MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK »•dnlitvo ta **r—ni Maribor. •»■poln rt. 11 / Talataa w«d*ut«a M40, uprav« 34M tehaja na* nadalja In prašnikov vaafc dan ata 18. uri / Velja naaaiino prajaman » u*Jr*v* •* P* P**u 10 Din. doatavtjan na doai M Oto / OgtaaJ po Malta / Oytooa - _ •praJaaM tudi oglaanl oddalab .Jutro' v LJuMjaal * Patom teko«* ra*M M. «-«0B Tff JUTRA' Svetovna ofenziva fašističnega duha KAOS NA PRELOMU DVEH DUHOVNIH OBDOBIJ ČLOVEŠTVA. Sodobniki, ki preživljajo neposredno razvoje, revolucije in protirevolucije duhovnih tokov, oblikujočih vse človeško iavno udejstvovanje, zlasti po čisto-Politično, socialno, gospodarsko in kultno, navadno nikoli ne morejo biti docela objektivni sodniki, in to iz preprostega razloga, ker so interesno so-11 d e 1 e-ž e n i bodisi piri tistem, kar se ftfši, bodisi pri tistem, kar se gradi. Tako i® tudi z nami, ki živimo v dobi, ki u-stvarja docela nove temelje in oblike ^ega javnega življenja. Šele zanamci, ** bodo gledali na sedanje obdobje zgo-'tovine tako, kakor gledamo n. pr. mi na Velik prelom, ki je iz francoske revolu-aie oblikoval Evropo devetnajstega stoletja, torej čisto neprizadeto, lahko vrednotili vrednote sedanjih gibalnih sil, izločili iz kaosa dobro in slabo in dali vsakemu pripadajoče mesto. Kljuib temu pa, da nam manjka distanca objektivnosti, neprizadetosti, moremo vendarle ugotoviti eno: iz sedanjega kaosa se išče pot v novi red in se bo Bašla, neglede na to, če in komu bo ustre *eno. Veliki preobrati se ne ozirajo niti na posamezne narode in države, kaj še na posamezne razrede, skupine in posameznike! Kakor je v obdobju preloma med osem jtejstiim in devetnajstim stoletjem umiral !evclalizem pod mečem liberalizma ln iz njega izvirajočega materializma ter "'-przdanega individualizma, tako se vsaj , ’ UTllira sedaj, v našem obdobju pre-oma med duhom zašlega devetnajstega 11 i°? Prihajajočega viška dvajsete- ?a stoletja stari liberalizem. Boj sta mu napovedali dve gibanji, ki sta si v marsičem slični: komunizem in fašizem, ki se deli na fašizem italijanskega izvora narodni socializem nemškega izvora, če si zastavimo vprašanje, zakaj sta |i dve gibanji tako strahovito nasprotni jn sovražni demokraciji, najvišjemu cilju in ponosu liberalizma, moramo priti 5° edino psihološkega odgovora s tem: zato, ker v demokraciji nikoli ne bi bilo mogoče reforme, ki jih zahtevata! Kakor So V mednarodni politiki problemi, ki se ne dajo rešiti brez vojne, vsaj po dosedanjih izkušnjah in veljavni praksi ne, tako so tudi v notranji politiki držav reforme, ki so nemogoče brez diktature, franes gre za izhod iz strašnega kaosa sedanjosti in sistem, ki ga je ustvarila usmerjenost dejansko šele 1. 1914. zaključenega devetnajstega stoletja, se ruši. drobi v zmedo, nesposobno znova u-stvariti red; in vsi vemo in slutimo, da ■'as mora ta izhod pripeljati v nekaj čisto novega. Prve reforme, ki se nam zde silno. radikalne, dasi so šele prvi ko-C a k i tistega, kar bo sledilo, se že 'pojavljajo, in iz njih bi se dala zaslutiti smer bodočega, še brezobzirne j-s e g a razvoja. Kakor rečeno, imamo na skrajni periferiji revolucijskih poizkusov prebma kaosa dve gibanji, komunistično in fa- šistično, Starejše je prvo in bil je čas, ko je imelo veliko upanja, da se bo razlilo kakor povodenj preko sveta, toda zadnja leta so pokazala, da je bilo izven Rusije potisnjeno povsod drugod iz ofenzive v defenzivo. Danes je premagana stvar, kajti v Evropi in svetu ne gre nič več za vprašanje: »demokracija, ali komunizem ali fašizem?« marveč samo še za vprašanje: »Demokracija ali fašizem?« Ce pa pogledamo po bojišču, kjer se bojujeta demokracija in fašizem za absolutno oblast, vidimo na žalost, da je demokracija že skoraj povsod v defenzivi, pri kateri se mora Često posluževati nedemokratičnega o-rožja in izgublja s tem svojo čistost. Ozrimo se samo po zahodni Evropi, ki velja sedaj za steber demokracije! Kako je v Franciji in Angliji ter v manjših državah? Pod sedanjo demokratično plastjo raste tudi tam prav povsod fašistična miselnost, na kateri se gradi organizirani fašizem. V Angliji, tej klasični deželi ustavnosti in parlamentarizma ter na teh dveh zgra jene demokracije, zbira bivši socialistični poslanec M o s 1 e y mlade fašiste in lord K o t h e r m e r e, največji angleški časni-ski magnat, mn ponuja svojo roko. Danes ne pomeni angleški fašizem še ničesar, toda njegove vrste se množe vsak dan, rastejo v tisoče, stotišoče in kdo ve, Če ne bodo jutri faktor, s katerim bosta morala računati Anglija in svet kot z danim dejstvom? In kvko je v Franclji? Sami socialistični desidenti, takozvani neosocia-listi, so izjavili na zadnjem kongresu, da je treba marksizem pomladiti z elementi fašizma! Cela vrsta francoskih dnevnikov kliče vsak dan znova po fašizmu odnosno narodnem socializmu, ki je njega radikalnejši del. Zadnjič je v Parizu demonstriralo zaradi afere Stavi s k y proti vladi 5000 fašističnih akademikov. Tudi v Franciji, najbolj demokratični, vstaja pošast fašizma in poznavalci razmer trdijo, da bo vsak dan nevarnejša. Na Irskem so vzbudile modre srajce O’ D u f f y j a pozornost vsega sveta, v Belgiji manifestirajo in demonstrirajo srajčniki že po vseh mestih, na Holandskem, Španskem in zlasti Portugalskem se fašizem naglo krepi. Pa tudi v Skandinaviji se je oglasil — nihče manjši kakor veliki pisatelj K n u d H a m s u n za uvedbo narodnega socializma; Nič drugače ni drugod po svetu, saj pravi celo kitajski maršal Čang H s i 1 j a n g, da more rešiti Kitajsko popolnega poloma samo — fašizem! Po vsem tem se zdi, da je sedaj fašizem bolj v ofenzivi proti demokraciji, kakor je bil tik po koncu svetovne vojne komunizem. Ali bo zmagal, in kar je še važnejše, ali bo on tisti, ki bo našel pot iz kaosa v tisto, kar svet išče, je pa seveda drugo vprašanje, kateremu bo treba posvečati v bodoče več pažnje, kakor doslej! „r. ITALIJANSKI ZUNANJI PODTAJNIK FULVIO SUVICH PRIŠEL NA DU-NAJ REŠEVAT DOLLFUSSOV REŽ IM. NARODNI SOCIALISTI SO GA POZDRAVILI S PETARDAMI IN DE MONSTRACIJAMI PROTI VLADI. DUNAJ, 18. jan. Po včerajšnjih jutr-njih vesteh iz Rima, je državni podtajnik v italijanskem zunanjem ministrstvu Suvich odpotoval na Dunaj, da oficielno obišče zveznega kancelarja dr. Dollfussa. Politični krogi so včeraj naglašali, da je ta obisk za Avstrijo v sedanjem trenutku zelo važen. Ta obisk naj bi bil ponoven dokaz, da Italija nikakor ne namerava prepustiti Avstrije narodno-socialistični propagandi. temveč bo dala vladi dr. Dollfussa še nova jamstva za nedotakljivost avstrijske neodvisnosti. Včerajšnji jutrnji avstrijski tisk piše naravno obširne slavospeve na naslov Suvicha in naglaša napram Berlinu trditev, da so vsi računi narodnih socialistov na notranjo revolucijo v Avstriji zgrešeni. Opirajoča se na Rim, bo avstrijska vlada mogla še nadalje vztrajati na svojem položaju in se boriti za svobodno in neodvisno Avstrijo, ki bi jo Berlin rad spremenil v navadno nemško provinco. Suvichov obisk je Doll-fussovl vladi res dobrodošel in v pravem trenutku, ker je položaj v Avstriji že tako napet in so prepiri med vlad nimi strankami in heimwehrovci tako I nevarni, da je nujno potreben prihod italijanskega državnega podtajnika, da nekoliko uredi razmere vsaj v vladnem taboru samem. Diplomatski krogi na-glašajo, da se Dollfussova vlada v namenu, da se za vsako ceno obdrži na svojem položaju, popolnoma meče pod oblast Italije, kar pač ne bo našlo posebno ugodnega odmeva v Franciji in Angliji. DUNAJ, 18. jan. Danes ob 8. zjutraj je prispel na Dunaj zastopnik Mussolinija v zunanjem ministrstvu, Fulvlo Suvich. Na kolodvoru ga je pričakovala celokupna avstrijska vlada z zvez nim kancelarjem dr. Dollfussom na čelu. Ker se je bilo bati velikih izgredov narodnih socialistov, je policija za prla vse dohode k južnemu kolodvoru v velikem krogu. Kljub temu so vrgli hitlerjevcj dve veliki petardi pred kolodvorom, kjer sta odjeknili v trenutku, ko je Suvich stopil v avto, dve močni detonaciji. Narodni socialisti so pred policijskimi kordoni peli Horst Wesse!ovo pesem in demonstrirali s fašističnim pozdravom. Policija je veliko število demonstrantov pozaprla Ozadje dela za balkanski pakt ČEŠKOSLOVAŠKA ODOBRILA PODPIS. ALBANIJA OSTANE OB STRANI. BOLGARIJA ZAHTEVA DOSTOP DO EGEJSKEGA MORJA. V Nemški odgovor na povabilo v Ženevo NEMŠKA VLADA ODKLONILA POVABILO Z NAČELNEGA STALIŠČA. ŽENEVA, 18. januarja. Sinoči je prispel semkaj odgovor nemške državne vlade na vabilo sveta Društva narodov, da bi tudi Nemčija po svojih delegatih Prisostvovala posvetovanjem o pripravah na plebiscit v Posaarju. Odgovor je izročil tajništvu Društva narodov nemški konzul v Ženevi. Odgovor nemškega državnega zunanjega ministrstva se glasi: »Gospod generalni tajnik! Potrjujem prejem Vašega vabila z dne 15. t. m. in Vam hvaležno sporočam, da nemška državna vlada kljub upoštevanju vidikov, ki so bili merodajni za svet Društva narodov na njegovi seji dne 15. t. m., z obžalovanjem z načelnega stališča ne more prisostvovati posvetovanjem o 26. točki dnevnega reda zasedanja.« RIM, 18. jan. Včerajšnji italijanski listi se obširno bavijo z izjavami, ki jih je podal grški zunanji minister Ma-ximos za časa svojega bivanja v Rimu, Parizu in Londonu. Iz teh izjav se sklepa, da je grška vlada trdno prepričana, da bo balkanski pakt kma lu podpisan in da bo omejen na Jugoslavijo, Romunijo, Grčijo in Turčijo. Češkoslovaška je glede Jugoslavije in Romunije v smislu statutov kot članica male antante, že pristala na bal-kan. pakt, ki bo nekako dopolnilo pakta male antante, ne da bi posegal v njen sistem. Balkanski sporazum, ki ni nikakor naperjen proti Madžarski, ima namen konsolidirati mir na Balkanu In okrepiti gospodarske, kulturne in pravne odnošaje med balkanskimi državami. K balkanskemu paktu ne bo pristopila Albanija zaradi svojega specialnega mednarodnega položaja in s posebnim ozirom na njene odnošaje napram Italiji. Kar se tiče Bolgarske, bi se pridružila paktu šele pozneje. Storjeni so bili že mnogi koraki, da tudi Bolgarska podpiše ta pakt. Največja ovira gle de sopodpisa Bolgarske Se v tem, da Grčija noče izvršiti svojih obljub, ki jih je prevzela z neuillsko mirovno pogodbo. Grčija sicer ponuja Bolgarski v Solunu prosto pristanišče pod istimi pogoji, kakor ga je dala Jugoslaviji. To ponudbo pa Bolgarska odklanja ln zahteva, da ji da Grčija teritorialni dostop k Egejskemu morju, in sicer v Dedeagaču. Je pa tudi še nekaj drugih spornih vprašanj, ki se še morajo urediti med Sofijo ln Atenami. Končno pa Bolgarska tudi ni najbolj naklonjena te mu, da se v balkanskem paktu definitivno priznava sedanje terif •'^ino meje balkanskih držav. Socialni demokrati se ponujajo Dolltussu DUNAJ, 18. januarja. Na predsinočnji proglas voditelja Heiimvehra kneza Star hemberga, v katerem se odreja, da se takoj prekine vsako paktlranje z narodnimi socialisti, sta še v pretekli noči odgovorila bivša voditelja nlžjeavstrijskih helnmehrovcev grof Alberti In Kubiček, Naslovila sta na vse heimwehrovske organizacije na Nižje Avstrijskem poziv, da ostanejo zveste dosedanjemu deželnemu vodstvu. Tako je nastal formalni razkol v nižjeavstrijskem Helmwehru in se pričakuje prepoved vseh onih organizacij, ki so se pridružile grofu Albertiju. Zanimivo Je omeniti, da ponuja 90-cialno-demokratska »Arbelter-Zeitung« popolnoma odkrito zvezo kancelarju dr. Dolltussu in se čudi, da sploh hofie so- delovati s heimwehrovcl, dočim bi se avstrijsko delavstvo rado prav odkrito borilo na njegovi strani. STRAŠNE POSLEDICE POTRESA V INDIJI. WASHINGTON, 18. jan. Angleški le talski častnik Dalton, ki je s svojim letalom preletel potresno ozemlje v Indiji, sodi, da je zahteval potres, kolikor je mogel med poletom ugotoviti, najmanj deset tisoč mrtvih. Neštete naselbine so popolnoma porušene, na cestah pa leže množice človeških in živalskih trupel. V nekem okrožju, velikem' kakih 200 kvadratnik kilometrov, ni opazil niti enega živega bitja. Na raznih krajih je pridrla voda iz zemeljskih razpoklin, nastalih po potresu in so se ustvarila popolnoma n&va jezera. Dnevne vesti ep jubllei zavednega narodnjaka. Ju* tri, v petek bo praznoval v krogu svojih domačih 70. rojstni dan državni finančni upokojenec g. Martin Gabrijel. Vse življenje se je jubilant odlikoval po svoji skromnosti in je bil zaveden narodnjak, kamorkoli ga je v njegovi državni službi zanesla usoda. Kot organ finančne kontrole je služboval dolga leta na Primorskem, po prevratu pa se je naselil v Mariboru, kjer je po 40. letnem službovanju stopil v zasluženi pokoj. Šte vilnim čestitkam njegovih prijateljev in znancev se priključujemo tudi mi in mu kličemo ob jubileju: Še na mnoga leta! Bogojavljenje. Opozarjamo vse pravoslavne vernike, da ne bo blagoslovitev vode na praznik bogojavljenja jutri v petek na Trgu svobode, marveč bo ves obred radi slabega vremena na dvorišču vojašnice kralja Aleksandra v Melju ob pol 10. uri dopoldne. Vsem, ki nas bombardirajo z listki! Naše uredništvo prejema dan za dnem kope izvirnih in prevedenih listkov (feljtonov) in seveda zahteve po takojšnji objavi in izplačilu honorarja. Ker nam vsem ni mogoče pismeno odgovarjati, izjavljamo, da ne sprejmemo do nadaljnjega nobenega listka več in tudi eventuelno kljub temu obvestilu poslanih Tokopisov ne bomo vračali, ampak bodo romali v uredniški koš! Uredništvo »Ve-černika«. Dijaški dom v Mariboru. Na zadnjem občnem zboru sta društvo in zavod Dijaški dom dobila novo upravo. Namesto odstopivšega predsednika g. dr. Lešnika je prevzel predsedstvo ravnatelj mariborske realne gimnazije g. dr. Matija Heric, vodstvo zavoda pa je bilo poverjeno profesorju g. Viktorju Gruntarju, ki kot priznan vzgojitelj in mladinoljub jam či, da bo zavod popolnoma ustrezal svojemu namenu. Nova uprava se trudi, da bodo gojenci kljub nizki oskrbnini 500 Din na mesec v vsakem oziru kar najbolje preskrbljeni. Mladina je . pod veščim pedagoškim nadzorstvom in ima red, pri učenju pa tudi pomoč. V zadnjem času se je število gojencev zopet.pomnožite, vendar pa je še nekaj mest praznih. Zavod vrši važno socialno in narodno nalogo, zato javnost budno zasleduje nje gov razvoj in mu želi čim lepši napredek. Nova davčna urada v Mariboru. Po sklepu finančnega ministrstva se dosedanje področje mariborskega davčnega urada razdeli na dva dela. Za mesto Maribor bo posloval poseben davčni urad pod naslovom: »Davčni urad za mesto Maribor«, za ostalo področje pa bo posloval drug davčni urad pod naslovom »Davčni urad za Maribor okolico«. Ta razdelitev bo izvršena do 15. februarja in bosta obe davčni upravi s tem dnem »pričeli tudi poslovati. »Samouprava«. Izšla je 2. številka »Samouprave«, glasila županske zveze v Ljubljani, z naslednjo vsebino: dr. Henrik Steska »O krajevno-policijskih uredbah«, Ivan Zupan: »Še enkrat trošarina«; dr. Mis: »Osrednja zdravstvena služba«; »Razna poročila iz županske zveze«; vprašanja in odgovori ter razsodbe upravnega sodišča. Bafa dobi v Mariboru konkurenta? Kakor doznavamo se pogaja neka zagreb ška nemška židovska tvrdka s čevlji z nekim mariborskim hišnim lastnikom na Aleksandrovi cesti za prodajalniške pro store. Mnenja smo, da imamo v Mariboru že dovolj trgovin s čevlji. Brezposelnih pa je tudi mnogo čevljarskih mojstrov in pomočnikov, ki apelirajo na me rodajno oblast naj že iz navedenih in socialnih razlogov ne podeli koncesije orne njeni tvrdki. »Kriza marksizma« je naslov predavanju, ki ga prirede v petek 19. tm. v mali dvorani Narodnega doma združene narodne organizacije. Opozarjamo na to prireditev! Društvi »Jadran« in »Nanos« obveščata tem potom, da predavanja, določenega za, danes, zaradi nenadnih zaprek ne bo tej se preloži na prihodnji četrtek. Ljudska univerza v Studencih. V če trtek 18. t. m. ob 19. uri predava profe sor Franjo Škof »O črneim diamantu« s skiopti črnimi. stikalni. »Trije vaški svetniki«, izborna kmečka burka, se ponovi v nedeljo 21. tm. zadnjič na sokolskem odru v Studencih. Kdor se hoče od srca nasmejati, naj ne zamudi te prilike! Začetek točno ob 19. uri. Cene nizke. Sokolsko društvo Maribor Matica ima svoj redni občni zbor v četrtek 18. t, ra. ob pol 20. uri v mali dvorani Narodnega doma II. nadst. Za vse članstvo je občni zbor strogo obvezen. Vabljeni tudi prijatelji Sokolstva. Občni zbor krajevne organizacije JNS za Krčevino-Košaki. Krajevna organizacija JNS v Krčevini-Košaki ima v nedeljo 21. tm. ob pol 10. uri v krčevinski šoli občni zbor, na katerega so vljudno vabljeni vsi občani. Na dnevnem redu je otvoritev in čitanje zapisnika o ustanovnem občnem zboru, poročila funkcionarjev, pristop članoV, volitev novega odbora, predavanje, predlogi, nasveti in raznoterosti. Zbor nacionalnih železničarjev. Združenje jugoslovanskih nacionalnih železni čarjev in brodarjev, podružnica Maribor, ima svoj letni občni zbor v nedeljo 21. tm. ob pol 10. uri dopoldne v veliki dvorani Narodnega doma. Pozivajo se vsi službe prosti tovariši, da se občnega zbora udeleže v čim večjem številu. »Bajke in povesti s Pohorja« bodo dekoracije na letošnjem planinskem plesu, dne 1. februarja pri »Unionu«. Naj torej nihče ne zamudi te najbolj vesele prireditve mariborskega predpusta in si pravočasno oskrbi vstopnico! v Nov način plačevanja davkov, taks in trošarin. Davčni oddelek finančnega ministrstva je odredil, da se uvede po vsej državi plačevanje davkov, taks in trošarin po čekovnem računu preko poštne iranilnioe in njenih podružnic. Finančne direkcije morajo v 24 urah določiti 3 pooblaščence, ki bodo pri davčnih upravah razpolagali z imovino na čekovnem računu davčne uprave. Davčne uprave, ki same knjižijo in pobirajo neposredne davke, bodo zahtevale vsaj za del občin otvoritev čekovnega računa. Davčne u-prave pa, ki sploh ne knjižijo in ne pobirajo davkov, ne bodo zahtevale otvoritve čekovnega računa, ker ostane način plačevanja davkov pri njih nespremenjen. Elektrifikacija naše banovine. V zadnjem času se je pričela živahna akcija za elektrifikacijo raznih krajev naše banovine. Te dni je bil sklenjen že sporazum med ljubljansko mestno občino in bansko upravo glede dobave‘toka iz Velenja za mesto Ljubljano. Poraba toka se je v Ljubljami tako dvignila, da ne zadostuje več mestna elektriška centrala. Ker pa je elektrarna v Velenju dobila nov turbinski agregat za 8.000 kw, bo lahko dobavljala tok tudi za Ljubljano. Po sporazumu je cena za prvih 5 milijonov kilovatnih ur, ki jih bo velenjska elektrarna dajala Ljubljani, določena na 65 par in se bo pri nadaljnji porabi znižala na 50 par. Sklep med ljubljansko mestno občino in bansko upravo je veljaven za 10 let. Kuiuk za leto 1934-35. Banska uprava je odredila za prihodnje proračunsko teto 1934-35 kuluk in odkupnino v dveh enotah in povprečno dnino 10 Din, za občine, ki nimajo rednih denarnih sredstev za gradnjo in vzdrževanje občinskih cest. Te občine morajo sestaviti in razglasiti sezname za odslužitev ljudskega dela in sezname za odkup v dvojnem izvodu do 1. marca t. 1. Naša banovina je za letošnje leto oproščena kuluka, o& prihodnje leto pa bo banska uprava zaprosila ministrstvo za ponovno oprostitev. Naše grozdje na dunajskem trgu. Naš izvoz grozdja na dunajski trg je bil lani zelo slab. Skupno je bilo izvoženih o-krog 60 vagonov. Neuspeh izvozne kampanje je v slabi kvaliteti lanskega grozdja in v veliki konkurenci Bolgarije, Italije in Nemčije. Nesposobno za konkurenco je bilo tudi smederevsko grozdje. Prav tako malo pa je bilo izvoženega tudi grozdja iz naših slovečih Slovenskih goric. Zato bi bilo potrebno izvozu našega grozdja posvetiti že zdaj vso pažnjo, ker nedvomno naše grozdje nadkriljuje v kvaliteti, kakor tudi v kvantiteti grško grozdje in je sposobno vsake konkurence. Prepojflnica v Ročah bo pričela obratovati. Radi pomanjkanja naroči! je lani ustavila obrat prepojilnica v Hočah. Radi večjih državnih naročil pa bo pričela zopet obratovati v popolnem obsegu. Številni delavci, ki so bili lani v jeseni odpuščeni, bodo zopet prišli do zaslužka in kruha. Stoletnica srbskega tiska. V Beogradu je bil sestavljen poseben odbor za proslavo stoletnice prvega srbskega lista »Srbskih novin«, Prireditev bo pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja. Jutri bo otvorjena v umetniškem paviljonu novinarska razstava, zvečer ob 18-30 uri bo v beograjskem radiu predaval o tem jubileju inšpektor prosvetnega ministrstva g. Veljko Petrovič. Koliko pošt, brzojavov in telefonov imamo? Po statističnih podatkih prometnega ministrstva so bile leta 1932. v naši državi 4003 pošte, dolžina poštnih prog na suhem je znašala 22.152 km, železniških 34.388 kun in pomorskih 5784 km. Poštnih ambulančnih vagonov smo imeli 340, poštnih avtomobilov 195, motociklov in biciklov pa 59. S poštnimi prevoznimi sredstvi se je prepeljalo 123.600 potnikov, pošiljk pa je pošta sprejela in odpravila 422 milijonov 91.315, brzojavnih postaj smo imeli 1119, dolžina brzojavnih prog je znašala 19.545 km, dolžina brzojavnih žic pa 92.195 km. Brzojavk je bilo odposlanih 3 milijone 371.474. Telefonskih central smo imeli 1230, od teh 5 avtomatičnih. Javnih govorilnic je bilo 1250, radio-naročnikov pa 56.735 s 45.534 aparati. Dohodki pošt, brzojava in telefona so znašali 487 milijonov 796.992 Din, izdatki pa 362 milijonov 205.292 Din. Čudežni krokarji in pustni spored v »Veliki kavarni«! Danes vsi v »Grajsko klet«! Sortirane morske ribe, Sanpiero zrezek, ocvrti škampi. Aretiran tat. Policija je aretirala brezposelnega mizarskega pomočnika Alojzija Mlinariča iz Okoslavcev v Prekmurju, ki je preteklo noč ukradel dvema stanovalcema v Delavski ulici perilo, ki se je sušilo. Ukradeno perilo je policija aretirancu zaplenila, po zaslišanju pa je bil oddan v zapore tukajšnjega okrajnega sodišča. izsiljevalec to pretepač pred sodniki. Včeraj sta se zagovarjala pred malim ka zenskim senatom' delavec France Prah in njegova ljubica Elizabeta Mihaleko-va, oba iz Slovenske Bistrice, obtožena, da sta lani v juliju telesno poškodovala posestnika Antona Černiča. V nekem pretepu, v katerem je soobtoženka pomagala obtožencu Prahu,' je Prah z nožem zabodel Černca in mu prerezal glavno žilo odvodnico. Senat ga je spoznal za krivega in ga je obsodil v smislu obtožbe na 2 leti težke ječe, soobtožena Mihalekova pa je bila oproščena. Za njima sta stopila pred sodnike France Klev-žak in njegov pomagač Filip Mutal od Sv. Lovrenca na Pohorju. Obtožena sta bila, da sta dogovorno napadla lani v juliju posestnika Flisa in zahtevala od njega, da se odpove neki odškodnini in podpiše zadevno potrdilo. Ker se je Flis branil, sta ga podrla na tla in mu je Mutal nastavil nož na prsa ter mu grozil s smrtjo. V takih okoliščinah je Flis hočeš nočeš moral podpisati omenjeno potrdilo. Sodba: France Klevžak 10 mesecev zapora, Filip Mutal 10 mesecev strogega zapora. Grajski kino. Od danes dalje nemški velefilm- »Marija«. Krasen film po madžarski legendi. Ciganska glasba, krasni naravni posnetki, redna igra. »Marija« je velefilm, katerega označuje svetovna kritika kot enega najlepših in najboljših filmov te sezone. To je velefilm, katerega si naj ogleda vsakdo, oni, ki mora služiti in oni, ki daje službo. Kino Union. Do vključno četrtka »Prodana ljubezen«, film prekrasne vsebine v nemškem jeziku z Joano Orawford in Cl. Oablom. Naslednji spored bo po dolgem :asu zopet najboljša komika »Pat & Pa-. 'chon« v najnovejšem zvočnem in govorečem filmu »On. ona in Hamlet«. Pri ljudeh z nerednim delovanjem srca lovzroča kozarec naravne »Franz Jose-ove« grenčice, če ga popijete vsak dan iufcraj na tešče, lagodno milo iztrebljenje črevesa. Delodajalci, spomnite se brezposelnih intelektualcev! Dajte iim dela i dajte Hm kruha! Naiodno REPERTOAR. Četrtek, 18. januarja ob 20, uri: »Okence*. Premiera. Petek, 19. januarja: Zaprto. Sobota, 20. januarja ob 20. uri: »Grofica Marica«. Gostovanje Marice Lubejeve. Nedelja, 21. januarja ob 15. uri: »Mala Floramye«. Ob 20. uri: »Scampolo«. Marica Lubejeva gostuje. Priljubljena pevka zagrebškega »Narodnega kazali-šta« Marica Lubejeva, ki uživa v j Mariboru kar največje simpatije, gostuje | v soboto, 20. tm. Nastopila bo v naslovni j ulogi Kalmanove popularne operete ! »Grofica Marica?,. kjer je žela za časa j angažmana v Mariboru svoj največji uu speh. Nabavite si vstopnice! (Telefon št. 23-82). »Mala Floramye