje prvega maja v skupini Impol prevzema sindikat. Sindikat Skei Impol letos vse svoje člane vabi, da se udeležijo proslave, ki bo na Farovcu. Sindikat KSS pa svoje člane ob prvem maju vabi na Osankarico, kjer se bo ob 10. uri pričela prireditev.
Ob 1. maju bo delalo približno 15-20 odstotkov zaposlenih v skupini Impol. Na delu bodo zaposleni, ki delajo pri pečeh, kjer bi zaustavitev pomenila izredno visoke stroške (dolg čas segrevanja in velika poraba energije), prav tako bodo delale ekipe vzdrževalcev, saj se čas načrtovane ustavitve strojev izkoristi za izvedbo preventivnih vzdrževalnih del. Impol namreč posluje v kapitalsko intenzivni industriji, kjer neustrezna izkoriščenost strojev prinaša visoke stroške in zmanjšuje konkurenčnost podjetja, zato se odločitve o prekinitvi proizvodnje sprejemajo preudarno in premišljeno.
Perutnina Ptuj - Nedelja prosta, ponedeljek ne ...
Glede na naravo svojega dela so v Perutnini Ptuj kot najpomembnejši mesnopredelovalni skupini v državi in regiji zavezani temu, da delovni procesi nemoteno potekajo ob vseh praznikih, ne samo ob prvem maju. Na eni strani vzdržujejo optimalne razmere na perutninskih farmah ali v čredi govedi, na drugi strani pa morajo poskrbeti, da so potrošniki oskrbljeni z živili njihovih blagovnih znamk. Trgovske verige so namreč med prazniki nadpovprečno obiskane. Zaradi tega zagotavljajo v PP delovne procese tudi med (prvomajskimi) prazniki. Ne nazadnje morajo ravno v tem času upoštevati še dejstvo, da prvi maj simbolično pomeni razmah sezone piknikov in prijetnega druženja. In še nekoliko konkretnejši podatek: glede na to, da letos sovpadata prvi maj in nedelja, v Perutninini mesni industriji, kjer je zaposlenih največ delavcev, v nedeljo delovni proces ne bo potekal in bodo zaposleni dejansko imeli praznični dan prost.
Talum - Nekateri bodo delali tudi za praznik
Podobno kot v Impolu si tudi v Talumu ne morejo privoščiti zastoja proizvodnje. Predsednik uprave Taluma Marko Drobnič je povedal, da veliko zaposlenih prvomajske praznične dni izkoristi za krajši oddih. »Zaradi narave dela v proizvodnem procesu, ki v Talumu poteka neprekinjeno, nekateri sodelavci opravljajo svoje delo v proizvodnji tudi na praznične dni. Da pa praznik dela mimo njih ne bi šel neopazno, bodo za to kot vsako leto tudi letos poskrbeli Talumovi godbeniki in ob 5.35 uri zjutraj pred tovarno zaigrali budnico. Tako bomo na simboličen način počastili 1. maj, praznik dela in s tem vsakega zaposlenega, ki daje s svojim delom velik doprinos k podobi tovarne.«
praznik, ki ga večina prebivalcev sodobne Slovenije razume kot dela prost dan. Pred novim letom, ko številni posamezniki prejmejo v dar ali kupijo koledarje, je eno prvih ritualnih opravil pogled v april, kako bo s prostim dnevom 27. aprila in njegovo povezanostjo s prostima dnevoma za 1. in 2. maj. In potem se začne preračunavanje najugodnejše kombinacije za podaljšane počitnice oziroma kratek pomladni dopust,« je piker Bogataj.
Praznik dela nekoč oblika boja delavcev za pravice
Prvi maj danes povezujemo predvsem s pravicami delavcev, vendar kot izpostavlja Bogataj, je treba je razlikovati med t. i. koreninami praznika in njegovimi oblikami do konca 19. stoletja ter pozneje. »Praznik korenini v številnih majskih slavjih, ki so častila ponovno oživljanje oz. prebujanje narave. Tako lahko dediščini današnjega 1. maja sledimo vse do starega Rima in še dlje. Vsa majska praznovanja s postavljanjem majskih dreves ali mlajev, kurjenjem kresov in drugimi oblikami so se v razvoju spajala z najrazličnejšimi starejšimi, keltskimi in drugimi elementi ter se ohranila v srednji vek. Tudi krščanstvo je sprejelo marsikatero sestavino nekdanjih poganskih proslavljanj. Pomembne spremembe so se zgodile z razvojem industrijske družbe in oblikovanjem delavskega sloja v 2. polovici 19. stoletja. Prvi maj je postal predvsem praznična oblika boja delavcev za pravice.«
Na hrib
na delavski shod
Mednarodni delavski praznik so, kot je povedal Bogataj, v Ljubljani, Trstu, Celovcu, Beljaku, Celju in Mariboru prvič praznovali že leta 1890. »Leto prej je namreč kongres 2. Internacionale v Parizu priporočil, naj bo 1. maj praznik delavske solidarnosti. Kljub prepovedim so ga delavci praznovali. Za državni praznik je bil pri nas uzakonjen leta 1948, leta 1949 je postal dvodnevni praznik, leta 1973 pa so ga preimenovali v praznik dela
Foto: Črtomir Goznik
in se tako imenuje še danes. V dolgoletni zgodovini so ga praznovali zelo različno, vedno pa politično obarvano. Praznik so slavili že na predvečer s prižiganjem kresov in postavljanjem mlajev. Samo praznovanje se je ponavadi začelo z budnico delavskih godb, sledili so sprevodi svečano oblečenih delavcev in njihovih družin do bližnjega hriba, jase ali gozda, kjer je potekal delavski shod.«
V praznovanje praznika delavcev se je vključila tudi Cerkev, ko je papež Pij XII. razglasil 1. maj za god Jožefa delavca, patrona vseh delavcev.
Prvi maj nekdaj kot komunistična velika noč
Praznovanje prvega maja pa se je skozi zgodovino zelo
spreminjalo. Po drugi svetovni vojni vse do srede 50. let 20. stoletja so bile za prvomajsko praznovanje značilne obsežne vojaške parade.
»Del prebivalstva, zlasti še člani Zveze komunistov, je prvi maj imenoval komunistična velika noč. Zato so na ta dan jedli kuhano šunko, potico in rdeče pobarvane pirhe. Sčasoma je praznik postajal bolj povezan z izletništvom in športno-za-bavnimi prireditvami. Vedno manj je proslav in čezmerne okrašenosti z zastavami in transparenti. V prvih desetletjih je prazničnost ustvarjala okrasitev mest, trgov in vasi z zastavami in političnimi parolami ter koračnicami. Tako so bila okrašena celo javna prevozna sredstva. Danes se je to močno spremenilo, ostalo je le še izobešanje zastav, kar je
Foto: Črtomir Goznik
Foto: CG
petek • 29. aprila 2016
Tednikov objektiv
Štajerski	5
Po občinah skoraj brez proslav, a mlaji bodo stali in kresovi goreli
Haloze
Osrednje proslave v Majšperku ne bo, bodo pa občani na prvomajske praznike spomnili s postavitvijo mlajev. Med drugimi bodo 30. aprila majsko drevo postavila društva krajevne skupnosti Ptujska Gora. Tudi slovenjebistriška občina praznikov ni obeležila s proslavo, bodo pa številne krajevne skupnosti in društva v počastitev praznikov postavili prvomajsko drevo ali zakurili kresove. Tako KS Pragersko-Gaj in PGD Pragersko 30. aprila prirejata tradicionalno kre-sovanje, že dan prej pa bodo majsko drevo ob spremljavi Pajdašev postavili na Zgornji Polskavi.
Tudi v Kidričevem in v občini Poljčane ne pripravljajo kulturne slovesnosti ob praznikih, temveč jih bodo kot v večini občin obeležili s postavitvijo mlajev. V Makolah so dan boja proti okupatorju in praznik dela obeležili s proslavo v organizaciji društev 26. aprila, slavnostna govornica je bila podžupanja Štefka Skledar, majpane, kot mlajem rečejo v Makolah, pa bodo postavile vaške skupnosti.
V	Cirkulanah bodo danes, v petek, gasilci PGD Cirkulane postavili prvomajsko drevo. V soboto, 30. aprila, pa bodo pri cerkvi sv. Katarine zakurili kres in pripravili pogostitev za občane.
PGD Podlehnik, TD Podlehnik in Društvo Koranti Podlehnik bodo tudi letos ob gasilskem domu postavili prvomajsko drevo. Dogodek bo v soboto, 30. aprila, ob 17. uri, sledi pa še piknik.
Folklorno društvo Lancova vas bo skupaj z drugimi društvi, krajevno skupnostjo in vaščani v soboto, 30. aprila, ob 16. uri pri vaškem domu postavilo mlaj. Poskrbeli bodo tudi za hrano in pijačo.
PGD Zavrč bo v sodelovanju z društvi občine Zavrč v soboto, 30. aprila, ob 17. uri pri gasilskem domu v Goričaku postavilo prvomajsko drevo. Pripravili bodo tudi krajši kulturni program in pogostitev.
PGD Žetale bo v soboto, 30. aprila, ob 16. uri na hribu nad gasilskim domom v Žetalah postavilo prvomajsko drevo.
Slovenske gorice
To soboto, 30. aprila, bo PGD Cerkvenjak pred tamkajšnjim gasilskim domom postavilo prvomajsko drevo, pred čebelarskim domom v Čagoni pa bo prvomajsko drevo postavilo tudi Čebelarsko društvo Ivana Jurančiča Cerkvenjak. ŠTD Smolinci-Župetinci pa na ta dan organizira kresovanje z živo glasbo pri hrastu v Župetincih.
V	občini Sv. Trojica bodo tamkajšnja gasilska društva organizirala postavitev kar treh majskih dreves: pri Sveti Trojici, v Oseku in Gočovi.
V	Lenartu bo v nedeljo, 1. maja, potekal tradicionalen prvomajski pohod na Zavrh. Začetek pohoda bo med 9. in 10. uro na Trgu osvoboditve v Lenartu. Na ploščadi pri Maistrovem stolpu bo za pohodniško druščino na voljo ponudba domačih dobrot, vin in sokov. Organizatorji pohoda so poleg občine Lenart še Vinogradniško društvo Lenart, Planinsko društvo Lenart in Turistično društvo Rudolf Maister - Vojanov Zavrh.
Na ta dan bo organiziran tudi Anin pohod v občini Sv. Ana v Slov. goricah.
Ormoško
Več pohodov se bo zvrstilo tudi na Ormoškem. To soboto turistična kmetija Sonje Ozmec pripravlja prvomajski pohod po okoliških hribih.
Na prvomajsko nedeljo bosta že tradicionalen pohod na Gomilo v občini Sv. Tomaž v organizaciji PGD Trnovci ter prvomajski pohod na Jeruzalem v organizaciji TD Stara Cesta. Veselo bo tudi na Svetinjah, kjer TKD Ivanjkovci organizira 1. maj na Svetinjah. Na tradicionalno prvomajsko srečanje v Jeruzalemu s pričetkom ob 11. uri vabi tudi gostišče Vinski hram Brenholc Jeruzalem. Prvomajsko srečanje pripravlja še turistična kmetija Puklavec v Zasavcih.
Ptujsko polje
Na Ptuju bo letošnja osrednja proslava ob prvem maju v soboto zvečer na parkirišču pod gradom. Slavnostna govornika bosta župan Miran Senčar in predsednik sindikata lesarstva Lojze Raško, zaigrala pa bo Pihalna godba Ptuj, ki bo svoje poslanstvo opravila tudi v nedeljo zgodaj zjutraj.
Postavitev mlaja in prižig prvomajskega kresa se bosta zgodila v soboto zvečer na panoramskem griču. Tradicionalno bo kres zagorel tudi na Ranci v soboto zvečer.
Gorišnica ne organizira proslave ob praznovanju 1. maja. Občani pa se lahko udeležijo pohodov in kresovanj, ki so organizirani v okviru vaških odborov.
V	Markovcih bo prvi maj v znamenju prvomajske budnice skozi vsa naselja občine, ki jo bo v nedeljo od petih zjutraj igrala Pihalna godba Markovci.
V	Hajdini bodo vaški odbori in PGD postavljali majska drevesa, v nedeljo pa vabijo na druženje občanov v Draženski jami, kjer bodo po izvedenih športnih igrah tudi kresovali.
MV, ML, EM
in razmislek delo
se spomnimo dosežkov svojih prednikov, da si izrečemo etnolog Janez Bogataj, pomen praznikov izjalovil.
Vsako leto na predvečer prvega maja po Sloveniji zagori na stotine kresov. Okoljsko ministrstvo ob tem opozarja, da kurjenje kresov vpliva na koncentracije trdih delcev v zraku in da je potrebno, če se kresovanju ne moremo odpovedati, upoštevati preventivne ukrepe za varstvo pred požarom v naravi. To velja še zlasti v primerih, ko se kurijo neposušen les in razni odpadni material, kot so gume, pohištvo iz lepljenega lesa in plastika. Ministrstvo poudarja, da je na kresu prepovedano kurjenje odpadkov, kot so npr. stare avtomobilske pnevmatike, obdelan les ali odpadna embalaža.
Pri kurjenju v naravnem okolju je treba upoštevati, da mora biti vsako kurišče v naravi biti urejeno tako, da se gorenje ne more razširiti. Osnovna navodila za ureditev kurišča v naravi določa uredba o varstvu pred požarom v naravnem okolju, ki zahteva:
•	kurišče mora biti obdano z negorljivim materialom;
•	kurišče ves čas kurjenja nadzira polnoletna oseba;
•	po končanem kurjenju se mora ogenj popolnoma pogasiti;
•	ob povprečni hitrosti vetra nad 20 km/h ali ob sunkih vetra, močnejših od 40 km/h, se ne sme pričeti kuriti oziroma se mora kurjenje takoj prenehati;
•	pri kurjenju kresov je prepovedano uporabljati vnetlji-
dno z zakonom o varstvu pred požarom zagotovljeni ustrezni ukrepi, zlasti požarna straža, ki jo lahko izvajajo le gasilci.
naloga krajevnih, komunalnih oz. občinskih služb. Tudi rdeči nageljni v gumbnicah niso več spontano dejanje posameznikov, ampak jih brezplačno delijo organizatorji prvomajskih shodov. Danes se 1. maj skoraj ne razlikuje od drugih državnih praznikov, ki v veliki meri pomenijo predvsem to, koliko dni ne bo treba na delo,« je pojasnil Bogataj.
Prvi maj praznujejo v številnih državah sveta, marsikje bolj posredno, saj si delavci še niso izborili prostega dne. Ponekod imajo praznik delavcev na druge dneve in ne 1. maja. Tako je npr. v ZDA in Kanadi, kjer praznujejo delavski praznik prvi ponedeljek v septembru.
»Različne oblike tega praznika odražajo njegovo živost. Seveda ima praznik rdečo nit in ta je v zagotavljanju pravic delavcem. Morda je bil zato leta 2001 uveden 'euromay-day' - evropski majski dan, ki naj bi utrjeval usihajoče delavske tradicije v Evropi. Njegovi pobudniki si prizadevajo za ohranitev pridobljenih pravic delavstva in idealov delavskega gibanja v preteklih desetletjih.«
Majsko drevo ne samo zaradi 1. maja
S 1. majem povezujemo tudi postavljanje prvomajskih dreves. mlajev, majpanov ali maj-nikov.
»Mlaji simbolno označujejo pomladno rast in splošno prebujanje življenja v maju. Postavljajo jih tudi zunaj tega obdobja, predvsem za posebne priložnosti. Od začetka 20. stoletja so mlaji tudi del prvomajskega praznovanja. Njihovo postavljanje pa je danes dobilo novo, lahko bi rekli tehniško razsežnost, povezano z željo po postavitvi najvišjega mlaja. Roke fantov in mož, vrvi in oporne drogove, s katerim so dvigovali težke in dolge mlaje, so zamenjali hidravlična dvigala in traktorji. Med pobudniki postavljanja niso le fantovske družbe in gasilci kot nekdaj, temveč predstavniki lokalnih skupnosti in gostilničarji, saj to dejavnost spremlja potreba po uživanju pijače, ki se nadaljuje s splošno zabavo veseličnega tipa,« je še povedal Bogataj.
Mojca Vtič
6 Štajerski
V središču
petek • 29. aprila 2016
Gornja Radgona • Znova uspešno leto za Arcont
Begunska kriza povečala proizvodnjo bivalnih kontejnerjev
Radgonsko podjetje Arcont je največji proizvajalec bivalnih kontejnerjev v Evropi: v poslovnem letu 2015/2016 so jih izdelali 14.108.
V radgonskem Arcontu so poslovno leto zaključili s prihodki v višini 64,7 milijona evrov.
Kot poudarja predsednik uprave Arconta Branko Kur-bos, so kljub zahtevnim gospodarskim razmeram zaključili poslovno leto - obdobje od 1. aprila 2015 do 31. marca 2016 - z dobičkom pred amortizacijo v višini 5,4 milijona evrov. Zabeležili so prihodke v višini 64,7 milijona evrov, kar je kar 26 odstotkov več kot prejšnje poslovno leto, dobiček iz poslovanja pa je znašal kar 3 milijone evrov. Za kovinskopredelovalno industrijo so ustvarili razmeroma visoko dodano vrednost 29.000 evrov na zaposlenega. V Arcontu in hčerinski družbi Ar-cont IP, kjer izdelujejo stavbno pohištvo, je zaposlenih 830 ljudi, v pravkar končanem poslovnem letu pa so jih zaposlili 178.
Zanimiv je podatek, da so samo v letu 2015 prejeli 2.403 prošnje za zaposlitev, v letošnjem letu pa že 532.
V poslovnem letu 2015/2016 so v povprečju izdelali 57 bivalnih enot na dan, trenutno pa v treh izmenah dnevno naredijo kar 64 zabojnikov. Proizvodnjo so povečali zaradi naraščanja naročil, to pa je posledica begunske krize. Prav zaradi potreb po nastavitvi beguncev v njihove kontejnerje so bili pri-morani uvesti tretjo izmeno, ki ima delo zagotovljeno do konca tega leta.
»V produktivnosti rastemo med šest in osem odstotki letno,« je na novinarski konferenci dejal Kurbos, ki rast pripisuje nenehnemu tehnološkemu po-
sodabljanju proizvodnje. Tako jim je pri proizvajanju bivalni-kov v pomoč deset robotov; kot zadnjega so za 300.000 evrov nabavili robota, ki upogiba pločevino.
Lani so zaposlenim za različne nagrade, darila in dodatke izplačali 904.000 evrov, ob koncu poslovnega leta pa še 452.850 evrov. Ob tem je Kurbos izrazil nezadovoljstvo, saj morajo od nagrad polovico dati državi, zato le s težavo prepričuje lastnike, da odobrijo njihovo izplačevanje. Sicer pa mesečno delavci Arconta v proizvodnji prejmejo med 800 in 1100 evri neto, letna nagrada pa znaša med 300 in 700 evri.
MŠ
Kidričevo • Lovrenška gumarska burka dobiva
Brencl: Vprašanje ni, ali
Odpadne gume v Lovrencu na Dravskem polju, ki jih trenutno za 2,1 mili ga ministrstva bodisi bo pritrdilo podjetju Albin Promotion. »Vendar se s
Začnimo na začetku: zakaj so se gume pred desetletjem sploh znašle v Lovrencu. Podjetnik iz Majšperka je odgovoril: »Gumo je zahtevalo gradbeno dovoljenje. Gre za divje odlagališče, kjer so bili odvrženi avtomobili, akumulatorji, pralni stroji, salonitne plošče, torej nevarni odpadki, in prostor je bilo treba sanirati. Ko smo idejo sanacije predstavili Občini Kidričevo, so zaploskali, ker so imeli odločbo, da je gramoznico treba pospraviti, Slovenija ni imela kam z odpadki in so ploskali tudi v Ljubljani, saj da je to strateškega pomena.
Ko smo podpisali pogodbe, se je že začelo zapletati in leta 2007 se je zgodil prvi požar. Očitno sem nekoga tako razjezil, da je naslednje leto ponovno zagorelo. V tem času je bilo zelo težko biti v moji koži, trpeli so moji sodelavci in bližnji. Res je, izrečenih je bilo več inšpekcijskih odločb, vendar so vse razen ene padle, to je tiste, da so gume začeli odstranjevati na moje stroške. S tem se je začelo stradanje mojega podjetja. Na tej točki povem, da bodo nagrado od tožbe, ki jo bom prejel, dobili vsi sodelavci.«
Tudi na okoljskem ministrstvu smo želeli preveriti, kakšen je bil načrt sanacije divjega odlagališča v Lovrencu na Dravskem polju. Vendar nam na konkretno vprašanje, kako in s čim naj bi se prvotno divje odlagališče saniralo, niso odgovorili. Pripravili
so odgovor, ki se nanaša na trenutno odvažanje gum: »Treba je pojasniti, da izvršba Inšpekcije za okolje in naravo in druge aktivnosti, ki jih vodi ta organ, ni sanacija jame, ampak odprava kršitev predpisov, ki jih je s svojim početjem povzročilo podjetje Albin Promotion. Po odstranitvi gum bo ministrstvo lahko pripravilo program sanacije gramozne jame v Lovrencu na Dravskem polju, ki bo, skladno s sklepom vlade, v vladno
obravnavo posredovan do 31. 12. 2017.«
Gradbeno dovoljenje sprva izdano, nato odvzeto
Pred desetletjem je torej podjetje Albin Promotion na upravni enoti zaprosilo za gradbeno dovoljenje, a mu ni bilo izdano. Zato se je podjetnik obrnil na
Foto: MS
Podlehnik, Videm • Podpis pogodbe za gradnjo druge etape avtoceste
Dela na drugi etapi avtoceste že tečejo
Na DARS-u so podpis pogodbe za gradnjo druge etape avtocestnega odseka Draženci-MMP Gruškovje napovedovali že za marec, zaradi čakanja na državno poroštvo za najem kredita pa so jo podpisali šele ta teden. Na javnem razpisu je bilo kot najugodnejši ponudnik izbrano sarajevsko podjetje Euro-Asfalt, ki je pripravljalna dela že opravilo.
Pogodbena vrednost gradnje 5,77 kilometra dolge druge etape avtoceste znaša brez DDV 46.020.030,45 evrov (56.144.4370,14 evrov z DDV), projekt pa bo delno sofinancirala Evropska unija iz Evropskega kohezijskega sklada.
Gradnjo celotnega avtocestnega odseka Draženci-MMP Gruškovje na podlagi potrjenega investicijskega programa
Predviden povprečni letni dnevni promet na bodoči avtocesti
I Leto I	Dnevno število vozil 1	Delež tovornih vozil 1
2018 (po otvoritvi avtoceste)	9.900-13.600	16-19 %
2047 (konec planskega obdobja)	21.300-27.400	23-27 %
ocenjujejo na 251,31 milijona evrov (skupaj z DDV). Od tega bo DARS iz svojih sredstev zagotovil 71,3 milijona evrov, kredit Evropske investicijske banke znaša 113,4 milijona, evropska sredstva transevropske transpor-
Povprečni letni dnevni promet na trasi bodoče avtoceste v letu 2014
1 Odsek	1 Število motornih vozil 1
Njiverce-Jurovci	15.800
Jurovci-Podlehnik	11.363
Podlehnik-MMP Gruškovje	9.300
Foto: DARS
Pogodbo so v Ljubljani podpisali (z leve) direktor podjetja Euro-Asfalt Hamed Ramic, predsednik uprave DARS-a Tomaž Vidic in član uprave DARS-a Gašper Marc.
Vir: Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo
tne mreže za projektiranje so 3,2 milijona, 63,5 milijona pa bo prispeval Evropski kohezijski sklad.
Gradbena dela zdaj intenzivno tečejo na obeh etapah avtoceste. Novembra prihodnje leto bodo prometu predali polovico celotne dolžine prve etape avtoceste (in šele nato zgradili drugo polovico), vse do meje s Hrvaško pa se bo po novi avtocesti mogoče peljati konec leta 2018.
Eva Milošič
Majšperk, Kidričevo • Sanacijska dela
Delna zapora ceste pred Lovrencem še do
Na regionalni cesti Majšperk-Kidričevo te dni potekajo sana brežin na cesti proti Ptujski Gori je dobrih 55.000 evrov, tik pred pa Cestno podjetje Ptuj izvaja sanacijo dveh mostov v vredno
V sklopu sanacije mostov bodo sanirani betonski robni venci in prekladne konstrukcije. Izvedena bo nova hidroizolacija, zamenjane jeklene varnostne ograje in položen nov asfalt. Vrednost sanacijskih del znaša za prvi most 18.108 evrov in za drugega 21.216 evrov. Predviden zaključek del je konec maja, so povedali na direkciji.
V občini Majšperk pa Cestno podjetje Ptuj sanira dve brežini zaradi udora zemljine. V okviru sanacije se gradi podporna konstrukcija na brežinah in ureja odvajanje. Vrednost sanacije znaša 27.233 evrov in 28.304 evrov.
Direkcija za infrastrukturo letos razpolaga s 172 milijoni evrov, od tega jih je 87 milijonov name-
Cestno podjetje Ptuj izvaja sanacijo dveh udorov in mostov. Fotografija
petek • 29. aprila 2016
V središču
Štajerski	7
na sodišču prvi epilog
je bila sanacija pravilna, bistven je postopek
jona evrov odvaža slovenjebistriški podjetnik, ponovno dvigujejo prah. Bliža se namreč 3. maj, ko bo sodišče razsodilo bodisi v prid okoljske-tem zgodba ne bo končala, saj se bo pritožilo pravobranilstvo ali pa jaz, odvisno, kdo bo sodbo dobil,« je priznal lastnik podjetja Albin Brencl.
okoljsko ministrstvo; tam mu je bilo dovoljenje najprej izdano, nato pa razveljavljeno.
»Kot se je kasneje izkazalo, način sanacije, ki ga je ministrstvo odobrilo, ni bil skladen z evropskimi predpisi in začel se je še postopek med državo in Evropsko komisijo. Lani sem odkril dokument, in sicer poročilo Evropske komisije, v katerem piše, katere napake je država storila. Država Slovenija je ravnala protizakonito, ker je družbi
Foto: Mojca Vtič in OM
Albin Promotion izdala nepravilno dovoljenje, izdal ga je celo nepristojen organ. Država je naredila napako, ker ga ni popravila, temveč odpravila. In država je dolžna odstraniti vso gumo.«
Ker ni odpeljal gum, so mu blokirali račune
Majšperški podjetnik torej ne zagovarja, da je bil način sanacije pravi, temveč da mu je bilo
izdano nepravilno gradbeno dovoljenje, oziroma ko je država odkrila napako, bi po njegovem mnenju morala gradbeno dovoljenje spremeniti, ne pa odvzeti.
Z odvzetjem gradbenega dovoljenja se je lovrenška burka pravzaprav začela. Sanacijo oziroma odvoz gum je ministrstvo po razveljavljenem gradbenem dovoljenju zahtevalo od maj-šperškega podjetnika, a tega ni storil. »Podjetniku je bilo naloženo, da mora izrabljene gume, ki niso prekrite z gramozom oziroma zemljino, odmakniti od vodov električnega omrežja ter jih oddati ali prepustiti zbiralcu odpadkov, izvajalcu obdelave odpadkov ali prodati trgovcu odpadkov. Tožeča stranka zahtev iz odločbe ni izpolnila, zato se sedaj izvaja izvršba po drugi osebi,« so pojasnili na ministrstvu. Odvoz gum bi namreč moralo podjetje Albin Promotin opraviti na svoje stroške, na to pa Brencl ni pristal. »Na ta razpis sem se želel tudi jaz prijaviti, saj bi takšno količino odpeljal za 1,5 milijona evrov, torej za 600.000 evrov manj, vendar se nisem mogel prijaviti, saj sem imel blokirane račune. Ministrstvo je to naredilo načrtno, vse sile so uperili v moj stečaj. Vendar sem uspel januarja vložiti poenostavljen postopek prisilne poravnane, tako da mi ne morejo vzeti niti evra več in niti družbe.«
Mojca Vtič
Ministrstvo ni pristalo na poravnano
Podjetnik Albin Brencl torej ni pristal na odvoz gum na svoje stroške, proti državi pa je vložil tožbo iz naslova dejanske škode in izgubljenega dobička.
»Na podjetje je ta proces vplival katastrofalno. Lani maja so mi pobrali čisto vse, iz ekonomskih razlogov sem moral odpustiti ljudi in do novembra nisem ustvarjal nobenih prihodkov. To je vplivalo tudi na moje zdravje.« Tako je sedaj v igri približno deset milijonov evrov. »V poravnavi sem ponudil, da za odškodnino v višini 4,5 milijona evrov in za sanacijo gum v višini 2,2 milijona evrov odstopim od tožbe. Ministrstvo na to ni pristalo.«
Kot so pojasnili na ministrstvu, je bila predlagana poravnava zanje nesprejemljiva tako vsebinsko kot tudi z vidika predlagane višine. Povedali so, da država ni pristala na poravnavo brez mnenja ustreznega izvedenca, ki bi analiziral tako odhodke kot tudi prihodke, ki jih je imelo oz. bi jih lahko imelo majšperško podjetje. »Sprejem poravnave v smislu plačila sanacije zatečenega stanja bi pomenilo, da bi država plačala izvršbo odločbe, ki pravi, da bi moral odstranitev gum izvesti zavezanec na podlagi izvršljive inšpekcijske odločbe, zato je bil za toženo stranko sprejem poravnave v tem delu prav tako nesprejemljiv.«
Država se torej v tem primeru bori na dveh frontah: z Evropsko komisijo in Albinom Brencljem. In izid druge sodne bitke naj bi bil znan 3. maja.
Foto: OM
na regionalni cesti
konca maja
cijska dela. Vrednost sanacije Lovrencem na Dravskem polju sti nekaj manj kot 40.000 evrov.
njenih za investicije in vzdrževanje cest. A kot opozarjajo, je višina tega denarja še vedno premajhna, da bi se izboljšalo stanje glavnih in regionalnih cest. Za vzpostavitev dobrega stanja državnih cest bi namreč samo za vzdrževanje potrebovali približno 200 milijonov evrov letno.
MV
je simbolična.
Foto: Mojca Vtič
Podravje, Slovenija • Društva se dušijo pod zakonskimi predpisi
Za birokrate birokracije ni nikoli preveč
Neko društvo vsako leto za svoje člane organizira izlet oziroma strokovno ekskurzijo, kot se to dandanes imenuje. To pomeni, da najame avtobus, ki ga plačajo člani. A četudi je društvo samo posrednik med prevoznikom in člani, bi moralo društvo članom v skladu z davčno zakonodajo izdati račun.
Kot so dejali na finančni upravi, mora vsak davčni zavezanec zagotoviti, da je za opravljeno storitev izdan račun. »Če društvo svojim članom opravi storitev organizacije strokovne ekskurzije za plačilo, potem mora za tako opravljeno storitev izdati račun. Če je račun plačan z gotovino (delno ali v celoti), je predmet davčnega potrjevanja in ga mora davčni zavezanec izdati najkasneje, ko je storitev opravljena in prejeto plačilo z gotovino,« so pojasnili.
Na vprašanje, ali mora društvo svojim članom izdati račune, četudi je društvo zgolj naročnik avtobusa in torej samo zbere denar od članov, so na finančni upravi odgovorili: »Če je naročnik prevoza društvo in prevoznik društvu izda račun za opravljen prevoz, katerega društvo potem zaračuna članom društva, razumemo, da društvo zaračuna članom društva storitev prevoza, za kar jim mora izdati račun in ga
davčno potrditi, če je plačan z gotovino.« Pri tem ne gre pozabiti, da društvo pri tem ne zasluži niti evra, ima zgolj dodatno delo z izpolnjevanjem vezane knjige računov in potem vnos podatkov v spletno aplikacijo Furs - mini blagajno oziroma dodatne stroške, če si za ta namen najema davčno blagajno.
Ob tem nam se je porodilo še vprašanje, kako je s potrjevanjem
računov, če avtobus naroči Janez Novak in ta zbere denar od oseb, ki gredo s tem naročenim avtobusom. Na finančni upravi so odgovorili, da se račun izstavi tistemu, s katerim je sklenjen posel (lahko je ustni ali pisni). Če je torej posel sklenjen med prevoznikom in Janezom Novakom, lahko prevoznik izstavi račun le njemu in navede na račun število potnikov, za katere je bil
plačan prevoz. V tem primeru lahko Janez Novak pobere denar od članov društva za storitev, za katero bi moralo sicer društvo po DDV zakonodaji izdati račun (za zbiranje denarja). To dejanje je v skladu z zakonodajo, vendar na finančni upravi opozarjajo: »Ob tem poudarjamo, da se z izogibanjem ali zlorabo predpisov ni mogoče izogniti uporabi predpisov o obdavčenju. Če navi-
dezni pravni posel prikriva drug pravni posel, je za obdavčenje merodajen prikrit pravni posel. Če se ugotovi takšno izogibanje ali zloraba, se šteje, da je nastala davčna obveznost, kakršna bi nastala ob upoštevanju razmerij, nastalih na podlagi gospodarskih (ekonomskih) dogodkov. Kar torej velja tudi za obveznost izdaje in davčno potrjevanje računov.«
Mojca Vtič
3	m		
>	C		
O	en		
E	>		r
Foto: MV
8 Štajerski
Podravje
petek • 29. aprila 2016
Na kratko
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj * Turistično društvo Ptuj je ob svoji 130-letnici razdelilo in zasadilo dvakrat po 130 lip. Pri tem so sodelovali s svojimi prijatelji iz društev, ustanov, zavodov in podjetij ter s posamezniki s Ptujskega in iz širše okolice, tudi Prekmurja in Velenja. Akcija, ki so jo posvetili dnevu zemlje, 22. aprilu, je več kot uspela. Nastalo je kar nekaj večjih zasaditev lip, ki bodo spominjale na visoki jubilej TD Ptuj in kot simbol slovenstva pomembno vplivale na urejen videz naše pokrajine. Hkrati bodo ta medonosna drevesa kvalitetna paša za čebele, da bo slovenski med ohranil svojo kakovost.
MG
Kidričevo * V Kidričevem so dva dni zapored brneli jekleni konjički, na jurijevo nedeljo pa so zarezgetali tisti pravi - štirinožni. Krajani Župečje vasi so namreč pripravili že 19. blagoslov konjev. Čeprav imajo v Župečji vasi manj kot deset konjev, se je blagoslov teh mogočnih in ponosnih živali prelevil v tradicijo, je pojasnil domačin Josip Kokot. Tako so se letos kljub kislemu vremenu vabilu krajanov odzvali številni konjerejci, konjeniki in ljubitelji konj. Domačini so našteli približno 50 živali, ki so jih njihovi lastniki privedli pred cerkvico sv. Antona. O dogodku, ki poleg lastnikov konjev poveže tudi vaščane, pa je župan Anton Leskovar povedal: »Ljudje potrebujemo hobije, saj nam ti ustvarjajo lepe trenutke in spomine. Tudi ta tradicionalni blagoslov je eden izmed delčkov mozaika, ki prispeva h kakovosti življenja in bogati spomine.«
MV
Sveta Trojica • Osečani nasprotujejo ponovni oživitvi motokros
»
Hiše so preblizu,
Krajani naselja Osek v občini Sveta Trojica so se na ponedeljkovem zboru
Potem ko je trojiški občinski svet na marčevski seji odločil, da bodo o ponovni oživitvi motokros proge Osek odločali prebivalci tega naselja s tajnim glasovanjem, je minuli ponedeljek župan Darko Fras na to temo sklical zbor občanov. Kakim 140 krajanom je uvodoma pojasnil, da je Avto-moto društvo (AMD) Sveta Trojica na občino naslovilo pobudo za najem zemljišča in obuditev opuščene motokros proge, a da pred sprejetjem odločitve želijo pridobili mnenje lokalne skupnosti: »Ta odločitev bo za občinski svet in župana zavezujoča. Naš namen ni, da v nasprotju s stališči krajanov spreminjamo namembnost tega območja, smo pa dolžni preveriti stališče.«
Krajane je v nadaljevanju izdelovalec študije Boštjan Peršak iz podjetja Epi Spektrum iz Maribora seznanili s preliminarno strokovno oceno obremenitve s hrupom za motokros progo Osek. Ta je pokazala, da bi v času tekmovanj prišlo do čezmernega hrupa pri paraplegijskem centru Osek, ki pa obratuje le občasno, medtem ko bi pri najbližji stanovanjski hiši, ki je od steze oddaljena 120 metrov, do čez-mejnega hrupa prišlo v času tekem. Hrup, ki bi ga povzročali motorji, bi lahko po njihovem mnenju zmanjšali z nekaterimi ukrepi, in sicer tako, da trenin-
gov in tekem ne bi bilo v času, ko je v uporabi paraceneter, pa tudi ne po 18. uri, in z zasaditvijo zelene bariere na severni meji območja motokros proge.
Obljube o obratovanju dvakrat tedensko krajanov niso prepričale
Preden so besedo dobili krajani, je predsednik nastajajočega AMD Sveta Trojica Darjan Klobasa predstavil vizijo društva glede oživitve motokros proge ter opisal pogoje, kako naj bi ta sploh obratovala. Kot je povedal, progo želijo uporabljati za rekreativno vožnjo. Po njegovih besedah naj bi s predlogom o ponovni oživitvi proge predhodno seznanili tudi nekatere sosede in pridobili njihovo pozitivno mnenje. Pri tem je še dodal: »Zavedamo se, da je to za nekatere sporno zaradi slabih izkušenj v preteklosti. V teh 14 letih se je veliko spremenilo na področju urejanja prog in motorjev. Proga bi obratovala samo v strogo določenem urniku dvakrat tedensko, ob četrtkih od 15. do 18. ure in v soboto od 10. do 14. ure oziroma v dogovoru s krajani. Vožnja zunaj urnika je strogo prepovedana. V tem poskusnem obdobju tekem ne bi bilo.«
Motita hrup in prašenje
A to večine krajanov ni prepričalo. Kot je bilo slišati, oživitvi motokrosistične dejavnosti nasprotujejo predvsem zaradi slabih izkušenj iz preteklosti, ko so motorji povzročali veliko hrupa in prahu.
»V tej študiji je opisan samo hrup, o prahu ni niti besede, tudi o plinih ne. Elaborat je izdelan, ko sta se po progi vozila dva motorja. Vprašam vas, ali ni razlika, če se vozita dva, deset, trideset ali več motorjev. Iz izkušenj vem, da motokros povzroča hrup in prah in da ta še pol ure po dirki počasi pada
Ptuj • Vino Ptuj 2016
Lanski letnik je odličen
Prejšnji konec tedna so v refektoriju minoritskega samostana razglasili rezultate 26. ocenjevanja vin, ki ga je pripravilo Društvo vinogradnikov in sadjarjev Haloze. Opažajo, da se kakovost vin z leti zvišuje, kar priča o strokovnem delu tako v vinogradu kot kleti.
Ocenjevanje vin je po pravilniku društva tudi letos potekalo javno; pridelovalci in drugi opazovalci so lahko ocenjena vina vzporedno pokušali in se seznanjali s kakovostjo. Dve petčlanski strokovni komisiji sta po uradno veljavni metodi 20 točk ocenili 136 vzorcev vina, šest pa sta jih morali izločiti. Povprečna ocena vin je znašala 18,10 točke - natanko toliko, kot je po zakonu o vinu prag za uvrstitev v razred vrhunskih vin. Vanj bi se uvrstilo kar 66,9 % ocenjenih vin, med kakovostna vina 28,7 %, vin namizne kakovosti pa praktično ni bilo. Predsednik ocenjevalne komisije Miran Reberc je vinarje pohvalil: »Komisija je uživala v vaših vinih! Naj nam pomagajo vsi vinski bogovi in patroni, da se s takim vinom ob letu spet srečamo ...«
Vinom vrednost in ceno
Društvo haloške vinogradnike in sadjarje povezuje že četrt stoletja, letos pa se je okoli 30 pridelovalcev odločilo tudi za pridružitev novoustanovljeni Vinarski zadrugi Haloze. Njen predsednik Jože Šmigoc pojasnjuje: »Imamo fantastične pogoje za pridelovanje vina, vendar že leta v tej panogi opažamo stagnacijo ali celo nazadovanje. Haloški vinogradniki in vinarji smo se združili, da svojim vinom damo vrednost in ceno.« Tudi konzul viteškega omizja Ptuj-Ormož Vladimir Korošec pravi: »Slovenska vinogradništvo in vinarstvo sta nedvomno v kriznem obdobju. Potrebujemo smelost in povezovanje.«
Vinarji prvakov sort s ptujsko vinsko kraljico Urško Repič in županom Miranom Senčarjem
Tudi Edi Hojnik, ki je ocenjevanje vodil, pravi: »Delo ni bilo zaman; 2015 je vrhunski letnik!«
Najvišji odličji, šampion vina, sta prejela sovinjon Roberta Pun-gračiča iz Drenovca ter renski rizling Slavka Kotolenka iz hrvaške Dubrave Brega. Vinarja sta prejela kipca rimskega boga vina Ba-khosa, ki ga je oblikoval akademski kipar Viktor Gojkovič. Prvaki sort so postali zvrst kmetije Pajn-kiher iz Bolečke vasi, laški rizling Božidarja Varnice iz Vidma, renski rizling in traminec Slavka Kotolenka, sovinjon Milana Šoštari-
ča iz Braslovč, sivi pinot Jakoba Svenška iz Sel in rumeni muškat vinogradništva Žumbar iz Pristave. Nagrajenci so prejeli medalje s podobo srebrnika rimskega cesarja Marka Avrelija Probusa iz 3. stoletja, ki ga hrani Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož. Podelili so še zlata, srebrna in bronasta priznanja ter priznanja za sodelovanje.
Vinarje je pozdravila tudi šesta ptujska vinska kraljica Urška Re-pič, zapel in nazdravil pa je moški pevski zbor Talum Kidričevo pod vodstvom Oliverja Bučka.
Eva Milošič
petek • 29. aprila 2016
Podravje
Štajerski	9
proge
najdite si drugo lokacijo!
občanov izrekli proti ponovni vzpostavitvi motokros proge. Proti je glasovalo 64 Osečanov, za jih je bilo 53.
«

na tla ter uničuje pod seboj vse: rastlinje, zelenjavo, sadje, tudi nas, ljudi. Kdor tega ne doživi, ne more verjeti, kakšno je to življenje. Ali naj si naložimo na ramena svoje premoženje, pa se odselimo ali se bomo kako drugače dogovorili?« je dejala Antonija Ploj, ki živi v bližini opuščene motokros steze.
Plojeva je še dvomila o obljubah glede obratovanja proge: »Obljube predlagateljev so zelo lepe, glede na izkušnje pa lahko povem, da se doslej ni nihče ničesar držal. Hiše so preblizu, najdite si drugo lokacijo.« Kot je še opozorila, ponovni oživitvi proge poleg najbližjih prebivalcev nasprotujejo tudi v
Društvu paraplegikov Podrav-ja, ki imajo v neposredni bližini proge paracenter. Zato je po njenem mnenju zbor krajanov tako ali tako nepotreben.
Da oživitvi motokros steze zdaj nasprotujejo tudi v društvu paraplegikov, je potrdil sam predsednik Alfred Lasecky. Večina zbranih je z bučnim aplavzom izrazila strinjanje z besedami Plojeve in Laseckyja.
»Kaj če bi Prevcu in Mazejevi rekli, da naj ne smučata, ker je to nevarno?«
Potem ko je bilo jasno, da krajani Oseka oživitvi moto-kros proge niso naklonjeni, se je oglasil še član društva AMD Sveta Trojica Andrej Bračko: »Grdo rečeno, ampak vsi, ki ste proti, živite v zgodovini in podmladku ne dajete niti možnosti. Slišati je bilo, naj si poiščemo drugi šport. Kaj če bi Tini Maze rekli, da je to nevarno in da je bolje da ne smuča. Ali pa Prev-cu. Doma pa vsi navijate zanj.«
Sledilo je tajno glasovanje. Krajani so s 64 glasovi proti in 53 za odločili, da motokros proge Osek ne bodo oddali v upravljanje AMD Sveta Trojica za poskusno obdobje dveh let.
Monika Levanič
Tudi društvo paraplegikov proti motokros progi
Da oživitvi motokros steze zdaj nasprotujejo tudi v Društvu paraplegikov Podravja, je potrdil sam predsednik Alfred Lasecky: »Pred dvema letoma smo se pogovarjali, da bi mogoče pristopili k temu in da bi bilo neko poskusno obdobje. Zdaj je naše stališče drugačno. Mi smo v središču tega območja. Tam imamo delovno-bivalne prostore za izvajanje naših socialnih programov. V vaše okolje smo želeli, da bi se tu sprostili, dodatno rehabilitirali. Bojim se, da če bi se tukaj ponovno dogajala moto-krosistična dejavnost, bi morali svoje socialne programe opustiti in bi bili še bolj socialno izključeni od celotne družbe.« Lasecky je v razpravi opozoril tudi na velike finančne vložke in oblico humanitarnega truda, ki ga je bilo treba vložiti, da so ta del zemljišča primerno uredili, in sklenil: »Hiše ne moremo preseliti, kvečjemu se lahko mi. Ne vem, kje naj bi našli svoje mesto pod soncem ...«
Večina zbranih je z bučnim aplavzom izrazila strinjanje z besedami Plojeve in Laseckyja. Odzval pa se je tudi župan in poudaril, da je bil z društvom paraplegikov predhodno dosežen nek dogovor. Če tega ne bi bilo, teh aktivnosti po njegovih besedah sploh ne bi izvajali. »Verjetno tudi zbora krajanov ne bi sklicevali. To je ključen pogoj, preko katerega v nobenem primeru ne moremo in ne želimo. Zame je pomembnejše, kaj mislijo tisti, ki živijo najbližje, ne želimo pa kakršnekoli odločitve vsiliti.«
Foto: ML
Foto: ML
Podravje, Poljčane • Kmetijstvo včeraj, danes in jutri
Izkoriščevalski fevdalizem je zahteval desetino - kaj pa imamo danes?
»Naša občina podpira lokalno samooskrbo, pri nas smo jo začeli, še preden je Slovenija začela o tem govoriti, preden se je Evropa zavedla, da prehransko ni samooskrbna. Ozaveščali smo ljudi in ta zavest in pripadnost lokalnemu se širi,« se je pohvalil poljčanski župan Stanislav Kovačič na javni tribuni o kmetijstvu in drugih kmetijskih dejavnostih, ki jo je organizirala NSi.
A na javni tribuni, ki so se je udeležili predvsem člani NSi in njihovi simpatizerji (ter manj kmeti, ki jim je bila tribuna v prvi vrsti namenjena), je tudi priznal, da je uvedba davčnih blagajn uničila njihovo lokalno trgovino. »Ko smo začeli promocijo lokalne samooskrbe, smo pet avtobusov občanov najprej peljali na ogled avstrijske regije Vulkanland, kjer so lahko videli, da se tam delo doma splača, pri nas pa dobiš občutek, da se nič ne splača, da imamo ekipo minerjev, ki želi delovnega človeka onemogočiti, zakomplicirati sistem, da bi ljudje čim manj delali. V šoli smo se učili, da je bil fevdalizem izkoriščevalski, saj je od
ljudi zahteval desetino; koliko pa danes od nas zahteva država?«
Najbolj obremenjeni tisti, ki vztrajajo
Gostja javne tribune poslanka Iva Dimic je poudarila, da davčne blagajne niso prizadele zgolj društev, temveč tudi kmete. »Davčna blagajna je postala največji problem za majhne kmete, ki so vezani na majhen kraj, na lokalno območje. Vsak, ki se odloči, da bo poleg osnovne kmetijske dejavnosti počel še kaj drugega, je moral registrirati dopolnilno dejavnost. Do pred nekaj let so bili prispevki sprejemljivi, znašali so do šest evrov, sedaj presegajo
»Davčna blagajna je postala največji problem za majhne kmete, ki so vezani na majhen kraj, na lokalno območje. Vsak, ki se odloči, da bo poleg osnovne kmetijske dejavnosti počel še kaj drugega, je moral registrirati dopolnilno dejavnost. Do pred nekaj let so bili prispevki sprejemljivi, znašali so do šest evrov, sedaj presegajo 30 evrov. To je na leto približno 360 evrov. Veste, koliko moke je treba prodati v enem letu, da si zaslužite ta denar?!« je bilo med drugim slišati na okrogli mizi.
30 evrov. To je na leto približno 360 evrov. Veste, koliko moke je treba prodati v enem letu, da si zaslužite ta denar?! Ob tem kar naprej govorimo, da želimo de-birokratizirati kmetijstvo, pa se nalaga vedno več papirjev in vodenja evidenc. To postaja preveč obremenjujoče, še posebej glede na starostno strukturo kmetov, ki je okrog 65 let.« Dodala je še, da politika na področju kmetijstva ne gre v pravo smer, saj se vse preveč obremenitev prelaga na najmanjšega, torej na tistega, ki njiv ne more odnesti v davčne oaze. »Tisti, ki tukaj vztrajajo in tukaj živijo, so deležni največjega bremena.«
S kmetijskega ministrstva se je razprave udeležil Darko Simon-čič in govoril o razpisih. Med drugim je povedal, da naj bi bili konec maja in junija objavljeni razpisi za sofinanciranje naložb v hleve in mehanizacijo, vendar bo poudarek na kolektivni rabi. »Pripravljajo se tudi nove osnove za izračun katastrskega dogodka, s tem pa je povezano tudi področje predelave; prizadevamo si, da bi bila osnovna kmetijska predelava do določenega obsega zajeta že v KD.«
Mojca Vtič
Foto: CG
10 Štajerski
Kultura
petek • 29. aprila 2016
Tednikova knjigarnica ^
Ptuj • Iz ptujskih depojev
Po drobtinice v Mestno hiso
V galeriji Magistrat so odprli drugo iz cikla dvanajstih razstav Iz ptujskih depojev, ki jih v sodelovanju z občino izmenično pripravljata Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož in Center za preventivno arheologijo Zavoda za varstvo kulturne dediSčine. ArheoloSke najdbe s Panorame, ki jih hrani ptujski muzej, si bo mogoče ogledati mesec dni, ob priložnosti pa so izdali tudi zloženko.
Med odkritim gradivom prevladuje običajna keramika lokalne izdelave, veliko pa je tudi uvožene namizne keramike. Od tega bogastva so za razstavo izbrali kultno posodo, za katero še ne vedo, čemu je služila, ter dve oljenki. Razstavili so še dva pečatna prstana, bronastega in srebrnega, s črkami VAL. Najverjetneje sta pripadala članu patricijske družine Valerijev, ki je na Panorami imela svoj domus. Ohranil se
je tudi srčast pokrovček škatlice za shranjevanje plombe. Videti je mogoče še pisalo stilus, okrasno zaponko oz. fibulo, ovratnico, pa-sni okov oz. cingulo, marmorni relief z motivom donavskih konjenikov ter mavčno kopijo reliefa vzvišenih dojilj ...
Arheološki arhiv Panorame danes obsega nekaj tisoč enot predmetov in dokumentacije. Če se bodo lotili večjega sistematičnega raziskovanja, se bo število
Razstavo si je z županom Miranom Senčarjem ogledala tudi madžarska veleposlanica Edit Szilagyine Batorfi.
VzviSene dojilje - edinstvene v celem rimskem cesarstvu
Najdeni arhitekturni fragmenti nakazujejo, da je na vrhu Panorame stala zgodnjekrščanska bazilika. Po ohranjenih oltarjih, posvečenih različnim božanstvom, sklepajo, da je bilo na tem griču večje število različnih svetišč. Posebnost so oltarji vzvišenim dojiljam (nutrices avgustae), ki so jih darovali očetje otrok. Premožnejši Rimljani so namreč otrokom najemali dojilje. Ivan Žižek pojasnjuje: »Gre za okoli 60 reliefov, pa niti dva nista enaka! Vsak pripoveduje svojo zgodbo.« Reliefe z motivom dojilj je sicer mogoče videti tudi v muzejih v Mariboru, Gradcu in na Dunaju, vendar pa prav vsi izvirajo s Ptuja. »Gre za unikat v rimskem cesarstvu!« pravi Žižek. Tudi zato o postavitvi teh oltarjev ni veliko znanega.
povečalo še za nekaj deset tisoč . Lanske geofizikalne meritve so namreč pokazale, da gre za intenzivno poseljen mestni prostor. Avtor razstave in kustos arheološkega oddelka ptujskega muzeja Ivan Žižek zato pojasnjuje, da so izbrali tiste predmete, ki so temu delu mesta dali največji pečat: »Gre za izbor majhne količine materiala, želja muzeja in Centra za preventivno arheologijo pa je, da vsak predmet dobi svojo zgodbo.«
ArheoloSki park čakamo že stoletje
Panorama je bila skozi vsa obdobja zelo zanimiva lokacija za poselitev, saj skupaj z grajskim hribom predstavlja naravno obrambno točko, s katere je mogoče obvladovati prehod čez Dravo in ravnico na levem bregu reke. Prva arheološko dokazana strnjena poselitev je iz rimskega obdobja, torej iz časa med 1. in 6. stoletjem. Grič je bil z naključnimi najdbami arheološko zanimiv
že v 19. stoletju, prve arheološke raziskave pa je v začetku 20. stoletja financiral takratni lastnik in strasten zbiralec starin grof Herberstein. Zbrano keramično, kamnito in kovinsko gradivo so po drugi svetovni vojni priključili ptujski muzejski zbirki.
Želja, da bi na Panorami uredili arheološki park, je stara že približno 120 let. Žižek pravi: »Razstava je zavestno izbrana, saj danes odpiramo novo poglavje Panorame.« Hkrati opozarja, da bi moral park resnično zaživeti, ne pa biti sam sebi namen.
Razstavo si je ogledala tudi veleposlanica Republike Madžarske v Sloveniji Edit Szilagyine Batorfi, ki je Ptuj obiskala, da bi proučila možnosti sodelovanja. Župan Miran Senčar pojasnjuje: »Z veleposlanico sva se pogovarjala o možnostih sodelovanja, predvsem na področju kulture, pa tudi gospodarstva. Mesto Ptuj še ni pobrateno z nobenim od madžarskih mest.«
Eva Milošič
Jože Krivec
Viničarjeva selitev
6. nadaljevanje
»Kaj hočeš! Delo imamo prosto, ne pa tudi pridelka. Koliko pa je bilo tisto grozdje vredno? Saj ga menda le niso pozobali za cel koš!«
»Seveda ni bilo vredno niti pol dneva dela. Vzrok je le bil, da so nam odpovedali. Če so prav tega iskali, je bilo tudi to dovolj. O, da bi bil vedel za to, bi bil Poteževni-ka s psom vred vrgel iz hiše, ne da sem se razburjal in vzel brezovko v roko. Bi mu jih bil naluščil, da bi me pomnil vse žive dni. Toda mislil sem na streho, na dom. Zato sem stisnil zobe. Samo streha in kruh sta mi vezala jezik.«
»Bil si prešlevast, zato si je toliko upal!«
»Ali naj bi ga bil šel tepst? Bi nas še prej vrgli na cesto.«
»Ne tepst! Drugače bi se bil lahko pokazal, da si vendarle oče svojih otrok in da jim sam daješ strah, kadar se tebi zdi potrebno!«
Molčal je. Zdelo se mu je, da ima ona res prav in da ni to le gola potuha. V bodoče bo moral biti drugačen.
Proti poldnevu so nalagali ropotijo na dolg lojtrni voz. Mizo,
skrinje, posteljne deske, klopi; zmetali so vse na voz.
»Stopil bom po bukvice!« je dejal Boštjan, ko je ostalo le še nekaj drobnarije, ki pa sta jo zmogla voznik in Marjetka sama naložiti.
»Kmalu pridi, da se ne bomo preveč zamudili. Zvečer bo hitro tema,« mu je naročala.
Hrup in širok smeh se je razlegal skozi na pol odprto okno gospodove hiše na breščeku nad viničarijo. Visoke in vitke smreke so na severni strani obdajale sončno belo hišo, ki je kraljevala nad goricami. Prostorna okna z zelenimi naoknicami so zrla ponosno na vinske gorice pod seboj. Iz priprtih kletnih okenc spodaj je puhtel vonj po vinu. Ej, se je spomnil Boštjan, Martinovo bo jutri. Iz mošta postaja vino. Kakšno neki bo letos? Dobro menda že, dobro, ker je bila jesen sončna in suha. Pozno smo brali, da je bilo grozdje sladko in moštnato.
Porinil je težka hrastova vrata in vstopil. Nekje se je zganil zvonec, ki so se ga vrata dotaknila, in je naznanjal njegov prihod. Znašel se je v mračnem prostoru: na levi je počivala velika hrasto-
va stiskalnica, stiskalnik je molel daleč naprej in s sprednjega dela je visela na vitkem in visokem vretenu težka kašta. Dišalo je po tropinah, ki so bile stlačene v širokih brenkah ob steni. Ena, dve, tri, štiri ... to bo žganjice, dobre tropinovke, si je mislil Boštjan in požiral sline. Ko so kuhali, se je je dalo kaj srkniti. Letos se bo zalival njegov naslednik z njo. Bog mu jo požegnaj, mu je sam pri sebi želel.
Na desno so vodile lesene in s preprogo pokrite stopnice v gospodovo stanovanje. Številna vrata so strmela s hodnika nanj. Nekje za enimi se je razlegal smeh in veselo kramljanje.
Pod temi stopnicami so bila vrata v klet. Priprta so bila, težka železna ključavnica je visela na kavlju. Nekdo je z vlečočimi in dr-sajočimi nogami prihajal po njih. Počasi, enakomerno.
Klepač je pozdravil in snel klobuk kakor vedno, ko je prišel v ta hram.
»O-je!« je zatrepetal Poteževnik in prebledel. Z drhtečih rok mu je spolzela trebušasta ročka, hre-pnila na kamenitem pragu in se razletela. Zapenilo se je vino in
pljusknilo na vse strani: po vratih, po steni, zemlji in oskrbniku po nogah, da je cepetal z njimi, udarjal ob tla in tresal svetle kapljice z njih.
»Zlodja, si me prestrašil! Od kod te je moglo prav zdaj prinesti!« je zaklel.
»Kaj sem jaz vedel za to! Le pozdravil sem mirno kakor vedno,« se je Klepač opravičeval.
»Da bi te že vrag nekam odnesel! Kaj sploh še hodiš sem? Se še zdaj nisi spravil od tod?« je zapičil rdeče in podplute oči vanj.
Vinski duh se je razlil po prostoru, da je Klepača ščegetalo po grlu. Pogrknil je, oči so strmele v mlako, ki jo je srkala ilovnata zemlja vase. Vzdramljen jezik se je obračal na pol suh v ustih. Kako bi ga bilo dobro vsaj kozarček srkniti, si je mislil. Vsaj za posku-šnjo, kak je letošnji pridelek.
»Po bukvice sem prišel. Brez njih ne morem od tod!«
»Zlodej te vzemi z bukvicami vred!« je brundal oskrbnik. »Vino in ročko boš plačal!«
»Saj je nisem jaz razbil.«
»Kdo bo pa zdaj kriv? Sem jaz bruhnil kot pes na oglu, da mi je padlo iz rok? Ti si zarenčal kot lev.«
»Gospod, nisem vas hotel strašiti. Nisem vedel, da se sploh prestrašite!«
Nadaljevanje prihodnjič
Moj prvi PRVI MAJ
Daleč, daleč je že to. Daleč zato, ker se je od takrat toliko spremenilo.
Ko sem šel nekega dne iz šole, sem zaslišal od nekod godbo, Stekel sem po ulici, in ko sem prišel za ogel, sem zagledal čuden sprevod, ki se je pomikal sredi ceste, iz predmestja proti središču mesta, Spredaj so bili trije tricikli, kolesa so bila ovita z rdečimi trakovi, vozili pa so jih trije možje v modrih delovnih pajacih in vsi trije so imeli v gumbnicah velike, živo rdeče nageljne, Počasi, enakomerno so vrteli pedale in v tej počasni enakomernosti, s katero so se mi bližali, je bilo nekaj zelo resnega in prazničnega, Pomikali so se lepo v vrsti in zapirali skoraj vso cesto, ko da bi hoteli povedati: mi smo zdaj tu!
V košarah teh triciklov, ki so drugače prevažali kruh ali železje ali kaj drugega, pa so sedele tri majhne deklice v belih oblekah, v vsaki košari po ena, in tudi te so bile ozaljšane, s cvetjem v laseh in venčki okoli vratov ...
Tako začenja svoj otroški spomin opisovati književnik, časnikar in prevajalec Cveto Zagorski (1916-2006) v istoimenski zbirki zgodb (1987) za mlade bralce, kjer najdete zraven te še naslednje kratke zgodbe: Vrana, Moja prva knjiga, Pesem, S puško na letalo, Zelena je gora!, Partizan Marela, S Pohorja na Kobansko, Moja edina kobila in Tam, kjer naj bi bile vse stvari dobre.
In daleč, daleč je že to. Pa vendar po svoje in znova tako blizu, to izkoriščanje delavcev. Ta neoliberalna prostodušnost in poblaznela grabežljivost. In lažnost obljub o delovnih mestih, o vsemogočnosti tržnega gospodarstva, o dobrobitnosti tujih vlagateljev, o sreči in blaginji in pretočnosti meja ... Hja, zelo blizu, zelo blizu je to, da bomo dali cvet v gumbnico in šli na ulico.
In zelo blizu, zelo blizu je davna pesem Toneta Pavčka (1928-2011) z naslovom
PESEM ZA PRVI MAJ
Kot kaktus bodeč s krvavim cvetom, ki v noči vzcvete na oknih dekletom,
lep je vsak prvi maj v slehernem letu, ko svoj praznik slave ljudje po vsem svetu.
To je praznik ljudi, ki so ko rože v suši: širokih dlani in dobri po duši.
Onih, ki njihov trud da kruh za deželo, a njim kleše vse dni gube na čelo.
Onih, ki zdaj pri nas svoj praznik slavijo z mislijo, da nekoč ta dan doživijo,
ko povsodi ljudem, delavcem, kmetom prvi maj zacvete s svojim rdečim cvetom
in roka v roko prijateljsko seže in sloga ljudi v ljubezen poveže.
Takrat, o takrat povsod bo pomlad, vse luč in sijaj, kot ta naš PRVI MAJ!
Liljana Klemenčič
Foto: CG
Foto: EM
Atletika
Na 21 km zmaga za llijaševo in Orešnika
Stran 12
Rokomet
Ormožani ugnali Vardar, Borac, Metkovič...
Stran 12
Namizni tenis
Odmeven uspeh Katje Krajnc
Stran 13
Strelstvo
Uvodna zmaga za aktualnega prvaka
Stran 13
Nogomet
Videm še drugič zapored slavil z 1:0
Stran 14
Kolesarstvo
Marko Hozjan tretji v Dragatušu
Stran 14
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoíluiajti naí na íu¿toun¿m íjitzíu!
RADIOPTUJ
tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. SNL
Bo Zavrč dočakal prvo zmago proti Gorici?
Nogometaši v 1. ligi Telekom Slovenije v tem tednu igrajo tekme 32. kroga. Prva je bila odigrana že v sredo, v Krškem so gostovali Velenjčani (1:1; 0:1 Eterovič 32., 1:1 Vu-kliševič 97.). Liga letos prinaša veliko negotovosti, saj pet krogov pred koncem sezone ni odgovora na vprašanja o prvaku, udeležencih kvalifikacij za evropsko ligo in ne o izpadu.
Na vrhu je še vedno Olimpi-ja, ki jo bo konec tedna proti Kopru prvič vodil trener Rodolfo Vanoli. Bo ta znal zmajč-ke ponovno popeljati na zmagovalno pot? Na napake glavnega tekmeca preži Maribor, ki pa ima prav tako veliko svojih težav. Medtem ko je Ibrai-mi že nekoliko pozabljen, pa so težave z »navijači« še kako pereče. Za varovance Darka Milaniča je v tem trenutku zagotovo nemajhno olajšanje, da konec tedna gostujejo. V Celju sicer z domačini nimajo najboljše statistike, a vseeno ...
Še težja tekma čaka Zavrča-ne, ki jim v goste prihaja Gorica. Ta je za Haložane domala začarana, saj je v dosedanjih 11 tekmah v treh sezonah 1. lige sploh še niso premagali, razlika v golih pa je domala katastrofalna - 4:25! A vse le ni tako črno, saj so Zavrčani na zadnjih treh medsebojnih tekmah zadeli trikrat in pri tem osvojili eno točko - za remi na zadnji tekmi v Novi Gorici.
Medsebojne tekme v letošnji sezoni:
5. krog: Gorica - Zavrč 3:0 (0:0)
14. krog: Zavrč - Gorica 1:2 (0:2)
23. krog: Gorica - Zavrč 2:2 (1:2)
Prav zadnje medsebojno srečanje vliva upanje na pozitiven rezultat tudi na petko-
mi. Pa je res tako? Še zdaleč ne ... Največji udarec je ekipa trenerja Slavka Matiča doživela z izpadom iz Pokala Slovenije, kjer jo je po podaljških in ob milo rečeno sumljivi izključitvi Miketiča izločil Maribor. Skoraj neposredna posledica tega izpada je bil nedeljski poraz v Novem mestu (2:0). Dodatne težave povzročajo poškodbe, zadnjo je staknil kapetan Lovro Cvek (poškodba prepone).
»Zaenkrat je jasno, da v petek zagotovo ne bosta nastopila Tahiraj in Filipovic, vprašljiva pa sta tudi nastopa Batro-vica in Cveka. Trener se bo za njuno (ne)igranje odločil na dan tekme oz. glede na stanje po četrtkovem treningu,« je glede tega povedal športni direktor Mirko Smodej. K temu je treba prišteti izostanek An-tiča, ki bo pavziral zaradi štirih prejetih kartonov.
JM
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Gorice so za Zavrčane najtrši oreh izmed vseh prvoligaških ekip.
vem obračunu. V 23. krogu so namreč Zavrčani v Novi Gorici že vodili 1:2 (dvakrat je za-
Nogomet • 2. SNL
del Batrovic) in imeli igralca več, a so varovanci Mirana Sre-brniča vseeno uspeli izenačiti.
V nedeljo, 1. maja, vsi v Kidričevo!
Za pozitiven izid petkovega srečanja bi ekipa Zavrča morala biti tista 'prava', v dobri for-
1. SNL, 32. krog: Zavrč - Gorica,
petek, 29. aprila, ob 19.00 v Zavrču
Prvenstvo v 2. ligi se preveša v zaključni del, saj so pred nogometaši le še štirje krogi. V teh se bo odločalo o tem, kdo se bo neposredno uvrstil v 1. ligo, kdo bo igral kvalifikacije za napredovanje s predzadnje uvrščeno ekipo 1. lige in kdo bo izpadel iz 2. lige.
Za ljubitelje nogometa iz Spodnjega Podravja je najzanimivejši podatek vsekakor ta, da sta tako Drava kot Aluminij še vedno v povsem realnem boju za najvišja mesta. Če npr. Drava do konca sezone užene vse štiri tekmece, si bo priigrala 1. mesto in s tem napredovanje v 1. ligo. Aluminij lahko v primeru štirih zmag računa na zanesljivo uvrstitev na 2. mesto, morda pa tudi prvo, če dvakrat spodrsne Radomljam. To so sicer hipotetične predpostavke, a možnosti so kar precejšnje, še posebej glede na formo Drave in Aluminija. Obe ekipi sta še neporaženi v spomladanskem delu prvenstva (sedem tekem). Ptujčani so npr. slavili na zadnjih štirih zaporednih srečanjih (pred tem so trikrat zapored igrali
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Drave in Aluminija so se v sezoni 2015/16 pomerili že dvakrat: na prvi tekmi v Kidričevem so slavili Ptujčani (0:2), na drugi sta se ekipi na mestnem stadionu razšli z remijem (1:1).
neodločeno), Kidričani pa so petkrat zmagali in dvakrat remizirali in so najuspešnejša ekipa spomladanskega dela sezone. Drava je v tem pogledu tik za njimi, zato se nam v nedeljo v Kidričevem obeta lokalni derbi v najboljšem pomenu besede:
Aluminij - Drava: 1. 5. ob 17.00 v Kidričevem
Obe ekipi sta prejšnji konec tedna odigrali odlični srečanji, Drava je doma ugnala Rol-tek Dob (3:2), Aluminij pa v
gosteh Triglav (0:2). Srečanji sta bili odlična reklama za nogomet nasploh, saj je bila prikazana kombinatorna in dinamična igra, na Ptuju ob koncu tudi z elementi izjemne napetosti. Ekipi na lestvici ločijo le tri točke (43 - 40), zato bo derbi vseboval še dodatno ne-
gotovost. Ker je pred obema le ekipa Kalcerja, ki ima do konca najtežji razpored izmed vseh (Dob in Triglav v gosteh, Aluminij in Drava doma), je še vse odprto .
»Po tekmi z Dobom smo najprej opravili dobro regeneracijo, nato pa vse misli usmerili proti naslednji tekmi. V Kidričevem bomo poskušali biti na najboljšem možnem nivoju, seveda si želimo zmago. Oboji smo v dobri formi, zato pričakujem tekmo, v kateri bodo gledalci prišli na svoj račun. Upam, da se bomo po tekmi veselili mi s svojimi navijači,« je dejal Damijan Vo-grinec, trener Drave. Podobnega mnenja je tudi Denis Perger: »Tekme z Aluminijem so posebne, imajo dodaten naboj, zato pričakujem dobro tekmo. V srečanje lahko gremo neobremenjeni, saj imamo pred Kidričani tri točke prednosti. Na drugi strani pa imamo le dve točki zaostanka za vodilnimi Radomljami, zato lahko z zmago veliko pridobimo.«
V Kidričevem je vzdušje po odlični spomladanski seriji seveda temu primerno. »Forma je prava, tudi v Kranju se je videlo, da smo v fazi obrambe odigrali izjemno zrelo, na drugi strani pa smo si pripravili veliko število priložnosti. Pred tekmo z Dravo moramo
ohraniti hladno glavo, ne smemo si privoščiti nobene evforije. Tekma je seveda posebna, a tako kot vsako tekmo bomo tudi to poskušali dobiti in vknjižiti tri točke,« je povedal strateg Aluminija Bojan Špehonja. K temu svoj delež dodaja kapetan Denis Topolovec: »Vzdušje v ekipi je odlično, k čemur seveda največ pripomorejo dobri rezultati. Pred tekmo z Dravo se zavedamo svojih kvalitet, a tudi Drava ima izkušeno ekipo. Vse skupaj je pripravljeno za pravi derbi.«
V	derbiju bodo posebne pozornosti deležni igralci, ki so pred tem igrali za tekmeca. Več jih je pri Dravi, pomembno vlogo imajo npr. Lonzarič, Rešek, Romih, A. Čeh, Toma-žič-Šeruga, Vindiš . Pri Aluminiju sta nekdanja Ptujčana Kurež in Vrbanec.
V	zadnjih treh krogih ima težji razpored Drava (Triglav in Šenčur doma, Radomlje v gosteh), Aluminij odhaja v Radomlje in Kranj (k Zarici), doma bo igral s Tolminom.
Jože Mohorič
2. SNL, 24. krog: Aluminij - Drava,
nedelja, 1. 5., ob 17.00 v Kidričevem
12 Štajerski
Šport, šport mladih
petek • 29. aprila 2016
Atletika • 15. ormoški mali maraton 2016
Rokomet • Jeruzalem Ormož
Na 21 km zmaga za llijaševo in Orešnika
Najboljša trojica v teku na 21 km v ženski ...
Minuli konec tedna je bil Ormož v znamenju že 15. ormoškega malega maratona, katerega vzoren organizator je že vrsto let Atletski klub Ormož. Že po tradiciji je organizatorjem ponagajalo vreme in privabilo samo 206 nastopajočih iz Slovenije, Hrvaške in Avstrije (v preteklih letih že več kot 300). Kljub vsemu je bila prireditev uspešno izvedena: »Žal nam jo je znova zagodlo vreme. Ogromno tekmovalk in tekmovalcev, ki so bili že prijavljeni na tek, ni prišlo. Lahko pa rečem, da je organizacija prireditve potekala brezhibno. Veseli smo tudi zmage naših dveh članov Blaža Orešnika na 21 in Aljaža Novaka na 5 km,« je bil kratek in jedrnat predsednik kluba Ivan Golob.
V teku na 21 km se je zmage v ženski konkurenci veselila Jasmina Ilijaš iz Varaždina s časom 1:25:07. Drugo mesto je s časom 1:29:09 osvojila Helena Javornik, udeleženka olimpijskih iger v Atenah leta 2004, tretje pa domačinka Petra Jenko s časom 1:37:57. Med moškimi je na polmara-tonu drugič zapored zmaga ostala doma; lani se je veselil Danilo Magdič (letos s časom 1:17:47 peti), letos pa Blaž
... in moški konkurenci.
Orešnik (lani zmagovalec 10-kilometrske preizkušnje). Blažu je tokrat uspel izjemen tek, saj je popravil svoj osebni rekord in nasploh rekord proge v Ormožu na 21 km - čas 1:12:03. »Svoj osebni rekord sem popravil za 40 sekund. Še so rezerve in v prihodnosti upam, da mi bo uspel tek pod 1:10:00. Večji del proge, na kateri me je motil veter, sem pretekel sam in sem zelo vesel zmage na domačih tleh,« je vidno zadovoljen po teku na 21 km povedal Orešnik.
V teku na 10 km se je zmage v ženski konkurenci veselila Vesna Schaubach s časom 43:58. Odlično sta se
z drugim in četrtim mestom odrezali domačinki Suzana Cimerman in Mateja Kovačič; tretje mesto je osvojila Nataša Brumec. Med moškimi na 10 km je prvi v cilj pritekel Gašper Žerjal s časom 35:19. Kot drugi je 35 sekund za zmagovalcem ciljno črto prečkal Marko Bratuša iz AK Ormož, Ivan Čorba pa je bil s časom 36:16 tretji.
Na najkrajši, 5 km razdalji sta si zmago pritekla Katja Vrdjuka s časom 20:33 in domačin Aljaž Novak s časom 17:30. Aljaž se je zmage na 5 km v Ormožu veselil že v letu 2015.
Pred tekom na 5, 10 in 21
Rokomet • Mlajše selekcije
Starejši dečki B ormoškega Jeruzalema (letniki 2002) so se udeležili mednarodnega turnirja v Bosni in Hercegovini - v Zavidovičih in Žepčah. Na turnirju je udeleženec Final 4 leta 2014 (3. mesto v državi), 2015 (4. mesto) in 2016 odigral šest tekem proti podmladku slovitih klubov, kot so Vardar iz Skopja (letošnji četr-tfinalist Lige prvakov), Borac iz Banje Luke (evropski prvak 1976, zmagovalec pokala IHF 1991, 6 x prvak Jugoslavije), Metkovič (zmagovalec pokala EHF 2000, finalist pokala EHF 2001)...
Ekipa je v predtekmova-nju v izjemno težki skupini dosegla naslednje rezultate: Jeruzalem - Vardar 16:15, Jeruzalem - Borac Banja Luka 16:16, Jeruzalem - Žepče 17:7, Jeruzalem - Metkovič 18:12. Tri zmage in remi so Ormožanom zagotovili 1. mestu v skupini. Tretji dan sta bili na sporedu polfinalna in finalna tekma.
polfinale: Jeruzalem - Spe-
Ekipa starejših dečkov B Jeruzalema je navduševala v Bosni in Hercegovini.
ed Gradačac 21:16,
finale: Jeruzalem - Vardar Skopje 15:12.
Ekipa je brez večjih težav slavila v polfinalu. V velikem finalu Ormožanom v 1. polčasu ni šlo v obrambi, saj je bila preveč luknjasta. V 2. polčasu je stekla igra v obrambi, ob
tem je najboljšo tekmo na turnirju sestavil vratar Aleš Ze-mljič. Žal pa v 2. polčasu ekipi ni šlo v napadu, saj so v pičlih petnajstih minutah storili pet tehničnih napak in zapravili štiri čiste »zicerje« s šestih metrov. Na srečo je obramba popravila vse napake napada.
Slovo Radujkovica, Grizolta in Bogadija
km so nastopili še najmlajši v teku na 300, 600 in 1200 m ter v štafetnih tekih osnovnih šol iz občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž. Sodelovalo je 58 tekmovalk in tekmovalcev ter osem štafet. V teku na 1200 m so nastopili letniki 2001 in mlajši. Med dekleti je zmagala Hana Zajšek, med fanti Uroš Štuhec. V teku na 600 m so nastopili letniki 2003 in mlajši. Med učenkami se je zmage veselila Eva Ra-kuša, med fanti Aljaž Plohi. V teku na 300 m so nastopili letniki 2006 in mlajši. Najhitrejša sta bila Eva Jurkovič med tekačicami in Jan Trstenjak med tekači. V štafetnem teku deklet se je zmage veselila OŠ Ormož 1 pred OŠ Sveti Tomaž in OŠ Ormož 2. Med fanti je bila najhitrejša štafeta iz OŠ Sveti Tomaž pred OŠ Miklavž in OŠ Ivanjkovci.
Pred atletskim klubom Ormož je kmalu še ena prireditev, ki bo znova zahteven organizacijski zalogaj: v petek, 24. Junija, bo na mestnih ulicah potekal že trinajsti ormoški ulični tek, ki ponavadi privabi tekmovalce iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije in Madžarske.
UK
Ormožani ugnali Vardar, Borac, Metkovič ...
V	petek, 29. aprila, ob 19.00 bodo rokometaši Jeruzalema odigrali svojo zadnjo prvenstveno tekmo v sezoni 2015/16. Četo trenerja Saše Prapotnika čaka gostovanje v Izoli, kamor se bo odpravil tudi poln avtobus ormoških navijačev. Obe ekipi sta že zacementirani na 8. in 11. mestu.
Pa bo tekma vseeno imela svoj čar, saj so se navijači obeh klubov dogovorili, da bodo družno navijali za obe ekipi. Gre za navijaški skupini Ribari Izola in Ormožani, ki sta poleg celjskih Florijanov in velenjskih Šaleških grašča-kov praktično edini, ki »motita« sicer gledališko vzdušje na tekmah 1. NLB leasing lige.
V	Izoli se bodo od ormoškega dresa poslovili Siniša Ra-dujkovic, Gregor Grizolt in David Bogadi. Radujko-vič je v Ormožu od leta 2006 in je do Izole odigral 279 tekem. Levoroki igralec, ki je prišel iz Varaždina, je na Har-deku odigral nekaj imenitnih sezon, a se soočil tudi s poškodbo kolena, ki ga je z igrišča odstranila za več kot pol leta. Popularni Rade je spadal med boljše asistente lige, držal je pozitivno vzdušje v slačilnici, najbolj pa ga bodo zaradi asistenc pogrešali krožni napadalci. Radujkovič želi ostati v Ormožu zaenkrat kot trener mlajših selekcij, kar je odlično za ormoški klub. Aktivno pot bo v Izoli zaključil tudi Grizolt. V splitskem Hajduku vsako leto podeljujejo nagrado hajdučko srce; če bi si ga kdo zaslužil v Ormožu, bi to zagotovo bil popularni
Gigi, ki je s svojim odnosom do dela in pristnim človeškim odnosom do soigralcev, trenerjev in navijačev v ponos ormoškemu klubu. Srčni Gri-zolt je dvakrat oblekel dres Jeruzalema: v prvem obdobju od leta 2004 do 2007 je celo osvojil bronasto kolajno, v obdobju od leta 2014 do 2016 pa je bil nepogrešljiv člen v obrambi vinarjev. Tretji, ki je oznanil svoj odhod iz kluba, je Bogadi, otrok rokometnega kluba Ormož. Bugi je dres Jeruzalema nosil od najmlajših selekcij. Članskega dresa ni takoj oblekel, vendar je vztrajal in vztrajal ter si s trdim delom najprej priboril mesto v članski ekipi in nato še v prvi sed-merki. Je igralec, ki je s svojo hitrostjo in agresivnostjo dajal ostrino ormoški obrambi. Pot ga vodi v Maribor, klub, ki je podhranjen s kvalitetnimi igralci iz lastnega kadra in išče igralce po klubih, ki so vzor pri delu z mladimi.
Z odhodi omenjenih igralcev se je treba čimprej sprijazniti. V Ormožu bo to nekoliko lažje, saj je mladih nadarjenih igralcev veliko in bodo priložnost dobili precej prej, kot bi si mislili. V mislih imamo Boštjana Žižka Cvetka, Tineta Hebarja, Nejca Zidariča, Luka Voljča, Anžeta Šoštariča (vsi levičarji), Vida Lukmana, Nejca Šandorja, Dejana Kocipra, Timona Grabovca, Žaka Ciglarja, Roka Kodermana in Mateja Niedorferja. Dovolj razlogov za mirno prihodnost ormoškega rokometnega kluba.
UK
Rokomet • 1. mladinska liga
Za najkoristnejšega igralca turnirja je organizator izbral Roka Rubina.
Za Jeruzalem Ormož so na turnirju nastopili: Aleš Zemljič; Maj Voršič, Enej Ko-vačec, Denis Škrinjar, Gašper Cvetko, Žiga Borko, Žiga Her-ga Rizman, Jure Lukman, Rok Rubin in Niko Novak; trener Uroš Krstič.
Po 2. mestu na turnirju v Poreču je sedaj Jeruzalem Ormož osvojil turnir v BiH. Tekme so pokazale, da ima ekipa še veliko rezerv tako v napadu kot v obrambi. Te bodo trenerji in igralci pričeli odpravljati v maju, ko je pred Ormožani tretji zaporedni Final 4 te generacije. Ta bo odigran 21. in 22. maja v Novem mestu. Po odličnih predstavah v Bosni in Hercegovini je ekipa prejela povabila na turnirje v Skopje, Beograd in Koprivnico, vendar se bo iz finančnih razlogov najbrž udeležila le turnirja v bližnji Koprivnici.
ku
Mladi Ptujčani s prestižno zmago proti Celjanom
DRAVA PTUJ - CELJE PIVOVARNA LAŠKO 29:28 (18:14)
DRAVA PTUJ: Osterc 2, Mlač-Černe 4, Vaupotič 7, Gavez 1, Krajnc, Satler, Lovrec 1, Sitar 1, Letonja, Štumberger 2, Bukvič, Krasnič 2, Žuran 9, Rosič, Lazič. Trener: Ivan Hrupič.
V dvorani Center so se v nedeljo v 1. mladinski ligi udarili igralci Drave in gostje iz Celja. Za domače so tokrat zaigrali samo mlajši mladinci z Markom Žuranom na čelu.
Domačim je po prvih izenačenih minutah proti koncu polčasa uspelo pobegniti na 4 zadetke
1. MLADINSKA LIGA
1. KRKA 19	17	1	1	35
2. KOPER 2013 19	14	0	5	28
3. CELJE PIVO. LAŠKO 19	13	0	6	26
4. DRAVA PTUJ 19	11	0	8	22
5. TRIMO TREBNJE 18	10	1	7	21
6. KRŠKO 18	10	0	8	20
7. JERUZALEM ORMOŽ18	9	0	9	18
8. URBANSCAPE LOKA19	7	1	11	14
9. RIKO RIBNICA 18	6	1	11	13
10. SLOVAN 19	5	2	12	12
11. DOL TKI HRASTNIK18	5	0	13	10
12. SEVNICA 18	1	0	17	2
prednosti (polčas 18:14). Začetek drugega polčasa so domačini igrali všečno kombinatorno igro, vendar je spremenjena postavitev obrambe pri gostih v igro Drave vnesla nekaj zmede. Tako je prednost skopnela na -1. Po kriznih minutah so se domačini vendarle skoncentrirali in zaigrali bolje ter z discipliniranim napadom počasi in vztrajno zabadali v nasprotnikovo obrambo. Tako so v zadnjih minutah znova uspeli povesti z dvema zadetkoma razlike. Gostom je v dramatični končnici uspelo najprej znižati na gol zaostanka, nato pa so imeli celo 7-metrovko za izenačenje. Izjemno pa se je izkazal ptujski vratar Marko La-zič, saj je strel ubranil (29:28).
Celje je tako po dolgih letih spet pokleknilo na Ptuju. Posebej je treba pohvaliti Marka Žurana, ki je celotno tekmo soigralce uspešno razigraval in poleg tega uspešno zadeval (9 zadetkov). Posebne pohvale si zaslužita tudi vratarja Timotej Rosič in Marko Lazič, slednji je na koncu postal junak tekme. Tudi ostali fantje si zaslužijo oceno odlično, saj so pokazali odlično tehnično znanje in borbenost, tako da je pričakovati, da se bo ta generacija mladincev v naslednji sezoni uspešno borila v 1. mladinski ligi.
tp
petek m 29. aprila 2016
Šport, rekreacija
Štajrnhi	13
Strelstvo m MK Interliga pištola 50 m
Uvodna zmaga za aktualnega prvaka
S prvim turnirjem maloka-librske Interlige v streljanju s pištolo na 50 m se je sredi aprila v Rečici pri Laškem pričela deveta sezona tega dragocenega tekmovanja, ki najboljšim strelcem v Sloveniji nudi pomembno oporo v prestižni olimpijski disciplini, tudi in predvsem za reprezentančne nastope. Aktualni in trikratni prvak med posamezniki iz leta 2013, 2014 in 2015, Ormožan Kevin Venta, bo tudi letos najbolj vroče ime tega tekmovanja. Najboljšemu slovenskemu strelcu pa bodo zagotovo dihali za ovratnik najboljši Madžar in bodoči olimpijec Miklos Tatrai, najboljši Hrvat Željko Posavec in drugi.
Novost devete sezone bo razširjeno prvenstvo tudi za strelce s puško v disciplini ležečega položaja od drugega turnirja naprej, napoveduje miklavški strelec in idejni oče tega tekmovanja Boštjan Simonič, sicer trikratni prvak lige: v letih 2012, 2011 in 2008 (uvodna sezona).
Venta zmagal z veliko prednostjo
Že uvodni turnir je upravičil pričakovanja o nadaljevanju suverene prevlade ormo-
ne v letošnji sezoni Interlige nastopal njihov standardni član Nenad Vignjevic, ki je s 519 krogi osvojil 16. mesto. Najboljši juršinski strelec je bil Mirko Moleh s 512 krogi na 18. mestu.
Ormožani meljejo v sezoni 2016 tudi na 50 m
V ekipni razvrstitvi so aktualni in trikratni prvaki iz Ormoža (med letoma 2013 in 2015) zmagali tudi na uvodnem turnirju in z dobrim dosežkom 1607 krogov le za dva kroga ugnali Grosupelj-čane, ki so streljali rekordno
uspešno. Miklavška ekipa, ki je naslov najboljših osvojila v letih 2010 in 2011, pa je s 1574 krogi na uvodnem turnirju ostala brez stopničk, saj so bili s 1575 krogi za las boljši domačini Dušana Po-ženela. Dvakratni prvaki iz Juršincev (2008 in 2009) so s 1471 krogi osvojili 7. mesto. Drugi turnir Interlige bo 14. maja v hrvaškem Čakovcu.
Simeon Gonc
Foto: SD Svečina
Ormožan Kevin Venta je z bleščečo zmago na uvodnem turnirju devete sezone malokalibrske Interlige s pištolo na 50 m napovedal nov naslov prvaka. Po vrnitvi s svetovnega pokala v Riu de Janeiru pa je nato zmagal še na 1. kvalifikacijskem turnirju na 50 m v Gaju pri Pragerskem
škega strelca Kevina Vente, ki je z odličnimi 556 krogi prepričljivo slavil ter potrdil odlične dosežke s treningov, kjer je nizal rezultate, višje tudi od državnega rekorda, ki ga je s 563 krogi postavil v lanski sezoni. Trikratnemu prvaku se je še najbolj približal Madžar Tatrai, ki je s 543 krogi zaostal kar za 13 krogov, osebni rekord s 539 krogi pa je na tretjem mestu postavil Grosupeljčan Ignac Jerovšek Izmed preostalih
Rezultati 1. turnirja			3. Ignac Jerovšek, GRO	539
			4. Rene Wankmuller, AUT	538
Ekipno: 1. Kovinar Ormož	1607	15	7. Emerik Hodžic, KOR	532
2. Grosuplje	1605	12	9. Blaž Kunšek, JKM	528
3. Dušan Poženel Rečica 1575		10	11. Miran Miholič, JKM	524
4. Jože Kerenčič Miklavž	1574	9	12. Boštjan Simonič, JKM	524
5. Štefan Kovač Turnišče 1557		8	13. Simon Simonič, JKM	522
6..Region Süd A AUT	1530	7	14. Jože Čeper, VVB	521
7. Juršinci I	1471	6	16. Nenad Vignjevic, KOR	519
8. Region Süd B AUT	1313	5	18. Mirko Moleh, JUR	512
Posamezno:			24. Rok Pučko, JUR	497
1. Kevin Venta, KOR		556	28. Gregor Vesenjak, JUR	462
2. Miklos Tatrai, HUN		543	31. Milan Stražišar, ŠKT	430
Bovling m Podjetniška liga
Odličen rezultat ekipe Radio-Tednik
V 10. krogu je bilo doseženih nekaj presenetljivih rezultatov. V prvi vrsti sta to poraza ekip Gostišče Iršič in Bowling center Ptuj; ugnali sta ju ekipi Radio-Tednik in Elektro Maribor, predvsem prvi pa so dosegli tudi lep ekipni rezultat
-	2878. Iz te ekipe prihajata tudi najboljša posameznika celotnega kroga.
REZULTATI 10. KROGA:
Elektro Maribor - Bowling center Ptuj 6:2, Radio-Tednik Ptuj - Gostišče Iršič 6:2, SKEI Ptuj - Tames 4:4, VGP Drava
-	Perutnina Ptuj 8:0, Talum -Tiskarna Ekart 8:0, Casino Po-etovio - Restavracija PAN 1:7, DaMoSS - Saubermacher Slovenija 5:3. Prosta je bila ekipa Dokl gostinstvo.
Najboljši posamezniki 10. kroga: 1. Črtomir Go-znik 839, 2. Joži Mohorič (oba Radio-Tednik Ptuj) 835, 3. Branko Kelenc (VGP Drava) 811, 4. Miran Haladeja (SKEI Ptuj) 794, 5. Robert Šegula (Tames) 775, 6. Janko Frešer (Gostišče Iršič) 748, 7. Jože Vaupotič (VGP Drava) 727, 8. Sašo Vidovič (Casino Poetovio) 725, 9. Silvo Predikaka (SKEI Ptuj) 720, 10. Peter Vesenjak (VGP Drava) 716.
1. DOKL GOSTINSTVO	8		55
2. GOSTIŠČE IRŠIČ	10	2752	55
3. VGP DRAVA	10	2839	46
4. RADIO-TEDNIK PTUJ	10	2878	42
5. TAMES	9	2722	41
6. SKEI PTUJ	8	2772	40
7. TALUM	8	2474	39
8. BOWLING CENTER PTUJ 9		1881	38
9. RESTAVRACIJA PAN	9	2502	38
10. DAMOSS	8	2501	36
spodnjepodravskih strelcev se je z dobrim uvodom v sezono izkazal tudi drugi Or-možan Emerik Hodžic in s 532 krogi osvojil visoko 7. mesto. Blaž Kunšek, ki je še v lanski sezoni nastopal za Ormožane, je v letošnji prestopil v miklavško ekipo Jožeta Kerenčiča in bil s 528 krogi njihov najboljši strelec na 9. mestu. Na 11., 12. in 13. mestu so mu sledili še klubski kolegi Miran Miholič (524), Boštjan Simonič (524) in Simon Simonič (522). Namesto Kunška bo za Ormoža-
1. kvalifikacijski turnir 50 m
Venta suvereno zmagal tudi po dolgem potovanju iz Ria
V Gaju pri Pragerskem je minuli konec tedna potekal prvi kvalifikacijski turnir z malo-kalibrskim orožjem na 50 m, ki služi doseganju norm za uvrstitev na državno prvenstvo in za sestavo državne reprezentance, ki se bo v začetku maja odpravila na prvo mednarodno tekmovanje, tradicionalno Veliko nagrado Pl-zna. Po povratku s svetovnega pokala ISSF v Riu de Janeiru je s pištolo zmago slavil Ormožan Kevin Venta in s 549 krogi znova dosegel dober rezultat. Najboljšemu Slovencu sta na 2. in 3. mestu sledila prekaljena Peter Tkalec (534) in Boštjan Simonič s 530 krogi. Drugi Ormožan Nenad Vignjevic je s 526 krogi osvojil 5. mesto, miklavška strelca Simon Simonič in Miran Miholič pa sta s 520 in 512 krogi osvojila 7. in 8. mesto. Med mladinci je zmagal Jože Čeper iz Vremščice s 527 krogi.
Med člani s puško v ležečem položaju je v odsotnosti najboljših slovenskih strelcev Rajmonda Debevca in Roberta Markoje zmagal Mitja Žižmond iz Preddvora s 617,1 kroga pred Damijanom Kandaretom (616,1) in našim trofejnim paraolimpijcem Francem Pinterjem s 604,4 kroga na 3. mestu. Ormo-
žan Igor Ranfl je s 567,3 kroga za normo za DP zaostal za 24 krogov in osvojil 7. mesto. Med mladinci je z novim državnim rekordom in najboljšim rezultatom dneva s 617,5 kroga zmagal 19-letni Cerkničan Erik Kandare, ki mu je z dobrim dosežkom s 616,8 kroga sledil Žan Kelenc iz Črenšovcev. Ormoška strelca Tovarne sladkorja Matija Ambrož in Metod Rakuša sta s 591,5 in 573,5 kroga osvojila 7. in 10. mesto; slednji je za normo zaostal za dobrih šest krogov. V trojnem položaju je Kandare znova izboljšal lastni državni rekord in zmagal s 1150 krogi, med člani je zmagal Franc Pinter-Ančo s 1156 krogi.
Kuharičeva in Vernikova s 564 krogi najboljši v trojnem položaju
Ormoška strelka Kovinarja Urška Kuharič je s 564 krogi zmagala med članicami v trojnem položaju in bila od klubske in reprezentančne tekmice Petre Vernik boljša šele po večjem številu notranjih desetic (22:18). Tretje mesto je osvojila Grosupeljčanka Renata Oražem s 563 krogi. Najboljši rezultat dneva pa je pri mladinkah postavila Lia Lazar iz Portoroža s 569 krogi; zmagala je tudi v ležečem položaju s 605,1 kroga. Med članicami leže je bila najboljša Oražmova s 605,5 kroga, ormoška strelka Vesna Mele pa je s 598,8 kroga osvojila 2. mesto.
Namizni tenis m Mladinsko državno prvenstvo
Odmeven uspeh Katje Krajnc
11.	SAUBERMACHER SLO	9	2269	27
12.	ELEKTRO MARIBOR	7	2438	23
13.	TISKARNA EKART	9	2216	23
14.	CASINO POETOVIO	9	2304	22
15.	PERUTNINA PTUJ	9	1956	3
PARI 11. KROGA, ponedeljek, 9. 5., ob 19.00: Saubermacher Slovenija - Talum, Tiskarna Ekart - VGP Drava, Tames - Dokl gostinstvo, Ra-dio-Tednik Ptuj - Perutnina Ptuj; torek, 10. 5., ob 19.00: Elektro Maribor - SKEI Ptuj, Gostišče Iršič - Restavracija PAN, DaMoSS - Casino Po-etovio. Prosta bo ekipa Bowling center Ptuj.
JM
Konec tedna je v Mengšu potekalo 25. mladinsko državno prvenstvo v namiznem tenisu, zadnje v seriji državnih prvenstev. Pred tednom je že potekalo DP za člane in članice do 21. leta starosti, kjer se je izmed igralk z našega območja najvišje uvrstila šele 15-letna Katja Krajnc (NTK Ptuj) ter se s tremi zmagami in dvema porazoma prebila do četrtfinala in na koncu zasedla 5.-8. mesto. Še boljša je bila na mladinskem DP ...
Med mladinkami je nastopilo 43 igralk, Katja pa se je s tremi zmagami v skupini brez težav prebila v izločilne boje, med najboljših 22. V 1. krogu je bila prosta, nato pa je dosegla še dve lepi zmagi. Posebej je bila odmevna in dragocena tista v četrtfinalu proti Katrini Lydii Sterchi (Arrigoni, 4. nosilka), ki jo je ptujska igralka dobila po
Državni prvaki v posameznih kategorijah so postali:
mladinci: Darko Jorgič (Krka);
mladinke: Ana Tofant (Mengeš),
mladinci, dvojice: Darko Jorgič/Aljaž Šmajcelj (Krka);
mladinke, dvojice: Ana To-
fant/Aleksandra Vovk (Mengeš);
mešane dvojice: Darko Jor-gič/Tamara Pavčnik (Krka/ Hrastnik).
Katja Krajnc (NTK Ptuj, druga z desne) je na mladinskem državnem prvenstvu osvojila bronasto medaljo.
izjemnem boju v sedmih nizih 4:3 (-8, 7, 6, 7, -6, -7, 7). Ta ji je prinesla prestižen nastop v polfinalu, kjer pa ni bila kos 2. nosilki Ani To-fant (Mengeš). Ta je v finalu ugnala še klubsko kolegico Katrino Stražar (1.) in se veselila državnega naslova. Veliko je bilo veselje tudi v ptujskem taboru, dodatno pa ga je dopolnila šele 13-le-tna Daniela Tomanič But-kovska, ki se je iz skupine prebila v izločilne boje in osvojila 17. do 22. mesto.
Mlade Cirkovčanke Nika
Belaj, Ina in Iva Unger se v tej konkurenci obstale v skupinah.
Pri fantih so med 68 igralci nastopali Marsel Šegula (Ptuj), Jaša Lozinšek in Tomaž Strelec (oba Cirkovce). Iz skupine se je prebil le 14-letni Marsel in slavil tudi v dvoboju proti Matiju Nove-lu (3:2), s čimer se je prebil med najboljših 16. Pot v četr-tfinale mu je preprečil Tilen Cvetko (Krka), kljub temu pa je 9. do 16. mesto lep dosežek. Slavil je prvi favorit Darko Jorgič, ki je na mladinskih
svetovnih lestvicah trenutno najboljši Evropejec!
Med dekliškimi dvojicami sta Katja Krajnc in Daniela Tomanič Butkovska (Ptuj) zasedli 5. do 8. mesto med 22 pari (v četrtfinalu sta z 2:3 izgubili proti dvojici Starchi-Mavri), med fanti pa je Mar-sel Šegula v paru z Rokom Trnikom med 33 dvojicami zasedel 9. do 16. mesto, Izmed igralk iz NTK Cirkovci sta Nika Belaj in Iva Unger med dvojicami zasedli 9. do 16. mesto.
JM
14 Štajerski
Šport, šport mladih
petek m 29. aprila 2016
Nogomet • 3. liga sever
Videm še drugič zapored slavil z 1:0
3. SN L sever: Štiri tekme zaradi snega preložene
V	sredo bi moral biti odigrane vse tekme 21. kroga 3. SNL-sever, toda zaradi vse prej kot ustreznih nogometnih razmer -Slovenijo je namreč zajela zima - so bile štiri tekme prestavljene na kasnejši termin. Tako je bil med drugim prestavljen tudi obračun med Mariborom B in Podvinci Betonarno Kuhar.
REZULTATI 21. KROGA:
Mons Claudius - Brežice 1919 0:2 (0:1), Videm - Radlje 1:0 (1:0), Šampion - AjDAS Lenart 2:2 (1:0). Srečanja Koroška Dravograd - Šmarje pri Jelšah, S. Rojko Dobrovce - Fužinar Noži Ravne, Šmartno 1928 - Dravi-nja in Maribor B - Podvinci Be-tonarna Kuhar so bila preložena.
1.	BREŽICE 1919 21 16 3 2 52:13 51
2.	MARIBOR B 20 14 6 0 77:19 48
3.	ŠAMPION 21 12 4 5 58:31 40
4.	ŠMARJE PRI J. 20 12 3 5 51:32 39
5.	VIDEM 21 11 6 4 41:37 39
6.	MONS CLAUD. 21 10 3 8 33:31 33
7.	FUŽINAR RAVNE 20 9 3 8 34:42 30
8.	DRAVOGRAD 20 7 4 9 30:32 25
9.	AJDAS LENART 21 7 2 12 31:49 23
10.	DOBROVCE 20 6 2 12 35:48 20
11.	DRAVINJA 20 4 6 10 26:42 18
12.	RADLJE 21 5 2 14 18:43 17
13.	ŠMARTNO 28 20 4 2 14 22:47 14
14.	PODVINCI 20 3 0 17 15:57 9
VIDEM - RADLJE 1:0 (1:0)
STRELEC: 1:0 Osterc 9. VIDEM: Malogorski, Koren, Gerečnik, Leskovar, Kostanje-vec, Cafuta, Kmetec (od 88. Plajnšek), Bošnjak, Osterc, Krajnc, Škvaric. Trener: Primož Gorše.
V	eni izmed le treh odigranih
Nogometaši Vidma so v sredo dopoldan - še pred snežnimi padavinami
Foto: Črtomir Goznik
ugnali Korošce.
tekem 21. kroga v 3. SNL - sever, ki so bile odigrane sredi tedna, so nogometaši Vidma doma gostili ekipo Radelj in še drugič zapored slavili z 1:0. Tekma je bila precej dinamična, podobna tisti nedeljski proti Dravogradu, le da so domačini tokrat zapravili še precej več priložnosti za izdatnejšo zmago. Kljub vsemu se tudi minimalnemu slavju »ne gleda v zobe«, sploh če vemo, kakšne težave so imeli Videmčani pozimi. Fantje so v tem trenutku v odlični formi in si za prikazano na igrišču v zadnjem obdobju zaslužijo vse čestitke.
Tekma se za domačine ne bi mogla pričeti bolje, saj so po lepi uigrani akciji povedli že v 9. minuti, ko je zadel v zadnjem obdobju zelo razpoloženi Osterc. Ra-
dlje so kljub zaostanku še vedno bolj razmišljale o obrambnih nalogah, zato so imeli domačini v tem delu s strnjeno postavitvijo gostov nekaj težav. Kljub temu so se do polčasa še ponudile kakšne priložnosti, a so ostale neizkoriščene. Gostje se krčevito borijo za obstanek, zato so v drugem delu vendarle zaigrali bolj odprto. Rumeno-zeleni so priložnosti nizali eno za drugo, toda spet je manjkala zaključna podaja, kanček zbranosti v napadu ali pa je njihove poskuse zaustavil gostujoči čuvaj mreže. Res izrazite priložnosti v tem delu igre so zapravili Bošnjak, Škvaric, Krajnc in Osterc, toda vseeno je ostalo pri minimalni zmagi domačinov. Kaj lahko bi bilo drugače, kajti prav ob koncu so Korošci pravzaprav edinkrat
Kolesarstvo • KK Perutnina Ptuj
Marko Hozjan tretji v Dragatušu
V nedeljo je Kolesarki klub Adria Mobil organiziral tradicionalno dirko Pokal Dra-gatuš, ki je potekala na skrajnem jugovzhodu naše države. Vreme sicer ni bilo najbolj naklonjeno kolesarjem, saj je bilo precej hladno in občasno deževno. Kljub temu so se mladi kolesarji Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj, ki so na Dolenjskem nastopili z mlajšimi mladinci ter dečki A in B, v takih razmerah dobro znašli, saj je Marko Hozjan med mlajšimi mladinci osvojil 3- mesto.
Na krožni progi - krog je
bil dolg 900 m - so dečki B morali premagati 15, dečki A pa 20 krogov. Proga je bila tehnično izredno zahtevna. Za dečke B so za ptujsko moštvo nastopili Žan Žni-dar, Vid Jeromel, Aljaž Poropat, Luka Markovič in Andraž Rutnik, za dečke A pa Enej Klasinc, Miha Muršec in Teo Vidovič. Pri dečkih B je bil na koncu Žan Žnidar 8., Vid Jeromel pa 9., pri dečkih A pa Enej Klasinc 6. in Miha Muršec 12. Dirko so končali vsi fantje, pokazali so dobro tehnično podkovanost in niso naredili nobene
Nace Malovič in Marko Hozjan
Foto: Marjan Keiner
taktične napake. Zadnje čase ekipo sicer pestijo razne viroze, toda fantje so iz sebe potegnili maksimum. Dečki A in B imajo sedaj krajši tekmovalni premor. V tem obdobju se bodo intenzivno pripravljali na zelo pomemben tekmovalni mesec, saj jih med drugim 15. maja čaka državno cestno prvenstvo v Gaberju.
V	Dragatušu pa so bili minuli konec tedna dejavni tudi mlajši mladinci. Za KK Perutnina Ptuj so nastopili Marko Hozjan, Nace Malovič, Ti-len Žagar, Gašper Polanec in Gašper Pušnik. Najprej so fantje vozili kvalifikacije, iz katerih se je najboljših 10 uvrstilo v finale, kjer so nato vozili 30 krogov. V njem sta izmed Ptujčanov dirko krojila Hozjan in Malovič, ki sta neprestano napadala, a številčnih domačinov ni bilo mogoče ugnati. V množičnem sprintu se je izkazal Hozjan s 3. mestom, najbolj borbeni kolesar na dirki Malovič pa je končal kot 9.
V	nedeljo so na Pokalu Dra-gatuša nastopili tudi dečki C KK Perutnina Ptuj. V tej kategoriji so pedale vrteli
Primož Kirbiš, Jan Sven-šek, Žan Hanžel, Matevž Rutnik, Jure Majnik in Lo-
na tekmi nevarno zapretili ob prekinitvi, toda poskus gostov je zletel prek gola.
Tekmo si je ogledalo kakšnih 100 gledalcev, ki jih je podobno kot nogometaše v prvem delu motil dež, v drugem pa je bilo nekoliko bolje. Glede na vremenske razmere po celotni Sloveniji je to bile še kar ugodno ... Na srečo se v domači vrsti zaradi zelo napornega ritma ni poznala prevelika utrujenost. Tudi tokrat manjkal poškodovani Lah, poleg njega pa ni bilo niti Tementa. Naslednje srečanje bo Videm odigral v Šmarju pri Jelšah, kjer se bo pomeril z domačim moštvom, ki letos meri visoko. Pravzaprav bo šlo za derbi kroga, saj se bosta pomerili četrto- in peto-uvrščena ekipa lige.
tp
vro Valenko. Vreme kolesarjem ni bilo naklonjeno, kar je dodatno otežilo zahtevno progo po ulicah Dragatuša. Ptujski fantje so se odrezali solidno, pozna pa se, da v tej najmlajši kategoriji nekateri tekmujejo prvič in še nimajo izkušenj. Najbolje se je odrezal Primož Kirbiš, ki je končal kot 8., Jan Svenšek je bil 10.
tp
Športni napovednik
Nogomet • 1. SNL
PARI 32. KROGA - PETEK ob 19.00: Zavrč - Gorica; SOBOTA ob 16.55: Celje - Maribor; SOBOTA ob 19.00: Domžale - Krka; NEDELJA ob 16.55: Luka Koper - Olimpija.
2.	SNL
PARI 24. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Roltek Dob - Kalcer Radomlje, Farmtech Veržej - TKK Tolmin, Ankaran - Zarica Kranj; NEDELJA ob 17.00: Aluminij - Drava Ptuj, Triglav Kranj
-	Šenčur.
3.	SNL SEVER
PARI 22. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Podvinci Betonarna Kuhar - Šmartno 1928, Šmarje pri Jelšah - Videm, Fužinar Noži Ravne - Mons Claudius, Radlje - Šampion. AjDAS Lenart
-	Maribor B, Dravinja - S. Rojko Dobrovce, Brežice 1919 - Koroška Dravograd.
SUPERLIGA
PARI 18. KROGA - PONEDELJEK ob 16.00: Tržec - Cirkula-ne, Bukovci - Hajdina, Gerečja vas - Aha Emmi Bistrica, Središče ob Dravi - Apače, Ormož - Stojnci.
1.	LIGA MNZ PTUJ
PARI 18. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Skorba - Markovci, Leskovec - Lovrenc, Podlehnik - Dornava Vrtnarstvo Kovačec, Gorišnica - Rogoznica.
2.	LIGA MNZ PTUJ
PARI 17. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Pragersko - Slovenja vas, Majšperk - Polskava, Grajena - Makole; PONEDELJEK ob 16.00: Hajdoše - Zgornja Polskava.
Prvomajske rekreacijske prireditve
V	občini Ptuj bodo med prvomajskimi prireditvami pripravili tudi nekaj športno-rekreativnih vsebin: V soboto Klub ptujskih študentov Ptuj na griču Panorama med 12. in 17. uro pripravlja športne igre. V nedeljo ob 7. uri bo pohod ob obronkih Slovenskih goric (informacije Jože Dajnko - 040 754 499), dopoldan ob 10.15 bo spust čolnov po stari strugi reke Drave do doma krajanov na Vičavi, ob 10.30 bo na parkirišču pod gradom start kolesarjenja in ob 10.45 start teka (informacije Boštjan Zemlja-rič - 02 787 76 30).
Mali nogomet • 6. prvomajski rekreativni turnir v Gabrniku
Športni park Gabrnik organizira 6. prvomajski rekreativni nogometni turnir na travi. Turnir se bo v nedeljo, 1. maja, pričel ob 10. uri.
Prijavnina znaša 20 evrov, žreb pa bo 29. 4. na igrišču v Gabrniku. Igralo se bo po pravilih FIFA (4+1), priporočljiva je uporaba kopačk. Število ekip bo omejeno na 16 in bodo razdeljene v štiri skupine. Prve tri ekipe bodo prejele pokale + prehodni pokal + denarne in praktične nagrade. Prvouvrščena ekipa si bo zagotovila brezplačen nastop na 6. nogomet festu (25. in 26. junija).
V	spremljevalnem sporedu bo potekal turnir v streljanju penalov (ob 20.00). Najboljši trije posamezniki bodo nagrajeni. Dodatne informacije in informativne prijave: 041-942-954 (Darjan Čeh) ali na mail: daceh7@gmail. com
David Breznik, JM
Nogomet • Mlajše selekcije
1. SML
25. KROG: NOGA Triglav -Aluminij 1:4 (1:0); strelci za Aluminij: Bohak, Križan, Klajnšek, Medved.
1. SKL
25. KROG: NOGA Triglav - Aluminij 3:0 (2:0).
SKUPNA	LESTVICA 1. SML IN SKL:
1.	DOMŽALE	50 35 5 10 139:53	110
2.	MARIBOR	50 30 7 13 126:69	97
3.	B. PUBLIKUM	50 28 9 13 74:47	93
4.	OLIMPIJA	50 28 5 17 94:52	89
5.	NOGA TRIGLAV	50 26 11 13 99:59	89
6.	CELJE	50 26 8 16 93:77	86
7.	KOPER	50 23 14 13 77:54	83
8.	KRŠKO	50 22 9 19 75:60 75
9.	ALUMINIJ	50 22 9 19 81:78 75
10.	INTERBLOCK	50 18 8 24 61:76 62
11.	KRKA	50 14 14 22 48:77	56
12.	GORICA	50 15 9 26 75:96	54
13.	ŠAMPION	50 12 11 27 69:111	47
14.	RUDAR VELENJE 50 11 10 29 61:122	43
15.	BILJE 50 7 14 29 37:103 35
16.	FARM. VERŽEJ 50 9 5 36 40:115 32
2. SML
20: KROG: Jarenina - Aha Emmi Bistrica 0:1 (0:1), Drava Ptuj - Dravograd/SG 2:0 (0:0), Zavrč - Dravinja 0:4 (0:1).
2. SKL
20. krog: Jarenina - Aha Emmi Bistrica 0:2 (0:0), Drava Ptuj - Dravograd/SG 5:0 (2:0), Zavrč - Dravinja 1:2 (0:0).
SKUPNA LESTVICA 2. SML IN 2. SKL:
1.	DRAVINJA 40 31	4 5	157:33	97
2.	DRAVA PTUJ 38 28	3 7	145:36	87
3.	A. E. BISTRICA 40 23	8 9	78:35	77
4.	NŠ MURA 38 21	5 12	75:49	68
5.	MALEČNIK 38 19	6 13	91:66	63
6.	ZAVRČ 36 18	5 13	104:58	59
7.	DRAVOGRAD/SG 38 15	6 17	74:65	51
8.	ŠMARTNO 1928 38 12	10 16	66:52	46
9.	JARENINA 38 13	6 19	89:87	45
10.	NŠ MIKLAVŽC 38 13	6 19	53:77	45
11.	NŠ LENDAVA	38 12 8 18	66:93	44
12.	KOROTAN	40 9 11 20	64:88	38
13.	POHORJE	38 7 3 28	38:150	24
14.	KOVINAR MB	26 0 1 25	11:222	1
LIGA U-15 VZHOD
22. KROG: Rudar Velenje -Drava Ptuj 1:0 (1:0), Gerečja vas Hajdina - MB Tabor 1:0 (0:0), Krško - Aluminij 0:1 (0:0), Robert Koren Dravograd - Šampi-on 0:2 (0:2), Aha Emmi Bistrica
-	Maribor 3:1 (0:1), Vipoll Veržej
-	Žalec 11:0 (5:0).
1.	ALUMINIJ	22 19	3	0	103:8	60
2.	MARIBOR	22 17	2	3 82:1153
3.	A. E. BISTRICA	22 13	5	4	53:21	44
4.	VIPOLL VERŽEJ	22 12	3	7	45:22	39
5.	ŠAMPION	22 12	2	8	42:31	38
6.	KRŠKO	22 10	6	6	35:17	36
7.	CELJE	21 10	4	7	29:17	34
8.	DRAVA PTUJ	22 8	6	8	39:28	30
9.	RUDAR VEL.	22 7	5	10	24:36	26
10.	DRAVINJA	21	7	1	13	18:65	22
11.	DRAVOGRAD	22	4	6	12	26:48	18
12.	GEREČJA VAS	22	4	6	12	11:39	18
13.	MB TABOR	22	3	4	15	21:46	13
14.	ŽALEC	22	0	1	21	4:143	1
jm
petek • 29. aprila 2016
Ljudje in dogodki
ŠtajerskiTEBUlK 15
Stara jedila
Izbrani okusi 18. stoletja
Aprilski jedilnik starih jedi je lastnik restavracije Gastro Marjan Skok sestavil z jedrni iz 18. stoletja. Glavna pri pripravi jedi sta bila tokrat Nataša Gabrovec, vodja kuhinje restavracije Gastro, in kuhar Janez Horvat.
Foto: Črtomir Goznik
Zajec v oljnati polivki z ocvrtimi zdrobovimi cmoki (Vodnikove Kuharske bukve, 1799)
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Limonina juha (Amveisung zi kochen, 1786)
Zeleni grah v smetani (Amveisung zi kochen, 1786)
Foto: Črtomir Goznik
Aprilsko dobrodelno omizje s kuharjema Natašo Gabrovec in Janezom Horvatom: Franjo Rozman, Janez Sodržnik, Silva Razlag, Boris Klep, Andreja in Stephan Mai, Vida in Janez Brodnjak, Majda Goznik ter Jožica in Stanislav Brodnjak.
J
Foto: Črtomir Goznik
Pečena jabolka z višnjami (Wienerri-sches be/vahrtes kochen, 1798)
Najprej je na mizo prišla limonina juha, zatem zajec v oljnati polivki z ocvrtimi zdrobovimi cmoki in zeleni grah v smetani ter na koncu še pečena jabolka z višnjami. Tudi tokratna jedila, četudi z manj znanimi okusi, so dobrodelno omizje navdušila. Za dober namen so se ob aprilskem omizju zbrali: Andreja in Stephan Mai (Nemčija), Stanislav in Jožica Brodnjak, Janez in Vida Bro-dnjak, Janez Sodržnik (Ljubljana), Franjo Rozman, Boris Klep (Maribor), Silva Razlag in Majda Goznik.
Limonina juha: vzameš eno ali dve limoni, jih razrežeš na zelo tanke rezine, te pa spet na štiri dele. Močno potreseš s sladkorjem in jih pustiš stati nekaj ur v porcelanasti skledi. Vzameš nari-bane žemlje, jih na maslu pope-češ, da bodo trde in suhe. Daš jih v jušno skledo, potreseš s cimetom in dodaš sladkane limone. Skuhaš vino, dodaš zdrobljeni kardamom in sladkor, vtepeš jajčne rumenjake ter preliješ preko limon in na kocke popečenega kruha.
Zajec v oljnati polivki in ocvrti zdrobovi cmoki: zajca najprej na ražnju sočno zapečeš, nato ga preložiš v kožico z vrelo polivko, ki jo pripraviš iz olja, vina, limoninih lupin, čebule, česna, zrezanega drobnjaka, dišav in goveje juhe. V tej mešanici jajca kuhaš do mehkega, nazadnje pretreseš in dodaš malo moke ter pustiš, da še malo vre ter postre-žeš skupaj s polivko. Za zdrobove cmoke vzameš 3,5 dl zdroba, dve žemlji, zrezani na kocke, 14 dag slanine in sesekljan peteršilj. Na vse to vliješ eno zajemalko vrele goveje juhe. Dobro premešaš, dodaš pet jajc in posoliš ter vse še enkrat dobro premešaš. Iz pripravljene mase narediš cmoke, ki jih naložiš okrog zajca in preliješ s polivko. Zeleni grah v smetani: mladi zeleni grah z maslom, sladkorjem in malo soli dušiš v kozici. Posebej raztepeš tri jajca, dodaš fra-kelj smetane in žlico bele moke. S to mešanico poliješ grah, pustiš, da zavre, in nato postrežeš. Po želji lahko dodaš tudi malo paradižnikove omake. Pečena jabolka z višnjami: vzameš lepa jabolka, jih olupiš, odrežeš pokrovčke in izdolbeš. Napolniš jih z višnjami in pokriješ nazaj s pokrovčki. Namažeš jih z beljakom, potreseš s finimi žemeljnimi drobtinami in nato zapečeš na masti (pečica je bila ogreta na 170 stopinj Celzija, čas pečenja dobrih 20 minut). Položiš v skledo in posuješ s sladkorjem.
Zapisala: MG
16 Štajerski
Ljudje in dogodki
petek • 29. aprila 2016
Markovci • 17. občinski praznik
Dosegli vec, kot bi v nekdanji ptujski občini
Osrednjo slovesnost ob prazniku občine Markovci in njenega zavetnika je pričela domača godba na pihala, večnamensko dvorano pa so preleteli zmajarji iz kluba Lastovka. Dogodek je s pesmijo popestrila skupina PopKORn pod vodstvom Daniela Tementa, pogostitvi pa je sledila še zabava z ansamblom Donačka.
Župan Milan Gabrovec je poudaril: »V zadnjem letu smo bili zelo uspešni ali celo najuspešnejši od začetka delovanja občine. Mnogi menijo, da bi bilo treba število občin zaradi stroškov zmanjšati, sam pa sem prepričan, da v nekdanji veliki občini ne bi dosegli toliko uspehov.« Župan Mestne občine Ptuj Miran Senčar jim je za dosežene uspehe čestital in dodal: »Z markovskim županom sva se že lotila skupnega problema in trdega oreha - ureditve Ptujskega jezera.«
Gabrovec se je zahvalil posameznikom in skupinam, ki so se s svojim delom še posebej izkazali. Najvišji priznanji, plaketi občine, sta pripadli Ivanki Matjašič za aktivno sodelovanje v več dru-
Zupan Milan Gabrovec z letošnjimi nagrajenci
štvih ter Mariji Prelog za delo na društvenem in humanitarnem področju. Listini sta prejela Janko Kodrič iz Bukovcev za krvodajalstvo in Janez Janžekovič Mrkuc za prizadevanja na športnem področju, pohvale pa so dobila Prostovoljno gasilsko društvo Borovci, Konjeniško društvo Nova vas pri Markovcih in Športno ribiško društvo Markovci.
Turistično društvo je že petnaj-stič podelilo priznanja za najlepše domove, priznanji pa so podelili tudi družini Plohl iz Bukovcev za najlepši čebelnjak in družini Po-ljanec iz Nove vasi pri Markovcih za najlepšo kmetijo. Za najlepše urejen objekt v občini so razglasili nov ribiški dom v Prvencih.
Eva Milošič
Sela, Videm • Snemali bodo film
Iščejo statiste, javite se!
V maju bodo na Selih, v občini Videm, snemali 15-minutni film „Turki v Butalah". Režiser je mladi Ptujčan Luka Škovrlj, ki zaključuje študij na Fakulteti za medije v Ljubljani, smer radijska in TV režija.
Film bo posnel v sklopu priprav na sprejemni izpit na AGRFT, kjer želi nadaljevati študij režije. Nastal bo po literarni predlogi Frana Milčinske-ga Butalci. Glavne vloge bodo igrali med drugimi tudi Milena Zupančič, Sašo Hribar, Niko Goršič in Urška Vučak. Ob tem mladi režiser potrebuje množico statistov prostovoljcev v starosti od 16 do 60 let. Snemanje bo potekalo 9., 10. in 11. maja na Selih pri Ptuju. Vsi, ki bi želeli sodelovati, naj se čim prej
prijavijo na elektronski naslov Luka.skovrlj@gmail.com ali na telefonsko številko 041-680-271.
Film bo predvajan tudi na lokalni televiziji.
mf
Ptuj • O novi cvetlični zasaditvi
Mesto bo še naprej cvetelo
Ožje staro ptujsko mestno jedro bo že v kratkem ocvetličeno. Po načrtu priznanega Vrtnarstva Strgar bodo v starih kamnitih koritih in novih kovinskih v Prešernovi posadili trajnice, ki bodo to območje krasile celo leto, saj bodo cvetele v vseh letnih časih.
V jeseni bodo v korita posadili čebulice narcis, tako da bo tudi prihodnja pomlad še bolj cvetoča. Toliko moteči beton bo prekril br-šljan, ki ga bodo prav tako uporabili pri novi zasaditvi. Nova korita
v Prešernovi in na Slovenskem trgu bodo zasajena s trajnicami, ki jih bodo vizualno povečale, da ne bodo v svoji majhnosti tako izgubljena, saj so s trenutno neprimerno zasaditvijo premalo vidna.
Foto: osebni arhiv
Takšna naj bi bila cvetlična zasaditev ožjega mestnega jedra.
Kot so na predstavitvi sredi aprila poudarili v društvu Za Ptuj, si bodo prizadevali, da bi za zasaditev pridobili sponzorje. Bernarda Strgar iz Vrtnarstva Strgar pa je poudarila, da nova zasaditev Ptuja v ničemer ne ogroža pisanega sezonskega ocvetličenja mesta, torej oken, balkonov in pročelij v starem mestnem jedru. TD Ptuj bo lahko v mestu še naprej postavljalo tudi obešanke.
Prednosti nove zasaditve niso samo v tem, da bo mesto „cvetelo" v vseh letnih časih, tudi stroški zasaditve in vzdrževanja bodo nižji. Po treh letih se bodo iz raz-raščenih nasadov lahko pridobile sadike za nove zasaditve. Mesto pa se bo lahko z novo trajno zasaditvijo še naprej potegovalo za naslov najbolje urejenega srednjega velikega mesta v Sloveniji v tekmovanju Turistične zveze Slovenije Moja dežela - lepa in gostoljubna.
MG
Ptuj • Hiška eksperimentov na obisku
Dan za vedoželjne učence in druge obiskovalce
Več kot 50 različnih eksperimentov so učenci in drugi obiskovalci lahko samostojno izvajali v petek v Hiški eksperimentov, ki je obiskala OŠ Breg. Gre za projekt, v sklopu katerega poskušajo mladim približati znanost ter jih spodbuditi k raziskovanju in radovednosti.
Petek je bil za učence OŠ Breg prav poseben dan. Obiskala jih je namreč Hiška eksperimentov iz Ljubljane. V dopoldanskem času so pripravili več deset zanimivih eksperimentov za osnovnošolce, popoldan pa še za druge vedoželjneže.
Gre za majhno Hišo eksperimentov, ki potuje po celi Sloveniji in osnovne šole spreminja v center znanosti. Svoja popotovanja so začeli leta 2014 in tokrat so mobilne eksperimente dočakali tudi šolarji, ki obiskujejo OŠ Breg.
„Hiša eksperimentov je center znanosti, ki skuša svoje obiskovalce navdušiti za učenje, raziskovanje, radovednost, postavljanje vprašanj in iskanje
odgovorov. Stalne prostore ima v Ljubljani, kjer jo obiskujejo posamezniki in skupine iz vse Slovenije. Vodstvo Hiše eksperimentov je prisluhnilo želji otrok po vsej Sloveniji, da jih obišče v njihovem kraju. Tako smo izdelali mobilno Hiško eksperimentov," o njihovo delovanju predstavil direktor Miha Kos.
Gre za izjemen projekt, ki je navdušil tudi osnovnošolce, je povedal ravnatelj OŠ Breg Milan Fakin: »Veseli me, da smo vsem učencem naše šole omogočili, da se seznanijo in hkrati preizkusijo v najrazličnejših eksperimentalnih nalogah. Učenci so jih praktično izvedli več kot petdeset. Na ta način smo
jim omogočili, da se seznanijo z izzivi različnih znanstvenih področij in da raziskujejo zakonitosti vsakdanjega življenja ter okolja, v katerem živimo. Posamezni učenci so že imeli možnost, da so si ogledali Hišo eksperimentov v Ljubljani. V šolo so se vrnili navdušeni nad pridobljenimi spoznanji in doživetimi izkušnjami."
Tokrat je bil ta projekt na voljo bistveno večjemu številu ptujskih osnovnošolcev in k sreči jih je priložnost izkoristilo res veliko. Hiška eksperimentov pa se je že podala naprej opravljat svoje poslanstvo še na drugih slovenskih šolah.
Dženana Kmetec
Učenci so nadvse uživali v različnih zanimivih eksperimentih.
Foto: EM
Foto: CG
petek • 29. aprila 2016
Ljudje in dogodki
Štajerski	17
Ptuj • Ob dnevu upora proti okupatorju
„Slovenci smo premalo ponosni na svojo državo!"
Branka Bezeljak, predsednica ZB Ptuj, je na slovesnosti ob dnevu upora proti okupatorju in 75. obletnici ustanovitve OF, posebej pozdravila vse tiste, ki so bili aktivni v II. svetovni vojni in so pomagali, da živimo svobodo: „Tudi pred 25 leti ne bi narod tako enotno nastopil, če ne bi imel zgleda že pred 75 leti. Današnje generacije nimamo pravice soditi o tem, kaj se je dogajalo takrat, nimamo pravice poravnavati, mazati spomenikov in nimamo pravice za sovražni govor. Živeti moramo za danes in prenašati te vrednote na mlajše rodove, da se obdrži narod, njegov jezik in da smo svobodni."
Foto: Črtomir Goznik
Marjan Žnidarič, član sveta ZZB za vrednote NOB Slovenije, in Branka Bezeljak, predsednica ZB za vrednote NOB Ptuj, sta podelila letošnja priznanja za ohranjanje vrednot NOB Slovenije.
Ustanovitev OF slovenskega naroda je po besedah slavnostnega govornika letošnje proslave Aleksandra Lorenčiča, direktorja PMP-O, eno najpogumnejših, če ne najpogumnejše dejanje slovenskega naroda. „Zavedati se moramo, da vojna vedno le jemlje, ne le življenj, ampak pušča tudi številne posledice v obliki številnih zamer in krivic. Za boljši in lepši danes in jutri pa se je treba s slednjimi soočiti na individualni in kolektivni ravni ter jih kljub bolečini preseči. Prav tako se moramo zavedati, da popolnega sistema ni. Četudi je imel slovenski NOB tudi temne plati, pa je osvobodilni boj predvsem boj slovenskega ljudstva, združenega v OF, ki je bil edinstven tudi zaradi svojega obsega. Naša država bo letos praznovala četrt stoletja obstoja, kar je precej kratka doba, ki se posledično kaže v pomanjkanju vrednot, tudi tistih, ki so slovenski narod vodile v prelomnih letih 1941 in 1991. Te so bile pogum, zaupanje, spoštovanje in predvsem odgovornost za skupno dobro. Po moji oceni se Slovenci premalo spoštujemo, kar se posledično kaže tudi v ne-
spoštovanju svoje države. Res je, da v Sloveniji ni vse rožnato in idealno, a se moramo zavedati, da nikjer ni in da bi lahko bili upravičeno bolj ponosni na svojo deželo. Če se potrudimo in skušamo razumeti sporočilo 27. aprila,
bomo lažje prešli negativizem in stopili korak naprej," je izpostavil Aleksander Lorenčič in poudaril, da si je treba dovoliti videti tudi tisto, kar nas povezuje in združuje, ne pa iskati samo ovir in vsega najslabšega.
Ob letošnjem dnevu upora proti okupatorju in 75. obletnici OF so tradicionalno podelili tudi priznanja, zlati plaketi in naziv častni član ZZB za vrednote NOB Slovenije. Zlati plaketi so podelili Ivanu Skočirju, ki bo letos star
100 let, in Stanku Lepeju, naziv častni član pa so prejeli Jože Kri-žančič, Milica Verk, Marija Šimen-ko in Albina Kukovec.
Pri letošnji proslavi, ki je bila 27. aprila v razstavišču nekdanjih zaporov v Prešernovi ulici na Ptuju, so sodelovale zveze borcev (ZB) za vrednote NOB Ptuj, Dornava, Polenšak, Gorišnica, Hajdina, Majšperk, Markovci, Kidričevo, Trnovska vas-Destrnik, Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo, Društvo gene-
rala Maistra Ptuj, Policijsko veteransko društvo Sever Maribor in Klub brigadirjev MDA Ptuj.
V kulturnem programu so sodelovali kvintet pihalnega orkestra Ptuj, recitatorji in Ptujski kvartet DPD Svoboda Ptuj, moški pevski zbor KD Grajena in MoPZ Alojza Štrafela Markovci.
Ptujski praznični dan se je nadaljeval v Kicarju s prisrčnim srečanjem brigadirjev, pohod pa je zaradi dežja odpadel.
MG
Slovenska Bistrica • Noč knjige v družbi Prešernovega nagrajenca
»Če poslušaš Slovence, misliš, da živiš v peklu«
V slovenjebistriški knjižnici Josipa Vošnjaka so 18. aprila obeležili Noč knjige. Gre za mednarodni dogodek, ki knjige in branje postavlja na piedestal gradnikov zdrave družbe, so povedali v knjižnici. In na prav posebno noč, ko knjiga pokaže svojo moč, je Knjižnica Josipa Vošnjaka gostila letošnjega Prešernovega nagrajenca Toneta Partljiča, ki je večer začinil s hudomušnimi in iskrivimi pripovedmi.
Tone Partljič je poleg gledaliških iger napisal tudi veliko proznih del za odrasle, scenarijev za televizijske nadaljevanke in filme, pa tudi literarna dela za mladino. Za svoje delo je prejel številne nagrade in letos Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Ob njegovi predstavitvi v slovenjebistriški knjižnici je v svojem slogu pripomnil: »Včasih o meni tako lepo govorijo, da se mi zdi, da že poslušam nagrobni govor.«
Sicer pa je 75-letni Mariborčan poudaril, da slovenski otroci radi in veliko berejo: »Komaj prideš s pravljico do konca, pa že zahtevajo, da jo še enkrat prebereš.« O odnosu do kulture pa je povedal: »Ko sem bil v Haagu, so mi rekli, da želi z mano govoriti namestnik nizozemskega ministra za kulturo. Najprej sem mislil, da so se zmotili. Vprašal me je, ali drži, da v Sloveniji ljudje ob službah še pojejo v zborih in gledaliških skupinah, in to brezplačno. Slovenci premoremo več kulture kot drugi narodi. Mi imamo zgolj eno katastrofalno lastnost, da sami sebe dajemo v nič. Cankar ni napisal zgolj za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni, temveč tudi, da je slovenska
beseda beseda praznika, petja in vriskanja.« Glede gledališča pa je pripomnil, da so imeli Grki v gledališčih stare Grčije dve maski - žalostno in veselo. »Mi žal uporabljamo samo žalostno.«
Komedije pa ne gre povezovati zgolj s stand-up predstavami, je poudaril. »Komedija niso samo štosi o Cerarju in Janši, komedija je več kot to, saj lahko obravnava širšo problematiko.«
ffflJIŽNM JOSIPA ÍD5MHS 5t0i£NSH3 ¡
Foto: Mojca Vtič
Pisatelj, dramatik, scenarist in politik Tone Partljič je letos izdal roman Nebesa pod Pohorjem.
Partljič se je tudi spomnil svojih otroških dni, kako je požiral knjige in se vživljaj v knjižne junake, kar mu je omogočala bujna domišljija. »Mama je rekla, ali bom veliki pisatelj ali pa veliko tele. Tisti, ki me dobro poznajo, vedo, da se ni nič uresničilo. Vsega sem po pol,« je dejal. Pisatelj, dramatik, scenarist in politik, ki je znan predvsem kot komedio-graf, saj je napisal več kot trideset komedij, je letos izdal tudi roman Nebesa pod Pohorjem. »Cankar je pisal Nebesa pod Triglavom, Prešeren je zapisal, da dežela kranjska nima lepšega kraja, ko je z okolšno ta, podoba raja. Če pa gledam Slovence, kako se držijo in govorijo, pa bi človek mislil, da živijo v peklu in ne v nebesih. Ne vem, če bo roman tako berljiv, vendar pa me potolaži, ko se žena med branjem vmes zasmeje.«
In kako marljivi bralci so člani slovenjebistriške knjižnice? Knjižnica je lani zabeležila 8.950 aktivnih članov (na območju nekdanje skupne občine živi približno 36.000 prebivalcev, to pomeni, da je član knjižnice vsak četrti prebivalec), ki so si izposodili 374.395 enot gradiva.
Mojca Vtič
Ptuj • 15. tradicionalni blagoslov konjev in konjenikov
V Sloveniji že okrog 22.000 konjev
Pri cerkvi sv. Leopolda na Ptuju (ČS Rogoznica) je 24. aprila potekal že 15. blagoslov konjev, konjenikov in vpreg. Pripravilo ga je TD Ptuj v sodelovanju z ljubitelji konjev s Ptujskega ter Silvom Čehom.
Vabilu se je odzvalo 27 lastnikov konjev, ki se zavedajo pomena vzre-je konjev kot gospodarske panoge, za ljubiteljsko jahanje in turistične namene. Letošnja prireditev je bila še posebej slovesna zaradi jubileja TD. Kot je poudaril ptujski župan Miran Senčar, je lahko konjeniški turizem za to območje eden pomembnejših turističnih produktov. Konjenikom je zaželel uspešno sezono brez nezgod.
Predsednik TD Ptuj Peter Pribožič je predstavil nekatere pozitivne kazalce vzreje konjev v zadnjih 15 letih v Sloveniji. Vseh konjev je v tem trenutku okrog 22.000, rejcev pa okrog 6000. V Podravju je 590 rejcev, ki imajo okrog 1800 konjev, v MO Ptuj pa ima 29 rejcev 85 konjev. Reja je bolj ali manj ljubiteljska.
Skupaj z županom sta rejcem podelila spominsko priznanje, konjem pa že po tradiciji košček kruha s soljo. Brat Klemen je opravil blagoslov.
Za kulturne utrinke so poskrbeli člani MoPZ KD Rogoznica, za dobrote članice Društva kmetic MO Ptuj in podjetje Sladko, za vinsko kapljico pa lokalni vinogradniki in vinarji. Zadišalo pa je tudi po golažu.
MG
V Podravju in Sloveniji se povečuje reja konjev.
Foto: MG
18 Štajerski
Svetujemo in priporočamo
petek • 29. aprila 2016
Pomagajmo si	.
Prepoznavanje disleksije
Z uporabo sodobne tehnologije in z njo povezanih besedil je razumevanje le-teh v središču našega življenja. Po drugi strani pa računalnik in televizija zmanjšujeta motivacijo za branje knjig in drugih besedil. Otroci se branja in pisanja največkrat prično učiti v šoli.
Temeljna faza za usvojitev te veščine je začetno opismenjevanje, ki večini otrok ne predstavlja velikega problema. Zaradi razlik v sposobnostih, motivaciji, osebnostnih lastnostih, socialni zrelosti se pojavljajo učenci, ki zaostajajo za svojimi sošolci. Te težave opazijo najprej starši. Učitelji pogosto postanejo pozorni na te težave šele takrat, ko postane branje sredstvo za učenje. Branje je ena najpomebnejših oblik učenja šele takrat, ko otrok avtomatizira branje in razumevanje prebranega-
Motnja z razumevanjem pisanega besedila pomembno vpliva na učno neučinkovitost in slabšo samopodobo. Zapleteni miselni proces branja in pisanja lahko postane nepremagljiva ovira posameznika za vse življenje, tudi pri osebah z nadpovprečnimi intelektualnimi sposobnostmi. Z disleksijo se je srečevalo veliko znanstvenikov in umetnikov, pa tudi pisateljev. Vsi ti veliki mojstri so motnjo disleksije obrnili sebi v prid in se izkazali na svojih močnih področjih.
Strokovnjaki ugotavljajo, da se je število identificiranih oseb s to motnjo v zadnjem obdobju močno povečalo.
Pomembno je vedeti, da se disleksija pojavlja v različnih starostnih obdobjih, vendar v vsakem na drugačen način. Znano je tudi, da se do neke mere prenaša gensko, torej če so se s to
Foto: arhiv šole
motnjo srečevali starši, je velika verjetnost, da jo bodo imeli tudi njihovi otroci.
Kaj je disleksija?
Disleksija spada med specifične jezikovne učne težave. Pri nekaterih otrocih se pojavljajo večje težave na naslednjih področjih: prepoznavanje črk, glasov, povezovanje črk in glasov, slušno razločevanje in pomnjenje, vidno pomnjenje in razlikovanje oblike črk, vezava zlogov, usvajanje bralne tehnike, usvajanje bralnega razumevanja in pisanja. V kasnejših letih šolanja se lahko pridružijo še organizacijske ter učne težave, ki so vezane na učenja tujega jezika (zlasti pisanje), matematike, oblikovanje zapiskov pri pouku. Otroci z disleksijo pogosto kažejo
načine procesiranja z desno he-misfero, zato imajo lahko težave s procesiranjem z levo hemisfero, saj so veščine natančnega branja in razlikovanje različnih glasov v besedi običajno veščine leve he-misfere.
Preden se lotimo blaženja in odpravljanja disleksije moramo biti prepričani, da je oseba, ki ji želimo pomagati pri težavah z branjem in pisanjem, res dislek-tik. Zaradi nepoznavanja disleksi-je se v tej kategoriji znajdejo tudi osebe, ki imajo težave z branjem in pisanjem zaradi drugih motenj.
Vsak posameznik je drugačen, obstaja pa nekaj skupnih značilnosti, ki jih ima dislektik pri branju:
• težave pri prepoznavanju glasov v besedi
•	pri črkovanju dela fonološke napake
•	težave pri ustvarjanju rim
•	počasnejši napredek pri branju v primerjavi z vrstniki
•	pogosto zamenjuje črke v besedi
•	obračanje črk (b,d)
•	ugibanje pomena nepoznanih besed
•	neupoštevanje predpon in končnic
•	navidezna neorientiranost med besedami in vrsticami
•	zajemanje s pogledom večjega dela besedila za točno branje
•	odpor do branja
Nekateri otroci pa imajo vzporedne motnje (motnja pozornosti s hiperaktivnostjo, motnja pozornosti in koncentracije, dis-grafija, dispraksija ...). Pomembno je, da hitro pristopimo k zmanjševanju učnih težav ter jih omilimo, preden začnejo intenzivno ovirati otrokovo šolsko delo in družinsko življenje. Z odpravo je treba pričeti takoj, ko smo motnjo prepoznali, zahteva veliko časa in truda, rezultati za popolno odpravo pa so težje dosegljivi. Potrebno je intenzivno delo pod vodstvom odrasle osebe po eno uro na dan več mesecev. Pri tem se je treba opreti na otrokova močna področja, ki omogočajo razvoj pomebnih kompenzacijskih strategij.
Milena Zupanič, profesorica defektologije,
OŠ dr. Ljudevita Pivka, Ptuj
Tačke in repki
Prebava pri muci
Vrsta prehrane ima največji vpliv na peristaltiko črevesja in redno odvajanje blata pri mačkah. Briketirana prehrana lahko ob sočasnem premajhnem pitju vode privede do simptomatike zaprtja oziroma do prepočasnega odvajanja blata, ki se nabira v črevesju in ga žival le težko izloči.
Mačja hrana iz konzerv oziroma vrečk naredi blato mehkejše, čeprav lahko zaradi svoje mehke konsistence prav tako privede do počasnejšega izločanja blata in s tem do zaprtja. Nekatere vrste hrane imajo dodane snovi, ki stimulirajo peristaltiko črevesja k aktivnejšemu delovanju, prav tako stimulirajo k aktivnejšemu delovanju želodčne in črevesne prebavne sokove. To je pomembno predvsem pri živalih, ki niso več najmlajše in pri katerih se motori-ka oziroma peristaltika črevesja pogosto poleni.
Pri živalih, ki imajo težave s preredkim odvajanjem blata ali celo zaprtjem lahko lastniki uporabijo kar nekaj preizkušenih naravnih dodatkov k hrani, ki stimulirajo prebavo k večji aktivnosti. Polnomastno mleko, ki ga ponudimo živali za pitje, deluje zelo odvajalno in privede pogosto do driske, zato ga veterinarji odsvetujemo v prehrani malih živali. Vendar ta odvajalni
učinek mleka lahko koristno uporabimo pri zaprtih živalih. Moramo pa biti previdni, da z mlekom ne pretiravamo in ne pahnemo živali v drugo skrajnost, v drisko. Zaprti muci lahko ponudimo tudi ribe v olju iz konzerve, ki prav tako stimulirajo prebavo. Dva- do trikrat dnevno lahko uporabimo čajno žličko sirupa portalak oziroma prorektal, ki ga dobimo v lekar-
ni brez recepta in je namenjen lajšanju zaprtja pri ljudeh. Sirup damo muci direktno v gobček. Tudi dodajanje balastnih snovi, npr. lanenih semen, k mačji hrani se pokaže kot zelo koristno, problem je le v tem, da so muce zelo izbirčne živali in tako hrano pogosto odklonijo in je ne jedo. V veterinarskih lekarniških postajah in specializiranih trgovinah za male živali lahko
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Osoj-nikova cesta 3, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
kupimo tudi probiotično pasto za mačke, ki pomaga pri pravilni prebavi, dietno prehrano, ki je proti zaprtju, in dodatke k hrani, ki povečajo peristaltiko črevesja.
Če kljub temu da smo uporabili katero od opisanih metod, pri svoji živali ne dosežemo želenega učinka, je najbolje, da jo peljemo k veterinarju, saj je ponavljajoče se zaprtje lahko tudi znak nekaterih sistemskih bolezni oziroma bolezenskih stanj v trebuhu živali. S pravočasno in pravilno diagnostiko pripomo-remo k hitrejši rešitvi težave.
Emil Senčar, dr. vet. med.
Foto: osebni arhiv
Zdravstveni nasveti
Poškodbe pri rekreaciji
Zdrav način življenja, na katerega v današnjem času neprestano opozarjamo, vključuje zdravo prehrano in redno telesno aktivnost. Število ljudi, ki se ukvarjajo z rekreativnim športom, se iz leta v leto povečuje. Čeprav ima redna telesna aktivnost številne pozitivne učinke na telo, lahko nepravilna telesna vadba pretirano obremeni mišice, vezi in sklepe, kar vodi do neželenih posledic, kot so športne poškodbe in okvare.
Preden začnete športno aktivnost, se morate primerno obleči in obuti. Jutra in večeri so še hladni,	Foto: Črtomir Goznik
zato nikar ne pojdite na vadbo v Marjana Zupanič, farma-kratkih rokavih, temveč oblecite cevtska tehnica tudi tanjšo jakno ali pulover. Obutev mora biti udobna in namenjena športnim aktivnostim.
Vsako športno aktivnost začnite z ogrevanjem, t. i. „strechin-gom" oziroma vajami raztezanja. Ogrejemo manj prožne in lene mišice ter vezi. Nikar ne začnite teka ali drugih aktivnosti neogreti, saj s tem močno povečate možnosti poškodb. Pomembno je tudi stopenjsko obremenjevanje, kar pomeni, da pričnemo z lažjim tekom ali celo hojo in nato postopno povečujemo tempo in tudi čas obremenitve oziroma razdaljo; to velja za individualne športe (tek, kolesarjenje ipd.). Pri kontaktnih športih (igre z žogo) je potrebna še posebna previdnost, saj je tu večja možnost poškodb, nastanka katerih ne moremo preprečiti ali omiliti v tolikšni meri kot pri individualnih športih.
Kako si lahko pomagate sami in kaj lahko naredite za preprečevanje akutnih in kroničnih poškodb:
•	vadbo prilagodite svoji fizični in psihični pripravljenosti,
•	pazite, da se gibljete pravilno,
•	izberite ustrezno vadbeno površino (tekači se izogibajte trdih podlag),
•	poskrbite za zadostno regeneracijo po vadbi,
•	ne uživajte večjih obrokov hrane vsaj tri ure pred vadbo,
•	pazite, da pijete dovolj tekočine, da preprečite dehidracijo.
Najpogostejše poškodbe
Žulji in poškodbe nohtov: so zelo zoprni in zelo bolijo. Nastanejo zaradi trenja med robom copata in kože. Žulje lahko zavarujete z obliži, nikar pa jih ne oskrbujte sami, torej jih ne predirajte. Na voljo so posebni obliži za žulje, ki vsebujejo hidroklorid za hitrejše celjenje in obnovo kože.
Odprte poškodbe kože - rane, kot so odrgnine, ureznine, raztrganine, krvavitve, so prav tako pogoste poškodbe. Vse rane na koži moramo sanirati čim prej. Najprej jih očistimo, razkužimo z raztopino ali pršilom za antiseptično oskrbo kože, ki vsebuje jod ali klorhe-ksidinijev diklorid ali oktenidinijev dihidroklorid (ne čistimo z alkoholom!). Rano nato zaščitimo s sterilnimi kompresami ali zloženci in jo po potrebi povijemo s povojem. Manjše rane oskrbimo z obliži, ki so na voljo v različnih velikostih. Lahko uporabimo tudi mazila, ki vsebujejo antiseptik in pospešijo celjenje ter obnovo kože. Mazilo nanesemo na okolico rane, na odprto rano ne nanašamo ničesar.
Zvini: pri zvinih se natrga ali strga kita, ki je povezovalno tkivo med kostmi. Pri zvinu nas močno boli, pojavijo se lahko modrice, sklep oteče, gibljivost pa je zelo omejena. Prva pomoč je vsekakor počitek in takojšnje hlajenje. Na voljo so hladilni spreji, mazila, geli, ki vsebujejo alkohol (ta z izhlapevanjem hladi), mentol, kafro, gabez, evkalipt. Nato omilite bolečino z zdravili, ki delujejo protibolečinsko in protivnetno, v obliki tablet in z mazili, ki delujejo protibolečinsko in protivnetno lokalno. Nadzorovati je treba oteklino - hematom. Uporabimo mazila, ki delujejo proti oteklini, vsebujejo divji kostanj, heparin, escin. Sledi obveza ali kompresija prizadetega dela - povijemo, vendar nikoli pretesno, da obveza ne ovira krvnega pretoka. Idealen je elastični povoj, lahko pa tudi razne bandaže. Poškodovani sklep dvignemo, s čimer pospešimo venski in limfni obtok. Po postopkih prve pomoči je težjo poškodbo zvina treba pregledati pri zdravniku, ki se glede na stopnjo poškodbe odloči za rentgenski posnetek in s tem izključi možnost poškodbe kosti. Trajanje mirovanja je individualno glede na poškodbo; sledijo vaje, s katerimi učvrstimo sklep, šele nato postopno pričnemo redno vadbo.
Pretegnjene ali preobremenjene mišice in mišični krči: do nategnjene ali pretrgane mišice ali kite pride zaradi preobremenitve ali pretiravanja z vadbo. Mišica zelo boli, lahko se pojavijo mišični krči ali izguba mišične moči. Kadar to začutimo, je treba takoj prenehati vadbo. Potreben je počitek oz. prenehati dejavnosti, ki sprožajo bolečino. Počitek naj bo kratkotrajen, da ne pride do zapletov zaradi dolgotrajne neaktivnosti mišično-skeletnega sistema. Gibanje in obremenitve je treba začeti postopno in previdno.
Prva pomoč pri mišičnih krčih je nadomeščanje magnezija, ki je na voljo v različnih oblikah: šumečih tabletah, praških za pripravo napitka ali praških, ki se stresejo v usta in se brez vode stopijo kar v ustih. Dnevna potreba po magneziju je 300-400mg. Treba je nadomestiti izgubo še drugih elektrolitov in mineralov ter piti veliko vode. Pri poškodbah mišic ali kit bo pomagalo hlajenje in uporaba proti-bolečinskih zdravil (paracetamol, ibuprofen ali naproksen). Zdravila je treba zaužiti čim prej in jih jemati v rednih časovnih presledkih nekaj dni.
Marjana Zupanič, farmacevtska tehnica, Lekarna Budina-Brstje
petek • 29. aprila 2016
Za kratek čas
Štajerski	19
UGANKARSKI SLOVARČEK: ASK = germanski prvi človek, AŽIO = tečajna razlika, ažija, ČEBRICA = manjša lesena posoda, GALA = novozelandska sorta jabolk, KLATO = težak les na svinjskem vratu, KUMARIN = snov v dišeči perli, LAZULIT = nebesno moder mineral, STARA VAS = predel Žiri.
"Nvau 'svnvnv 'avaAva 'vrmv 'aonia 'vnaav 'oidoi
'siavd 'vomaao 'in '»sv 'avoaa» 'aH 'ai 'n3r 'vazaiAi 'ivndv 'aiA '3xnv 'oainr oaon 'oizv 'iso»vn3 '»3d 'innzvi 'sva vavis 'oaivarnD 'siaom» 'nbivi 'oivi» 'aaaao 'viAiaod :ouabjopoa 'bmnvziidi 3i Aafisaa
Iščete svoj stil
Gospa Jožica se najbolje počuti v udobnih oblačilih
Jožica Skledar je doma v Bratislavcih pri Polenšaku, stara 59 let, upokojena kuharica, ki pa še vedno veliko kuha. Je mama dveh sinov ter babica vnuka in vnukinje. V našo akcijo jo je prijavila nečakinja, ki je že prav tako sodelovala v njej in bila nadvse zadovoljna.
„Povabilo sem sprejela, ker si želim malo spremembe," je povedala Jožica, ki je aktivna od jutra do večera. Rada tudi peče kruh, balina, prava mojstrica je tudi v ročnih delih, saj kot pravi, skorajda ni stvari, ki je ne bi delala.
V	kozmetičnem salonu Neda so pri gospe Jožici ugotovili, da ima suho in zelo občutljivo kožo. Pri negi so uporabili serum za občutljivo kožo in kremo za ta tip kože, ki so jo vmasirali. Uredili so ji tudi obrvi. Priporočili so ji uporabo kreme za občutljivo kožo in zaščitne kreme. Koristilo ji bo tudi občasno globinsko čiščenje in zadosten dnevni vnos tekočine.
V	Frizerstvu Stanka Jožice Pepelnik, s. p., so Jožičine lase le malo sfazonirali glede na itak že kratko dolžino. Frizerka Sabina Vajda jih je pobarvala v živo rdečo barvo, pričesko pa oblikovala s fenom in krtačo.
Vizažistka Minka Feguš je li-čenje pričela z minimalnim nanosom pudra in ga enakomerno porazdelila po celem obrazu. Oči je obrobila s črtalom in nato nanesla senčila v bež tonu. S črno maska-
Foto: Črtomir Goznik
Jožica prej ...
ro je poudarila trepalnice, z bež črtalom pa rahlo linijo na obrveh. Ustnice je obrobila in poudarila z glosom.
„Gospa Jožica je polna življenjske energije. Ze ob najinem prvem srečanju me je prepričala, da bo treba izbrati oblačila, ki ji bodo omogočala udobje in hitro gibanje. Čeprav je upokojenka, ji ne ostane veliko prostega časa. Aktivno deluje v raznih društvih in še vedno rada opravlja svoj nekdanji poklic. V trgovini Modiana sem zanjo izbrala črne kavbojke iz elastičnega jeansa,
Foto: Črtomir Goznik
Jožica v oblačilih in z dodatki iz Modiane, čevlji so iz Alpine.
■ A	<iL
Foto: Črtomir Goznik
... in pozneje
belo majico in potiskano srajčno bluzo. Vsak od teh izbranih oblačilnih kosov se lahko kombinira z različnimi kosi oblačil, ki jih že imamo v svoji omari, kar pomeni, da iz teh treh kosov lahko naredimo veliko število različnih kombinacij. Za hladnejša jutra bo gospa Jožica potrebovala še kakšno tanjšo jakno, jopico ali plašč. Gotovo ji ne bi bila odveč niti malo večja torbica, v katero bi lahko pospravila vse, kar potrebuje. Tako torbica kot čevlji bi lahko bili v topli kontrastni barvi, vendar trenutno na policah Alpi-
ne, kamor sem šla po čevlje in torbico, ni na razpolago ne barvnih čevljev, ne barvne torbice, ki bi se ujela z današnjim Jožičinim videzom, zato sem izbrala nizke črne čevlje," je povedala stilistka Sanja Veličkovic.
V kozmetičnem studiu Olim-pic si je gospa Jožica izbrala masažo. Tisti, ki si želijo masaže, se lahko preprosto in hitro odločijo med masažo z aparatom in tisto, ki jo izvajajo maserjeve roke. Iz zgodovine je znano, da je človek vedno pomagal človeku, ko se je le-ta znašel v stiski. Prav tako je znan blagor vzajemnega dotika pomoči. Zato se ljudje najpogosteje odločijo za ročno masažo, ki se pojavlja v različnih oblikah. Z masažo vplivamo na organske sisteme: kožo, vezivna tkiva, skeletni in mišični sistem. „Masaža naj bi zmanjševala maščobne kapljice, ki se nahajajo pod kožo, zato je koža po njej videti bolj gladka. Globoka masaža odstranjuje prirastke in preureja brazgotine. Prav tako pomaga pri vzpostavljanju normalnega gibanja prizadetega sklepa, ki se zdravi po poškodbi," pravi kozmetičarka Silva Čuš.
MG
KOLEKTIV SALONA
iiicsKO in zeriSKO FKiHeRgcvo z
Slomškova 22 10 %% popust v aprilu š
20 Štajerski
Doma in po svetu
petek • 29. aprila 2016
s
Sveta reka Ganges je med hindujci čaščena kot boginja.
Foto: Mateja Toplak
Piše: SNTOP • Indijsko srce (25.)
Rojen, da bi bil zažgan
Nikoli si nisem predstavljala, da bom nekoč ob hindujski sveti reki Ganges v daljni Indiji pisala o življenju, novih spoznanjih in opažanjih ... Življenje je izjemno nepredvidljivo. Še pred časom mi je bilo težko pisati besedila, spise, še posebej gimnazijske eseje, danes pa sta majhna spiralna knjižica in nalivno pero moja najboljša prijatelja.
Dobro se odrežeta v veselju in žalosti - takrat morda še bolje. Včasih se komu zdi, da živeti daleč od doma pomeni živeti daleč od problemov. Na žalost še zdaleč ni tako, saj so tako vzponi kot padci velikokrat še intenzivnejši.
Ob pogledu na goreča telesa, vonju mističnega dima in zavijanju potepuških psov me zmrazi po celem telesu. Še eno negibno telo potopijo v Ganges. Verjetno gre za simbolno čiščenje, pomislim (voda iz Gangesa naj bi očistila človekovo dušo). Truplo (ob pogledu na stopala predvidevam, da gre za moškega srednjih let) s preprostih nosil preložijo na vnaprej pripravljeno kurišče. Opazujem z odprtimi usti, tako skorajda ne opazim mladeniča, ki se nam počasi približuje. Vljudno me opozori, da je fotografiranje tukaj prepovedano. Ob pogledu na moj gigantski fotoaparat pa hitro pristavi, da je možno zaprositi za posebno dovoljenje, če bi želela. Brez daljšega premisleka in iz spoštovanja do umrlih (ter njihovih najožjih) porinem fotoaparat globoko v torbo - za nekatere stvari je bolje, da ostanejo le v spominu. Mladenič se še naprej mota okrog nas, ko se končno ponudi za vodnika. Babu, kot ga kličejo domači, ne zahteva plačila - vse, kar počne, počne izključno za svojo karmo, nam prizna. Karma je beseda, ki izhaja iz sanskrta (v prevodu: delo, dejanje) in je povezana z idejo o reinkarnaciji. Posameznikova dejanja naj bi imela vpliv na potek sedanjega življenja, kot tudi na naravo in kakovost prihodnjih.
Varanasi, eno najstarejših naseljenih mest na svetu, velja za hindujsko sveto mesto. Prizorišče najpomembnejših hindujskih festivalov in verskih srečanj
ter pomemben center upepe-ljevanja in posmrtnih ostankov prav nikogar ne pusti ravnodušnega. Ljudje na splošno ne maramo smrti. Ne maramo žalovanja, slovesa, solza, grobov, krst, žar, ikeban in vse temačnosti, ki je s tem povezana. Sprejeti konec življenja pa je pomemben del hindujske filozofije. Njegovo umetno podaljševanje se razume kot poseganje v karmo. Nekateri hindujci verjamejo, da življenje brez kopanja v Gangesu (tretja največja ter najbolj onesnažena reka na svetu) ni popolno, zato imajo številne družine doma posode z vodo iz Gangesa, ki naj bi očistila dušo.
Babu nas vodi med gorečimi telesi, ločenimi po kastah. V mislih mi odzvanjajo njegove besede: »Jok tukaj ni dovoljen. Namen je pokazati spoštovanje, ne žalosti. Duša je nesmrtna, torej nikoli ne umre.« Ravno zaradi nežne ženske duše so med žalnim procesom prisotni le moški, saj bi jok lahko zmotil namen upepelitve.
»Biti upepeljen v Varanasiju ima za hindujce poseben po-
men,« pripoveduje Babu s topim pogledom na goreče telo iz višje kaste. Na podlagi ciklusa življenja, smrti in karme naj bi se tako najlažje doseglo "mo-sko' (podobno konceptu budistične "nirvane"). Varanasi je mesto boga Šive, enega izmed treh vrhovnih bogov. Trupla so tako prižgana s plamenom, vzetim iz 3500 let starega 'večnega' Šivovega ognja. Upepeljena so po navadi v roku štiriindvajset ur po smrti. Ogenj gori do treh ur, zanj pa porabijo okrog tristo kilogramov lesa z dodatkom sandalovine v prahu (zmanjša se vonj po razpadajočem telesu).
Skupina moških v belih žalnih oblačilih stoji ob zamišljenem gospodu, ki strmi nekam v prazno (navada je, da si najbližji sorodnik obrije glavo). A je umrla njegova žena? Otrok? v mislih sočutno premlevam. »Vsi tukaj delamo za karmo«, moje misli zmoti Babu, ko nas popelje do preprostih penzionov, kjer s pomočjo bogatih dobrotnikov revnejši ob čakanju na smrt preživljajo svoje zadnje dni. Za vsak primer in za dobrobit svoje kar-
me darujemo denar za nakup kilograma drv, ki bo prišel prav kateremu izmed njih.
»Obstaja pet tipov ljudi, ki jih ne žgemo,« nadaljuje Babu. »Nosečnice (veljajo za grešne, saj nosijo dve življenji hkrati), žrtve kačjega pika (kača predstavlja boga Šivo, zato naj bi tak človek v naslednjem življenju postal nesmrten - upepelitev je tako brez pomena), majhnih otrok (duša je bila v telesu premalo časa, zato ne potrebuje čiščenja), kožnih bolnikov (nevarnost razširjanja bolezni) in mojstrov meditacije, ki upepelitve ne potrebujejo, saj je proces meditacije podoben procesu 'moske' (razsvetljenja).« Namesto žganja jih z velikim kamnom na hrbtu odvržejo na dno reke ...
»Toliko ljudi se peha za denarjem - denar pa pride in gre. Ko si živ, si lahko prislužiš neomejene količine denarja, a ne trenutkov. Na koncu ničesar ne odnesemo s seboj.« S temi besedami Babu zaključi naše potovanje po mestu, kjer se zlivata življenje in smrt.
MT
OVEN ^ (21. i. - 20.4.)
Dnevi bodo drveli kot silen veter. Toda drobni trenutki bodo ostali in pripovedovali zgodbo o sreči in ljubezni. Nakazano je, da boste imeli v rokah čarobno palčko, in tako bo čas v bistvu zelo prijeten in harmoničen. Največ priložnosti boste dosegli skozi to, da se boste znali poslušati.
BIK
(21.4. - 20.5.)
Čeprav bo v vaši okolici zelo bučno, boste znali poslušati sebe. Od časa do časa se nekoliko osamite, da v tišini napredujete. V ljubezni boste morali počasi reči bobu bob. Ugodno bo dejstvo, da stvari ne boste delali prehitro, ampak jih boste znali narediti v pravem trenutku. Sprostila vas bo narava.
® DVOJČKA
jffi (21.5. - 20.6.)
Zelo so vam bo mudilo, privlačile vas bodo novosti. V vsej naglici ne boste pozabili na neko obljubo, ki ste jo dali prijatelju. Vsekakor bo dovolj priložnosti za smeh in zabavo. Izpolnila se vam bo srčna želja. Melodija ljubezni bo donela tako, da se bosta s srčnim izvoljencem veselo vrtela.
<C> rak
(21.6. - 22.7.)
Na delovnem mestu boste izvedeli veselo novico. Odločno boste šli naprej po svoji poti. Spoznavali boste lepote življenja in napredovali v duhovni modrosti. Preizkušnja vas bo čakala v ljubezni in uspešno jo boste opravili. Zdi se, da si boste morali vzeti več časa zase.
m^ , LEV
^Pt (23.7. - 22.8.)
Toplo sonce se bo sramežljivo skrivalo, toda imeli boste upanje in svojo pot. V tem tednu boste morali biti diplomatski in se pravilno postaviti zase. Pričakovali boste pohvalo in priznanje, a ju ne boste pridobili zlahka. Na delovnem mestu vas čakata učenje in pridobivanje novih znanj.
Ik DEVICA
J§ (23.8. - 22.9.)
Vse se bo razcvetelo in prav tako prijetno bo v vaši duši. Odpravili se boste iskat svojo srečo. Na probleme, ki jih piše življenje, boste pogledali iz drugega zornega kota. V poslovnosti se vam odpira nova ideja. Vaš šef bo navdušen in vam bo dal javno pohvalo. Sledi finančni uspeh.
TEHTNICA
(23.9. - 23.10.)
e se in sprejmite ■<= salomonsko odločitev. V tem tednu boste ugotovili, da imate veliko časa jI in da ga morate aktivno uporabiti. -s Pomembno bo, da najdete harmo- "§ nijo in srečo v ljubezni. Odločili se ;g boste za korak naprej na delovnem mestu. Počasi se vendarle daleč pride!
ŠKORPIJON H
(24.10. - 22.11.)
Dobili boste navdih in sledili svoji muzi. Našli boste odlične iztočnice na delovnem mestu. V vaše življenje bo posijalo sonce sreče. Pomembno bo, da se odzovete O naravi. Harmonija in romantika bosta šli z roko v roki z ljubeznijo. Srečen dan: sreda.
STRELEC R v (23.11. - 21.12.)
Kocke usode se bodo v tem tednu sestavile tako, da boste imeli dovolj priložnosti za uspeh. V službi se bo pričakovala izvirnost, in če ji boste dodali še kanček kre- O ativnosti, boste doživeli harmonijo.
V	ljubezni bo vladala močna želja po svobodi in ohranjanju tistega, kar je vaše.
^ KOZOROG
(22.12. - 20.1.) S
Največjo srečo boste našli doma, v krogu družine. Tam se odločite in naredite prenovo. Navezani boste na svojo preteklost.
V	komunikaciji boste imeli več navdiha in možnosti za novo delo. K
V	duhovnem smislu boste morali negovati notranjega otroka. Srečni boste v l
O
^k VODNAR (21.1. -18.2.)
V tem tednu se boste odločili za prenovo. Odločno boste stopili novostim in spremembam naproti. Zelo ponosni boste na svoja dejanja na delovnem mestu. Uspehi se bodo lesketali v skupinskem P delu. Sledila bo prijetna romanca, našli boste notranji mir. Izpolnite se v pisanju!
rn&l ribi a
(19.2. - 20.3.) J
--I	o
Zelo boste blesteli v de- %
narnih zadevah. Poslovni uspehi se
bodo vrstili in našli boste tisto, kar a>
iščete. Močan pečat vam bo dala -g
varnost in zanesljivost. Našli boste &
vez med duhovnim in materialnim 2
o
svetom. Več boste na poti in med ~ ljudmi. Trenutki sreče bodo nekaj §
»Vsi tukaj delamo za karmo.«
Foto: Mateja Toplak
Naročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!

NAROCILNICA ZA
Ime in priimek:
Naslov:_
Pošta:_
v
Štajerski
Davčna številka: Telefon: _
Datum naročila: Podpis:_
RADIO TEDNIK Ptuj do Osojnikova c. 3 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prtekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
petek • 29. aprila 2016
Šport, poslovna in druga sporočila
Štajerski	21
Kikboks • Državno prvenstvo, 2. turnir
Ptujčanom devet prvih mest v point fightingu, Pungaršek državni viceprvak v K1
V soboto, 23. aprila, je v Trebnjem v organizaciji domačega kluba in Kickboxing zveze Slovenije potekal 2. turnir državnega prvenstva v kikbo-ksu. Tokrat je tekmovanje potekalo v disciplinah point fighting in kick light. V disciplinah full kontakt, low kick in K1 pa je potekalo zaključno tekmovanje ter razglasitev državnih prvakov. V športni dvorani v Trebnjem se je zbralo 266 tekmovalcev iz 24 slovenskih klubov, med njimi tudi 20 tekmovalcev Kluba borilnih veščin Ptuj.
Ptujčani (polovica jih je nastopilo v dveh kategorijah) so osvojili 9 prvih, 8 drugih in 4 tretja mesta.
1. mesto so osvojili: Doris Šulek (deklice do 10 let do 135 cm), Staša Štern (ml. ka-detinje do 37 kg), Tilen Repina (ml. kadeti do 42 kg), Lara Vuzem Vajda (st. kadetinje do 50 kg), Niko Ritlop (st. kadeti do 69 kg), Patrik Šulek (st.
kadeti nad 69 kg), Nina Duh (mladinke do 55 kg in do 60 kg) in Luka Vindiš (člani nad 94 kg);
2.	mesto so osvojili: Lara Vuzem Vajda (st. kadetinje do 55 kg), Nino Bratušek
(ml. kadeti nad 47 kg), Niko Ritlop (st. kadeti nad 69 kg), Dejan Duh (st. kadeti do 63 kg), Gašper Mlakar Valentin (mladinci do 74 kg in člani do 79 kg) in Vito Čurin (člani do 84 kg in do 89 kg);
3.	mesto so osvojili: Tilen Repina (ml. kadeti do 47 kg), Anej Pivec (ml. kadeti nad 47 kg), Ina Skaza (st. kadetinje do 50 kg) in Anita Kokot (ml. kadetinje nad 47 kg).
V disciplini K1 je iz ptujskega kluba nastopal Timi Pun-garšek in osvojil 2. mesto ter prejel medaljo za osvojitev naslova viceprvaka Slovenije.
Vladimir Sitar, predsednik Kickboxing zveze Slovenije in glavni trener KBV Ptuj: »Tekmovanje je glede na zmožnosti
domačega kluba - ta je prvič organiziral DP - potekalo dobro. Kvaliteta borb je bila na visokem nivoju, kar nekaj je bilo zelo zanimivih. Ptujčani smo seveda zelo zadovoljni z rezultati naših tekmovalcev in imamo pred zadnjim finalnim turnirjem, ki bo junija v Novi Gorici, odlične položaje na rang listi.«
Na tekmovanju so sodili tudi ptujski sodniki Edvard Šte-gar, Milan Breg, Aleš Skle-dar, Aleš Najdek, Mateja Erlač, Matej Šibila in Franc Vrbančič. Ekipo so tokrat uspešno vodili Luka Vindiš, Gašper Valentin Mlakar in Timi Sitar.
Naslednji konec tedna ekipa KBV Ptuj odpotuje na turnir v Amsterdam na Nizozemsko. Člani A in B reprezentance Slovenije pa se pripravljajo na nastop na drugo tekmo za svetovni pokal, ki bo v sredini maja v Budimpešti.
Franc Slodnjak
Na podlagi 34. in 35. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS - stari, št. 12/91, Uradni list RS/I, št. 17/91 -ZUDE, Uradni list RS, št. 55/92 - ZVDK, 13/93, 66/93, 66/93, 45/94 - odl. US, 8/96, 31/00 - ZP-L, 36/00 - ZPDZC in 127/06 - ZJZP) ter19. in 20. člena Odloka o ustanovitvi Javnega zavoda za turizem Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 3/16) Svet zavoda razpisuje prosto delovno mesto
direktorja Javnega zavoda za turizem Ptuj
Kandidati morajo poleg splošnih zakonskih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje:
•	visokošolsko univerzitetno izobraževanje (prejšnje) / visokošolska univerzitetna izobrazba (prejšnja) ali magistrsko izobraževanje (druga bolonjska stopnja) / magistrska izobrazba (druga bolonjska stopnja),
•	najmanj 5 let delovnih izkušenj, od tega vsaj eno leto na vodilnih delovnih mestih,
•	da strokovno poznajo področje dela zavoda, o čemer svet zavoda presoja na podlagi predloženega programa dela,
•	sposobnost za organiziranje in vodenje dela v kolektivu,
•	znanje vsaj dveh svetovnih jezikov na nivoju B1 evropskega jezikovnega okvira,
•	da predložijo program dela zavoda za mandatno obdobje.
Direktor bo imenovan za mandatno obdobje pet let. Merila za izbiro, standardi strokovne usposobljenosti in metode preverjanja usposobljenosti so določeni s Pravilnikom o merilih za izbiro direktorjev javnih zavodov v Mestni občini Ptuj. Direktorja po predhodnem soglasju ustanoviteljice Mestne občine Ptuj imenuje Svet zavoda. Kandidat mora predložiti k prijavi:
•	program dela ter razvoja zavoda za svoje mandatno obdobje,
•	življenjepis,
•	dokazila o izpolnjevanju pogojev.
Rok za oddajo prijave je osem (8) dni od objave razpisa. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev kandidati pošljejo v zaprti ovojnici z označbo: »Ne odpiraj - Javni razpis za direktorja Zavoda za turizem Ptuj" na naslov: Javni zavod za turizem Ptuj, Svet zavoda, Murkova ulica 7, 2250 Ptuj.
Nepopolne in nepravočasne prijave kandidatov ne bodo uvrščene v izbirni postopek. Kandidati bodo o izbiri Sveta zavoda obveščeni v 30 dneh od objave razpisa.
Andrej Klasinc, l. r., predsednik Sveta zavoda Javnega zavoda za turizem Ptuj
Šfoj&aka, budtfton,
STAJERSKA BUDILKA,
od ponedeljka do petka, od 5.00 do 9.00 ure. www.radio-pluj.si
Ptujska ekipa v Trebnjem
Prireditvenik
Petek, 29. aprila
10:00 Ormož, MCO: počitniška delavnica, izdelovanje beležk 16:00 Jurovski Dol, kulturni dom: Jurjevi dnevi 2j16 - izbor Jurjevega vina, Društvo vinogradnikov
16:30 Laporje: postavitev pravomajskega drevesa, TD Laporje
Sobota, 30. aprila
09:00 Jurovski Dol, športno igrišče pri OŠ: Jurjevi dnevi, tradicionalno športno srečanje
med zaselki, ŠD Sv. Jurij 11:00 Senešci, TK Sonje Ozmec, na Šebekovi domačiji: gremo na Lunovec, prvomajski
pohod s postankom v vinskih kleteh in z zabavo na Šebekovi domačiji 12:00 Ptuj, Panorama: prvomajske prireditve, športne igre Kluba ptujskih študentov, do 17:00
17:00 Jurovski Dol, pri gasilskem domu: Jurjevi dnevi 2016, postavitev majskega drevesa 17:00 Ptuj, Panorama: postavljanje mlaja, ob 22.00 prižig prvomajskega kresa in kreso-vanje
17:00 Slovenja vas: postavitev mlaja, ob 20.00 kresovanje 19:30 Cven, zadružni dom: II. večer slovenskih podoknic in napitnic, KD Cven 20:00 Ptuj, parkirišče po gradom: osrednja proslava ob 1. maju, prazniku dela, pihalni orkester Ptuj, zabava z glasbeno skupino Poskočni muzikantiin DJ-em
Nedelja, 1. maja
06:00 Ptuj: prvomajska budnica s pihalnim orkestrom Ptuj po četrtnih skupnostih 07:00 Ptuj, parkirišče pod gradom: pohod po obronkih Slovenskih goric, PD Ptuj 09:00 Lenart, Trg osvoboditve: prvomajski pohod iz Lenarta v Zavrh, pri Maistrovem
stolpu domače dobrote in glasba 09:00 Sobetinci, lovski dom: prvomajsko streljanje na glinaste golobe 09:00 Vurberk, grad: 12. prvomajski pohod na Grmado, start in cilj na gradu Vurberk,
topla malica, TD Vurberk 10:00 Jeruzalem, dvorec: 1. maj na Jeruzalemu 10:00 Svetinje: 1. maj na Svetinjah z ansamblom Prlekija, TKD Ivanjkovci 10:00 Trnovci: tradicionalni prvomajski pohod na Gomilo, PGD Trnovci 10:15 Ptuj: spust čolnov po stari strugi reke Drave do doma krajanov na Vičavi; 10.30 start kolesarjenje; 10.45 start teka; 10.00-16.00 glasba s skupino Smile in DJ-em
O ODKUP, PRODAJA O MENJAVE VOZIL O UGODNA FINANCIRANJA
(DO 7 LET BREZ POLOGA) O UGODNA ZAVAROVANJA
UM MM	LETNIK	CENAe	OPR.	
AUDI A4 MULT1TR0NIK 2,0 TDI	2013	17.990	1.LAST., ODLIČEN	VEČ BARV
AUDI Q3 2,0 TDI	2012	21.490	I.LAST., ODLIČEN	BELA
BMW 320 D TOURING X - DRIVE	2012	14.990	I.LAST., ODLIČEN	SIVA
BMW 520DT0URING	2012	20.990	I.LAST., USNJE	VEČ BARV
CITROEN C4 GRAND PICASS01,6 HDI	2007	4.990	I.LAST., ODLIČEN	KOV. SV. MODRA
CITROEN 051.6 HDI NÄVI - PANORAMA	2011	8.990	1.LAST., KOT NOV	ČRNA
CITROEN C5 2,0116V	2009	6.490	I.LAST., ODLIČEN	SREBRNA
FORD S-MAXTDCI	2007	6.290	LEPO OHRANJEN	SIVA
HYUNDAAI SANTA FE 2,2 CRDI4X4	2006	6.990	ODLIČEN, 4X4	SV. MODRA
KlA SORENTO 2.5i CRDi 4x4	2002	3.990	ODLIČEN, 4X4	MODRA
MAZDA 6	2007	4.990	I.LAST., ODLIČEN	KOV. SV. MODRA
MERCEDES- BENZE270 CDIXENON NÄVI	2005	7.990	I.LAST., ODLIČEN	SREBRNA
OPEL INSIGNIA 2.0 CDT1C0SM0	2013	12.990	I.LAST., ODLIČEN	VEČ BARV
PEUGEOT 50081,6 E- HDI	2012	9.990	I.LAST., ODLIČEN	SV. MODRA
VW GOLF PLUS 1,6 TDI	2011	8.990	1.LAST.	ZLATA
VW PASSAT 1,9 TDI	2006	5.990	I.LAST., ODLIČEN	VEČ BARV
Vso zalogo vozil najdete na: www.topavtomobili.si
GOTOVINSKI ODKUP VOZIL - IZPLAČILO TAKOJ
Bojan Arnuš, s. p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
NOVO! NOVO! KREDIT NA PRODAJNEM MESTU DO 4.000 EUR BREZ KASKA. UGODNI LEASINGI DO 7 LET.
PRODAJA VOZIL
I Znamka Letnik		Cen£)	Oprema	Barva
renault scenic 1.5 dci sky	2007	4.750,00«	avt. klima	k0v.zuta
skoda fabia 1.4 mpi classic	2002	1.990,00«	klima	modra
volkswagen polo 1.4comfortline	2007	4.950,00«	prvi ust.	kov. srebrna
peugeot 2071.616v ccsport	2007	6.200,00«	51.712 prev.	kov. Črna
opel astra 2.0 dti karavan	2000	1.660,00«	klima	bela
bmw 320 d limuzina	2007	7.890,00«	serv. knjiga	kov. srebrna
renault cli01.216vdynamique	2003	2.300,00«	serv. knjiga	kov. olivna
bmw 320 d karavan	2007	8.200,00«	avt. deli. klima	kov. Črna
citroen c4 picasso 2.0 hdi exclu. avt.	2008	4.450,00«	avt. deli. klima	kov. siva
peugeot3081.616v premium	2008	5.990,00«	serv. knjiga	kov. siva
peugeot307 2.0 hdi sw pack	2002	2.300,00«	avt. klima	kov. Črna
renault kango01.5 dci express	2010	4.550,00«	prvi ust.	bela
renault kangoo 1.5 dci express	2010	4.350,00«	prvi ust.	bela
renault scenic 1.5 dci dynamique	2011	7.990,00«	serv. knjiga	kov. črna
kla ri01.3 hatchback comfort	2004	1.630,00«	prvi ust.	kov.opeCna
renault cli01.216v expression	2005	3.190,00«	serv. knjiga	kov. siva
peugeot 407 2.0 hdi sw st confort	2006	4.800,00«	prvi ust.	kov. Črna
suzuki swift13gs	2005	3.990,00«	prvi ust.	k0v.t. zelena
peugeot 2071.41 trendy	2010	5.890,00«	55.670 prev.	kov. siva
volkswagen golf 1.9tdi comfortline	2005	5.200,00«	serv. knjiga	kov. črna
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.				
w tgj
PISANA ■ ZABAVNA • AKTUALNA
Foto: Franc Slodnjak
, pon.
PETEK 29. april 8:00 Glasbena osmi« (tuja), pon. 8:30 Pomurski tednik, pon. 9:15 Utrip Omioa, pon, 10:30 ŠKL, šport mladih, 30. oddaja, pon. 10:55 Dnevnik TV Maribor, pon 11:45 Izobraževanje motoristov, pon. 12:00 Ptujska kronika, pon. 12:20 Kuhin|ica,pon 12:45 Regi Gorisnica, f 13:00 Videostrani 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 18:20 Napoved Salon Sauvignon 18:40 Športfno): Sašo Pucko, pon. 19:10 PNK: dr. Aleksander Lorenčič, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:20 Glasbena osmica [slo.), pon. 2050 Sekverica, pon, 21:10 Pogled nazaj, pon. 21:25 Obzornik TV Dravograd, pon, 22:05 Ptujska kronika, pon. 22:25 Videostrani SOBOTA 30. april 8:00 Glasbena osmica tslo,), pon. 9:00 Utrrp Ormoža 10:00 Kuhinjica, pon.
10:25 ŠKL. Šport mladih, 30. oddaja, pon.
10:50 Obzornik TV Dravograd
11:30 Športfno): Sašo Pucko. pon.
12:00 Pregled tedna
12:25 Mura Raba, 4. oddaja
12:45 Napoved Salon Sauvignon, pon.
13:05 PNK: dr, Aleksander Lorenčič, pon.
13:45 Sekvenca, pon,
14:05 Videostrani
17:35 Kuhinjica
19:00 Pregled tedna, pon.
18:25 Sekvenca
18:45 Napoved Salon Sauvignon, pon. 19:05 Glasbena osmica (tuja), pon. 19:45 kobraesvanje motoristov, pon, 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:20 Lolita, pon. 21:20 Glasba za vse 22:00 Pregled tedna, pon. 22:25 Videostrani
NEDELJA 1. maj 7:30 Glasbena osmica (tuja), pon. 8:00 ŠKL - šport mladih, 30. oddaja, pon. 8:25 Šola, da se ti zrola, pon. 9:20 PNK: dr. Aleksander Lorenčič, pon. 10:00 Kuhinjica, pon. 10:25 Glasba za vse, pon, 10:55 Napoved Salon Sauvignon, pon. 11:15 Sport(no): Sa5o Pučko, pon. 12:00 Pregled tedna, pon, 12:20 Gostilna »PrFrancet« 13:20 Videostrani 16:05 Regi Gorišnica 17:10 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:20 Pogled nazaj 18:35 Glasbena osmica (slo.), pon. 19:05 Napoved Salon Sauvignon, pon. 19:25 Sekvenca, pon. 20:00 Pregled tedna, pon. 20:20 Koncert HD Soroptimist, pon. 22:05 Ptujska kronika, pon, 22:25 Videostrani PONEDELJEK 2. maj 8:00 Glasbena osmica (slo.), pon. 8:30 Pregled tedna, pon. 8:50 Pomurski tednik, pon. ?;35 Jola, da se ti zrola, pon, 10:30 Kuhinjica, pon. 11;20 Napoved Salon Sauvignon, pon. 11:40 Izobraževanje motoristov, pon. 12:00 Ptujska kronika 12:20 Obzornik TV Dravograd, pon. 13:00 Sekvenca, pon. 13:25 Videostrani 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika, pon, 18:20 Napoved Salon Sauvignon, pon. 18:40 PNK; dr, Aleksander Lorenčič, pon, 19:20 Sport(no); Sašo Pučko, pon. 19:50 Glasbeni predali 20:00 Pregled tedna, pon, 20:2S Glasbena osmica (tuja], pon, 20:55 Sreda v sredo; Ludvik Toplak, pon, 21 :AS Izobraževanje motoristov, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:25 Videostrani
Ptujska televizija PETTY T: 02 590 880 28, infofflpetv.tv. www.petv.tv
22 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
petek • 29. aprila 2016
Zidarstvo-Fasaderstvo, strojni ometi in izolacija zidov
DENIS CASARS.
Filovci 110, 9222 Bogojina
tel ./fax: 02 547 10 14, M: 041 956 370, E-mail: casar.denis@gmail.com
PETKOl	/VI	ECER 1
Bodite nocoj		
V družbi oddaje		^ À
Z gtasbo do srca	Z	■ - do 1
na radiu Ptuj		1
z Marjanom		www.radio-tednik.si H
0d:00 Gciritnica - Iz naših krajev 09:00 Jurovski Dol
Koncert zborov In folklornih 10:30 Utrip a Ormoža 11:30 Polka in Majolka 12:30 Ujemi sanje 14:00 Video slrani 10:00 10. praznik Obfine Sv. Jurij 20:00 GoriSmca 21:00 Utrip iz Ormoža 22:00 Glasbena oddaja
PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na spletnih straneh
www.5iptv.5i 08:00 ŠKl
08:30 Ptujska kronika _
09:00 Kronika iz občine Hajdifia 11:0O Koncert društev iz Vidma 13:00 Dan OS Dornava 15:00 Gorišnica -12 naiih krajev 17:00 20 lel Okteta Oestmik 18:30 10. praznik Občine Sv. Jurij 20:00 Slarse-Polka in Majolka 21:00 Glasbena oddaja
Uredništvo: www.siptv.Si 02 754 00 30; info@siptv.si Marketing: 02 749 34 27;
031 627 340
skupin
SIP
Terme Ptuj
SAVÄ HOTELS & RESORTS
® 041 780 657

rok<lo 12. let
08:00 Dan OŠ Markova 10:00 10. praznik Občine Sv. Jurij 11 30 Ptujska kronika, ŠKL 18:00 Oddaja iz občine Majiperk 19:30 Ptujska kronika 20:00 Kronika iz občine Markova 21:20 Ujemi sanje 22:30 Polka in Majolka 23:30 Video strani
program V 2lVO tudi preko spleta: www.siptv.si
08:00 Revija plesnih skupin na Pluju 10:00 ŠKL
10:30 Ptujska kronika 11:00 Polka in majolka 12:00 Ujemi sanje. Video strani 1S:00 Koncert društev iz Vidma 20:00 Kronika iz občine Markova 21:30 Dan OŠ Markovci 23:00 Video strani
PVC okna, vrata, senčila
ROLETE, SENČILA
ABA
PVC OKNA, VRATA
PTUJ
GSM: 041 716 251
www.oknavrata.com
RADIOPTUJ
89,8-98,2-10473
SMS rojstni dnevi na Radiu Ptuj
na telefonski številki 4246!
Vašega slavljenca lahko sporočite tako, da vtipkate ključno besedo RD presledek in navedete kdo praznuje, nato pa SMS sporočilo pošljete na 4246.
RADIOPTUJ
89,8'98,e"l0473
Cena povratnega SMS sporočila je 99 centov z vključenim DDV-jem.
www.radio-ptuj.si
SMS glasbene želje na Radiu Ptuj
na telefonski številki 4246!
Vašo glasbeno željo sporočite tako, da vtipkate ključno besedo PTUJ presledek in navedete pesem, ki jo želite slišati, nato pa SMS sporočilo pošljete na 4246.
RADIOPTUJ
89,8'98,e"l0473
Cena povratnega SMS sporočila je 99 centov z vključenim DDV-jem.
www.radio-ptuj.si
SMS nagradne igre na Radiu Ptuj
na telefonski številki 4246!
V SMS nagradnih igrah sodelujete tako, da vtipkate ključno besedo NAGRADA presledek, navedete odgovor na nagradno vprašanje In osebne podatke ter SMS sporočilo pošljete na 4246.
RADIOPTUJ
89,8'98,e"l04;3
Cena povratnega SMS sporočila je 99 centov z vključenim DDV-jem.
www.radio-ptuj.si
STAJERSKI TEDNIK dostopen tudi na internetu.
Registrirajte se na wwmfe>dmko®B
AKCOJSKA PONUDBA V MESNOCAH J®lETA FONGUŠTA
I
■iT-f"- r*'V** *>'_	^
Radio Ptuj, Štajerski tednik in potovalna agencija Turistagent ponovno vabimo na izlet od Poreča do Rovinja s skupino Katrca.
Z ladjico bomo raziskali najlepši del istrskega polotoka. Valovi sinjega morja nas bodo popeljali mimo številnih otoških nizov do najlepših istrskih mest ter znamenitega Limskega kanala.
Na izletu nas bodo razvajali tudi kapitan, ki nam bo pripravil okusno ribje kosilo, odlična glasba skupine Katrca ter dobra volja naših animatorjev in ustvarjalcev Radia Ptuj in Štajerskega tednika. Pridružite se nam 14. 5. 2016 na nepozabni avanturi.
Prijavite se lahko v poslovalnicah Turistagent Ptuj na Miklošičevi 2, tel.: 02 748 18 80 ali Turistagent Maribor na Mlinski ulici 28, tel.: 02 23 50 206.
r čEVAPčlčl 40% CENEJE SEDAJ
^ NT UNIRAN SV. VRAT SK
0D0JEK (V KOSU A! I RAZ EKAN)
SAMO 3,97 €/KG
Z VAMI ŽE 00 LETA 1988!
NOVO! EKOGOVEJE MESO (samo po naročilu)
KUPUJTE DOBRO IN POCENI, KUPUJTE V MESNICAH FINGUŠT. Tel.: 02/80-39-150
porovflLnflnGErcun
AKCIJSKA CENA ZA BRALCE ŠTAJERSKEGA TEDNIKA IN POSLUŠALCE RADIA PnUl LE 59,00 tUR
Prodamo ali damo v najem
Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj
Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., 02/ 749 34 10
Poraba energije za ogrevanje: \^101,00 kWh/m2 na letoJ
www.tednik.s
tednik@tednik.s
petek • 15. aprila 2016
Oglasi in objave
Štajerski	23
SVET ZAVODA OŠ LJUDSKI VRT ŽUPANČIČEVA 10 2250 PTUJ
razpisuje delovno mesto
RAVNATELJA/RAVNATELJICE
Kandidat/-ka mora za imenovanje na funkcijo ravnatelja/-ice izpolnjevati pogoje, skladno z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja - ZOFVI (Uradni list RS, št. 16/07 - uradno prečiščeno besedilo 36/08, 58/09, 64/09, 65/09, 20/11, 40/12-ZUJF in 57/12-ZPCP-2D, 2/15 Odl.US:U-I-269/12-24 in 47/15). Kandidat/-ka mora imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda. Izbrani/-a kandidat/-ka bo imenovan/-a za dobo 5 let. Predviden začetek dela bo 1. 1. 2017. Za čas mandata bo z njim sklenjena pogodba o zaposlitvi na delovnem mestu ravnatelja.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev:
•	overjene kopije dokazil o izobrazbi, pridobljenem nazivu in opravljenem strokovnem izpitu,
•	dokazilo o opravljenem ravnateljskem izpitu,
•	potrdilo o nekaznovanosti in potrdilo sodišča, da kandidat ni v kazenskem postopku,
•	program vodenja zavoda za mandatno obdobje,
•	kratek življenjepis z opisom dosedanjih delovnih izkušenj, pošljite najkasneje v osmih dneh po objavi razpisa na naslov:
Svet zavoda OŠ Ljudski vrt, Župančičeva 10, 2250 Ptuj, z oznako: "Prijava za razpisano mesto ravnatelja/ravnateljice". Kandidati/-ke bodo pisno obvestilo o imenovanju prejeli v zakonitem roku.
Na podlagi 60. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 ZVO-1B, 108/09 ZPNačrt-1A, 80/10 ZUPUDPP 43/11 ZKZ-C, 57/12 ZPNačrt-1B, 57/12 ZUPUDPP-A, 109/12 ZPNa-črt-1 C, 35/13 sklep US) in 23. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 9/07) Mestna občina Ptuj objavlja
JAVNO NAZNANILO
o javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje urejanja prostora RO 15 Ptuj - Nova vas
1.
Javno se razgrne dopolnjeni osnutek občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje urejanja prostora RO 15 Ptuj - Nova vas (v nadaljnjem besedilu: podrobni načrt), ki ga je izdelala družba UMARH, d. o. o., št. projekta 1/16, v aprilu 2016.
2.
Podrobni prostorski načrt določa merila in pogoje za posege v prostor, med njimi zlasti za gradnjo novih objektov, merila in pogoje za urejanje okolja, javne gospodarske infrastrukture in za varstvo okolja.
3.
Javna razgrnitev dopolnjenega osnutka podrobnega načrta bo v času od srede, 9. 5. 2016, do vključno ponedeljka, 9. 6. 2016, v
prostorih Mestne občine Ptuj, Mestni trg 1, Ptuj (sprejemna pisarna).
4.
V	času javne razgrnitve bo javna obravnava dopolnjenega osnutka podrobnega načrta izvedena v sredo, 26. 5. 2016, ob 16. uri na sedežu Mestne občine Ptuj, Mestni trg 1 (velika sejna soba).
5.
V	času javne razgrnitve lahko vsi zainteresirani podajo pisne pripombe in predloge k razgrnjenemu gradivu na naslov Skupna občinska uprava občin v Spodnjem Podravju, Mestni trg 1, 2250 Ptuj, ali pa jih na razgrnitvenem mestu vpišejo v knjigo pripomb. Rok za dajanje pripomb poteče s potekom javne razgrnitve.
6.
Javno naznanilo so objavi v časopisu Štajerski tednik Ptuj in na spletni strani Mestne občine Ptuj (www.ptuj.si). Številka: 3505-9/2015 Datum: 26. 4. 2016
Miran SENČAR, župan Mestne občine Ptuj
amnosek
Boštjan ZEMLJAKs.p.
Pobrežje 54/c, 2284 Videm pri Ptuju
tel.: 02 764 8991 GSM: 031 584 965
PE DELAVNICA- LANCOVA VAS 2 b
r
Mali oglasi
spomeniki police stopnice
_
Mestni kino Ptuj
Četrtek, 28. aprila: 19:00 Prehod Petek, 29. aprila, in nedelja, 1. maja: 17:00 Zootropolis; 19:00 Gospod
sodnik; 21:00 Prehod Sobota, 30. aprila: 17: Zootropolis; 19:00 Prehod; 21:00 Gospod sodnik.
Napovednik dogodkov
lahko najdete tudi na Facebook strani Štajerskega tednika
facebook.com/StajerskiTednik
Program TV Ptuj
Sobota ob 21:00 - nedelja ob 10:00: Alpski večer na Bledu, 2. del; nastopajo: Alpski kvintet, ansambli Braneta Klavžarja, Francija Zemeta, Nagelj, Slapovi, Zasavci, Bobri, Čuki, Vandrovci, Petra Finka, Alfi in njegovi muzikanti. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj - Videoprodukcija Tinček Ivanuša.
STORITVE
PVC-OKNA in vrata, fasade ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933.
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170.
UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si.
OKNA, ROLETE, ŽALUZIJE, KO-MARNIKI, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@ gmail.com.
IZDELAVA energetskih izkaznic za vse vrste objektov in stanovanja. Energetska izkaznica in tehnično svetovanje, Janko Bohak, s. p., Sovretova pot 41, Ptuj. Tel. 041 760 884, več na www.enekas.si
UGODNO, jeklena strešna, stenska kritina od 5,5 € + DDV/m2. E-pošta: info@lindap.si, www.lin-dap.si. Tel. 041 444 397.
AKCIJA kovinskih in inox ograj, nadstreškov za avtomobile in terase po vaših željah. BS montaža, Silvo Munda, s. p., Runeč 28, Runeč. GSM 040 533 725.
roletarstvo ARNUS
PVC okna, vrata in senčila Mariborska c. 27b, Ptuj
02 788 5417 041 390 576
www.roletarstvo-arnus.si
KMETIJSTVO
ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, drva za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713.
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Ti-baot, Babinci 49, Ljutomer, tel. (02) 582 14 01.
PRODAM kosilnico Gorenje Muta, obnovljeno, ima okrogli priklop, koso širine 127, cena 800 €. Telefon 051 376 732.
KUPIMO traktor, traktorsko prikolico in priključke. Telefon 041 358 960.
PRODAM mešalnico z mlinom za žito, traktorski šrotar, puhalnik za žito in transportni polž. Telefon 041 368 437.
KMETIJO z MID številko najamem. Telefon 040 300 555.
KUPIM traktor Ferguson, Zetor, Deutz, Univerzale, Štore, Ursus, Tomo Vinko-vič in kosilnico. Telefon 041 235 349.
PURANE IN PURICE, 8-tedenske, težke 3,5 do 4 kg, po akcijski ceni 13 EUR za žival, prodajamo, Rešek, Starše 23, tel. 040-531-246 ali 02/688-13-81.
BELE KOKOŠI IN PETELINE, težke 4 kg, in nesnice, 20-tedenske, tik pred ne-snostjo, prodajamo. Rešek, Starše 23, tel. 040-531-246 ali 02/688-13-81.
PRODAM črno-belega bikca za nadaljnjo rejo. Tel. 031 658 661.
www.tednik.si
NESNICE v začetku nesnosti, rjave, sive, črne, cepljene, prodajamo vsak dan od 8. do 17. ure. Perutninarstvo Jožica Soršak, s. p., Podlože 1, Ptujska Gora.
PRODAM več krav simentalk A-kontro-le, različne brejosti. Tel. 781 2201 ali 040 166 115.
NEPREMIČNINE
V	BLIŽINI PTUJA vam na parceli 520 m2 zgradimo hišo po vaših željah. 041-646-662; Aleksander Lončarič, s. p., Skorba 36/a, Hajdina.
ODDAM 1,5-sobno opremljeno stanovanje na Ptuju (internet, centralna kurjava). 041-428-673.
PRODAM 28 arov površin, primernih za vinograd ali vikend, v KO Videm pri Ptuju in 7,56 ara njive v KO Hajdina; 051-816-059.
PRODAM starejšo hišo na Ptuju, notranjost obnovljena, lepa lokacija. Ugodno (energetska izkaznica 2015234-235-23829). Telefon 070 270 130.
V	NAJEM DAMO garažo v Kidričevem v velikosti 4 x 5 metrov. Telefon 051 672 182.
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice, gašperje in drobnarije. Plačam takoj. Telefon: 041 897-675
RAČUNOVODSKI SERVIS LIDIJA ČRE-ŠNIK, s. p., Bukovci 164. Kakovostne in ažurne storitve po ugodni ceni. Tel. 040 276 387.
UGODNO PRODAM prikolico samo-nakladalko SIP 17. 031-656-718
PRODAM 3 teličke, črno-bele, primerne za prirejo mleka, z A-kontrolo. 051-220-012.
KOLJE, akacijevo, močnejše izvedbe, in obračalnik SIP 220, kot nov, PRODAM. 051-316-591.
SEDEŽNO GARNITURO z ležiščem, dolžina 200 x 280 cm, rjave barve, malo rabljena, prodam. 041 863 203.
PRODAMO spalnico z jogijem in regal za dnevno sobo. Tel. 031 478 777.
VDOVEC, zdomec, išče preprosto žensko dobrega srca, vesele narave, nekadilko iz Štajerske, staro od 60 do 70 let. Zaželeno je, da prideš k meni v Nemčijo. Prosim pismo s sliko in samo resne interesentke. Ivan Krajnc, Nol-deweg 24, D-40724 Hilden.
www.tednik.si
■Stajerskitednik - Stajerskitednik
Štajerski
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
Vse odhaja kakor tiha reka, le spomini
zvesto spremljajo človeka.
SPOMIN
Terezija Horvat
IZ BUKOVCEV 2015 - 2016
Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu.
Tvoji domači
Kdor živi v spominu drugih, ni mrtev, je samo oddaljen. Mrtev je tisti, ki ga pozabijo.
SPOMIN
26. aprila minevajo štiri leta, odkar nas je zapustil
Ivan Botolen
Z ZAGREBŠKE CESTE 108, PTUJ
Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu.
Tvoja najdražja Irena
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je.
SPOMIN
Danes mineva leto dni, odkar nas je zapustil naš dragi ata
Ludvik Habjanič
11 let, odkar nas je zapustila draga mama
Frančiška Habjanič
IZ LANCOVE VASI 28a
Hvala vsem, ki se ju z lepo mislijo spomnite.
Vajini najdražji
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
ZA PETKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tal. številki 02 749 3410, faks 02 749 34 35 ali na elektronski naslov ¡ustina.lah@radio-tednik.si, za vefje objave predhodno pokličite. Štajerski
Središče ob Dravi • Ormoški policisti imeli v letu 2015 polne roke dela
Preko zelene meje lani skoraj 5.000 migrantov
Občina Središče ob Dravi je v preteklem letu bila precej na udaru zaradi migrantske krize. Ormoški policisti so tako imeli veliko več dela z nadzorom državne meje. Nekaj več so ga imeli tudi na račun več prometnih nesreč.
Kot je pokazalo poročilo Policijske postaje Ormož, so policisti na območju občine Središče ob Dravi na področju državne meje in tujcev do septembra 2015 beležili enak trend ilegalnih prehodov državne meje kot v preteklih letih. V zadnji četrtini leta pa se je stanje dobesedno obrnilo na glavo, središka občina je namreč postala del balkansko migrantske poti.
»V zadnji četrtini leta 2015 je na območju Središče ob Dravi državno mejo prestopilo zelo veliko število migrantov. Tako je z vlaki mejo prestopilo 3.921 migrantov, peš pa 970, torej skupaj 4.891. Skupaj smo v oktobru in novembru 2015 samo v sprejemnem centru Središče ob Dravi obravnavali 2.864 migrantov,« navajajo v poročilu ter še pišejo: »Z večjo prisotnostjo in vidnostjo policistov ob državni meji ter z drugimi aktivnostmi smo poskušali preusmeriti tok ilegalnih migracij.«
Komandir PP Ormož Edvard Cvetko je pri tem še poudaril, da se je v primeru migrantske krize pokazalo, kako pomembna je prisotnost policistov ob zeleni meji s Hrvaško. Ob tem se je dotaknil tudi vprašanja, kdaj bo država vendarle odstranila žič-nato ograjo, ki se na območju središke občine razprostira v dolžini okrog 12,8 km: »Ta trenutek odgovora nimamo. Bomo videli, kako se bo država odločila, vse pa je odvisno od dogajanja na grško-makedonski meji, kjer je stanje, milo rečeno, hudo.«
Povzročitelj nesreče napihal 1,59
Nekoliko zaskrbljujoč je podatek, da se je preteklem letu
NAPRAVA ZA GLEDANJE SKOZI ZID ■ OKNO
/V/l I' ORS .,„„
Hardek 34g, 2270 ORMOŽ www.naitors.si
Tel.: 02 741 13 80; mobi: 031 793 204;
■BREZPLAČNO SVETOVANJE -BREZPLAČNE IZMERE ■BREZPLAČNA PONUDBA ■STROKOVNA VGRADNJA ■TEHNIČNO DOVRŠENI IZDELA
ZELO UGO,
»V zadnji četrtini leta 2015 je na območju Središče ob Dravi državno mejo prestopilo zelo veliko število migrantov. Tako je z vlaki mejo prestopilo 3.921 migrantov, peš pa 970, torej skupaj 4.891,« je zapisano v poročilu Policijske postaje Ormož.
na srediških cestah pripetilo 11 prometnih nesreč, to je dve nesreči več v primerjavi z letom poprej; ob tem se je ena oseba hudo telesno poškodovala (2014: 2), 13 udeležencev pa ni bilo telesno poškodovanih.
V prometnih nesrečah ni bil udeležen noben otrok in mladoletnik. Kot še ugotavljajo ormoški policisti, je največkrat, v petih primerih, do nesreče prišlo zaradi premikov z vozili, v treh primerih zaradi neprilagojene hitrosti, v enem pa zaradi nepravilne smeri vožnje. Tako kot leto poprej so policisti tudi v letu 2015 pri enem povzročitelju nesreče ugotovili prisotnost alkohola - alkotest je pokazal 1,59 g alkohola na kg krvi.
Manj kaznivih dejanj, manjša preiskanost
Spodbudnejši je podatek na področju kriminalitete, kjer so policisti zabeležili 31% kaznivih dejanj manj kot v letu 2014; vseh skupaj je bilo namreč 20. Od tega je skoraj polovica, devet kaznivih dejanj zoper premoženje, kjer prevladujejo tatvine (5), sledijo poškodovanje tuje stvari (3) in velike tatvine (1). Zaradi suma storitve kaznivega dejanja je bilo državnemu tožilstvu ovadenih 11 osumljencev, kar pomeni 47,61 % manj kot v letu 2014. Kot še ugotavljajo, med ovadenimi ni bilo povratnikov.
Nekoliko manj spodbuden je podatek o preiskanosti kaznivih dejanj, saj je ta v primerjavi z letom poprej precej nižja. Pre-iskanost je namreč v letu 2015 znašala 64,29 %, v letu 2014 pa kar 90,48 %.
Kot so še zapisali v poročilu, so največ energije vložili v zagotavljanje varnosti na javnih zbiranjih, kar se je, po podatkih sodeč, obrestovalo: »Na območju občine Središče ob Dravi je bilo v letu 2015 59 kršitev predpisov (2014: 100), ki urejajo javni red in mir ter splošno varnost ljudi in premoženja, kar pomeni, da se je število kršitev v primerjavi z letom poprej zmanjšalo za 41 %.«
Monika Levanič
Število tovornih vozil narašča
Središki župan Jurij Borko je opozoril na povečano število prometa na mednarodnem mejnem prehodu Središče ob Dravi. Po njegovih besedah je namreč v preteklem letu mejo prečkalo 6.800 vozil več kot leto poprej, in sicer 314.615, od tega 95.749 tovornih vozil, kar je dobrih 10.700 več v primerjavi z letom 2014: »To je tisti trend, na katerega smo opozarjali oz. ga napovedovali. Cestna povezava Slov. Bistrica-Madžarska je po kilometrih krajša in je brez cestnin, zato je tovorni promet izredno velik. V povezavi s tem lahko še povem, da je občina za rekonstrukcijo ceste skozi Obrež naredila tehnično dokumentacijo, pločnike smo zgradili sami. Pred približno mesecem in pol sem na direkcijo znova poslal vprašanje o možnostih obnove ceste. Zraven smo priložili slike cestišča in podatke o kamionskem prometu, a so odgovorili, da se o tem mogoče lahko pogovarjamo najprej v letu 2018. Ni šanse, da bi do
Pomaranča, ob Dravi, Ptuj Napoved vremena za Slovenijo
Za vas urejamo 11 sodobno opremljenih 3, z najlepšim pogledom na Ptuj.
hotelskih sob,
Za april velja,
Pričakujemo vas v maju 2016.
Danes bo v zahodni Sloveniji delno jasno, drugod zmerno do pretežno oblačno. Predvsem v jugovzhodni Sloveniji bo dopoldne občasno deževalo. Na Primorskem bo pihala šibka burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 2 do 6, na Primorskem okoli 8, najvišje dnevne od 7 do 12, na Primorskem do 17 stopinj C.
Obeti
V soboto bo spremenljivo oblačno, predvsem popoldne bodo krajevne plohe. V nedeljo bo oblačno in deževno.
Sosednje pokrajine
Danes bo zmerno do pretežno oblačno, občasno bodo še krajevne padavine. Jutri bo v krajih zahodno in severno od nas delno jasno. Drugod bo oblačno, občasno bo deževalo. Ob severnem Jadranu bo pihala šibka burja.
Foto: ML