Leto XV	številka 9	cena 1,40 EUR	25. september 2013
Leto XV	številka 9	cena 1,46 EUR	25. september 2013

Brez čiščenja odplak ne bo pitne vode.............................str. 7
Varčevanje tudi v šolah, a ne na škodo učencev.....................str. 8


^e&nja g 5

SO
aot-®
/
&rszx
YAM AH
Celje - skladišče Per
III 266/2013
AKCIJA www.promotor.si AKCIJA
771580
096004
‘Va Bfjeni f{ vpisu v
GLEDALIŠKI ABONMA ZKŠT ŽALEC!
V znamenju gasilskih jubilejev
»Če želiš videti svoje včerajšnje misli, poglej danes svoje telo! Če želiš videti, kakšno bo tvoje telo jutri - poglej danes svoje misli!« To so pomenljive misli priznane kirurginje dr. Nele Sršen, avtorice knjige Rak na duši, kije sredi septembra navdušila tudi v Žalcu. Zakaj pomenljive? Zato, ker je dejstvo, da z močjo svojega duha bistveno vplivamo na stanje svojega fizičnega telesa, po eni strani dobra novica. Svoje življenje imamo v svojih rokah.
Po drugi strani pa nas obleti dvom, kako močan mora biti duh, da lahko vpliva na telo in ali sploh zmore. Ne govorimo le o vplivu duha na bolno telo, napotek bolezni, celo na ozdravitev, govorimo o vplivu duha na zdravo telo, da ne postane bolno jutri. In ko se zdi, da sta dilemi le dve, se morda začudimo nad vprašanji nekaterih. Ali si sploh želim vplivati? Sploh želim biti zdrav? Sploh želim tako močan duh, ki bo zmogel spodbuditi telo tako, kot si želim?
Če ostanemo v duhu dr. Nele pozitivni, pri dobri novici. Kako močan torej mora biti duh, kakšen je torej recept za dobro, kakovostno, zdravo življenjef Njen odgovor je, da univerzalnega recepta ni. Ljudje imamo različno gensko zasnovo, življenje. Potujemo skozi različne socializacijske procese, imamo različne življenjske izkušnje, dobre in slabe, zato ni terapije, ki bi ob enaki diagnozi ustrezala vsem ali učinkovala enako.
Edino, kar drži, je, da lahko vplivamo in da si moramo želeti vplivati. In še, da lahko vpliva vsak, če si le dovolj močno želi. Ne smemo se izgovarjati na genetiko. »Mi nadziramo gene in ne geni nas... Edina resnično prava materialna dobrina, ki jo imamo, je naše telo, zato ga moramo poslušati.« To ne pomeni poslušati druge, kaj je dobro zanje in skopirati zase, čeprav so tudi njihove izkušnje del naših spoznanj! (Saj poznate tisto: »Meni ni pomagalo, čeprav toliko hvalijo!«)
To pomeni resnično se poglobiti vase in s pomočjo pozitivne volje najti svojo pot, svoja zadovoljstva, svoje strasti in jih dati v prvi plan... Dr. Nela usmerja, kje iskati: »Kadar ponujaš ljubezen, se ti ljubezen vrača. Tvoja tesnoba, tvoji strahovi se transformirajo in postajaš svetloba.« In še: »Ne želi drugim slabega. Ne izgubljaj se v zavisti, ljubosumju in sovraštvu. Vsaka negativna in slaba želja ali namera zoper druge samo v tebi ustvarja negativno magnetno polje.« To pa se uresniči v tvojem duhu in ima potem negativen vpliv na telo. Zveni preprosto, nekoliko preveč imaginarno? Pa deluje, preverjeno. Dr. Nela je predstavnica konvencionalne medicine, spoštovana kirurginja, kije zaradi lastne izkušnje pridobivala znanja komplementarnih ved o človeku. Verjame, da je moč duha tista, ki bistveno vpliva na metode konvencionalne medicine, tista, ki odloči o zdravju ali bolezni, o življenju in smrti. Zato, zazrite se vase, zazrite se v to, kar ste, ne v to, kar imate, in zaupajte v moč svojega duha. Pogumno na pot odkrivanja, nikoli ni prepozno! Ne pozabite, imejte se radi, šele potem vas bodo imeli radi tudi drugi! Spoštujte se in spoštovali vas bodo tudi drugi!
Naj bo vaša jesen lepa zaradi vas samih!	Lucija Kolar
Stolp iz ruševin
slovčanov začeli pred dvajsetimi leti, nato so člani Kulturnozgodovinskega društva Žovnek delali skoraj sleherno nedeljsko dopoldne. Občna Braslovče je njihovo delo podprla s proračunskimi sredstvi in lani obnovi stolpa namenila približno 78 tisoč evrov, letos pa zaradi zaostrenih ekonomskih razmer le približno 48 tisoč evrov, saj se po besedah župana Branimirja Strojanška zavedajo prioritet. Kljub temu pa z delovnimi akcijami vsako nedeljo dopoldne nadaljujejo, s čimer Braslovčani dokazujejo moč prostovoljstva tudi na področju varovanja kulturne dediščine.
(Več o odprtju na str. 5.)
K.R.
UNIVERZUM, d. o. o., ŽALEC
Ul. Ivanke Uranjek 5 (pri Eurospinu Žalec)
03 571 87 40,041 854 607
S povorke Gasilske zveze Žalec ob 110-letnici na Gomilskem
Kar tri okrogle obletnice, in sicer 110-letnice, so v preteklem mesecu praznovala gasilska društva po dolini, pojutrišnjem pa bodo častitljivi okrogli jubilej, 140-letnico gasilstva, praznovali v Preboldu.
Gasilci Občine Prebold bodo 140 let delovanja, zanje je
pravzaprav »krivo« PIGD TT Prebold, ki je celo najstarejše društvo v Sloveniji, proslavili z izdajo zbornika in s slavnostno akademijo v petek, 27. septembra, ob 18. uri v športni dvorani OŠ Prebold.
Že konec avgusta je 110-le-tnico, ki smo jo pospremili že v
avgustovski številki, zabeležilo PGD Gotovlje. Drugo septembrsko soboto so dan gasilca v Zvezi gasilskih društev Žalec obogatili s 110-letnico PGD Gomilsko. Prejšnjo soboto pa so enak jubilej precej bučno praznovali tudi v PGD Arja vas. Več na str. 3,6 in 26. L. K.
Grad Žovnek je privlačna turistična točka s pravljičnim pridihom
DO
6
UGODNO-
KOLESA CENTURION MESECEV BREZ OBRESTI!
Občina Braslovče je dobila prve namenske muzejske in galerijske prostore, Spodnja Savinjska dolina pa bolj urejeno in zelo privlačno turistično in zgodovinsko točko,
katere pomen je vseslovenski. Iz ruševin rodbinskega gradu Žovneških gospodov, kasneje grofov in knezov Celjskih, so obnovili obrambni stolp.
Z obnovo so na pobudo Bra-
foto: T. T.
S VE A
alples
JOMESA-POHISTVO ‘Tovarniška 8, Prebold • 03-7000-910
Naročnik oglasa: Mestna skupnost Žalec
september 2013
OBČINA ŽALEC
Slavnostno ob občinskem prazniku
Nastop MePZ A Cappella ob spremljavi citrark Neli in Karmen Kos
V dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu je v petek, 6. septembra, prav na obletnico zgodovinskega dogodka izpred 145 let, potekala slavnostna seja ob letošnjem občinskem prazniku Občine Žalec. Na slovesnosti so se poklonili visokemu jubileju, ki je pomen Žalca v slovenskem prostoru močno okrepil, saj je trg Žalec prevzel pomembno vlogo pri krepitvi narodne zavesti, in podelili občinska priznanja.
Pred domom je igrala Godba Liboje, v dvorani pa je najprej zadonela slovenska himna Mešanega pevskega zbora A Cappella. V nadaljevanju sta njihovo petje na citrah spremljali citrarki Neli in Karmen Zidar Kos, za zanimivo doživetje ob koncu večera pa je poskrbel mladi čarodej Aleksander Štrucl.
Prireditev je vodila Saša Pukl in ob tem obudila spomin na II. slovenski tabor, na katerem so se zbrali ljudje od blizu in daleč in z javnim shodom opredelili svoje zahteve po slovenščini kot uradnem jeziku in po združitvi vseh Slovencev v zedinjeno Slovenijo. O tem je v svojem slavnostnem nagovoru spregovoril tudi župan Janko Kos in dejal, da tudi današnji čas zahteva od nas vseh pokončno držo, predvsem pa pošteno delo, ustvarjalnost, medsebojno zaupanje in spoštovanje ter družbeno odgovornost, na kar so mnogi po osamosvojitvenem času pozabili in nas zaradi lastnih interesov in lakomnosti pahnili v globoko finančno in moralno krizo. »Velikokrat razmišljam, da človek v današnjem času težko najde smisel in opravičilo za funkcioniranje politike in posledično celotne družbe. Zato se mi zdi še bolj
pomembno, da občino vodimo kot družbeno odgovorno podjetje, ki vsako leto predstavi dosežke preteklega leta in nagradi zaslužne posameznike in organizacije,« je med drugim dejal župan Janko Kos, nato pa nanizal dosežke zadnjega enoletnega obdobja. Pri tem je izpostavil prenovo mestnega jedra, ki ga z malo manj kot dvema milijonoma evrov sofinancira EU iz Sklada za regionalni razvoj, dotrajan in funkcionalno zastarel most čez Bistrico v Kasazah, ki so ga nadomestili z novim, sodobnim premostitvenim objektom, gradnjo kanalizacije v Drešinji in Arji vasi, kanalizacijo in vodovod v Petrovčah. Z deli nadaljujejo v Šempetru, v pripravi pa je tudi obnova kanalizacije in vodovoda v Partizanski ulici v Žalcu. Poudaril je, kako pomembna je gradnja kanalizacije za varovanje okolja in zaščito podtalnice, zato se trudijo s pomočjo evropskih sredstev slediti operativnemu programu gradnje komunalne infrastrukture. Dodal pa je tudi, da so sprejeli novi program opremljanja stavbnih zemljišč, s katerim so med recesijo prisluhnili občanom in komunalni prispevek za priključitev na kanalizacijo v povprečju znižali za 40 odstotkov. Žal pa bo to upočasnilo gradnjo kanalizacije, še bolj pa onemogočilo želeno gradnjo nekaterih pločnikov, kolesarskih stez in cestne razsvetljave. V naštevanju pridobitev preteklega obdobja je omenil tudi dokončanje prve faze vodovodnega sistema v Grižah, ki pomeni možnost navezave lokalnega vodovoda Britna sela na javni vodovod. Poleg tega so obnovili tudi vodovod v Dobriši vasi, letos pa načrtujejo obnovo vodovoda
ob žalski železnici. V okviru pogodbe o komunalnem opremljanju Žalec - zahod so zgradili cesto I. in parkirna mesta na območju, kjer je predvidena gradnja večstanovanjskih objektov. Na področju razsvetljave pa so zgradili del razsvetljave v naselju Levec - jug in v Šolski ulici v Šempetru. Župan je spregovoril tudi o številnih drugih dejavnostih, ki potekajo v Žalcu in drugih krajih občine. Pri tem je spomnil na dela v mestnem parku, kjer naj bi uredili tudi manjše otroško igrišče, izpostavil je saditev starih sort jablan v KS Galicija, dreves na gozdni učni poti v Grižah in ob dnevu Zemlje. Ob tem je podal tudi nekaj podatkov o akciji čiščenja okolja in izrazil zadovoljstvo, da je odpadkov vsako leto manj. V preteklem letu so veliko naredili pri upravljanju in nadzoru vodnih virov: skupaj z ARSO so očistili strugo Ložnice in uredili protipoplavne nasipe ob Ložnici pri mostu za Podvin in pridobili dokumentacijo za protipoplavne ukrepe. Župan je izpostavit izdelavo študije onesnaženosti tal, prisotnost prahu in obremenitve s hrupom na območju industrijskega obrata OMCO Feniks. Občina je bila uspešna tudi na razpisu za energetsko obnovo stavb. Na tej osnovi bodo energetsko sanirali vrtce v Levcu, Petrovčah in Šempetru, energetsko obnovo pa bodo v letih 2014 in 2015 izvedli tudi na OŠ Petrovče ter na I. in II. OŠ Žalec. Občina bo morala ob
1,3	milijona evrov evropskih sredstev zagotoviti skoraj milijon lastnih sredstev, kar pa bo v času krize zelo težko. Povedal je,- da stanje normativov in standardov v vrtcih ne ustreza ekonomskim zmožnostim, da šolski prevozi kljub optimizaciji pomenijo letni strošek več kot pol milijona evrov.
Župan pa je prepričan, da so občine še najboljši razvojni inštrument, saj skoraj 70 odstotkov investicij javnega sektorja izvedejo na lokalni ravni, čeprav dobijo manj sredstev iz naslova povprečnine, kot jim po zakonski metodologiji pripada. Strinja se tudi z analitiki, ki ocenjujejo, da so občine veliko bolj učinkovite kot politika na državni ravni. Izrazil pa je veselje, daje občina še vedno v obdobju dobre politične stabilnosti, kjer razprtije nimajo mesta.
Med dosežki preteklega leta je izpostavil dokončanje Čistil-
ne naprave Kasaze, vrednost investicije dosega skoraj deset milijonov evrov, od katerih sta blizu 90 odstotkov prispevali EU in Republika Slovenija, ostalo pa občine Spodnje Savinjske doline. Verjame tudi, da bodo skupaj pripeljali do konca investicijo primarne kanalizacije, pri kateri so se med gradnjo soočali z velikimi problemi zaradi stečaja prvega in drugega izvajalca.
V nadaljevanju svojega govora je izpostavil dobro sodelovanje z Direkcijo za ceste, dejal pa je tudi, da so veliko manjših investicij izvedli po krajevnih skupnostih. Poseben poudarek je namenil tudi ZKŠT Žalec ter društvom in organizacijam, ki so pomembni dejavniki dela in življenja v lokalni skupnosti. Kot enega od največjih dosežkov preteklega leta pa je izpostavil sprejetje občinskega prostorskega načrta, ki velja od letošnjega 30. julija. V zaključni fazi so tudi podrobni občinski prostorski načrti. Zelo pomemben je tudi začetek gradnje infrastrukture ob poslovni coni Arnovski gozd, za kar že pripravljajo pogodbe s tistimi, ki bodo gradili na tem območju. Povedal je, da pomembno investicijo sredi Žalca zaključuje tudi Razvojni center informacijsko-komuni-kacijskih tehnologij.
Ob koncu svojega govora je spregovoril še o kmetijstvu in problemih, ki tarejo kmete, in o prizadevanju občine za omilitev njihovih težav, končal pa z zahvalo vsem, ki so vsak na svojem področju vtkali svoj delež v
delo in življenje svojega kraja in celotne lokalne skupnosti. V nadaljevanju slovesnosti je podelil priznanja letošnjim dobitnikom. V imenu dobitnikov se je za priznanja zahvalil Edvard Kugler.	D. Naraglav
Ob prazniku Mestne skupnosti Žalec
Vas vabimo
na slavnostno sejo sveta Mestne skupnosti Žalec s podelitvijo priznanj
ki bo v petek, 27. 9. 2013, ob 19. uri v Üomu II. slovenskega tabora Žalec.
VZA'*
Žalska razglednica
Žalske lekarne Žalec obveščajo svoje uporabnike, da bo Lekarna Petrovče, Petrovče 33, zaradi vzdrževalnih del v ponedeljek, 14. oktobra 2013 zaprta.
Vse lekarniške storitve lahko ta dan uredite v Lekarni Žalec, ki je odprta od 7.30 do 19.30 ure!
Prosimo za razumevanje!
Kolektiv Žalskih lekarn
Značko Občine Žalec so letos prejeli: Ervin Čas za prispevek k razvoju podjetništva, Anton Kisovar za uspešno vodenje podjetja Tehnos v Žalcu, Irena Roter za prizadevanje na področju sonaravnega bivanja in zdrave hrane, Samo Sadnik za prispevek k boljšemu obveščanju občanov s svojo Savinjsko televizijo in Anton Tavčer za petdesetletno uspešno delo na novinarskem področju.
Plakete Občine Žalec so prejeli: Neli in Karmen Zidar Kos za dosežke na glasbenem področju, Hainz Peter Janič za aktivno delo v Krajevni skupnosti Gotovlje in pri projektih javne infrastrukture, Jože Jančič za uspešno delo v krajevni skupnosti in v društvih v KS Liboje in KS Griže ter Franc Divjak za prizadevanje pri razvoju kraja in aktivno delo v društvih v KS Šempeter.
Najvišje priznanje - grb Občine Žalec pa so tokrat prejeli: PGD Arja vas, ki letos praznuje 110-letnico delovanja, PGD Gotovlje, ki letos prav tako praznuje 110-letnico delovanja, Danica Jezov-šek Korent za dolgoletno in uspešno delo pri razvojnih nalogah v občini, mag. Ivan Glušič za dolgoletno aktivno delo v društvih in občinskih organih ter Eran Sadnik za zasluge pri razvoju mesta Žalec in dolgoletno aktivno delo na številih področjih.
OBČINA ŽALEC
URAD ZA PROSTOR IN GOSPODARSTVO
1.	Občina Žalec je od Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje pri ministrstvu za obrambo prejela sklep o ocenjevanju škode v tekoči kmetijski proizvodnji zaradi posledic suše v letu 2013.
2.	Prijavo lahko oddajo kmetijska gospodarstva - fizične ali pravne osebe, ki so utrpela škodo zaradi suše in so bila med nastankom naravne nesreče vpisana v register kmetijskih gospodarstev. Če KMG-MID ni urejen, oškodovanec ni upravičen do državne pomoči.
3.. Škoda zaradi suše se lahko prijavi po posameznem kmetijskem gospodarstvu le, če skupna površina prizadetih kmetijskih zemljišč, ki jih uporablja gospodarstvo, dosega ali presega 1 ha primerljivih kmetijskih površin.
4.	Obrazce lahko posamezniki dobijo na Občini Žalec, Kmetijskosvetovalni službi Žalec ter na pristojnih zadrugah.
5.	Izpolnjene obrazce lahko oškodovanci oddajo na Občini Žalec, Uradu za prostor in gospodarstvo, Ulica Savinjske čete 5,3310 Žalec, še v četrtek, 26. septembra 2013. Občina mora namreč zaključiti popis do 30.9. 2013. Oškodovanci naj s sabo prinesejo tudi kopijo subvencijske vloge za tekoče leto.
Za vse informacije se lahko obrnete na Tilko Potočnik, tel. št. 713 64 36.
Pripravila:
Tilka Potočnik,	Tanja Razboršek - Rehar, vodja urada
svetovalka za razvoj podeželja	p. p. direktorice
Ob jubileju nov prapor in brizgalna Za praznik nov most v Kasazah
Po predaji in prevzemu še vžig
Na parkirišču Mlekarne Celeia v Arji vasi je prejšnjo soboto potekala akademija ob 110-letnici PGD Arja vas. Zbranim so spregovorili številni gostje, namenu pa so predali novo motorno brizgalno in razvili nov društveni prapor.
Slovesna akademija se je začela s parado gasilk in gasilcev, ki jo je s svojima pomočnikoma Ivanom Jeclom in Jankom Lupšetom vodil višji gasilski častnik I. stopnje in poveljnik gasilskega poveljstva Občine Žalec Primož Vasle. Na čelu parade je bil Pihalni orkester radeških papirničarjev, za njimi pa častni vod na čelu z Urošem Herletom, prapori, ešalon mladih in gasilskega poveljstva.
Pod šotorom je zbrane gasilce in ostale goste ter kra-
jane pozdravil predsednik PGD Arja vas Iztok Uranjek. V nadaljevanju slovesnosti so zbranim spregovorili predsednik KS Petrovče Marjan Volpe, podžupan Občine Žalec Ivan Jelen, predsednik GZ Žalec Edvard Kugler,
predsednik GZ Slovenije Jošt Jakša in namestnik generalnega direktorja Uprave RS za zaščito in reševanje Branko Dervodel. Ob tej priložnosti so podelili priznanja in slovesno razvili nov društveni prapor. To nalogo je opravil podžupan Občine Žalec Ivan Jelen, ki je prapor predal v. roke predsedniku PGD Arja vas. Na novi prapor so pripeli več spominskih trakov donatorjev, njegov drog pa krasi tudi 65 zlatih in 84 srebrnih žebljičkov.
Ob tem so namenu predali novo motorno brizgalno, ki jo je blagoslovil domači župnik pater Ivan Arzenšek, nato pa je sledila gasilska veselica z Modrijani do zgodnjih jutranjih ur..	D. Naraglav
Nekaj dobitnikov priznanj I. stopnje GZ Žalec
V Galiciji pestro za praznik
Letošnji dobitniki priznanj in plaket z županom Jankom Kosom in predsednikom KS Galicija Jožetom Krulcem
Krajevna skupnost Galicija praznuje svoj krajevni praznik 6. septembra v spomin na II. slovenski tabor v Žalcu pred 140 leti, ki se ga je udeležilo tudi veliko zavednih Galičanov. V okviru praznika pripravijo vsako leto vrsto prireditev, namenu pa predajo tudi kakšno novo pridobitev.
Od 7. do 15. septembra se je tako zvrstilo kar nekaj dogodkov. V Rekreacijskem centru Trje je pod vodstvom Društva upokojencev Velika Pirešica Galicija potekalo tradicionalno športno in družabno srečanje upokojencev. Naslednji vikend so pripravili tridnevni EkoFejst. V soboto, 14. septembra, so na Trju slavnostno predali namenu odbojkarsko igrišče in pripravili turnir. V znamenju športa je bila tudi nedelja, na igrišču na Trju so namreč odigrali teniški turnir posameznikov, na igrišču v Galiciji pa turnir v malem nogometu za pokal KS Galicija.
Nekaj ur kasneje pa so v dvorani Doma krajanov Galicija pripravili slavnostno sejo, na kateri je zbrane najprej nagovoril župan Občine Žalec Janko Kos in pohvalil delo KS Galicija.
V nadaljevanju je zbrane nagovoril predsednik Sveta KS Galicija Jože Kruleč. Spomnil je na bližnji, 50. jubilej obstoja njihove lokalne skupnosti, ki ga bodo obeležili prihodnje leto. Spregovoril je o uspehih v preteklem obdobju in povedal, da jih čaka v prihodnjem obdobju ureditev ceste proti Osrekam, v okviru finančnih zmožnosti bodo uredili še nekaj cest, občina gradi tudi pločnik v Galiciji, načrtujejo pa tudi označitev celotne krajevne skupnosti s tablami. Čakajo jih pomembne naloge pri ureditvi vodooskrbe v Hramšah in Zavrhu, ureditev načina čiščenja odpadnih vod ipd. Še vedno nimajo rešenega načina varstva pred poplavami na nekaterih področjih. Ob vsem tem potekajo tudi aktiv-
Praznovanje občinskega praznika so v Žalcu tudi letos zaznamovali z novimi pridobitvami. Med težko pričakovanimi je nov most v Kasazah čez potok Bistrica.
Ob odprtju so se zbrali številni krajani, zbrane pa je najprej pozdravilo igranje Godbe Liboje. Predsednik Sveta KS Liboje Uroš Feldin se je zahvalil vsem, ki so kakor koli pomagali pri gradnji novega mostu in ureditvi cestnih priključkov nanj. Vodja Urada za gospodarske javne službe Aleksader Žolnir je zbranim podal nekaj tehničnih podatkov o mostu. Most je dolg 18 m, svetli razpon je 10 m, širina 6 m, vozna pasova 5 m. Vrednost del je 96 tisoč evrov, projektna dokumentacija je znašala 21 tisoč evrov, sredstva pa so zagotovili
S prerezom traku so most predali namenu najstarejša krajanka Anica Pirc, župan Janko Kos in predsednik Sveta KS Liboje Uroš Feldin
iz proračuna Občine Žalec. Delo je opravilo podjetje Remont projekt KO BIRO Maribor.
Zbrane je ob tej priložnosti nagovoril tudi župan Občine Žalec Janko Kos. S prerezom traku so most simbolično od-
prli najstarejša krajanka tega dela Kasaz, 86-letna Anica Pirc, župan Občine Žalec Janko Kos in predsednik Sveta KS Liboje Uroš Feldin. Dogodek ob odprtju novega mostu so popestrile mažoretke iz Liboj. T. Tavčar
Srečanje podjetnikov
nosti z ureditvijo prostorov za zagotovitev 9-letne osnovne šole na Trju. V kraju bodo morda imeli tudi park Urške Žolnir, ki je ponesla ime njihovega kraja po vsem svetu. Ob koncu svojega govora pa je spregovoril o marljivih sokrajanih, organizacijah in društvih, brez katerih ne bi bilo mogoče uresničevati zastavljenih ciljev. Sledila je podelitev priznanj, ki sta jih podelila Jože Kruleč in župan Janko Kos.
Priznanje KS Galicija so letos prejeli Franc Arnšek, Marinka Gerčer, Matjaž Kamenšek, Štefan Ozvaldič, Jakob Turnšek in Pavel Vozelj. Med dobitnike plaket pa so se letos zapisali župnik Janko Cigala, Frančiška Doler, Anica Grobelnik - Vozelj in družina Petre.
Praznovanje so nadaljevali s koncertom dalmatinskih pesmi in napevov, na katerem sta nastopili skupini M.J.A.V. in Kva-tropirci, ter z družabnim srečanjem krajanov. D. Naraglav
Namesto na vsakoletnem podjetniškem pikniku na dan odprtja Mednarodnega obrtnega sejma v Celju, so se letos na ta dan, 11. septembra, podjetniki zbrali na podjetniškem srečanju najprej v dvorani Glasbene šole Risto Savin, potem pa v še nedograjenem Razvojnem centru informa-cijsko-komunikacijskih tehnologij Žalec.
Letos že sedmo srečanje so pripravili Občina Žalec Razvoj -na agencija Savinja, Zbornica zasebnega gospodarstva Žalec in Golding klub menedžerjev in strokovnjakov Žalec. Uradni del srečanja v dvorani glasbene šole je povezoval Stojan Praprotnik z Razvojne agencije Savinja, ki je poudaril, da je namen srečanja izmenjava dobrih idej, povezovanje, sodelovanje v družabnem vzdušju. Zbrane je pozdravil tudi žalski župan Janko Kos, ki je izrazil veselje, da je gostitelj tokratnega srečanja podjetnikov tako uspešen in izjemen podjetnik, kot je Janez Uplaznik. V nadaljevanju je opozoril na nekatere probleme, ki vplivajo tudi na gospodarstvo, kot sta neplačevanje in siva ekonomija. Izrazil je mnenje, da politika kar nekako pristaja na logiko ropanja in nemorale, zaradi česar ne more priti do očiščenja, do katerega bi nujno moralo priti. In še, da država te težave rešuje tudi tako, da nekatere naloge prelaga na lokalne skupnosti in jim s tem otežuje delo in preživetje. Janko Kos
-JJj'ÌJ-
28. 9.2013 ob 9.00
TEK Športni center Žalec
po ulicah Žalca
in zaključek akcije Ra|pnii^o>Jadra
HMEUKOVI TEKI najmlajših Rekreativni tek na „Žalsko Štajersko-koroški ;
i\u uvitu.ru ureuNLUvuvi v viuNueru null
Podjetniki so lahko na srečanju preizkusili aplikacijo @life tudi na svojih mobilnih telefonih
je bil kritičen tudi do tega, da »država zdaj straši podjetnike, da jih bo nesorazmerno obremenila z davkom na premoženje. Jaz za ta davek sem, vendar mora biti pravično razporejen,« je še dodal. Pred množico okrog 100 podjetnikov je spregovoril tudi o dosežkih lokalne skupnosti v preteklem obdobju, ki vplivajo tudi na gospodarstvo, med njimi je izpostavil sprejet občinski prostorski načrt in nekatere mehanizme, s katerimi občina, kolikor pač glede na pristojnosti lahko, spodbuja podjetniški duh in gospodarstvo, na primer: lastno občinsko štipendijsko shemo, podporo inovatorjem ipd. »Imamo kar nekaj uspešnih podjetnikov in sem ponosen na vsakega, ki zaposluje sebe in daje delo drugim,« je sklenil svoj nagovor pred podjetniki Janko Kos in se ob poudarku pomembnosti internacionalizacije, odpiranja podjetij navzven ponovno na-
vezal na gostitelja.
Janez Uplaznik, direktor Mikropisa, je v nadaljevanju predstavil vsebino Razvojnega centra informacijsko-komu-nikacijskih tehnologij Žalec, katerega partnerja sta tudi Občina Žalec in Razvojna agencija Savinja, ter projekt @life, ki je od lansiranja novembra lani že doživel razcvet in internacionalizacijo, kot si je niso predstavljali. V sklepni fazi je tudi gradnja nove zgradbe RC IKT Žalec, kamor je podjetnike povabil na ogled in družabno srečanje v nadaljevanju ter napovedal odprtje konec oktobra. Na območju nedokončanega kompleksa so se podjetniki družili v sproščenem vzdušju, gotovo se je porodila tudi kakšna ideja, in si obljubili, da se ob odprtju novega objekta RC IKT Žalec konec oktobra ponovno snidejo. L. K., foto: T. T.
Vodovod na Goro Oljko
70 odstotkov cenejše ogrevanje
Planinski dom na Gori Oljki obišče vsako let veliko planincev in romarjev, z novim vodovodom bodo rešili problem pitne vode
Občina Polzela je bila uspešna pri pridobivanju evropskih sredstev in bo iz naslova razpisa Obnova in razvoj vasi, ki ga je razpisalo ministrstvo za kmetijstvo in okolje, prejela 143 tisoč evrov za gradnjo vodovoda na Gori Oljki.
Občina Polzela sodeluje v
okviru omenjenega projekta z Občino Šmartno ob Paki in tako bodo pitno vodo zagotovili tudi trem oddaljenim kmetijam na območju obeh občin, posodobili bodo vodohram, ki oskrbuje planinski dom na Gori Oljki, in uredili cesto, ki vodi do planinskega doma. Za delo je bilo po javnem
razpisu izbrano podjetje Gorenje Projekt iz Velenja. Pogodbo je v imenu Občine Polzela podpisal župan Jože Kužnik, v imenu izvajalca del pa direktor podjetja Gorenje Projekt Uroš Razdevšek. Vrednost del brez davka na dodano vrednost znaša 200 tisoč evrov.	T. T.
Razvojno-tehnološki center
Braslovški svetniki so se na zadnji, 22. redni seji občinskega sveta najprej seznanili z idejo o ustanovitvi razvoj-no-tehnološkega centra za lesno predelavo »Sloles« v Šmatevžu.
O tem sta svetnike seznanila župan Branimir Strojanšek in direktor Lesno predelovalnega centra (LPC) Janez Mazej. Občina Braslovče se je lani decembra seznanila z namenom podjetja LPC Gomilsko, ki jo predstavlja direktor Janez Mazej, za revitalizacijo območja nekdanjega podjetja Biva Hiše v Šmatevžu in izgradnjo le-sno-predelovalnega centra na istem območju, razen dvorca Štrovsenek in parka v sklopu dvorca, ki sta last podjetja Štore Steel. Predvsem zaradi odprtja novih delovnih mest je občina na območju nekdanjega podjetja Biva hiše takoj pristopila k aktivnostim, predvsem pri obnovi mejnih znamenj občinskih zemljišč in urejenosti ceste v naselju Šmatevž proti graščini Štrovsenek. Istočasno s sprejemanjem OPPN, ki ga financira investitor, je slednji na upravni enoti vložil vloge za rekonstrukcijo objektov sušilnice lesa, žage, sortirne lupiine linije, deponije in manipulacijskih površin, meteorne kanalizacije, električnih priključkov in javne razsvetljave. Za navedeno so bila izdana tri gradbena dovoljenja, investitor pa je nato uspel pravočasno vložiti vlogo
na razpis ministrstva za kmetijstvo in okolje in pred nekaj dnevi prejel pozitivno rešitev.
■ Z aktivnostmi zasebnega investitorja je občina začela razmišljati o širši povezavi bodočega lesno predelovalnega centra z objektom Štrovsenek s pripadajočim parkom. Prevladala je splošna ugotovitev, da se morata zadevi dopolnjevati oziroma tesno povezati, zato se je porodila misel o ustanovitvi Razvojno-tehnološkega centra za lesno predelavo »Sloles« (RT-CLP) s sedežem v objektu dvorca Štrovsenek. Občinski svet Občine Braslovče je po razpravi sprejel posredovano informacijo in izrazil pozitivno stališče do nadaljnjih aktivnosti občine pri ustanovitvi RTCLP Sloles.
V nadaljevanju seje se je razvila živahna razprava glede najemne pogodbe za objekt Partizan v Rakovljah, nato pa so se svetniki odločili, da prevzame objekt v najem Simon Božič iz Šempetra, pogodbo pa je potrebno popraviti in pripraviti do naslednje seje. Brez pripomb so v nadaljevanju sprejeli predlog odloka OPPN za del območja PA 19 - Parižlje, direktorica Katja Esih pa jih je seznanila z delovanjem Študijskega regijskega središča Celje. Po krajši razpravi so v nadaljevanju sprejeli poročilo o opravljeni notranji reviziji v Občini Braslovče za leto 2012 in poročilo Nadzornega sveta o nadzoru zaključnega računa Občine Braslovče za leto 2012.
Svetniki so se seznanili tudi s polletnim poročilom o izvajanju proračuna. Prihodki so bili v prvem polletju realizirani v višini 1.802.965 evrov, kar je 21 odstotkov od letno načrtovanih. Občina se v prvem polletju ni zadolževala, skupni dolg štirih kreditov pa znaša 1.039.850 evrov.
Sledila je obravnava predlogov za podelitev priznanj Občine Braslovče. Predloge je podala predsednica Komisije za volitve in imenovanja Danica Tajnšek. Bronasto plaketo z bronastim cekinom bodo prejeli Silva Goričar, Boris Klokočovnik in Zofija Trogar, srebrno plaketo s srebrnim cekinom Društvo kmečkih žena Trnava - Gomilsko in naziv častni občan Občine Braslovče Rudi Sedovšek. Župan Branimir Strojanšek se je odločil na slavnostni seji občinskega sveta ob prazniku Občine Braslovče
27.	septembra podeliti tudi častni znak Občine Braslovče, ki ga bodo prejeli Damjan Sorčan, Mladinska skupina Gomilsko, Mežnarjeva domačija (Anton in Alenka Pintar iz Tabora) in Ivo Gričar.
Ob koncu seje so se svetniki seznanili z informacijo o zaključku izredne seje odbora za kmetijstvo. Svetniki so ob tem sprejeli dva sklepa, in sicer da naj občina začne z ministrstvom za kmetijstvo in okolje postopke za ureditev statusa rabe vode v Žovneškem jezeru (akumulacija za namakanje kmetijskih površin) in da Občinski svet Občine Braslovče nalaga županu, da županom Spodnje Savinjske doline predstavi in predlaga na njihovi koordinaciji in regionalnem svetu, da takoj začnejo z izdelavo projekta za namakanje kmetijskih površin v Spodnji Savinjski dolini T. Tavčar
IZPUŠNI LONCI IN CEVI za osebna in lažja tovorna vozila, traktorje, delovne stroje, štirikolesnike, skuterje in motocikle KOVINSKA GALANTERIJA
proizvodnja in montaža
MARN, s. p.,Vransko 18 b, 3305 Vransko
Tel./faks: 03 572 51 06, 041 508 655, 031 814 999 e-naslov: slavica.marn@siol.net, www.marn-vransko.si.
Župan Občine Braslovče Branimir Strojanšek in direktor podjetja Termo-tehnika, d. o. o., Bogdan Kronovšek med podpisom pogodbe
Občina Braslovče razmišlja inovativno in trajnostno, saj vidi priložnost dolgotrajne energetske sanacije občinskih objektov v izkoriščanju geotermalne energije. Tako se zadnji projekt nanaša na energetsko sanacijo osnovne šole, pri kateri jim pomaga priznani slovenski proizvajalec toplotnih črpalk, Termo--tehnika iz Orle vasi.
Do zdaj so v šoli uporabljali zastarel način ogrevanja s kurilnim oljem, ki so ga porabili 50 tisoč litrov na leto. S prehodom na novi sistem ogrevanja in segrevanja sanitarne vode s toplotno črpalko zemlja/voda in zemeljskimi sondami bodo strošek letne porabe energije zmanjšali za kar 70 odstotkov. Če upoštevamo še celotno investicijo za obdobje 15 let, pa to pomeni približno 50-od-stotni prihranek na letni ravni. Investicija v vrednosti 230 tisoč evrov se bo povrnila v dobrih petih letih. Ta sistem, ki sicer ni najcenejši, je pa najvarnejši in zanesljiv, omogoča tudi kasnejše pasivno, skoraj brezplačno hlajenje telovadnice ali celotnega objekta.
Znano je, da stanje občinskih blagajn v sedanjem času ne omogoča večjih investicij, saj je denarja le za redno obratovanje. Podjetje Termo-tehnika in Občina Braslovče pa sta skle-nilapogodbo, po kateri Termo--tehnika financira projekt za obdobje petih let, občina pa bo v tem času odplačevala investicijo s prihranki, ki bodo nastali pri uporabi toplotne črpalke, in strošek zakupa tehnične opreme v višini 3.800 evrov meseč-
Vrtanje za namestitev sond no.
Takšno inovativno razmišljanje občin in povezovanje z domačimi podjetji ter pro-
izvajalci je edini način, ki bo v naslednjih letih omogočal investicije ter nadaljnji razvoj občin v Sloveniji. T. Tavčar
Pozelani bodo dobili ulice
Svetniki Občine Polzela so se na 20. redni seji in se seznanili s poročilom o polletnem izvajanju občinskega proračuna. Sprejeli so tudi odlok o uvedbi uličnega sistema.
Najprej je občinski svet sprejel ugotovitveni sklep, da Barbari Travner zaradi odstopa preneha članstvo v Nadzornem odboru Občine Polzela, nato pa so se seznanili s polletnim poročilom o izvajanju proračuna Občine Polzela, ki ga je podala računovodkinja Tanja Mavrič in poudarila, da so bili prihodki v prvem polletju 45-odstotni (2.121.000 evrov), odhodki pa 36-od-stotni (1.774.000 evrov). Sledila je druga obravnava odloka o uvedbi uličnega sistema v naseljih Breg pri Polzeli, Ločica ob Savinji in Polzela. O tem je svetnike seznanil župan Jože Kužnik. V predlogu za drugo obravnavo šo bila upoštevana stališča občinskega sveta do pripomb, zagotovo pa bo imel odlok finančne posledice. Občina Polzela bo fi-
nancirala strošek zamenjave hišnih tablic s hišno številko in strošek napisnih tabel za ulico za okrog 22 tisoč evrov. Stroški zamenjave osebnih dokumentov bodo bremenili občane, vendar so stroški zaradi nižjih dajatev, ker spremembo uvaja občina, skoraj za polovico manjši, kot če bi spremembo uveljavljali občani sami.
V nadaljevanju so svetniki obravnavali predlog Statuta Občine Polzela v drugi obravnavi. Med javno obravnavo ni bilo pripomb, na seji pa je svetnica Alenka Završnik vložila pet amandmajev. Svetniki so vseh pet potrdili in s tem tudi Statut Občine Polzela. V drugo so obravnavali tudi Poslovnik občinskega sveta Občine Polzela. Med javno obravnavo ni bilo pripomb, je pa svetnica Alenka Završnik vložila pet amandmajev. Po krajši razpravi so se svetniki odločili sprejem poslovnika občinskega sveta preložiti na naslednjo sejo. Dalj časa so svetniki obravnavali predlog letošnjih dobitnikov občin-
skih priznanj. Večina svetnikov je glasovala, da letos grb občine podelijo Olgi Hočevar, plaketo Davidu Krku, Zlatku Hriberniku in Franju Jelenu, Blažu Brezovniku pa priznanje »inovator«. Brez pripomb so potrdili sklep o potrditvi končnega poročila o javnem razpisu' za podelitev koncesije storitev za izvedbo projekta Vrtec Polzela. Kot je znano, se tudi na drugi javni razpis za gradnjo novega vrtca ni nihče javil. Kot kaže, bo občina problem pomanjkanja prostora rešila s prizidkom k obstoječemu vrtcu.
Ob koncu seje je župan Jože Kužnik svetnike seznanil z ustanovitvijo dobrodelnega Županovega sklada. Sklad bo poleg rednih županovih denarnih prispevkov zbiral sredstva z dobrodelnimi koncerti, raznimi akcijami, donacijami itd. Zbrana sredstva bodo namenili pomoči potrebnim občanom, tako družinam kot posameznikom, dijakom, študentom, ostarelim T. Tavčar
Oživljanje gradu Žovnek
Občina Polzela praznuje
Osrednja in najodmevnejša prireditev praznovanja občinskega praznika občine Braslovče je bila otvoritev delno obnovljenega obrambnega stolpa na Gradu Žovnek.
V zadnjih dveh letih so bila na stolpu opravljena obsežna zidarska dela z nadzidavo zidov, postavljena nova streha in v celoti urejena električna napeljava. Po sto letih je grad ponovno dobil pokrit prostor na vsaj enem grajskem objektu.
Prireditev ob odprtju so s petjem pričeli pevci kvinteta Dobroveljski fantje. Župan Občine Braslovče Branimir Strojanšek je orisal delo pri obnavljanju
gradu, ki ni samo lokalnega pomena, ampak ima zaradi njegovih nekdanjih lastnikov Žovne-ških in Celjskih državni pomen.
O začetkih del pri obnavljanju in oživljanju gradu ter delu prostovoljcev v dvajsetletnem obdobju obnavljanja je spregovoril predsednik Kulturno-zgo-dovinskega društva Žovnek Braslovče Franci Kralj. Med drugim je navedel, da je v tem času delalo okoli 250 prostovoljcev, članov društva in simpatizerjev, ki so opravili 17.500 ur dela. Oba lastnika, do leta 1999 Občina Žalec in po tem letu Občina Braslovče, sta s finančnimi sredstvi krila velike
gradbene posege, kot so obnovitev zunanjega obzidja, postavitev novega vhoda, postavitev mostu, obnova delov palacija in posegi na obrambnem stolpu. Sledil je nagovor avtorja razstave z naslovom Oživljanje gradu Žovnek dr. Borisa Skali-na. Ob koncu je županu izročil album slik, ki jih je posnel od leta 1965 do danes. O razstavi in avtorju je govoril Uroš Go-vek iz ZKŠT Žalec in poudaril, da je prve posnetke napravil še s klasičnim aparatom, v zadnjih letih pa se poslužuje digitalne fotografije, računalniško jih ne obdeluje. Tokratna razstava je že Skalinova 43. po vrsti, fotografije pa so namesto na papirju izdelane na platno, ki je zaradi vlage bolj primerno za te razstavne prostore. S prerezom traku so obnovljeni stolp in razstavo predali namenu župan Branimir Strojanšek, dr. Boris Skalin in član Kulturno-zgo-dovinskega društva Žovnek in prostovoljec, ki je opravil največ dela, Ivo Hanžič.
Obnovljeni stolp bo namenjen predvsem kulturnim prireditvam, kot so razstave, glasbeni nastopi, predavanja, delavnice in drugo. T. Tavčar
Za večjo varnost
Srečanje ob obnovljeni cesti
V Občini Polzela so ob nezaščitenih železniških prehodih v naselju namestili an-drejeve križe, opremljene z dodatno svetlobno signalizacijo in solarnim napajanjem.
Izdelek je plod polzelskega podjetja Dat-Con, ki se poleg opreme za prometno signalizacijo ukvarja tudi z razvojem programske opreme za različne naročnike, z merilno opremo, opremo za nadzor, multimedijsko opremo in opremo za video nadzor, predelavo vozil, policijsko, vojaško in varnostno opremo, s sončnimi elektrarnami itd. Podjetje ima lastnem razvojni oddelek in lastno proizvodnjo, kar
Andrejev križ, opremljen z dodatno svetlobno signalizacijo s solarnim napajanjem
pomeni, da se lahko prilagodi programske kot tudi strojne zahtevam strank tako glede opreme.	T. T.
Med večje komunalne pridobitve ob letošnjem prazniku Občine Polzela sodi obnovljen odsek ceste v Založah - Korberjev hrib.
Na slovesnosti ob odprtju prvo septembrsko nedeljo je
predsednik KO Založe Sergej Zabukovnik povedal, da je bila cesta, zgrajena pred 35 leti, dotrajana in nevarna. Zdaj so jo razširili, na novo asfaltirali in uredili odvodnjavanje. Stroški obnove so znašali
okoli 250 tisoč evrov, sredstva pa je občina zagotovila iz proračuna. Župan Jože Kužnik se je v nagovoru zahvalil vsem, ki so pomagali pri tej pridobitvi, med drugim tudi prejšnjemu županu Ljubu Žnidarju. Odprtje ceste sta s kulturnim programom obogatila violinistka Kristina Žgank in harmonikar Matej Dušič. Domači župnik Jože Kovačec je cesto blagoslovil in vsem zaželel varno vožnjo. S prerezom traku so cesto predali namenu župan Jože Kužnik, predsednik KO Založe Sergej Zabukovnik in bližnji sosed Tomaž Beloglavec. Zbrani so se nato peš odpravili na lovsko kočo v Založah, kjer je bilo 7. tradicionalno srečanje Založanov. T. Tavčar
S prereza traku
Na Gradu Komenda na Polzeli je v petek zvečer ob
15.	obletnici Občine Polzela potekala slavnostna seja Občinskega sveta Občine Polzele, posvečena prazniku občine, ki ga praznujejo
2.	oktobra v spomin na dan, ko je bilo leta 1942 v Mariboru ustreljenih deset Pol-zelanov.
Slavnostni govornik je bil župan Jože Kužnik, ki je med drugim povedal: »Veselje in radost, ki sta v nas prisotna pravzaprav vseh 15 let, odkar je Občina Polzela samostojna, sta plod uspehov celotnega obdobja. Z veseljem tako izpostavljam nekatere največje projekte tega obdobja: zgrajena je bila podružnična šola v Andražu, urejeno središče Polzele s trgovskim centrom, obnovljen Grad Komenda, zgrajena je bila poslovna cona v Ločici ob Savinji, ne smemo pa pozabiti na nove in obnovljene odseke cest, vodovodov in kanalizacije. Število občanov se je v tem času povečalo za več kot 25 odstotkov, tako nas je danes krepko čez 6000.«
V nadaljevanju je izpostavil veliko dela, opravljenega od lanskega do letošnjega praznika. »Počasi se končuje projekt vzpostavitve uličnega sistema v naseljih Polzela, Breg in Ločica, v začetku novembra boste v teh naseljih že imeli nove naslove. Grad Komenda je pred kratkim postal uradni prostor za sklepanje zakonskih zvez. Mladi imajo tako možnost, da se poročijo ceneje. V zdravstvenem domu je začel delovati še en zdravnik splošne medicine, kar je v teh časih res velik uspeh. S tem so se zmanjšale vrste in čakalne dobe pri posameznih zdravnikih. Nadgrajujemo delovanje Medgeneracijskega centra Polzela, ki združuje starejše in mlajše. Tako postajamo vsem generacijam prijazna občina. Ustanovili smo dobrodelni Županov sklad, v katerega se z raznimi koncerti, dobrodelnimi prireditvami in donacijami stekajo denarna sredstva za pomoč pomoči potrebnim občanom. Teh je, žal, vedno
Nagrajenci z županom Jožetom Kužnikom več.«
Povedal je tudi, da je občina bila v zadnje obdobju uspešna na kar nekaj razpisih za črpanje evropskih sredstev, in sicer za gradnjo vodovoda Gora Oljka, za energetsko sanacijo osnovne šole, za izgradnjo sekundarne kanalizacije Orova vas-Breg. »Skupaj smo na teh projektih pridobili skoraj milijon evrov,« je pvoedal župan in nadaljeval: »Urejamo pokopališči. Na Polzeli smo uredili šeneški del. Obnovili smo obzidje in uredili lapidarij. Načrtujemo še obnovitev kapele in preostalega dela zidu. V Andražu smo uredili dodatno parkirišče z razširitvijo ceste pri pokopališču, s prostovoljno pomočjo nekaterih domačinov pa zaključujemo obnovo kapele ob pokopališču. Na novo smo asfaltirali več odsekov cest v centru Polzele, Andražu in Dobriču. Doslej edina hiša v občini brez ceste se je te razveselila prejšnji mesec. Sanirali smo plaz Župerl pod lokalno cesto v Dobriču. Na tri železniške prehode smo namestili elektronsko izvedbo t. i. andrejevega križa, kar je bistveno povečalo varnost prehodov. Na Bregu smo predali namenu novo travnato nogometno igrišče. V prostorih OŠ smo za trenutne potrebe vrtca uredili dodatni oddelek. Zaradi trenutne gospodarske situacije smo bili namreč prisiljeni ustaviti projekt novega vrtca in iskati alternativne rešitve. Najverjetneje pa bomo za vnaprej razširili obstoječi vrtec za štiri oddelke in tako vsaj za nekaj časa rešili prostorsko
stisko vrtca in osnovne šole,« je z mislijo, da je dosežke pravzaprav kar težko našteti v celoti, zaključil župan. Jože Kužnik.
V nadaljevanju so podelili priznanja Občine Polzela. Grb občine sta prejela Ljubo Žnidar za trinajstletno odgovorno in uspešno vodenje Občine Polzela ter izjemen prispevek k razvoju, izgledu in prepoznavnosti Občine Polzela (ker je bil Ljubo Žnidar lani, ko bi moral prejeti priznanje, odsoten, gaje prejel letos), Olga Hočevar za požrtvovalnost in predanost na humanitarnem področju ter nesebično pomoč, ki jo nudi socialno ogroženim. Plakete občine so prejeli David Krk za izjemen prispevek k delu pri prostovoljnem gasilstvu ter ugledu in razvoju občine, Zlatko Hribernik za osvojeno prvo mesto v zadnjih treh letih na državnem prvenstvu ZŠAM Slovenije v kategoriji tovornjakov nad 5 ton, Franjo Jelen za prispevek k razvoju kraja in vsestransko aktivno delovanje v društvih, priznanje »Inovator« pa je prejel Blaž Brezov-nik za dosežek na področju inovacijske dejavnosti (za namestitev senzorske naprave ter izvedbo nalaganja tipala na različne pokrivalke).
Svečano sejo so' s svojimi nastopi popestrili harmonikarja Miha Plevčak in Jure Jordan Kozjak, skupina Harminet s solistom Urbanom Jermanom ter pevka Ani Frece in baritonist Miha Lesjak. Seji je sledil koncert z orkestrom Kulturno glasbenega društva Cecilija Polzela.	T. Tavčar
Končali s popravilom ceste
Delavci podjetja Košarica so končali s popravilom dotrajanega cestnega odseka Letuš-Obramlje v Občini Braslovče.
Popravilo ceste v dolžini 450 metrov in širini 3,5 metra so izvedli s sistemom izravnavanja spodnje plasti z grobim asfaltom in nato opravili še preplastitev s slojem finega asfalta. Sredstva v višini 23.500 evrov je zagotovila Občina Braslovče iz proračuna in del kot nadomestilo za uporabo cest podjetje IMP za gradnjo plinovoda.	T. T.
Dan gasilca in 110-letnica
Zadržati vodo za vse leto brez poplav
Župan Občine Braslovče Branimir Strojanšek predaja ključe novega avtomobila predsedniku PGD Gomilsko
PGD Gomilsko je praznovanje 110-letnice delovanja društva drugo septembrsko soboto združilo s praznovanjem dneva gasilca Gasilske zveze Žalec. Ob tej priložnosti so prevzeli novo gasilsko vozilo za prevoz moštva ter podelili kipce gasilca in odlikovanja.
Slovesnost so začeli s parado, v kateri je sodelovalo 530 gasilk in gasilcev iz petih občinskih gasilskih poveljstev (33 društev), združenih v GZ Žalec. Uvodoma je zbrane nagovoril predsednik PGD Gomilsko Franci Skok, ki je poudaril, da je gasilstvo tisto področje, ki še vedno združuje ljudi, pripravljene pomagati bližnjemu in komurkoli v nesreči ter varovati osebno in družbeno premoženje. To je zelo plemenita veščina, ki so jo ohranili tudi na Gomilskem.
110-letnica PGD Gomilsko je visok jubilej, ki ga, razen v gasilskih organizacijah, praznuje le malokatero društvo. »To pomeni, da so gasilci res združeni v organizaciji, ki ima več kot 140-letno tradicijo in jo povezuje geslo: Naj bo dan ali noč, hitimo bližnjemu na pomoč!« je ob koncu poudaril Franci Skok in se vsem zahvalil za finančno pomoč pri nakupu novega vozila za prevoz moštva. Ob 110-letnici društva so izdali tudi priložnostni bilten.
V nadaljevanju so zbrane nagovorili predsednik GZ Žalec Edvard Kugler, župan Občine Braslovče Branimir Strojanšek, poveljnik GZ Slovenije Franci Petek in sekretar na ministrstvu za obrambo Zoran Klemenčič.
Sledila je svečanost ob prevzemu novega avtomobila. Župan Občine Braslovče Bra-
nimir Strojanšek je ključe novega vozila izročil predsedniku PGD Gomilsko Franciju Skoku, slednji jih je predal poveljniku Boštjanu Šalamonu, ki je ključe dal vozniku Alenu Bogataju. V nadaljevanju so nekaterim gasilskim društvom podelili spominske kipce, in sicer PGD Ločica ob Savinji in PGD Ločica pri Vranskem za 80 let delovanja, za 110 let delovanja pa PGD Arja vas in PGD Gomilsko, PGD Gotovlje in PGD Ojstriška vas - Tabor. Gasilsko odlikovanje III. stopnje sta prejela Cafuta Danica in Ivo Gjuras, II. stopnje Lucija Blatnik Anton Javornik, Mihaela Remic, Alojz Rojšek, Bogoslov Tanšek, Anton Urankar in Anton Vasle. Gasilsko plamenico II. stopnje so dobili Aleš Blatnik, Stanko Jenžovnik, Boris Kovačič, Boštjan Šalamon, Jože Selčan, Boštjan Šmid, Anton Urankar in Franc Urankar.
N
Gasilsko odlikovanje I. stopnje pa so prejeli Marjeta Andolšek, Filip Beloglavec, Štefan Matko, PGD Ločica ob Savinji in PGD Ločica pri Vranskem. Gasilsko plamenico I. stopnje sta si prislužila Andrej Hribernik in Karli Vovk; odlikovanje za posebne zasluge Danijel Pan-tner, Franci Rančigaj in Janko Tomanič ter bronaste plakete GZS PGD Arja vas, Gomilsko, Gotovlje in Ojstriška vas - Tabor.	T. Tavčar
Mrzlica znova obujala spomine
Slavnostni govornik Adi Vidmajer
Na Mrzlici so se prejšnji vikend tradicionalno srečali Zasavčani in Savinjčani. Srečanju, ki ima svoje korenine v predvojnem delavskem gibanju, so se z namenom druženja in obujanja spominov na osamosvojitveni čas pridružili tudi veterani vojne za Slovenijo in policijsko veteransko društvo Sever.
Sicer pa so se že pred 22 leti župani občin Zagorje, Trbovlje, Hrastnik, Prebold in Žalec dogovorili, da bo vsako leto' organizatorica srečanja druga občina. Pred nekaj leti sta se tem občinam pridružili še občini Laško in Tabor. Letos je srečanje organizirala Občina Prebold v sodelovanju s Planinskim društvom Trbovlje. Za uvod in prijetno razpoloženje je poskrbel glasbeni trio ansamblov Vrh in Zà'ka pa ne.
Udeležence je najprej pozdravil predsednik PD Trbovlje Matjaž Kilar in vsem zaželel prijetno druženje ob njihovem planinskem domu, nato pa je zbranim spregovoril župan Občine Prebold Vinko Debelak in izrazil veselje nad vsakoletnim sre-
čanjem, ki ima velik pomen za ohranjanje spominov na nekdanji čas in tudi za druženje.
Letošnji slavnostni govornik Adi Vidmajer, predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo Spodnje Savinjske doline, pa je spomnil na čas osamosvajanja Slovenije in izrazil obžalovanje nad stanjem, v katerem se nahajamo in v katerem vse preveč pozabljamo na resnost takratnega trenutka in vrednote, za katere smo se zavzemali in borili. Ob koncu je izrazil željo, da bi s takšnim ali še večjim zanosom ohranjali tovrstna srečanja in se ob njih spomnili na nekdanje predvojne tabore ljudske fronte in tudi na rojevanje naše domovine v letih 1990 in 1991. D. Naraglav
Župani in podžupani pred domom na Mrzlici
Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije je v sejni sobi Občine Prebold pripravila tiskovno konferenco o gradnji akumulacij za zagotavljanje poplavne varnosti Spodnje Savinjske doline, Celja, Laškega ter za zagotovitev namakanja. Pobudo o tem je na izredni seji o posledicah suše že obravnaval odbor za kmetijstvo Občine Braslovče, braslovški župan Branimir Strojanšek pa jo je pred dnevi predstavil na koordinaciji županov.
Voda je lahko izziv v prihodnjem programskem obdobju 2014-2020, opozarjajo državo savinjski kmetje, ki jih je letos poleg hladne in mokre pomladi, toče, treh vročinskih udarov in orkanskega vetra prizadela hidrološka in meteorološka suša. Ob tem odločno zavračajo ocene nekaterih služb in celo kmetijskega ministrstva, da se ne znajo prilagoditi očitno spremenjenim podnebnim razmeram. »V okviru strokovnih predavanj IHPS in KGZS se kmetje vseskozi izobražujemo in smo podrobno seznanjeni z ukrepi in načini omilitve posledic sušnega obdobja. Tudi letos smo izvedli vse mogoče agrotehnične, gnojilne in zaščitne ukrepe, saj bi v nasprotnem primeru ostali brez pridelka,« je na tiskovni konferenci poudaril Vinko Drča, braslovški občinski svetnik, predsednik odbora za hmeljarstvo pri KGZS in komisije za vodne zadrževalnike pri KGZS. Kjer je bilo mogoče, so njive namakali, vendar je vode za namakanje primanjkovalo, ker v dolini ni dovolj vodnih akumulacij, vodotoki Savinje in Bolske s pritoki niso urejeni, podtalnica pa je imela prav tako nizek vodostaj.
V Spodnji Savinjski dolini je namakanje možno na približno 1.560 ha hmeljišč, 150 ha intenzivnih sadovnjakov, 100 ha vrtnin in 1.000 ha ostalih poljščin, od skupno 3.886 ha zemljišč, ki so v GERK zavedeni pod rabo njiva ali vrt. Vendar vodna bilanca omogoča namakanje samo na 800 ha zemljišč. Da bi zagotovili dovolj vode, bi bilo potrebno po besedah Vinka Drče zgraditi še najmanj dve vodni akumulaciji v Občini Vransko, po eno v občinah Tabor in Polzela, v Občini Braslovče prav tako še eno (poleg Žovneškega in Braslovškega jezera), v Občini Žalec pa dve. Vse predlagane akumulacije bi morale biti povezane s primarnim cevovodom, z njimi pa upravljati z enega mesta. V ta namen so ministrstvu za kmetijstvo in okolje že predlagali namakalni center na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo v Žalcu.
Kmetje od vlade in vseh pristojnih v državi pričakujejo, da bodo vzdrževanje in gradnjo jezov na vodotokih, gradnjo akumulacij za zadrževanje vode za potrebe namakanja in zagotavljanja poplavne varnosti ter gradnjo primarnih razvodnih vodov s črpališči potrdili kot prioriteto v prihodnjem programskem obdobju v okviru Operativnega programa za izvajanje resolucije o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020. Država bo z zagotovitvijo nama-
Problema suše in poplavne varnosti je treba reševati skupaj, so na tiskovni konferenci poudarili predsednik komisije za vodne zadrževalnike pri KGZS Vinko Drča (skrajno desno), podpredsednik KGZS Marjan Golavšek, župan Občine Braslovče Branimir Strojanšek in predsednik odbora za kmetijstvo Občine Braslovče Janez Štusej kanja prihranila pri vsakoletnem pa potrebujemo 80 % overjenih
izplačevanju škod, kmetje pa se zavedajo, da bodo morali vodo plačati.
Toda država še vedno nadaljuje s pripravo državnega prostorskega načrta za gradnjo suhih zadrževalnikov za zagotavljanje poplavne varnosti Savinjske doline, Celja in Laškega. Po prvi javni razgrnitvi je bilo vloženih izjemno veliko pripomb, odgovori nanje pa še vedno niso pripravljeni in predstavljeni javnosti. Do javne razgrnitve kmetje svojih pomislekov proti gradnji devetih suhih zadrževalnikov sploh niso mogli predstaviti, ker po besedah pripravljavcev niso bili stranke v postopku. V suhih zadrževalnikih bi bila sicer dovoljena kmetijska raba, a v primeru nevarnosti poplav in njihove zapolnitve z vodo bi bil pridelek uničen, so prepričani kmetje, ki so si take zadrževalnike ogledali v Nemčiji in se prepričali, kakšne posledice puščajo poplavne vode, potem ko odtečejo iz zadrževalnika. Poleg tega naj bi bila vrednost gradnje devetih suhih zadrževalnikov v Spodnji Savinjski dolini kar okoli 120 milijonov evrov, mokre zadrževalnike oziroma akumulacije pa bi lahko uredili za približno tretjino tega zneska.
»Vode se umirjajo na samem izvoru in ne pred večjimi mesti z razlitjem po kmetijskih površinah. Gradnja malih akumulacij ne povzroča bistvenega vpliva na okolja. Ugotavljamo, da je Slovenija bogata z vodo, vendar se razdelitev pravilne rabe ne omogoča zaradi nepravilnih predpisov ministrstva za kmetijstvo in okolje ter spremljajočih institucij, ki aktivno zavirajo gradnjo malih akumulacij in sistemov za namakanje. Ker ta gradnja ni v nacionalnem programu Republike Slovenije, je nemogoče pridobiti gradbeno dovoljenje za gradnjo akumulacij, za gradnjo primarnih cevovodov
služnosti lastnikov zemljišč, pri čemer so problem lastniki, ki ne kmetujejo ali nimajo končanega postopka o dedovanju,« je na tiskovni konferenci opozoril Vinko Drča in dodal, da mora minister najprej zagotoviti izobraževanje o tej problematiki in dobro delo v okviru ministrstva za kmetijstvo in okolje, saj problem za gradnjo namakalnih sistemov ni na strani kmetov ali občin, ampak na strani države kot soglasodajalki in izdajateljici gradbenih dovoljenj.
Zato Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije terja od ministrstva za kmetijstvo in okolje odpravo številnih administrativnih ovir pri gradnji namakalnih sistemov, da bodo lahko izkoristili možnost pridobitve nepovratnih evropskih sredstev in da se bodo teh projektov lotila posamezna področja kot celota, saj so lahko le tako veliki projekti uspešni na razpisih, je povedal podpredsednik zbornice in preboldski podžupan Marjan Golavšek.
Da bi lahko za celovito rešitev problema zagotavljanja ustrezne vodne bilance in hkrati poplavne varnosti pripravili skupen projekt vseh šestih spodnjesavinjskih občin in ga prijavili na regijski nabor projektov za sofinanciranje EU v finančni perspektivi 2014-2020, so se na koordinaciji strinjali tudi župani, vendar gre za zdaj samo za načelno soglasje, je povedal Branimir Strojanšek. Časa za odločitev in pripravo projekta je malo. Predsednik odbora za kmetijstvo Občine Braslovče Janez Štusej pa je med drugim opozoril, da so spodnjesavinjske občine že pred leti iz svojih proračunov namenile sredstva za izdelavo strokovne naloge za potrebe namakanja v Spodnji Savinjski dolini, ki so jo izdelali na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo v Žalcu, in bi lahko bila izhodišče za izdelavo novega projekta.	K. R.
Odbor za kmetijstvo Občine Braslovče je ob ocenjevanju škode zaradi suše ugotovil, da je stanje na terenu zelo različno, tako da se pojavlja vprašanje metodologije ocenjevanja škode, kako na primer oceniti škodo na površinah, ki so jih namakali, škodo pa je povzročil vroč orkanski veter. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, ARSO in Uprava za zaščito in reševanje uporabljajo meteorološko postajo v Medlogu kot edino pristojno v celjski regiji, kar pa ne odraža dejanskega stanja v Spodnji Savinjski dolini, zato odbor predlaga, da uporabljajo postaje žalskega IHPS.
~V Občini Braslovče predstavlja največji vodni vir namakanja Žovneško jezero, vendar je tehnologija zastarela in neekonomična. Delovanje Žovneškega jezera (pravico do uporabe vode imajo trije koncesionarji) se izvaja po pravilih, ki sta jih določili stroka in država. Ta pravila so dostikrat povsem neživljenjska in v nasprotju s potrebami ljudi, ki živijo ob jezeru, pa tudi v nasprotju s potrebami ostalih prebivalcev občine.
B3PMWI
Brez čiščenja odplak ne bo pitne vode
III»*	mn i									■apBL-
	% ém			1L						
			ijr						..... - ju !&*■	
Skulptura znaka pred upravno zgradbo osrednje čistilne naprave v Kasazah opozarja na geslo JKP Žalec, ki podjetje označuje po pol stoletja delovanja: S Savinjsko v srcu
Javno komunalno podjetje Žalec praznuje letos 50-le-tnico delovanja. Jubilej so počastili ob zaključku nadgradnje osrednje čistilne naprave v Kasazah s priložnostno slovesnostjo, na katero so povabili predstavnike občin soustanoviteljic podjetja in vse, ki so sodelovali pri tem projektu.
Kot je v svojem nagovoru poudaril direktor JKP Žalec Matjaž Zakonjšek, predstavlja Centralna čistilna naprava Kasaze eno največjih pridobitev na področju čiščenja odpadnih voda za vse, ki živijo in delajo na območju Spodnje Savinjske doline Njena predhodnica je bila 'zgrajena leta
1986 za 18.750 populacijskih enot (PE), in sicer le v prvi fazi brez linije blata, zato je bila za okoliške prebivalce pogosto zelo moteča. Zaradi povečevanja proizvodnje Mlekarne Celeia, širjenja kanalizacijskega omrežja in vse večjega priključevanja porabnikov na kanalizacijo je bila obremenitev vedno večja, s tem pa tudi težave. Zato so se spodnjesa-vinjske občine odločile, da v okviru projekta varovanja povodja Savinje s sredstvi evropskega kohezijskega sklada, državnega proračuna in svojim sovlaganjem nadgradijo in posodobijo čistino napravo, hkrati pa dogradijo primarni kanalizacijski sistem.
Začetki tega projekta segajo v leto 2004, prvo pogodbo z izvajalcem pa je Občina Žalec kot nosilka projekta podpisala leta 2008. Predvsem zaradi stečajev več glavnih izvajalcev, ki so jim sledili zapleteni razpisi za izbiro novih izvajalcev ter odprave napak in pomanjkljivosti, se je gradnja podaljšala vse do letošnjega leta.
Projekt je obsegal gradnjo skoraj 29 kilometrov novih primarnih kanalizacijskih vodov, ki so povezali občine Braslovče, Polzela, Prebold in Žalec v enoten kanalizacijski sistem z zaključkom na Centralni čistilni napravi Kasaze. Pri nadgradnji slednje sta sodelovali tudi občini Vransko in Tabor, saj bodo blato iz malih čistilnih naprav prav tako pripeljali v Kasaze, po novi uredbi pa morajo biti tudi vse odplake iz individualnih greznic pripeljane na čiščenje na čistilno napravo. Kljub temu bo nadgrajena in posodobljena anaerobna čistilna naprava v Kasazah zadostovala potrebam, saj je njena zmogljivost
60.000	PE, svojo največjo obremenitev pa bo dosegla šele čez nekaj let, ko bodo dogradili vse primarne in sekun-
Cestno komunalno podjetje Žalec, ki je predhodnik JKP Žalec, je bilo ustanovljeno marca leta 1963, njegova glavna naloga pa je bila oskrba s pitno vodo na območju tedaj enovite žalske občine. Takrat razen vodovoda Roje-Vrbje-Žalec in vodovoda v Preboldu ni bilo večjih javnih vodovodnih sistemov, zato je bila gradnja vodovodne in ' kanalizacijske infrastrukture v naslednjih desetletjih ključnega pomena. V podjetju so se ukvarjali tudi z vzdrževanjem cest, odvozom odpadkov, s stanovanjsko dejavnostjo, ogrevanjem mesta Žalec, gradnjo vodovodov in urejanjem javnih površin. Danes se v JKP zavedajo svoje odgovornosti pri ohranjanju in oživljanju zdravega, lepega in čistega okolja v Spodnji Savinjski dolini, je na slovesnosti povedal direktor Matjaž Zakonjšek.
Ob zaključku gradhje osrednje čistilne naprave in 50-letnici JKP Žalec so z vodo nazdravili (od leve proti desni): direktor JKP Žalec Matjaž Zakonjšek, župan Občine Tabor Vilko Jazbinšek, župan Občine Braslovče Branimir Strojanšek, župan Občine Polzela Jože Kužnik, župan Občine Žalec Janko Kos, župan Občine Vransko Franc Sušnik in član Odbora za gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne službe Občine Prebold Viki Stergar
darne kanalizacijske sisteme v Spodnji Savinjski dolini.
Pri anaerobnem sistemu čiščenja odplak ne prihaja do popolnega pregnitja blata, zato se postopek nadaljuje v velikih gniliščih, kjer kot stranski produkt nastaja bioplin. Del tega plin porabijo v tehnologiji čiščenja, preostanek pa v plinskem motorju za proizvodnjo električne energije, s tem pa se zmanjšujejo obratovalni stroški.
Vrednost investicije v infrastrukturo za odvajanje in čiščenje odpadnih voda je skoraj 20 milijonov evrov, polovico tega zneska predstavlja nadgradnja čistilne naprave, od tega je 62 % prispevala EU, 28 % Republika Slovenija, približno 10 % pa spodnjesavinjske občine, je med drugim v svojem nagovoru povedal župan Občine Žalec Janko Kos. Ko je med gradnjo kar tri glavne izvajalce doletel stečaj, je bilo skoraj tako, kot bi pobirali in sestavljali črepinje vrča, je omenil župan: »Včasih sem imel ob prepričevanju birokratov na ministrstvu občutek, kot da smo mi krivi za propad gradbincev, pa nismo bili. Soočili smo se s številno birokracijo, vendar smo dokončali delo, čakamo na uporabno dovo-
ljenje za kanalizacijo in da konec tega leta uspešno končamo poskusno obratovanje čistilne naprave. Rekel bi konec dober, vse dobro, zdaj bomo pozabili na težave. Zavedati pa se moramo, da smo zgradili čistilno napravo zato, da bomo zgradili tudi sekundarno kanalizacijo, da se bo nanjo priključilo čim več uporabnikov in da bomo tako izpolnili zastavljene cilje, za kar smo tudi prejeli evropska in državna sredstva.«
Polstoletno zgodovino podjetja je poleg glasbenega izleta
v preteklost vokalne skupine
M.I.J.A.V. povzel direktor JKP Žalec Matjaž Zakonjšek. Direktor, župani in predstavniki vseh šestih spodnjesavinj-skih občin pa so simbolično predali namenu posodobljeno čistilno napravo tako, da so nazdravili z vrčkom čiste vode, ki ob vsej skrbi za okolje še vedno teče iz naših vodovodnih pip. Sledil je ogled priložnostne razstave ob petdesetletnici podjetja v upravni stavbi čistilne naprave in voden ogled čistilne naprave.
K. R., foto: T. T.
Leta 2005 so prvo pismo o nameri za projekt Povodje Savinje podpisale vse občine od Logarske doline do Zidanega Mostu. V okviru podprojekta Žalec so za gradnjo kanalizacije v skupni dolžini več kot 28 km podpisali pogodbo z Vegradom, d. d. (v vrednosti nekaj manj kot 9,5 milijona evrov), za izvajanje nadzora z DDC, d. o. o. (zdaj DRI, d. o. o., v vrednosti dobrih 295 tisoč evrov), za informiranje javnosti s FIT Medio (v vrednosti nekaj manj kot 240 tisoč evrov) in za nadgradnjo čistilne naprave s CPM Maribor (malo manj kot 10 milijonov evrov). Zaradi stečajev so julija 2010 prekinili pogodbo z Vegradom, spomladi 2011 pa s CPM Maribor, unovčili so bančne garancije v višini 10 % vrednosti projektov, prav tako so zadržali sredstva v višini slabih 760 tisoč evrov od Vegrada in nekaj manj kot 800 tisoč od CPM Maribor. Neporabljena sredstva so namenili za dokončanje projekta, odpravo napak pa so financirali iz zadržanih sredstev in sredstev unovčene bančne garancije. Na novih razpisih so bili izbrani izvajalci za dokončanje del: CMC Celje in Plima Žalec za kanalizacijo (tudi CMC je doletel stečaj in z delom nadaljuje samo Plima), za dokončanje čistilne naprave pa so leta 2012 podpisali pogodbo z ESOT, d. o. o., poskusno obratovanje bo zaključeno decembra letos.
Zbiranje nevarnih odpadkov
Abrahamovci na srečanju
Potem ko je družba Sim-bio maja na varno spravila 48 ton nevarnih odpadkov iz gospodinjstev, je pred nami
že jesenski del zbiranja nevarnih odpadkov na terenu v dvanajstih občinah celjskega območja.
Da so občani vse bolj ozaveščeni, da z nevestnim ravnanjem z nevarnimi odpadki lahko ogrozijo podtalnico in druge vodne vire, zrak, prst, torej posredno tudi zdravje ljudi in živali, pričajo podatki o naraščajočih količinah odpadkov, zbranih med akcijo.
V občinah Spodnje Savinjske doline bodo z akcijo začeli danes, 25. septembra, in sicer v občinah Polzela in Prebold. Jutri, v četrtek, bodo nevarne odpadke zbirali v občinah Prebold in Braslovče, v petek dopoldne še v braslovški občini in Taboru. V žalski občini bodo akcijo izpeljali v soboto, ponedeljek, torek in sredo. Prenosni zabojnik z ekipo Simbia bo na istih lokacijah kot pri letošnji prvi akciji maja. Letake z urniki so vsi odjemalci storitev prejeli z avgustovskimi položnicami storitev. T. Tavčar
V okviru praznovanja Občine Žalec so v soboto pripravili šesto srečanje abrahamovcev žalske občine. Srečanja v Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije Žalec se je udeležilo več kot 70 tistih, ki so ali bodo letos dopolnili petdeset let.
Nagovoril jih je žalski župan Janko Kos, ki je govoril iz lastnih izkušenj, saj se je pred dvema letoma srečal z abrahamom, in poudaril, da je življenje z njim preprosto, če si veselega in pogumnega srca.
V kulturnem programu so
nastopili harmonikarji šole Primoža Zvera in ruska glasbenika Julij in Andreja Labanova s pesmimi Katjuša, Cigan Jan in Kalinka, v degustacijski sobi muzeja pa je abrahamovce ob pogostitvi zabaval harmonikar Primož Zver.	T. Tavčar
Z majske akcije v Parižljah
Žalski abrahamovci z županom Jankom Kosom
°	september 2013_______OSREDNJE TEME - ZAČETEK ŠOLSKEGA LETA
Varčevanje tudi v šolah, a ne na škodo učencev
V Spodnji Savinjski dolini je septembra prag devetih osnovnih šol in ene s prilagojenim programom prestopilo skoraj 3.600 učencev, od tega 418 prvošolcev. Največja vsebinska novost v tem šolskem letu je, da se bo številčno ocenjevanje od zdaj začelo že v 3. razredu, do sedaj je bilo opisno. Nacionalno preverjanje znanja je poleg 9. razreda zdaj obvezno tudi v 6. razredu osnovne šole, in sicer iz slovenščine ali italijanščine oziroma madžarščine na narodno mešanih območjih, matematike in prvega tujega jezika.
Zaradi cilja preseganja t. i. delitve na vzgojne in izobraževalne predmete so nova imena dobili nekateri predmeti: šport (do zdaj športna vzgoja), likovna umetnost (do zdaj likovna vzgoja), glasbena umetnost (do zdaj glasbena vzgoja) ter domovinska in državljanska kultura in etika (do zdaj državljanska in domovinska vzgoja ter etika). Sicer pa se v slovenskih osnovnih šolah spopadajo z varčevalnimi ukrepi. Vsi javni zavodi, tudi šole, morajo do januarja 2015 zmanjšati število zaposle-
nih za 1 %. O tem, kako varčujejo v časih, ko zmanjšujejo sredstva pristojno ministrstvo in ustanovitelji, torej občine, ali so vendarle uspeli kaj investirati in kako so začeli šolsko leto, smo povprašali ravnatelje spodnej-savinjskih osnovnih šol.
Na 1. OŠ Žalec več otrok, manj prvošolcev
V največjo spodnjesavinj-sko šolo I. OŠ Žalec je letos vpisanih 648 otrok, od tega na podružničnih šolah na Ponikvi 55 in v Gotovljah 49. Prvošolčkov je 76 (51 na matični šoli, 10 v Gotovljah, 15 na Ponikvi). »Število učencev se je v prvem tednu spreminjalo, je pa v skupnem številu za 26 večje glede na lansko šolsko leto,« je povedala ravnateljica Tatjana Žgank Meža. Učenci tujci se namreč vpisujejo zadnji hip, mi pa smo jih dolžni sprejeti. Zaradi tega je načrtovanje izjemno težko, še posebej zdaj, ko veljajo varčevalni ukrepi.
Število zaposlenih se zaradi priporočil ministrstva po zmanjšanju za 1 % v začetku poletja ni spremenilo. »Z zaposlitvami smo bili že do zdaj racionalni. Vsi učitelji so imeli
polno obvezo, svojo obvezo pa na naši šoli dopolnjuje še učiteljica II. OŠ, dva učitelja OŠ Griže in ena učiteljica OŠ Šempeter. Problemov s presežnimi delavci za zdaj torej nimamo. Racionalno smo se obnašali že v preteklih letih, saj na primer ob upokojitvi učiteljice matematike ob koncu prejšnjega šolskega leta nismo zaposlili novega delavca. Takrat smo dali priložnost presežkom na OŠ Šempeter in Griže in tako zdaj dva učitelja, ki sicer ne bi imela več polne zaposlitve, svojo delovno obvezo dopolnjujeta na I. OŠ Žalec. To je skladno tudi z varčevalnimi ukrepi,« je povedala Tatjana Žgank Meža in dodala, da sicer varčujejo na vsakem koraku, saj je na voljo manj sredstev za izobraževanje, učila in učne pripomočke. »Varčujemo in skušamo biti uspešni, dobri ter dosegati dobre učne rezultate kljub zmanjšanju sredstev.«
Na I. OŠ so do začetka novega šolskega leta opravili zgolj nujna vzdrževalna dela. Prenovili so sanitarije za fante v pritličju centralne šole, zaradi varnosti so obnovili razsvetljavo na centralni šoli. Prepleskali
so tudi del hodnika ter sedem učilnic in jedilnico. Uredili so kolesarnico. Na POŠ Gotovlje so zamenjali nekaj dotrajanih oken. Sorazmerno nova POŠ Ponikva investicij in večjih vzdrževalnih del ne potrebuje. Se pa v Žalcu veselijo energetske sanacije centralne šole, za katero so pridobili evropska sredstva in bo končana do konca 2015.
Ravnateljica nam je še povedala, da ostajajo letos aktivni v vseh projektih kot prejšnja leta, nekaj bo tudi novih. »Prednost velike šole je izjemno veliko število izbirnih predmetov in interesnih dejavnosti, ki jih izvajamo skladno z normativi in standardi. Na šoli se vsi učenci od prvega razreda učijo tuji jezik angleščino, v zadnji triadi pa vsi nemški jezik (projekt, ki ga financira ministrstvo in je ostal kljub ZUJF-u).«
OŠ Petrovče pripravlja devetletko na Trju
V OŠ Petrovče je letos vpisanih 489 učencev, kar je največ v zadnjih letih. Na matični osnovni šoli je 385 učencev, od tega 39 prvošolcev. Na podružnici v Trju je 106 učencev, od tega 23 prvošolcev. »Posebnost letošnjega šolskega leta je ta, da je naša podružnica postala 6-oddelčna, učenci 6. razreda se ne vozijo v matično šolo v Petrovče, ampak ostajajo v domačem kraju. Demografski trendi v KS Galicija so zelo ugodni, kar predstavlja enega izmed dejavnikov, da so že pred časom stekle priprave na uvedbo popolne devetletke na Trju,« je povedala ravnateljica Irena Kolar.
Glede investicij in vzdrževalnih del pa je dodala: »Med počitnicami smo v telovadnici OŠ Petrovče zbrusili parket. Vrednost investicije je bila okvirno 21.000 evrov. Občina Žalec je za to investicijo pridobila sredstva Fundacije za šport, in sicer v višini 50 %. Nekaj učilnic, garderob in hodnikov smo prebelili, pri čemer sta kar nekaj dela opravila hišnika sama. Na Podružnični šoli Trje je nova oprema za učilnico, v kateri v tem šolskem letu poteka pouk 6. razreda. Vrednost nakupa opreme je znašala 5.600 evrov. Drugih investicij v šolski prostor ni bilo, se pa zelo veselimo, da je naša ustanoviteljica Občina Žalec uspela na razpisu za energetsko sanacijo objektov v lasti občin. S tem bodo v letih 2014 in 2015 sanirali tudi matično šolo v Petrovčah. Zamenjali bomo salonitno kritino, prav tako pa bo šola dobila novo izolirano fasado.«
Glede zmanjševanja zaposlenih v skladu s priporočilom ministrstva pa:	»Konkretno
smo na OŠ Petrovče ta ukrep uresničili tako, da smo učno obvezo strokovne delavke, ki je na porodniškem dopustu, prerazporedili drugim strokovnim delavcem (nismo zaposlili
novega delavca). MIZŠ nam je za letošnje šolsko leto odobrilo 0,6 delavca manj v oddelkih podaljšanega bivanja, kar prav tako pomeni zmanjšanje števila zaposlenih pri sicer enakem številu vključenih učencev v to obliko vzgojno-izobraževalne-ga dela.«
Tudi v OŠ Petrovče in POŠ Trje se varčevanje odraža na več področjih: »Že nekaj zadnjih let se zmanjšujejo plače zaposlenih, povsem »zamrznjena« so vsa napredovanja, kar lahko ima, če se stvari v doglednem času ne bodo uredile, tudi negativne posledice na delo zaposlenih. Tudi sicer je sredstev s strani ministrstva manj (nakup učil, izobraževanja zaposlenih), prav tako se zmanjšujejo sredstva, ki jih občina namenja šoli (sredstva za materialne stroške, dodatne aktivnosti, projektno delo, investicijsko vzdrževanje). V preteklem šolskem letu je občina aktivno pristopila k načrtovanju zmanjševanja stroškov šolskih prevozov. Glede na to, da smo šola z največ vozači, bi se nas varčevalni ukrepi na tem področju najbolj dotaknili. V dogovoru z občino in Izletnikom, ki opravlja šolske prevoze, smo se za letošnje šolsko leto dogovorili, da šolski prevozi ostajajo v podobnem obsegu kot lansko šolsko leto. Kljub temu smo izvedli nekatere racionalizacije, ki pa so zajele manjše število učencev.«
Več otrok, enako število učiteljev na OŠ Polzela
V Osnovno šolo Polzela je letos vpisanih 539 učencev, na podružnični v Andražu 30 učencev, od tega 70 prvošolčkov (66 na matični OŠ, 4 v Andražu). V vrtec je vpisanih 281 otrok (od tega jih 37 obiskuje vrtec v Andražu in 78 vrtec v šolskih prostorih, ostali so v vrtčevskih prostorih).
»V Osnovni šoli Polzela se vsako leto povečuje število otrok v vrtcu in šoli. Posledično bi morali torej sistemizirati še kakšno novo delovno mesto, ki pa ga razen zamenjav (porodniške, odpovedi) nismo. Tako lahko govorimo o kadrovskem zmanjšanju, ki pa ni posledica odpuščanj,« je povedala ravnateljica Bernarda Sopčič. »Varčevanje se v šoli pozna zlasti pri sistemiziranju delovnih mest, zniževanju plač zaposlenim, nekoliko pa so se zmanjšali tudi prilivi za namen investicij in materialnih stroškov. Trenutno je krčenje bolj opazno s strani ministrstva, nekoliko manj pa se varčevanje občuti s strani pridobivanja sredstev ustanoviteljice (razen pri investicijah za vrtec, kjer so ta sredstva namenili za pridobivanje dokumentacije in priprave projekta povečanja vrtca ' oz. gradnje novega).«
Na OŠ Polzela so po izlivu vode poleti vendarle izvedli sanacijo tal v petih učilnicah, pri čemer so poleg zavaroval-
V V
Predsednica vlade na I. OS Žalec
Ravnateljica Tatjana Žgank Meža je Alenki Bratovšek podarila povečavi fotografij iz njenega obdobja šolanja na 1. OŠ Žalec
Predsednica Vlade Republike Slovenije Alenka Bratušek je na prvi šolski dan obiskala I. osnovno šolo Žalec, ki jo je obiskovala tudi sama.
Na I. OŠ Žalec sta jo sprejela ravnateljica Tatjana Žgank Meža in župan Občine Žalec Janko Kos. Predsednica je v
nagovoru učencem in učenkam povedala: »Prvi šolski dan je nekaj novega, lepega, neznanega. Želim vam, da bo predstavljal začetek poti v nekaj lepega, naj vas ta pot vodi do sanj, ki jih sanjate.« Predsednica vlade je posebno pozornost namenila tudi učiteljem in
staršem. Dejala je, da verjame, da se zavedajo odgovornosti, ki jo imajo v šolskem sistemu, in da so učitelji, učenci, starši in politiki skupaj odgovorni za to, da bo naš izobraževalni sistem dober. Ob tej priložnosti je šoli podarila pet košarkarskih žog, eno s podpisi naših košarkarskih reprezentantov, saj se je ravno takrat začelo evropsko prvenstvo, katerega častna pokroviteljica je bila. Ravnateljica Tatjana Žgank Meža ji je kot nekdanji učenki podarila povečavi fotografij iz njenega najzgodnejšega in zadnjega obdobja v žalski osnovni šoli, potem pa predsednico pospremila po šoli. Alenka Bratušek se je oglasila v razredih prvošolcev in se udeležila pogovora za šolski radio.
L. K., foto: T. T.
V družbi ravnateljice in župana je predsednica obujala spomine na čas, ko je sama hodila v žalsko osnovno šolo
nine porabili velik del investicijskih sredstev, pridobljenih s strani ustanoviteljice. Zaradi povečevanja števila otrok v šoli in vrtcu so avgusta skupaj z ustanoviteljico, Občino Polzela, pripravili novo učilnico in novo igralnico za vrtčevske otroke. Največja pridobitev pa je zagotovo energetska sanacija ovoja stavbe šole, ki je še v teku, s pomočjo evropskih sredstev in sredstev, ki jih zagotavlja Občina Polzela. Šola bo s svojimi sredstvi ob tem obnovila in zamenjala tudi dotrajana svetila v telovadnici, knjižnici in nekaterih učilnicah. Prav tako so v vrtcu in šoli opravili vsa potrebna tekoča vzdrževalna dela.
Trudijo se, da varčevanje ne vpliva na kakovost dela in, kar je najpomembneje, varčevanja prav gotovo ne čutijo glavni uporabniki - otroci. Delo poteka po ustaljenih tirnicah, kljub temu da imajo zaradi zmanjševanja sredstev zaposleni bistveno manj možnosti za izobraževanje kot v preteklosti.
Brez tujega jezika v 1. razredu na OŠ Braslovče
V zavodu Osnovna šola Braslovče je v osnovnošolski program izobraževanja vpisanih 434 učencev, od tega 52 prvošolčkov (matična šola 24, Gomilsko 13, Letuš 8, Trnava 7), v predšolski program pa 206 otrok. V šolo v Braslovčah je vpisanih 342 učencev, POŠ Gomilsko 37, POŠ Letuš 27 učencev, POŠ Trnava 28 učencev ter v OE Vrtec Braslovče 206 otrok, ki so razporejeni na lokacijah Braslovče, Letuš in Trnava.
Kot je povedala ravnateljica Andreja Zupan, s pripravami na novo šolsko leto začnejo že zgodaj spomladi, v vsebinskem in materialnem smislu. Za to šolsko leto so v Trnavi uredili novo igralnico (preuredili prostore podstrešja), izvedli sanacijo kuhinje (zamenjali talne in stenske obloge) in pobrusili parketne površine. Na otroških igriščih na vseh lokacijah OE Vrtec Braslovče so zamenjali mehke podloge pod igrali.
Pri Osnovni šoli Braslovče je potekala energetska sanacija z novim sistemom ogrevanja prostorov in segrevanja sanitarne vode s toplotno črpalko zemlja/voda in zemeljskimi sondami (geosondami).
Varčevalnim ukrepom, kot pravi ravnateljica, sledijo že zadnjih šest let. To se odraža pri plačah zaposlenih in pri porabi sredstev za izobraževanje, nakup učnih pripomočkov ... Dotok sredstev s strani ministrstva pa se zmanjšuje. »To stanje v tem šolskem letu vpliva na vsebinske spremembe na naši šoli, ki se kažejo z ukinitvijo tretje ure pouka športa od 7. do 9. razreda in ukinitvijo pouka tujega jezika v 1. razredu, kar pa rešujemo z obliko interesne dejavnosti oz. integracijo poučevanja v -kombiniranih oddelkih.« Glede na novo zakonodajo, ki določa odstotno znižanje zaposlenih v javnem sektorju, so v zavodu to izvedli z upokojitvami, je še povedala ravnateljica.
V žalske vrtce sprejeti vsi otroci
Ravnateljica Vrtcev Občine Žalec Natalija Starič Žikič
V dvanajst enot Vrtcev Občine Žalec je v tem mesecu vključenih 916 otrok, ki so razporejeni v oddelke prvega in drugega starostnega obdobja ter v kombinirane oddelke. Kot je povedala ravnateljica Natalija Starič Žikič, so bili sprejeti vsi otroci, za katere so starši oddali prijavo.
O sprejemu v enoti Griže in Levec je odločala komisija za sprejem, saj je bilo več vlog, kot je bilo v teh dveh enotah razpoložljivih mest. »Staršem,
katerih otrok po sklepu komisije nismo mogli vključiti v ti enoti, smo ponudili vključitev v njim krajevno najustreznejšo enoto. V že formiranih oddelkih imamo nekaj prostih mest, tako da bomo lahko otroke vključevali tudi med šolskim letom. Prav tako imamo prostorske možnosti, da odpremo še en oddelek v enoti Šempeter.«
Času primerno se tudi v vrtcih srečujejo z varčevanjem: »Z Občino Žalec dobro sodelujemo, tekoče izmenjujemo informacije in na ta način za zdaj kljub racionalizaciji poslovanja še uspešno zagotavljamo primerne pogoje za izvajanje dejavnosti. Večina naših stavb je starejših in potrebnih prenov. Zato smo v tem šolskem letu še bolj veseli, da je bila Občina Žalec uspešna na javnem razpisu za energetsko sanacijo osnovnih šol, vrtcev, zdravstvenih domov in knjižnic v lasti lokalnih skupnosti. Tako bodo kljub krizi energet-
sko sanirani kar trije naši vrtci, in sicer v Šempetru, Petrovčah in Levcu. Sanacija naj bi bila izvedena v letu 2014, kdaj natančno, pa je odvisno od nadaljnjih postopkov oziroma razpisa za izbiro izvajalcev.«
V zvezi z zahtevo pristojnega ministrstva po zmanjšanju števila zaposlenih za 1 % do konca tega leta pa Natalija Starič Žikič pravi: »Pri vrtcih je potrebno upoštevati predvsem to, da delamo z najobčutljivejšo ter hkrati najbolj učljivo populacijo. S trenutno veljavnimi kadrovskimi normativi izvajamo kakovostno predšolsko vzgojo, v kateri uspevamo spoštovati tako otroka kot tudi družino, z individualnim pristopom upoštevamo različnost otrok, spodbujamo njihovo aktivno vlogo, jim pomagamo pri razvoju samopodobe, hkrati pa jih učimo timskega sodelovanja in dopolnjevanja. Upam, da bo ministrstvo upoštevalo specifiko vrtcev in se odločilo v skladu s tem.«	K. R.
Osemurni delovnik v OŠ Prebold
Letos je v OŠ Prebold stopilo 370 učencev, od tega je 39 prvošolcev, kar je 10 manj kot preteklo leto, ki je bilo po številu učencev nadpovprečno glede na zadnja leta. Sicer pa je letošnje število prvošolcev blizu povprečja v preteklih letih. V vrtcu je trenutno 225 otrok, vpis do konca leta 2013 pa kaže na 245 otrok. Skupno število zaposlenih je 92, od tega 54 v šoli in 38 v vrtcu.
»Pri zaposlovanju upoštevamo priporočilo ministrstva,« je glede priporočil ministrstva in varčevalnih ukrepov povedal ravnatelj Oton Račečič in dodal: »Pri razpisu za matematiko smo upoštevali navodilo in razpisali polovično nadomeščanje učitelja namesto celega. Sicer pa varčujemo predvsem pri materialnih stroških in energentih. V varčevanje smo prisiljeni tudi zaradi visokega dolga staršev, ki ne poravnavajo računov za oskrbo in prehrano za svoje otroke. Občina nam za zdaj ni pripravljena nadomestiti dolga staršev.«
Nekaj investicij v šoli je vendarle bilo, med njimi so delno zamenjali okna na razredni stopnji, razširili brezžično omrežje v šoli in vrtcu, kupili štiri interaktivne table, opremo za štiri učilnice in računalnike. Vrtec so v celoti obnovili in tako s tem šolskim letom končali z velikopoteznim projektom, ki so ga izvajali v treh fazah.
Kako pa je glede vsebinskih sprememb pri pouku? Oton Račečič je povedal, da jih ni veliko, več je organizacijskih: »Uvedli smo e-dnevnik in e-re-dovalnico, elektronsko evidentiranje zaposlenih z osemurnim delovnikom in podaljšali urnik učencem in učiteljem.«
OŠ Vransko - Tabor: Ogrevanje na biomaso
Osnovno šolo Vransko - Tabor obiskuje letos 261 otrok na Vranskem in 118 v Taboru (ravno toliko kot lani, na Vranskem pa jih je nekoliko manj kot lani). Prvošolčkov je na Vranskem letos 23, in sicer za en oddelek, lani so imeli dva oddelka, skupaj je bilo 29 učencev. Na Podružnični osnovni šoli Tabor pa je 13 prvošolcev, kar pomeni samostojni oddelek, lani jih je bilo 15. »K našemu JVIZ spadata tudi enoti vrtca, na Vranskem z devetimi oddelki in v Taboru s šestimi oddelki. Skupno število zaposlenih v celotnem zavodu je 105,« nam je povedala ravnateljica Majda Piki.
Na obeh šolah so med letošnjimi počitnicami potekala velika investicijska vlaganja. V okviru projekta energetske sanacije šole Vransko, na katerega se je uspešno prijavila Občina Vransko, so obnovili strope v prizidku šole, zgrajenem leta 1974, prav tako so obnovili strop v kuhinji in ravno streho nad njo. Obnovili so fasado tega predela in raven strop. Prav tako so popolno-
ma prenovili toplotno postajo šole in napeljavo. Ker je kar nekaj lastnih sredstev prispevala občina, so poleg regulacijskih ventilov, ki so bili del projekta, zamenjali tudi radiatorje v skoraj vseh prostorih šole. Na celotni šoli so v svetilih zamenjali žarnice in namestili varčne. Na novo so uredili tudi elektroinštalacije na delu, kjer so zamenjali strope. Poleg vseh investicij so potekala tudi ostala vzdrževalna dela (pleskanje in ostalo), kar lahko Občina Vransko vsako leto nudi brezplačno, in sicer s pomočjo komunalnih delavcev. Na podružnični šoli v Taboru je tudi potekala energetska sanacija šole in vrtca. Pri tem so v učilnicah in igralnicah vgradili prezračevalni sistem ter izvedli izolacijsko fasado.
»Smernice, ki nam jih je podalo ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, smo upoštevali, kolikor smo le lahko. Prvo potezo je napravilo že ministrstvo samo, ko nam je priznalo manj ur podaljšanega bivanja, kot smo jih prosili oziroma kot so kazale potrebe otrok in staršev. Sicer pa namesto delavke, ki se je upokojila, nismo prosili za novo zaposlitev, učiteljem pa smo razporedili večjo delovno obvezo. Na ta način smo zmanjšali število zaposlenih,« je povedala Majda Piki na temo zmanjševanje zaposlenih, o varčevanju nasploh pa: »Varčevalni program smo izdelali že dosti prej. Lahko potrdim, da smo bili na določenih področjih uspešni. Na centralni šoli na Vranskem se že kar nekaj časa ogrevamo na biomaso, kar pomeni bistven prihranek. Zdaj, ko imamo šolo tudi ustrezno energetsko sanirano, bo prihranek zagotovo bolj opazen. Seveda pa smo tudi drugače zelo racionalni. Občina Vransko nam letos ni znižala sredstev, Občina Tabor pa je to deloma storila že v preteklem letu.«
OŠ Griže z novo ravnateljico
OŠ Griže obiskuje v letošnjem šolskem letu 281 učencev (36 prvošolcev), POŠ Liboje pa 37 (9 prvošolcev). Z lanskim septembrom so se griški učenci in učitelji preselili v novo šolo, letos pa večjih sprememb, ki bi bile značilne samo za griško šolo, ni. Je pa proti koncu lanskega leta šola dobila tudi novo ravnateljico. Marija Pavčnik o svoji novi vlogi na šoli pravi: »Ohranjala bom organizacijsko klimo, ki jo je ustvaril prejšnji ravnatelj Franci Žagar. Skupaj s kolektivoma centralne in podružnične šole si bom prizadevala dvigovati raven kakovosti pouka, spoznavati individualnosti, ustvarjati spodbudno delovno in učno okolje, učiti mlade socialnih veščin, spodbujati zaposlene k uvajanju inovativnih pristopov v vzgojno-izobraže-valno delo in predstavitev teh izven šole. Prizadevala si bom motivirati medgeneracijsko sodelovanje in prenašanje znanj ... Dela in motivacije za zdaj
ne manjka.«
Delo zagotovo ne bo lahko, zlasti v luči vsesplošnega varčevanja in zahteve po enoodstotnem zmanjšanju števila zaposlenih. »Varčevalni ukrepi oziroma zmanjšanje sredstev s strani pristojnega ministrstva in ustanovitelja zahtevajo nenehne kalkulacije, kaj lahko in česa ne smemo, ob tem pa si tudi močno želiš, da ne bi prišlo do kakšnega nepredvidenega vzdrževalnega dela na objektih. Ravnatelji se srečujemo tudi s problemi, kako v šoli, kjer je vsako delovno mesto vezano na dovoljeno in potrjeno sistematizacijo s strani pristojnega ministrstva, najti rezervo. Poiskati smo jo morali med drugim tudi v povečevanju učne obveze, pri čemer pa se bojimo bolniških odsotnosti med zaposlenimi, saj je zelo težko zagotoviti kadrovsko in strokovno pokritost.«
Ponovno dva oddelka prvošolcev na OŠ Šempeter
V letošnjem šolskem letu je v Osnovno šolo Šempeter vpisanih 267 učenk in učencev, v primerjavi z lanskim letom pa je ministrstvo šoli odobrilo en dodatni oddelek podaljšanega bivanja: »To pomeni, da imamo 3,58 oddelka podaljšanega bivanja, skupno pa 17,58 oddelka. Po dveh letih vpisujemo ponovno dva oddelka prvošolcev, skupaj jih je 34. Veseli me, da je število otrok v porastu, pričakujemo, da se bo število zvišalo tudi na račun preselitev v novozgrajeno naselje v Šempetru. Sicer pa imamo kar 34 otrok iz drugih šolskih okolišev, ki jih starši vozijo k nam. Še vedno pa imamo na razpolago dovolj prostora, zato je v šoli tudi enota Medobčinske splošne knjižnice Žalec,« je povedala ravnateljica mag. Petra Stepišnik.
Na šoli so opravili tudi nekaj investicijskih vzdrževalnih del, na starem, severnem delu šole, so zamenjali dotrajana okna, v bližnji prihodnosti bodo po besedah ravnateljice sanirali tudi del strehe, ki je v slabem stanju. »S strpnostjo in konstruktivnim sodelovanjem z ustreznimi službami na žalski občini se sproti dogovarjamo za postopno sanacijo šole. Veseli me, da smo uspeli v novem šolskem letu ohraniti dogovorjeni program, ki ga v celoti plačuje Občina Žalec. Sem spada tudi varstvo vozačev, 0,25 deleža dodatne strokovne pomoči na oddelek in učenje angleščine v prvem triletju. Občina še vedno namenja sredstva projektnemu delu, kar pomembno vpliva na kakovost izvedbe vzgojno--izobraževalnega procesa na šoli in posledično zadovoljstvo vseh deležnikov, vpetih v šolski sistem,« poudarja mag. Petra Stepišnik in dodaja, da prevoze otrok v šolo in domov še vedno v celoti financira občina, da prevozi potekajo po ustaljenih linijah in da nihče od učencev ni ostal brez prevoza.
In varčevanje? »Varčevalni
ukrepi na ravni zavoda se konkretno za našo šolo izražajo v tem, da nismo dobili soglasja pristojnega ministrstva za zaposlitev nove učiteljice glasbene umetnosti. Tako zdaj pri nas dopolnjuje obvezo učiteljica glasbene umetnosti s I. OŠ Žalec, ostale predure pa smo prerazporedili med naše profesorice razrednega pouka. Gre za prihranek v obsegu 1,00 deleža, dejansko pa naj bi bilo zahtevano zmanjšanje zaposlitve za koeficient 0,30. Sicer pa je naš kolektiv majhen, a vsi zaposleni kontinuirano razvijajo svojo poklicno-pot in strokovni razvoj. O našem izjemnem delu govorijo 32 srebrnih in 9 zlatih priznanj v lanskem šolskem letu ter nadpovprečni rezultati pri nacionalnem preverjanju znanja. Verjamem, da smo po metodološkem izračunu na število učencev med najuspešnejšimi v državi. Očitno vzroke za uspeh ne gre iskati v sodobni opremi, temveč v odnosu do poučevanja in dela, ki ga izkazujemo vsi zaposleni na OŠ Šempeter.«
Na II. OŠ Žalec tudi mobilna služba Na II. osnovni šoli Žalec,
njene soustanoviteljice so vse spodnjesavinjske občine, imajo v tem šolskem letu 50 učencev, ki so vključeni v dva oddelka posebnega programa in pet oddelkov osnovne šole s prilagojenim programom (OŠPP). »V tem šolskem letu smo bili še posebej veseli prihoda štirih prvošolcev. Naše defektologinje oz. specialne rehabilitacijske pedagoginje opravljajo mobilno službo tudi na OŠ Vransko - Tabor, Braslovče, Polzela, Prebold in v žalskih vrtcih. V našem zavodu nas je res malo, toda vsak od naših učencev potrebuje po-
seben pristop in skrb. Zaradi varčevanja in težnje po zmanjševanju delavcev imajo vsi naši učitelji povečan delovni obseg, nekateri tudi do 27 ur poučevanja. V tem šolskem letu želimo predvsem dvigniti raven prepoznavnosti naše šole, začeti počasi rušiti tabuje in približati naše dnevno življenje širši javnosti. Želimo, da ljudje spoznajo širino srčnosti, dobre volje, pristnih čustev in iskrenosti, ki vlada med našimi otroki,« je povedala ravnateljica Petra Petrovič Pražnikar, univ. dipl. pedagoginja in profesorica sociologije, za katero je to prvo šolsko leto ravnateljevanja, prej
je bila zaposlena na OŠ Braslovče.
Kljub varčevanju večina šol nadaljuje z že ustanovljenimi vsebinskimi projekti, ki niso vedno odvisni od materialnih okoliščin. Osredotočenost na učence in poslanstvo šol, da mlade opremljajo z znanjem, s spretnostnimi, z veščinami, da so kos življenju v skupnosti, vendarle ostaja glavni cilj, pravijo domala v vseh šolah. Pa tudi to, da bodo učence še bolj zavzeto učili odgovornosti, samostojnosti, delavnosti, poštenosti, odnosov do soljudi, do okolja, raziskovanja
L.	K., K. R., D. N., T. T.
Nadaljevanje na 25. Strani.
Ob svetovnem dnevu turizma - 27. septembra 2013
► 50% popusta pri ogledu naših znamenitosti
► ob 17. uri
pri Info centru Ribnika Vrbje razstava fotografij Milana Vogrina: Kačji pastirji - pisani dragulji nad vodo
LAS SSD 2013: Trajnostna obogatitev Krajinskega parka Ribnik Vrbje z zaledjem
September 2013
PODJETNIŠTVO IN TURIZEM
V prvem polletju pozitivno
Šampion kakovosti za Sico
Karmen Dvorjak
Skupščina delničarjev Polzele, tovarne nogavic, d. d. (ta čas je v njej zaposlenih 308 delavcev), ki se je seznanila z revidiranimi rezultati poslovanja v preteklem poslovnem letu, je uprayi in nadzornemu svetu podelila razrešnico za poslovanje v
letu 2012. Spodbudno je, da so temeljiti procesi prestrukturiranja družbe, zaradi katerih je imela Polzela veliko stroškov in odpravnin, vendarle začeli prinašati rezultate.
Tako je v letošnjem prvem polletju družba že poslovala pozitivno, »k temu pa je največ pripomogel preobrat iz projekta prestrukturiranja, na osnovi katerega smo bistveno povečali prodajo na tujih trgih in opustili glavnino nerentabilnih programov ter prodajnih poti,« je delničarjem na skupščini poročala Karmen Dvorjak, predsednica uprave.
Dober poldrugi milijon evrov izgube (1,67 milijona evrov) iz preteklosti ostaja ne-
pokrit in temeljni cilj je spreobrnitev poslovanja za prihodnost družbe, ki je leta 2012 prigospodarila za skoraj deset milijonov evrov prihodkov, s čimer predstavlja enega od najpomembnejših gospodarskih stebrov Savinjske doline.
Delničarji Polzele so z veliko večino potrdili vse predlagane skupščinske sklepe. Pri tem ni nepomembno, da je nadzorni svet družbe Polzela, d. d., predlagal, da po več kot desetih letih revidiranja poslovnih rezultatov s strani revizijske družbe Abeceda iz Celja poslovne rezultate za leto 2013 revidira nova revizijska hiša, in sicer ABC revizija iz Ljubljane. Marko Slokar se kot direktor družbe pooblaščenke Polzela-Delni-ca, kot največje posamične lastnice Polzele, d. d., s tem ni strinjal. Po vložitvi nasprotnega predloga so za revidiranje poslovnih rezultatov ponovno, že trinajsto leto zapored, izglasovali družbo Abecedä iz Celja. Taka kontinuiteta pa je v nasprotju s priporočili OECD, zato je pooblaščenec Probanke Maribor, ki je lastnica skoraj tretjinskega lastniškega deleža Polzele, napovedal izpodbojno tožbo. T. T.
Iz proizvodnje
Dobrote s kmetij in petelinijada
Nekaj utrinkov s sejma na Polzeli
TD Občine Polzela je v sodelovanju z Občino Polzela v okviru praznovanja 15. občinskega praznika prejšnjo soboto organiziralo tradicionalni 14. jesenski sejem.
Na sejmu so se predstavile domače kmetije s svojo ponud-
bo, čebelarsko društvo je poleg ponudbe medenih dobrot pripravilo tudi razstavo. Gobarsko mikološko društvo Polzela je v sodelovanju z determinatorjem Antonom Polerjem iz Maribora na razstavi predstavilo kar 152 gob, vse obiskovalce pa povabilo
na slastno mesno-gobovo enolončnico, ki jo je s svojo ekipo članov Gobarsko mikološkega društva pripravil Franci Uratnik. Za najmlajše so učiteljice OŠ Polzela pripravile razne delavnice, društvo podeželske mladine in Malteška konjenica pa ličkanje koruze.
Na prireditvi so skupaj s člani hortikulturnega društva podelili priznanja za najlepše ocvetličene hiše, kmetije, objekte kulturne dediščine in druge objekte. V okviru sejma so izpeljali-8. petelinje dirke, ki jih organizirajo v sodelovanju z društvom Barthollomeus iz Šentjerneja. Zmagal je petelin Koko iz Šentjerneja z lastnikom Denisom Jazbinškom, na drugo mesto pa se je uvrstil petelin Hitri, ki je tekel pod vodstvom Borisa Turka iz Ločice ob Savinji. Zbrane sta nagovorila predsednica TD Občine Polzela Alenka Žnidar in župan Jože Kužnik. T. Tavčar
Podjetje SICO je na Kme-tijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni prejelo najvišje priznanje šampion kakovosti 2013 v kategoriji kmetijske mehanizacije in opreme.
Šampion kakovosti so prejeli za izdelek cepilnik drv robust 13B z bencinskim motorjem, ki na enoosni prikolici s priklopom omogoča enostaven prevoz in uporabo brez traktorja in elektrike. Cepilnik enostavno priklopite, pripeljete in cepite. Na izdelku so inovativne rešitve in patenti podjetja SICO. Najvišje priznanje je potrditev dobrega razvojnega dela v družbi in pravilne usmeritve podjetja na področje gotovih izdelkov. Podjetje je ponudbo gotovih izdelkov v zadnjem času močno razširilo, saj ponujajo celotno linijo ce-pilcev za drva, novost so drobilci lesenih in ostalih odpadkov, zelo zanimiva pa je tudi linija polnilnic za elektro vozila.
V podjetju Sico so predelali bencinski motor v električnega in tak električni avtomobil predstavili tudi na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju. T. Tavčar
Direktor Sico, d. o. o., Marjan Volpe ob cepilniku drv, za katerega ,so prejeli priznanje šampion kakovosti 2013
Avtomobil na elektor pogon, ki gaje Sico predstavil na sejmu MOS 2013
1 \	sico!
^1	
1 l**Tfc* m	fkj
Ibrezniačnaftelefonskalštevilki
InlMGG
ČEBULA
om.com


Z razvojem in novostmi do uspeha	Pomemben odnos do okolja
Razstavni prostor Termotehnike je obiskala tudi predsednica vlade Alenka Bratušek
Na 46. Mednarodnem obrtnem sejmu (MOS) v Celju so podelili tradicionalna sejemska priznanja. Med prejemniki priznanj sta tudi podjetji Ograje Kočevar iz Prebolda in Termotehnika iz Braslovč.
Podjetje Termotehnika, d. o. o., Braslovče je prejelo zlato priznanje Celjskega sejma za izjemne dosežke pri razvoju in proizvodnji toplotnih črpalk ter za doseženo visoko učinkovitost toplotne črpalke Web modul za sanitarno vodo. Prav tako je podjetje s priznanjem nagradila Obrtna zbornica Slovenije, predvsem za dolgoletni razvoj in proizvodnjo toplotnih črpalk, ki
proizvodnjo toplote široke proizvodnje.
»Naša toplotna črpalka je po merjenjih na švicarskem inštitutu Wärmepumpen-Te-stzentrum Buchs (WPZ) dosegala najboljše rezultate pri učinkovitosti toplotnih črpalk tudi v primerjavi z drugimi evropskimi proizvajalci toplotnih črpalk,« je povedal vodja prodaje podjetja Marko Bizjak. Razvili so tudi poseben način krmiljenja, ki omogoča, da toplotno črpalko upravljajo na daljavo prek tabličnega računalnika ali pametnega telefona.
Po besedah Marka Bizjaka imajo veliko posla, dohodke so v času krize potrojili, v pri-
Priznanje je prejelo tudi podjetje Ograje Kočevar iz Prebolda
EKOFEST
4.-6. oktober 2013
PETEK, 4. OKTOBER
9.00-18
Savinove hiše lenje poni]
15.00-	17.00
SOBOTA, 5. OKTOBER
9.00-	12.00P
9.00-	12.00fflS 9.30-11.000!
10.00-	18.00
_______„____,a Krajnc
anja in delavnice na: www.nivo.si ' vnica: Pisana ptičja strašila I 3 ponijev
anje ptic in voden ogled Ekološke s poti Ribnika ’ " ‘
m
ekofest
Ekomuzej
Ekomuzej TIC Žalec Ribnik Vrbje
TIC Žalec Ekomuzej Ekomuzej Bio park NIVO Ribnik Vrbje Ribnik Vrbje
Ribnik Vrbje
Voden ogled Ekološke učne poti Ložnica Zg. Grušovlje EKO tržnica in sejem	Ekomuzej
Skrivnost enega koraka, predava A. Miletič (10€) Ekomuzej Zdravo prehranjevanje za boljše počutje,	Ekomuzej
predava Nina Baša
Predavanja in delavnice na: www.nivo.si Bio park NIVO Ob hudo bolnem je najboljše zdravilo	Ekomuzej
sogovornik. Predava Rajko Škarič (5€)
Otroška delavnica: Pisana ptičja strašila II Ribnik Vrbje Opazovanje ptic in voden ogled Ekološke učne Ru,njk vrbje poti Ribnika Vrbje
Masaža rok s hmeljevim maslom - Thermana Ribnik Vrbje Jezdenje ponijev	Ribnik Vrbje
Fit Camp - vadba za krepitev mišic celega Ribnik Vrbie telesa
TIC Žalce, Šlandrov trg 25,	Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije
3310 Žalec	Cesta Žalskega tabora 2, 3310 Žalec
T: (03) 710 04 3d	T: (0j3 571 80 21
w: www.jkst-zalec.si	W: www.ekomuzej-hmelj.sl
E: zksttlctJSsiol.net	L: ekomuzej@siol.net
prepričani, da slovenski potrošnik z nakupom slovenskih izdelkov podpira nova delovna mesta za nas in svoje otroke. Če bi se zanašali samo na Slovenijo, bi jim trda predla, priznava Marko Bizjak, zato veliko pozornosti namenjajo nastopu na evropskih trgih. Priznanja so jim potrditev, da tudi v Sloveniji ne ostanejo neopaženi.
Na sejmu priznanja vsako leto podeljuje tudi Mestna občina Celje, med štirimi prejemniki teh priznanj je tudi podjetje Ograje Kočevar, d. o. o., iz Prebolda, ki je prav tako prejelo tudi priznanje Obrtne zbornice Slovenije. Na sejmu so predstavili novost: brezkončno ograjo, ki s svojo statično trdnostjo ne potrebuje stebrov. Tako ni več poudarjenega ritma stebrov, zaradi modularne fleksibilne strukture pa je ograja prilagodljiva in odprta. Gre za enostavno, a prej še neopaženo rešitev ograjnega sistema, pravijo v podjetju. Razvili so jo v sodelovanju s Fakulteto za arhitekturo Univerze v Ljubljani. Direktorica podjetja Zdenka Pečnik Kočevar je ob prejemu priznanja povedala, da morajo biti v podjetju nenehno na preži in razvijati novosti, saj to od njih zahtevajo časi. Nagrajeni izdelek so slovenski strokovnjaki razvijali eno leto in ga tudi zaščitili, sledili so novim trendom pri urejanju zunanjega bivalnega okolja ter svoje dosedanje ustaljene prakse postavili na glavo. »Dober mesec je izdelek na tržišču, odzivi pa so zelo pozitivni. Vse kaže, da je trg nekaj takega potreboval,« je še povedala direktorica. Prihodke podjetja so med krizo povečali za več kot dvakrat, trg širijo v sosednjo Avstrijo in države bivše Jugoslavije. K. R., foto: T. T.
Na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju v začetku septembra sta se predstavili tudi podjetji iz Spodnje Savinjske doline, Matjaž iz Petrovč in Zagožen iz Žalca (s hčerinskim podjetjem Aplast iz Petrovč). Presenetila sta z aktualno ponudbo, povezano z ekološkim odnosom do okolja in uporabnika (Matjaž) in z ozaveščenim ravnanjem z vodo v vseh oblikah (Zagožen).
Znani ponudnik garažnih, vhodnih, industrijskih in drugih vrat in pogonov znamke Hörmann, podjetje Matjaž iz Petrovč, je tokrat poudarilo »zeleno« naravo svoje ponudbe, ki se nanaša že na nakup ekološke energije in surovin za proizvodnjo vrat iz njihov ponudbe, na proizvodnjo z nizkimi emisijami C02 v okolje, na ekološko osveščenost celotnega procesa proizvodnje vrat in logistike, povezane z njimi, skratka na izdelke z ekološko noto.
Na predstavitvi podjetja Zagožen, ki spada med vodilne proizvajalce in prodajalce materialov za zunanji vodovod in kanalizacijo, so obiskovalci pokazali veliko zanimanja za zbiralnike deževnice, pitne vode in odpadne vode Aquastay, ki je v monolitni
Zelena filozofija na letošnjem razstavnem prostoru podjetja Matjaž
izvedbi na voljo tudi do velikosti 12 tisoč litrov. Pri Zagožnovih pravijo, da so z monolitno izvedbo izničili možnost poškodbe zbiralnika na mestu zvara. Prav
tako je pozornost na razstavnem prostoru zbudila čistilna naprava Aquamax, ki so jo lansirali na trg pred letom dni.
L. K„ foto: T. T.
Na razstavne prostoru podjetja Zagožen so veliko zanimanja zbudile male čistilne naprave in zbiralniki za vodo
Hribar Milič z gospodarstveniki
S srečanja na Gradu Komenda na Polzeli
UPI LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC
SAVINJČANI POTREBUJEMO ZNANJE
V	okviru projekta Neformalno izobraževanje odraslih 2012 - 2014 (NIO) smo na UPI - ljudski univerzi Žalec v šolskem letu 2012/13 izvedli 11 programov s področja tujih jezikov, računalništva, retorike, podjetništva, spoznavanja Evropske unije, osebnih financ ter kariernega in osebnega razvoja. Vanje se je, predvsem zato, ker so bili programi brezplačni, vključilo kar 250 Savinjčanov, prepričani pa smo, da bi bilo to število še večje, če bi na UPI-ju lahko dodatno ponudili še kakšen brezplačen program. Visoka udeležba je dokaz, da se prebivalci Savinjske doline zavedamo pomena izobraževanja in znanja. UPI Žalec pa s projektom ponovno potrjuje, da zna odgovoriti na potrebe lokalnega prebivalstva in da s svojimi aktivnostmi pomembno prispeva k razvoju človeških virov v regiji.
V	prihajajočem šolskem letu bomo v okviru projekta NIO izvedli 8 programov. V vseh programih so zapolnjena že vsa prosta mesta, razen pri programu Biti podjeten, biti inovativen - biti podjetnik, ki ga bomo v sodelovanju z Mednarodno fakulteto za družbene in poslovne študije iz Celja organizirali spomladi 2014.
Programe sofinancirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport. Izvajajo se v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljšanje usposobljenosti posameznika za delo in življenje v družbi temelječi na znanju«.
REPUSUKA SLOVENIJA MINISTRSTVO U IZOBRAŽEVANJE.
znanost m Sport
foihi V BW pfilkditi-
■
ŠE VEDNO SE LAHKO VPIŠETE V NAŠE SREDNJEŠOLSKE PROGRAME (novost - tehnik računalništva poklicni tečaj) TER SPLOŠNE IN JEZIKOVNE TEČAJE.
Več informacij najdete na www.upi.si
Gospodarstveniki in župani Spodnje Savinjske doline so se na Gradu Komenda na pobudo Občine Polzela sestali s Samom Hribarjem Miličem, predsednikom in generalnim direktorjem Gospodarske zbornice Slovenije (GZS).
V uvodu je zbrane pozdravil podžupan Občine Polzela dr. Jožef Korber, Samo Hribar Milič pa je v nadaljevanju predstavil stanje gospodarskih razmer v Sloveniji z vidika GZS ter dejavnosti GZS za izboljšanje razmer v gospodarstvu. Poudaril je, da je GZS pripravila dokument, ki vsebuje predloge ukrepov za povečanje konkurenčnosti in gospodarsko rast: davčno razbremenitev gospodarstva, zagon razvoja in konkurenčnosti, strukturne reforme in sanacijo bančnega sistema itd. Vladi RS, s katero se do zdaj še niso sestali, so te predloge ukrepov že predali, pričakuje pa, da bo vlada predstavnike gospodarstva vključila v
delovne skupine za pripravo konkretnih ukrepov.
V nadaljevanju so gospodarstveniki in župani kritično ocenili gospodarske razmere v Spodnji Savinjski dolini -in menili, da se preveč pogovarjamo in premalo storimo konkretnega, kar se vleče že nekaj let. Mnenja so tudi, da bi morala tako GZS kot Vlada RS hitreje in učinkovito reševati probleme v gospodarstvu. T. Tavčar
D	,Sladoled, kot je
bil nekoč.
NARAVNI
SLADOLED
DOBNIK
Prebold, kmetij Uplaznik in Kač, ki sta ponujali suhomesnate izdelke, s Festivalom potic in Tomažem Škorjancem, ki je predstavil konopljino olje ter izdelke iz konoplje.
ZKTŠ Polzela je sodeloval s turistično ponudbo Občine Polzela in z malteškim vitezom Stankom Novakom, maskoto Komende Levčkom, kmetijo Kosec, ki je predstavila lešnikovo olje, Kmetijo Grčin, ki je ponujala naravni jabolčni sok, in pekarno Deveta vas Matjaža Magajne iz Podvina. ZKTŠ Vransko je predstavljalo turistično ponudbo Občine Vransko, Občino Vransko pa so predstavljali Kmetija Novak s sirnimi izdelki, AMZS Center varne vožnje Vransko ter gostišče in prenočišča Močnikov mlin. Turistično društvo Tabor je zastopalo Občino Tabor z njeno turistično ponudbo, najmanjšo spodnjesavinjsko občino pa sta predstavljala tudi Kmetija Weiss z wellness in ostalo ponudbo ter Ivan Podbregar s ponudbo bučnega olja.	T. Tavčar
Pisana sejemska ponudba doline
Na 46. Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju se je na razstavnem prostoru Dežele Celjske s pestro ponudbo turističnih in drugih ponudnikov v četrtek, 12. septembra, predstavila Spodnja Savinjska dolina.
Občino Žalec so zastopali ZKŠT Žalec s turistično ponudbo Občine Žalec, Ekomu-zeja hmeljarstva in pivovarstva Slovenije in savinjskim pivom Kukec, Turistično društvo Ponikva se je predstavilo s piri-nimi izdelki Kmetije Kozman, Turistično društvo Šempeter s ponudbo Jame Pekel in Rimske nekropole ter peklensko vodo, Jasmina Pepel pa z rastlinskimi mili, marmeladami, Savinjčanko, pralineji in suhimi vloženimi paradižniki. Podjetje Zeleno zlato, d. o. o., se je predstavilo s ponudbo kmetij Spodnje Savinjske doline, Turistično društvo Prebold s turistično ponudbo Občine
Polzela z malteškim vitezom in maskoto levčkom
Turistična ponudba Prebolda s Festivalom potic in drugo ponudbo
Za prepoznavnost Občine Tabor je poskrbel tudi župan Vilko Jazbinšek
Kmetija Novak je zastopala Občino Vransko s kozjimi izdelki
TD Šempeter s ponudbo Jame Pekel in Rimske nekropole
Skriti kotički Žalca na fotografijah
Kukec in Hmeljko na Eurobasketu
Hmeljko seje v fan coni dobro počutil
Turistično društvo Žalec je prejšnji petek z odprtjem 2. fotografske razstave zaključilo letošnji natečaj Skriti kotički Žalca, na katerega se je prijavilo 19 kandidatov z osnovnih šol, članov TD Žalec in občanov žalske in drugih občin.
Razstavo so postavili na ogled v Roblekovi dvorani. Slovesnost ob odprtju razstave, na kateri so predstavili vse na natečaju izbrane fotografije, pa sta popestrila vokalist in kitarist Jan Vodovnik in Rok Krajšek.
Zbrane je pozdravila in
nagovorila predsednica TD Žalec Maja Prislan. V svojem nagovoru je povedala, da je v mestu Žalec še veliko kotičkov, ki bi jih bilo vredno odkriti in fotografirati, in izrazila veselje, da se je natečaja udeležilo toliko avtorjev. Vsekakor bi si jih želeli še več, saj želijo, da bi še več kotičkov povedalo svojo zgodbo o preteklosti njihovega mesta.
O fotografijah tokratnega natečaja pa je zbranim spregovoril poklicni fotograf Rok Tržan. Povedal je, da mu je bilo v veselje sodelovati pri
tem natečaju, še bolj vesel pa je, ker so sodelovali mladi, ki sicer šele posegajo v svet fotografije, a imajo zanimive zamisli in ideje pri iskanju motivov.
Komisija je prvo nagrado podelila Aleksandru Korberju, ki je posnel fotografijo Kopica, drugo nagrado je prejela Daša Jež s fotografijo Tirnice, tretjo pa Gregor Zagoričnik za fotografijo Kresovanje. Vsi udeleženci so prejeli priznanje za udeležbo na natečaju, ki ostaja tudi v prihodnje eden od programskih ciljev delovanja TD Žalec. D. Naraglav
Turistični del ZKŠT Žalec je minuli Eurobasket izkoristil za promocijo turistične ponudbe iz našega okolja in seveda za promocijo savinjskega piva Kukec.
Od srede, 4., do ponedeljka, 9. septembra, v prvem delu Eurobasketa v Celju, so s svojo stojnico kraljevali v t. i. fan coni na Stanetovi ulici v Celju oz. na t. i. Zvezdi. Za navijače v košarkarskem Celju so med 17. in 18. uro pripravili tudi »happy hour« s posebej ugodno ponudbo piva Kukec po 50 centov. Bojda pivcev in navijačev v teh dneh ni manjkalo, go-
tovo pa si bodo zapomnili Hmeljka, ki je s svojo zele-
no pojavo deloval, kot da je Lipkov bratec.	L. K.
Udeleženci natečaja (prvi trije v drugi vrsti od desne nagrajenci)
,	4 > '
,
'V-.- ...
Delovni Čas INFO centra v oktobru četrtek, petek, od 15. do 17. ure
sobota, nedelja in praznik, od 11
Nil.-,
/Na-
pi» slabem vremenu zaprto)
Informacije: TIC Žalec, tel 710 04 34, www.zkst-zalec.si
Upokojenci s poslancem
Odločitev tudi politična
Polzelski upokojenci s poslancem Ljubom Žnidarjem
Polzelski upokojenci so da na posvetu pri poslancu se zbrali na Gradu Komen- DZ Ljubu Žnidarju. Tema
Minister na obisku
Preboldski občinski odbor Demokratične stranke upokojencev Slovenije je v začetku septembra pripravil tradicionalno srečanje članov, somišljenikov, upokojencev in občanov Občine Prebold.
Na tokratnem druženju v preboldskem Gaju pri bazenu se je zbralo veliko članov, gostov in drugih občanov, ki so z zanimanjem najprej prisluhnili pozdravu predsednika občinskega odbora Franca Kukovnika, v nadaljevanju pa županu Občine Prebold Vinku Debelaku, poslanki Marinki Plevčak in ministru za zdravstvo Tomažu Gantarju. Zbranim so spregovorili tudi
predsednik DU Prebold Ivi Stepišnik, podpredsednik Občinskega odbora DeSUS Braslovče Anton Repnik in nekdanji poslanec Franc Lenko.
Župan Vinko Debelak je ob tej priložnosti razgrnil aktualno delo in življenje v občini ter ob tem poudaril, da je občina kljub krizi uspešna občina in da z razpoložljivimi sredstvi ravna gospodarno in pametno. Izrazil je tudi veselje, ker je ministrstvo za zdravje odobrilo koncesijo za 60 postelj v Domu starejših Prebold in s tem zagotovilo nadaljnje delovanje doma, ki sé je znašel v veliki krizi tudi zaradi nedo-deljenih koncesij. Povedal je,
srečanja so bili varčevalni ukrepi, nižanje pokojnin, ukinjanje regresa za upokojence in drugi ukrepi, ki jih pripravlja vlada in bi krepko posegli v socialni položaj upokojencev, ki je že zdaj vedno slabši.
Ljubo Žnidar je predstavil realno stanje države in poudaril, da so ukrepi nujni, kako pa bo vlada posegla v rezanje socialnih transferjev, se ne ve, ker še potekajo usklajevanja. Na postavljena vprašanja pa so dobili nekaj konkretnih odgovorov.	T. T.
da bo preboldski dom v prihodnje deloval v okviru Doma starejših Trbovlje, kar naj bi zagotavljalo uspešnejše delovanje in poslovanje. V nadaljevanju je še dejal, da je v občini precej razvita tudi industrija z več kot 900 zaposlenimi, kar je po stečaju nekdanje tekstilne tovarne pomembno in razveseljivo dejstvo.
Minister za zdravstvo Tomaž Gantar pa je uvodoma predstavil težko situacijo v državi. Ob tem je povedal, da se vlada trudi delovati po najboljših močeh, predvsem pa išče razne možnosti, da bi se čim manj zadolževali in delovali v skladu z ukrepi, ki so jih predstavili v Bruslju za reševanje izhoda Slovenije iz krize. Dejstvo je, da gospodarstvo ne pokriva stroškov, vrniti pa bo potrebno tudi tri milijarde kredita. Pereč problem predstavljata neplačevanje prispevkov in siva ekonomija, prav tako pa bo potreben večji nadzor na področju sociale. DeSUS pa vztraja pri tem, da se za reševanje krize ne sme posegati v pokojnine. In če bi res sledili rezi v pokojnine, bo DeSUS zapustil koalicijo. Minister je v nadaljevanju med drugim dejal, da je potrebno obdržati javno zdravstvo. Problemi in daljše čakalne dobe so po njegovem mnenju odraz višje starostne meje prebivalstva in s tem večjih potreb po zdravljenju. K temu je še pristavil, da zakoni na področju zdravstva že 20 let niso doživeli bistvenih sprememb, te pa so nujne glede na nove razmere. Ob koncu se je zahvalil poslanki Marinki Plevčak za sodelovanje in njen trud v stranki in parlamentu.
Slednja je povzela besedo in povedala, da se njihova stranka zavzema za dobro upokojencev in posledično za vse kategorije prebivalstva, saj je marsikdo od mladih zaradi krize na plečih pokojnin svojih staršev, babic in dedkov. Izrazila pa je zadovoljstvo, da se vedno več upokojencev zanima za njeno delo v parlamentu in se javljajo na pogovore v njeno poslansko pisarno v Celju in Žalcu.	D. Naraglav
Minister Gantar med svojim nastopom, ob njem župan Vinko Debelak in predsednik OO DeSUS Franci Kukovnik
Festival savinjskih jabolk
>	12. öktofcer *13 *
SOBOTA, 900	
	
Predstavitev lokalnih pridelovalcev
Prodaja jabolk zA ozimnico	y<^.
Degustacija jabolčnih dobrot ?
Predstavitev Restavracije Galerije Okusov - Mega
o
Prejšnji četrtek je bil v Preboldu ustanovni občni zbor Območnega odbora Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve Spodnje Savinjske doline. Po njem so pripravili slovesnost, na kateri so bili gostje tudi trije člani prve vlade v samostojni Sloveniji.
»Osnovni cilji našega združenja so ohranjanje vrednot slovenske osamosvojitve, krepitev domoljubja in narodne zavesti ter ohranjanje pristnega zgodovinskega spomina iz obdobja osamosvojitve,« je na slovesni prireditvi povedal predsednik iniciativnega odbora za ustanovitev in zdaj tudi predsednik območnega odbora Alojzij Cilenšek. Združenje poudarja predvsem spremembo političnega sistema v 90-letih na območju Spodnje Savinjske doline oziroma takratne velike Občine Žalec. Tudi volitve v zbor občin, na katerih je v Žalcu prepričljivo zmagal DEMOS in je predsednik občinskega sveta postal Milan Dobnik, so v dobršnem delu pripomogle k poznejši odločitvi, da se orožje Teritorialne obrambe ne vrne JLA, pravijo v novo ustanovljenem območnem
odboru. Eden od njihovih ciljev je, da postavijo spominsko ploščo v spomin na ustanovitev DEMOS-a v takratni žalski občini. Prav tako želijo v območnem odboru ZVSO opozoriti na koalicijsko pogodbo pomladnih strank in njihovo prizadevanje, da je bilo leta 1998 tudi v Spodnji Savinjski dolini ustanovljenih več občin. Združenje danes odločno nasprotuje ukinjanju občin: »/.../ nobene centralizacije, podobne prejšnjemu sistemu, ko smo imeli enega župana za vso Slovenijo, to je bil centralni komite zveze komunistov!« je med drugim v svojem govoru povedal Alojzij Cilenšek.
Slovesnosti v preboldski dvorani so se poleg članov novo ustanovljenega območnega odbora udeležili številni vidni nekdanji in sedanji slovenski politiki, ki jih je najprej kot občan pozdravil Vinko Debelak, slavnosti govornik pa je bil predsednik Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve Slavko Kmetič.
Združenje je ob tej priložnosti podelilo priznanja družinam, ki so pred osamosvojitveno vojno skrivale orožje teritorialne obrambe. Podatke
Predsednik OO ZVSO Sp. Savinjske doline Alojzij Cilenšek
so dobili iz zbornika S srcem za domovino, ki ga je izdala Zveza veteranov vojne za Slovenijo Spodnje Savinjske doline. Veliko družin se prireditve ni udeležilo, priznanje pa je prejel tudi sedanji direktor slovenske policije Stane Veniger.
Sledila je predstavitev letos izdanega zbornika z naslovom Bela knjiga slovenske osamosvojitve. V pogovoru z Romanom Končarjem sta jo predstavila prvi predsednik vlade v samostojni Sloveniji, danes evropski poslanec Lojze Peterle in takratni obrambni minister Janez Janša.
S pesmijo sta dogodek popestrila vokalna skupina Glas srca in Moški pevski zbor KD Svoboda Prebold.
K. R., foto: D. N.
V Prebold so prišli mnogi znani slovenski politiki
Zbirale šolske potrebščine
Članice IO Ženskega odbora SDS Žalec so tudi letos ves avgust zbirale šolske potrebščine za otroke iz socialno šibkejših družin in z akcijo uspešno zaključile zadnji petek pred začetkom novega šolskega leta.
Kot je povedala podpredsednica IO ŽO SDS Žalec Slavica Čehovin, sta v imenu Ženskega odbora SDS zbrane nove šolskega potrebščine Rdečemu križu Žalec odnesli
Jolanda Rihter Piki in Brigita Bašič Obrez. »Na območni organizaciji so ju izredno lepo sprejeli, predvsem pa hvaležno, saj tovrstna pomoč v začetku šolskega leta pride še kako prav.« Sekretar žalskega Rdečega križa Matjaž Črešno-var pa je povedal, da bodo potrebščine namenili otrokom iz socialno ogroženih družin iz Spodnje Savinjske doline. V dneh, ko se koncu približuje prvi mesec novega šolskega
leta, zbrane šolske potrebščine gotovo že služijo svojemu namenu.	L. K.
TURISTIČNO INFORMACIJSKI CENTER
Šlandrov trg 25, 3310 Žalec Tel.: 03 710 04 34 E-pošta: zkst.tlc@siol.net
Dobrodelni vzpon
Vedelja, 29 9 2013 ob 900
START: PARKIRIŠČE OBČINA POLZELA www.100koles.si ElOOkoles	too koto «
Težji invalidi na enajstem srečanju
Za pokal Polzele in GZ Žalec
Srečanja se po navadi udeleži okrog 120 težjih invalidov
Medobčinsko društvo invalidov Žalec je v sodelovanju z občinami Spodnje Savinjske doline v gostišču Rimljan v Šempetru v četrtek, 5. septembra, organiziralo že 11. srečanje nepokretnih in težje pokretnih invalidov.
Predsednik koordinacije delovnih invalidov celjske regije Valter Golob je na srečanju dejal, da je Medobčinsko društvo invalidov Žalec eno najuspešnejših društev v Zvezi delovnih invalidov Slovenije, ki v 69 društvih invalidov združuje že preko 60.000 delovnih invalidov in oseb s telesno okvaro. Poudaril je, da sedanje razmere inva-
lidom poslabšujejo položaj, zato morajo biti še toliko bolj odločni pri ohranitvi pravic, ki jim jih zagotavlja sedanja zakonodaja.
Predsednik MDI Janez Meglič je v nadaljevanju predstavil delovanje MDI Žalec, ki vključuje več kot 1400 invalidov, skupaj s podporniki pa je v društvo včlanjenih več kot 2000 članov. Zbrane je povabil na njihov tradicionalni dobrodelni koncert Človek človeku, ki se ga bo udeležil tudi invalid Dejan Grilj z Vranskega, za katerega so dve leti izvajali humanitarno akcijo zbiranja denarja za njegove nadomestne - bionske roke, ki so stale več kot 170.000 evrov.
V drugem delu srečanja so zbrane nagovorili predstavnik DIS Valter Golob in predstavniki spodnjesavinjskih občin, in sicer podžupan Občine Vransko Aleksander Reberšek, podžupanja Občine Prebold Emilija Črnila, podžupan Občine Braslovče Anton Repnik, direktor občinske uprave Občine Tabor Simon Jan in predstavnik Sveta za invalide Občine Žalec Marijan Turičnik. Srečanja se je letos udeležilo okrog 110 invalidov, 30 spremljevalcev prostovoljcev MDI in gostov, ki so v družabnem delu prisluhnili harmonikarju Mateju Dolerju in petju Pevk treh vasi. D. Naraglav
Prejemniki pokalov in vodstvo tekmovanja z županom Jožetom Kužnikom
Prostovoljno gasilsko društvo Polzela je ob prazniku Občine Polzela pripravilo gasilsko tekmovanje za pokal Polzele. Prvo septembrsko nedeljo je bilo že 15. po vrsti, udeležilo pa se ga je skupaj dvajset desetin v moški in ženski konkurenci.
Tekmovali so v vaji z motorno brizgalno in razvrščanju. Pri članih A je zmagala desetina PGD Andraž nad Polzelo, drugo mesto je osvojila desetina Rečica ob Savinji in tretje Levec B, pri članicah pa je zmago slavila desetina PGD Braslovče, drugo mesto je zasedla desetina
iz Andraža nad Polzelo in tretje desetina Parižlje - Topovlje. Prehodni pokal je pri članih osvojila desetina iz Andraža nad Polzelo, pri članicah pa desetina iz Braslovč.
Tekmovanje je veljalo tudi za 5. tekmo lige članic in članov Gasilske zveze Žalec, v kateri je letos tekmovalo dvajset moških in sedem ženskih desetin. Seštevek rezultatov vseh petih tekem (Drešinja vas, Letuš, Levec, Braslovče, Polzela) pa je uspeh prinesel le nekaterim desetinam.
Pri članih A je zmagala desetina PGD Andraž nad Polzelo,
druga je bila desetina Drešinja vas, tretja desetina Dobrovlje. Pri članih B je zmagala desetina PGD Levec, druga je bila desetina iz Braslovč in tretja druga ekipa Letuša. Pri članicah pa je zmagala desetina PGD Braslovče, druga je bila desetina iz Andraža in tretja desetina s Polzele. Gasilcem so pokale podelili župan Občine Polzela Jože Kužnik, poveljnik GZ Žalec David Krk, poveljnik savinjsko--šaleške regije Prane Rančigaj, predsednik in poveljnik PGD Polzela Ivan Kotnik in Aleksander Koler ter predsednik OGP Polzela Lado Košec. T. Tavčar
Lovsko-kinološki dan v Braslovčah	Srečanje zakoncev jubilantov
Lovsko-kinološko društvo Celje (LKD), Savinjsko-Koz-janska zveza lovskih družin Celje (SKZLD) in Lovska družina Braslovče so na prireditvenem prostoru v Braslovčah pripravili lovsko-kinološki dan. To je tradicionalno druženje lovcev, vodnikov lovskih psov in vseh somišljenikov lovske kinologije. Pripravili so tudi tekmovanje v kuhanju golaža in streljanju z zračno puško.
Lepo vreme je na prireditveni prostor pod kozolec v Braslovčah privabilo 40 vodni-
kov s psi lovskih pasem, nekaj vodnikov brez štirinožnih tovarišev, lovcev, kulinarikov in ljubiteljev narave. Janez Šumak je predstavil posamezne lovske pasme in njihov namen dela v loviščih. Vzporedno je potekalo tekmovanje v kuhanju lovskega golaža. Najboljšega je pripravila ekipa LD Skale, druga je bila ženska ekipa »Srnice« LD Prebold, tretja ekipa LD Šentjur, četrta ekipa LD Braslovče itd.
Vodniki psov so izmed svoje druščine z glasovanjem izbrali najlepšega psa. Pokal za najlep-
S predstavitve psov lovskih pasem
DIMNIKI m KAMINSKE PEČI
m
mr
DIMNIŠKI SISTEMI
Slovenski dimnic

KAMINSKE PEČI I Ob š. o k m rm &t m
Krika
H AR k
041 652 181
Bogdan DREV s p. Parižlje 35a
3314 BRASLOVČE wwv4.dimntkidrev.si
Izvajamo tudi krovsko kleparska dela.
šega psa in praktično nagrado sta prejela Marijan Likar z bavarskim barvarjem Perunom in Jože Vasle z madžarsko vižlo Dono. Obiskovalci so se pomerili tudi v streljanju z zračno puško. V ženski konkurenci je zmagala Katja Bevc iz Šentjurja, v moški pa Peter Rednak iz LD Šmartno ob Paki.
Ob odprtju so zaigrali Savinjski rogisti, zbrane pa so nagovorili župan Občine Braslovče Branimir Strojanšek, predsednik SKZLD Celje Avgust Reberšak, predsednik LD Braslovče Mitja Rak in predsednik LKD Celje Janez Šumak.	T. Tavčar
Zakonci z župnikom Jožetom Turinkom
Koncert v cerkvi sv. Janeza in Pavla
V okviru praznovanja Občine Braslovče je v obnovljeni cerkvi sv. Janeza in Pavla na Dobrovljah nastopil Mešani pevski zbor Marije Vnebovzete Braslovče.
Letos so na cerkvi obnovili fasado, ki so jo načrtovali še med župnikovanjem Jožeta Zidanška, svojo izvedbo pa je doživela ob
finančni podpori in delu župlja-nov in ob podpori sedanjega župnika Milana Gosaka.
Zbrane na koncertu je pozdravil župan Občine Braslovče Branimir Strojanšek. Pevski program je bil v prvem delu nekoliko bolj umetniški, nato pa je gostja, pevka Manca Dremel zapela nekaj popularnih sloven-
skih popevk. Pevski zvor se je nato med drugim predstavil z Avsenikovo glasbo in ob spremljavi tamburaškega orkestra s Polzele dodal še nekaj dalmatinskega melosa.
Koncertu je sledilo druženje, za veselo razpoloženje pa je poskrbel mladi harmonikar Mitja Cizej iz Poljč.	T. T.
V Župniji Vransko so se srečali zakonci, ki praznujejo okrogli jubilej zakonskega življenja. Srečanja se je udeležilo 22 parov.
Domači župnik Jože Turinek, ki je daroval sveto mašo, je zakoncem voščil in jih spodbudil, da še naprej uresničujejo evangeljske besede: »Ljubil te bom vse dni svojega življenja v sreči in nesreči, bolezni in zdravju.« Jubilanti so prejeli spominske podobice in poročne šopke, ki jih je pripravila Martina Lelicijan.	T. T.
Med nastopom MePZ Marije Vnebovzete, ki ga vodi Mija Novak
NOVO! AKTUALNO!
GORILNIKI FENIX NA PELETNO BIOMASO
• enostaven priklop na obstoječe kotle (drva, olje, drva/olje)
* transporter za pelete, zalogovnik
MONTAŽA, SERVIS IN MERITVE OLJNIH GORILNIKOV NAČRTOVANJE IN MONTAŽA REGULACIJE OGREVANJA SERVIS BELE TEHNIKE
DANILO PIKL, s. p., Starovaška ulica 1,3311 Šempeter T: 03 570 20 70, M: 041 709 186, E: danilo.pikl@triera.net
Naročnik oglasa: Lidija Repas, s. p.
Tekmovanje za slovenski pokal
Veterani ob tarči medveda, med njimi tudi član LK Žalec Borut Žabkar (v modri majici)
Lokostrelski klub Sokol z Ložnice pri Žalcu je na lokostrelskem strelišču na Ložnici in v okolici jezera Tajht v soboto, 14. septembra, organiziral lokostrelsko tekmovanje.
Tekme se je letos udeležilo 97 tekmovalcev iz raznih
slovenskih klubov. Na strelskem poligonu so svoje znanje preizkušali tudi nekateri tujci iz Italije in s Hrvaške. Tekmovalci so ciljali na 28 maket živali in ob tem prehodili najmanj 2,6 km poti po gozdu in travniku. Najboljši strelci v posameznih
slogih so se pomerili v finalnem dvoboju, kar je novost v tej sezoni.
Poleg uspešne organizacije so se v društvu na čelu s predsednikom in direktorjem tekmovanja Darkom Simončičem veselili tudi nekaterih dobrih rezultatov svojih članov. Letos jih je najbolj razveselil Samo Železnik, ki je v kategoriji mladinci dolgi lok osvojil 1. mesto, njegov uspeh pa sta s tretjim mestom dopolnila Mitja Salobir v kategoriji lovski lok in Tomaž Mazej v kategoriji goli lok. Takoj za Mazejem pa se je uvrstil tudi Tim Jevšnik. Iz LK Žalec so se tekmovanja udeležili veterani Borut Žabkar, Ljubo Grobelnik in Zlatko Ulaga. Slednji si je že zagotovil naslov državnega prvaka v 3 D in s tem ponovitev lanskega uspeha. D. N.
Šola jadranja za najmlajše
Letalci na srečanju v Kaplji vasi
Ultra lahka plovila ob letošnjem, dnevu odprtih vrat Aero kluba Prebold na vzletišču v Kaplji vasi
Na vzletišču Aero kluba Prebold v Kaplji vasi je tudi letos potekalo tradicionalno srečanje letalcev in ljubiteljev letenja. Druženje letalcev ultra lahkih naprav in izmenjava izkušenj so osnovni namen srečanja, hkrati je to tudi dan odprtih vrat, na katerem klub predstavi svoje
delovanje širši javnosti.
Vreme organizatorjem letos ni bilo naklonjeno in tako je bila tudi udeležba letalcev bistveno manjša. Kljub temu so organizatorji na čelu s predsednikom Aero kluba Prebold Edvardom Potočnikom izpolnili predvideni program srečanja.
Popoldne, ko se je vreme nekoliko izboljšalo, so s svojim klubskim letalom MXP Tumaco popeljali na panoramsko vožnjo kar nekaj udeležencev prireditve. Sicer pa so lahko udeleženci srečanja ta dan spoznavali posamezne letalne naprave, parkirane ob vzletišču.	D. N.
Regijsko v gasilski orientaciji
Med poletnimi počitnicami so v Jadralnem klubu Maltezer Polzela v skladu z letnim programom dela za najmlajše člane organizirali šolo jadranja. Usposabljanje je v sodelovanju s klubom Vodnih športov Velenje potekalo na Velenjskem jezeru.
Mladi jadralci so se seznanili z različnimi tipi jadrnic in osnovami jadranja. Najbolj jim je bila všeč najhitrejša jadrnica Seascape, s katero so ob zmernem vetru jadrali po jezeru. Po njihovem navdušenju sodeč, bodo kmalu postali pravi jadralci in s tem aktivni člani JK Maltezer, ki dosega na tekmovalnih regatah vidne rezultate.
V spomladanskem delu so člani kluba sodelovali na dveh regatah v srednji Dalmaciji in dosegli 5. in 21. mesto. V je-
senskem delu tekmovanj pa jih čakata še dve regati, na katerih bodo nastopili z dvema posadkama.	T. T.
Mladi polzelski jadralci s predsednikom kluba Ljubom Žnidarjem
Veterani na srečanju
Zadnjo avgustovsko soboto je v preboldskem Gaju potekalo tradicionalno športno srečanje veteranskih organizacij, ki so se ga udeležili člani Zveze veteranov vojne za Slovenijo Spodnje Savinjske doline, Zveze združenj borcev za vrednote NOB Žalec in policijskega veteranskega združenja Sever - odbor Žalec. Pokrovitelj druženja je bila Občina Prebold.
Vsakoletno srečanje je potrditev dobrega in dolgoletnega medsebojnega sodelovanja vseh treh veteranskih
organizacij, ki se jim je v zadnjem obdobju pridružilo tudi novoustanovljeno Društvo general Maister Spodnje Savinjske doline. Na srečanju v Gaju so zbrane pozdravili vsi predsedniki dosedanjih veteranskih organizacij, in sicer Adi Vidmajer (ZVVS), Rado Gašperič (SEVER) in Marijan Turičnik (ZZB za vrednote NOB), nato pa so se pomerili v športnih disciplinah. V balinanju so zmagali tako pri ženskah kot moških članice in člani ZZB za vrednote NOB, v pikadu so zmago slavile članice ZZB
za vrednote NOB, pri moških pa so bili najuspešnejši veterani vojne za Slovenijo (ZVVS). Med posamezniki sta v pikadu zmago slavila Barbara Lavrenčič (ZZB za vrednote NOB) in Matjaž Kočevar (OZ ZVVS). V streljanju z zračno puško se je ekipne zmagale veselila ženska ekipa ZZB za vrednote NOB Žalec, pri moških pa ZB Griže. Med posamezniki je bila naj spretnejša Olga Krajnc (ZB Žalec), pri moških pa Mladen Melanšek (OOZVVS).
Veterani so se pomerili tudi v tenisu dvojic, kjer sta zmago slavila Račnik (ZVVS) in Šmigoc (SEVER), druga sta bila Vogrinc (ZVVS) in Tomaš (ZB), tretja pa Lesjak in Hlade (oba O V ZVVS). Igrali so tudi odbojko, najboljša pa je bila ekipa OZ ZVVS, drugo mesto so zasedli člani ZB za vrednote NOB in tretje DU Prebold.	D. Naraglav
V Grižah so v organizaciji Gasilske zveze Žalec pripravili regijsko tekmovanje v orientaciji za mlade gasilce savinjsko-šaleške regije.
Na tekmovanju, ki je potekalo v obliki orientacijskega pohoda v dolžini 2000, 3000 in 5000 metrov v okolici Griž, je v šestih kategorijah sodelovalo 60 ekip iz vseh štirih gasilskih zvez regije (Prebold, Žalec, Zgornja Savinjska dolina in Šaleška dolina). Med potjo so morali tekmovalci poiskati štiri oziroma šest kontrolnih točk (odvisno od kategorije), kjer so morali opraviti razne gasilske naloge (štafetno vezanje vozlov, spajanje cevi na trojak, hitro zvijanje cevi, prenos vode, teorija - topografski znaki, zbijanje tarče, pravilna postavitev orodja za vajo z motorno brizgalno). Na pot so se podali izpred gasilskega doma PGD Griže, s tekmovanjem pa so zaključili v Letnem gledališču Limberk.
V KS Griže vsako leto v začetku septembra poskrbijo za srečanje starejših krajariov, starih 70 in več let. Dogodek organizira tamkajšnja krajevna organizacija Rdečega križa v sodelovanju s Krajev-
Prvi ekipi v vsaki kategoriji sta se uvrstili na državno tekmovanje, ki bo v Sv. Juriju ob Ščavnici. Od skupaj 12 ekip, ki so se uvrstile na državno tekmovanje, jih je 8 iz GZ Žalec in 4 iz GZ Šaleška dolina. Tekmovalce so pred začetkom tekmovanja pozdravili župan Občine Žalec Janko Kos, predsednik GZ Žalec Edvard Kugler in predsednik KS Griže Marjan Vodeb.
no skupnostjo Griže. r
Srečanja se je letos udeležila dobra polovica starejših krajanov od več kot 350, kolikor jih živi v KS Griže, med njimi tudi najstarejša krajanka, 99-letna Marija Arnšek, in
Vrstni red pionirke: 1. Velika Pirešica, 2. Škale, 3. Lokovica; pionirji: 1. Lokovica, 2. Dre-šinja vas, 3. Ponikva pri Žalcu; mladinke: 1. Kapla - Pon-dor, 2. Braslovče, 3. Lokovica; mladinci: 1. Šoštanj mesto, 2. Lokovica 1, 3. Gornji Grad; pripravnice: 1. Velika Pirešica,
2.	Andraž nad Polzelo, 3. Lokovica; pripravniki: 1. Kapla - Pondor, 2. Velika Pirešica, 3. Šoštanj mesto itd. T. Tavčar
najstarejši krajan, 92-letni Anton Cizej. Starejše krajane so pozdravili predsednik KS Griže Marjan Vodeb, podžupan Občine Žalec Marko Laznik, predsednica OO RK Žalec Pavla Artnik in predsednica DU Griže Zabukovica Danica Vončina Veligošek, zbrane pa je nagovorila predsednica KO RK Griže Cvetka Grm. V kulturnem programu so nastopili brata Žiga in Luka Sopotnik, ki sta zaigrala na harmoniko in kontrabas, ter ljudske pevke sekcije ročnih del Jelke pod vodstvom 90-letne Valčke Gnus. V družabnem delu pa so udeležence srečanja zabavali glasbeniki Ana in Matevž Čadej ter Miran Pader in Ivan Čre-šnovar.	D. N.
PIZZERIA ZANZIBAR
Ulica Ivanke Uranjek I, TILIPOV TRG, Žalec
•	prvega in zadnjega v mesecu nudimo ^0 % popusta na jedi na žlico
•	PIZZE 2 + 1 gratis največja izbira malic
Info.: 05 5717+70 ali 0+15^1707
Šopek in čestitke najstarejši krajanki, 99-letni Mariji Arnšek
Pomagali so si tudi s kompasom
V Grižah srečanje starejših
Po poti kar 470 pohodnikov
Polzelani in Braslovčani na kolesih
Šola zdravja v Parižljah
skih srednjih šol za zdravstvo, kozmetiko in farmacijo.
Prvo srečanje je pred desetimi leti organizirala Srednja zdravstvena šola Celje, ki je organizirala tudi letošnje jubilejno srečanje. Tokrat so se po zaslugi profesorja na celjski šoli, Pre-boldčana Igorja Uranjeka, zbrali v prijetnem okolju preboldskega bazena.
V kraj pod Žvajgo je ta dan prišlo okrog dvesto učencev, po-
leg dijakov in učiteljev Srednje zdravstvene šole Celje tudi ekipe učencev in učiteljev iz Slovenj Gradca, Zagorja, Ljubljane (dve šoli), Maribora, Novega mesta, Murske Sobote, Nove Gorice in Postojne.
Ekipe so se med sabo pomerile v odbojki na mivki, malem nogometu in plavanju. Tekmovanje so z enakim številom točk zaključili Celjani in Slovenjgradčani.	D. Naraglav
Na pobudo in pod vodstvom Milana Korenjaka se je pred letom dni zbrala skupina žensk, ki deluje po programu vseslovenskega
društva Šola zdravja, zajema pa predvsem jutranjo telovadbo.
Sestajajo se od ponedeljka do petka ob 7.30 na rekrea-
in do braslovške občinske stavbe, kjer so imeli drugi krajši postanek, nato pa so se odpravili proti Preserjam, Parižljam, kjer so prečkali savinjski most, in se vrnili v polzelsko občino. Sledil je vzpon proti Gori Oljki, v Dobrič, Sevčnik in Podsevčnik, mimo Grušovelj v Ločico ob Savinji in na teniška igrišča na Bregu pri Polzeli, kjer so poskrbeli za zaključek kolesarjenja.	T. T.
Kolesarski klub Žalec je v sodelovanju z ZKŠT Žalec v sklopu prireditev ob občinskem prazniku Občine Žalec pripravil prireditev kolesari. V lepem vremenu se je na 17 kilometrov dolgo pot odpravilo 42 kolesarjev, najštevilčnejša pa je bila družina Nareks - Glušič, ki je štela šest članov.
Jutranja telovadba je temelj zdravja
Pohodnike je nagovoril tudi hmeljarski starešina
uiroKeje navausu mai caroaej j\nare)
Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec je v soboto, 14. septembra, pri Ribniku Vrbje organiziral zanimivo prireditev za otroke in njihove starše, imenovano Ponirkova zabava.
Najprej so obiskovalci lahko uživali ob nastopu mažoretk iz Liboj, v nadaljevanju jih je zabaval čarodej Andrej, pri-
sluhnili so harmonikarskemu orkestru Primoža Zvera, svoje znanje je pokazala plesna šola Blue Butterfly dance, najmlajši so uživali ob ogledu lutkovne predstave Žabec in njegovo srce, prijetno pa je bilo zaplesati v Ponirkovem mini disku.
Otroci in njihovi starši so se lahko seznanili z delom in opremo policistov in gasil-
cev, lahko so jezdili ponije, si ogledali razstavo malih domačih živali, se udeležili otroške delavnice, opazovali ptice, ki živijo ob ribniku, si poslikali obraz, se prepustili masaži rok ali se udeležili katere od športnih dejavnosti, na primer cici teka, starejši pa teka na 1,7 ali
5,1	km dolgi progi okrog jezera.	D. N.
Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec ter Občina Žalec sta zadnjo avgustovsko soboto pripravila že 11. pohod po hmeljski poti, na katero se je podalo 470 pohodnikov. Tokrat so se na pot prvič podali izpred Ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva Slovenije v Žalcu.
Hmeljska pot je krožna pot, dolga 14 km, ki vodi do Dvorca
Novo Celje, nato med hmeljišči do Ribnika Vrbje, po delu učne ekološke poti Vrbje in ob Savinji do Rimske nekropole v Šempetru ter nazaj do Ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva Slovenije. Za okrepčilo na poti so poskrbele članice turističnih društev Petrovče, Vrbje in Šempeter, na cilju pa tudi članice Društva podeželskih žena Občine Žalec,
Društvo Hmeljarska vas iz Šempetra in Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije Žalec. Dogodek so s svojim nastopom polepšali Ljudske pevke treh vasi in harmonikar Primož Zver.
Na startu so udeležence pohoda pozdravili župan Občine Žalec Janko Kos, hmeljarski starešina Jože Ribič in princesa Eva Bizjak.	T. T.
Ponirkova zabava pri ribniku
Prvo septembrsko soboto so se ljubitelji kolesarjenja zbrali na že tradicionalni prireditvi Kolesarjenje Polzelanov in Braslovčanov, ki jo organizirata Turistično društvo Polzela in Športna zveza Braslovče in je ena od številnih prireditev ob praznovanju praznikov obeh občin. Na progo, dolgo okrog 40 kilometrov in primerno za vse starostne skupine, so se tokrat podali izpred
polzelske občinske stavbe.
Zbrane sta pred začetkom kolesarjenja nagovorila predsednica TD Polzela Alenka Žnidar in predsednik Športne zveze Braslovče Ignac Krivec ter vsem zaželela mnogo užitkov in varno pot. Kolesarje je pot vodila proti Parižljam, To-povljam, Šentrupertu in Šma-tevžu, kjer so imeli prvi krajši postanek. Nadaljevali so proti Podvrhu, Žovneku, Rakovljam
Družine kolesarile
Druženje slovenskih zdravstvenih šol
Zbrane je pred odhodom na kolesarjenje v imenu ZKŠT Žalec nagovoril Matej Sitar, na kratko orisal potek proge in kolesarjem zaželel srečno in varno vožnjo. Pot jih vodila na Ložnico, mimo ribnika Tajht, proti perišču Toplica, od tam proti Zgornjim in Spodnjim Grušo-
S kolesarjenja Družina kolesari kmalu po startu
vljam do Podloga, Gotovelj, Ložnice in do cilja pred klubskimi prostori KK Žalec. Kolesarji so se ob poti in na cilju lahko okrepčali, vsi udeleženci pa so
na cilju prejeli tudi praktične nagrade. Organizatorji so bili s prireditvijo zelo zadovoljni in jo bodo pripravili tudi prihodnje leto.	T. Tavčar
cijskem prostoru v Parižljah, in to ne glede na vreme. Program društva so že nadgradile z nekaj novostmi. Vsak petek ob kavici tudi kakšno rečejo, se nasmejijo in pokritizirajo. V tem slogu so se poveselile tudi ob 1. oble- V Preboldu je v začetku šol-tnici druženja, na torti pa so skega leta potekalo tradicio-upihnile prvo svečko. T. T.	nalno športno druženje sloven-
1	■j 5LIK0PLESKARSTV0 Beljenje notranjih površin in fasad j rimlni 1 Dekorativni opleski &gl »fiiJIsf Izdelava izolacijskih fasad
1	DELO NA VIŠINI Z DVIŽNO KOŠARO 11
$1	.IK0PLESKARSTV0 ANDREJ TERGLAV, s. p.
Andraž 96 b, 3313 POLZELA, 03 572 06 73, GSM: 041 216 214, www.terglav.si	
Sobota, 19. oktober, ob 15. uri
pohod s kostanjevim piknikom; Športni park Latkova vas;
ŠD Latkova vas
(Miha Fonda, 041 657 589).
Sobota, 12. oktober, ob 19. uri
likovna in etnološka razstava;
Dom krajanov Andraž;
od torka, 15. oktobra, na Gradu Komenda
(Vili Pižorn, 041 783 734).
OBČINA ŽALEC
Torek, 1. oktober, ob 17. uri
trgatev grozdja stare trte Arnovčanke; pri Gasilskem domu v Arji vasi (TD Petrovče, 041 709 156).
Sreda, 2. oktober, ob 16. uri
trgatev grozdja trte Nikolaje, potomke najstarejše trte na svetu, s kulturnim programom, pri »Keudru«
(Društvo savinjskih vinogradnikov, 051 428 421).
Sreda, 2. oktober, ob 19. uri
predstavitev knjige Slovenski Dunaj (Drago Medved);
Dvorec Novo Celje (TIC Žalec, 710 04 34).
Četrtek, 3. oktober, ob 19.30
Radio Gaga, komedija, dobrodelna predstava - Utrip humanosti; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 4. oktober, 19.30
Sredi zvezd, 11. festival zabavne vokalne glasbe;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34 ).
Petek, 4. oktober, ob 20. uri
71. kavarniški večer z gostjo Jedrt Maležič in tolkalnim duetom Ratatam;
Grajska Mega Novo Celje (GLD Aletheia, 031 659 485).
Vsako prvo soboto v mesecu od 19. ure dalje
salsa večer;
Mestni vrt Žalec.
Sobota, 5. oktober, ob 6. uri
Fužinske planine: Krštenica - Jezerski Štok; odhod s Petrovega trga v Šempetru (PD Šempeter, 031 501 244).
Sobota, 5. oktober, ob 6.15
Trdinova pot 3: Pleterje - Javorovica -Gospodična - Trdinov vrh; odhod ob 6.00 iz POŠ Trje, ob 6.15 izpred društvene pisarne v Žalcu, (PD Žalec, 041 460 716).
>
Sobota, 5. oktober, med 8. in 12. uro
kmečka tržnica pod 100-letnimi lipami in prikaz ribanja zelja;
Gotovlje
(TOD Lipa Gotovlje, 041 809 589).
Vsako soboto v oktobru, med 9. in 12. uro
Podeželska tržnica Žalec (Občina Žalec, 713 63 99).
Vsako soboto v oktobru od 9. do 12. ure
otroške delavnice;
Mestni vrt Žalec.
Sobote in nedelje v oktobru, od 10. ure dalje
nogometne tekme;
Športni center Žalec (NK Žalec, 031 285 289).
Sobota, 5. oktober, ob 11. uri
tradicionalna proslava na Čreti, v počastitev prve frontalne bitke partizanov s sovražno vojsko na Štajerskem, oktobra 1941 (ZB NOB Žalec).
Nedelja, 6. oktober
kostanjev piknik na Gori (PD Galicija).
Vsak prvi ponedeljek v mesecu od 18. ure dalje
ženski večer;
Mestni vrt Žalec.
Ponedeljek, 7. oktober, ob 17. uri
pravljične minute in ustvarjalnica, prostori OŠ Petrovče.
Ponedeljek, 7. oktober, ob 20. uri
Udar po moško, Vid Valič in Denis Audič, komedija Špas teatra;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Sreda, 9. oktober, ob 17. uri
Kako daleč je Kozmus?;
Športni center Žalec (ZKŠT Žalec, 712 12 67).
Četrtek, 10. oktober, ob 16.30
Žalska avantura - spoznajte Žalec malo drugače;
ploščad mestne tržnice
(prijave dan pred prireditvijo
TD Žalec, gregor@adrenalincek.org).
Četrtek, 10. oktober, ob 19. uri
Odprtje razstave likovnih del Zore Stančič-častne predsednice 16. bienala otroške grafike;
Savinov likovni salon Žalec; razstava bo na ogled do 8. 11. 2013 (TIC Žalec, 710 04 34).
Četrtek, 10. oktober, ob 19.30
Tašča.com 4, komedija, KUD Veseli oder; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 11. oktober, ob 10.30
otvoritvena slovesnost 16. bienala otroške grafike;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (I. OŠ Žalec, 713 24 22).
Sobota, 12. oktober, ob 6. uri
Steklasova pohodna pot na Dolenjskem;
odhod iz Migojnic
(PD Zabukovica, 040 705 301).
Sobota, 12. oktober, med 8. in 12. uro
kmečka tržnica v Grižah, parkirišče KS v Migojnicah (KS in TD Griže,
Društvo podeželskih žena OŽ, 031 337 097).
Sobota, 12. oktober, ob 9. uri
jubilejni pohod ob 50-letnici mladinskega odseka, 40-letnici prve postavitve bivaka na Gozdniku in 40-letnice orientacije pri PD Zabukovica;
odhod izpred trgovine Sipex (PD Zabukovica, 041 239 983).
Nedelja, 13. oktober
Boč;
zborno mesto trgovina Kili Liboje (PD Liboje, 040 587 188).
Nedelja, 13. oktober
kostanjev piknik na Bukovici (PD Žalec, 051 341 363).
Nedelja, 13. oktober ob 17. uri
Človek človeku, dobrodelni koncert;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (MDI Žalec, 571 68 16, 041 230 861).
Ponedeljek, 14. oktober, ob 19.30
Srečno ločena, komedija, Valič teater; za gledališki abonma ponedeljek in izven; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Torek, 15. oktober, ob 19.30
Srečno ločena, komedija, Valič teater; za gledališki abonma torek in izven;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34)
Četrtek, 17. oktober, ob 8. uri
Logarska dolina;
odhod iz Migojnic
(PD Zabukovica, 041 763 288).
Četrtek, 17. oktober, ob 17.30
Bodi moj prijatelj, igrana otroška predstava, Društvo za boljši svet; za Cici abonma in izven;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Sobota, 19. oktober, ob 6.15
Trdinova pot 2: Gače - Mirna Gora - Smuk - Jugorje;
odhod ob 6.00 iz POŠ Trje,
ob 6.15 izpred društvene pisarne v Žalcu
(PD Žalec, 031 391 319).
Sobota, 19. oktober, ob 8. uri
33. pohod krajanov in planincev na Hom; odhod izpred OŠ Griže (PD Zabukovica, 041 200 196, 031 344 333).
Sobota, 19. oktober, ob 16. uri
kostanjev piknik;
dom na Mali Pirešici
(TD Petrovče, 031 330 482).
Nedelja, 20. oktober, ob 17. uri
Ana Ogrin in Izidor Tojnko; koncert za Citrarski abonma in izven;
Mega pri dvorcu Novo Celje (TIC Žalec, 710 04 34).
Sreda, 23. oktober, ob 19.30
Rojen v Jugi, Utrip humanosti, dobrodelna predstava;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Četrtek, 24. oktober, ob 20. uri
Ansambla Nemir in Vagabundi, gost večera Dejan Vunjak;
koncert za Narodno-zabavni abonma in izven;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 25. oktober, ob 18. uri
Rdeči kotiček, Ervin Fritz, gledališka predstava v izvedbi Gledališke skupine Prebold,
Hmeljarski dom Petrovče * (KD Petrovče).
Petek, 25. oktober, ob 20. uri
Otroci so lačni, tk' je, dobrodelna razstava mladih umetnikov, oblikovalcev in fotografov žalske regije, Roblekova dvorana Žalec, vstopnina: 1 €
razstava bo na ogled do 28. 10., od 15. do 20. ure
(TD Žalec, mladinska sekcija Vežde).
Sobota, 26. oktober, ob 7. uri
Čaven - Mali in Veliki Golak; odhod s Petrovega trga v Šempetru (PD Šempeter, 031 501 244).
Sobota, 26. oktober, ob 8. uri
po savinjski planinski poti; zborno mesto Kili Liboje (PD Liboje, 031 627 923).
Sobota, 26. oktober
planinski izlet mladih planincev (PD Žalec).
Sobota, 26. oktober, ob 19. uri
najstarejši slovenski festival metalne glasbe »Fuck Off Commercial Festival«,
Šešče
(KUD Šmrkl Šešče,
KUD Malo mestece Žalec, 041 836 474).
Ponedeljek, 28. oktober, med 9. in 11. uro
Počitniške ustvarjalne delavnice za otroke,
Jesenski škratki;
ekomuzej
(ekomuzej, 571 80 21).
Torek, 29. oktober, med 9. in 11. uro
Počitniške ustvarjalne delavnice za otroke,
Pisane lučke - lanterne;
ekomuzej
(ekomuzej, 571 80 21).
Sreda, 30. oktober, med 9. in 11. uro
Počitniške ustvarjalne delavnice za otroke,
Copranje za Noč čarovnic,
ekomuzej
(ekomuzej, 571 80 21).
Četrtek, 31. oktober, ob 18. uri
tematska delavnica »Igrajmo se čarovnice«, zelenica nasproti PC v Levcu (TKD Levec, 041 504 981).
OBČINA PREBOLD
Četrtek, 3. oktober, ob 10. uri
Mavrična joga za otroke s pravljico; večnamenska dvorana Občinske knjižnice Prebold (Lea Felicijan, 705 35 40).
Sobota, 5. oktober,
izlet v neznano;
PD Prebold
(Matic Pečovnik, 070 550 314).
Sobota, 5. oktober, ob 11. uri
spominska proslava na Čreti;
Združenje borcev za vrednote NOB Žalec.
Sobota, 5. oktober, od 8. do 11. ure
kmečka tržnica;
Režajeva domačija;
TD Prebold
(Občina Prebold, 703 64 00).
Sobota, 5. oktober, od 10. do 11. ure
ogled muzejske zbirke Prebold skozi čas; Režajeva domačija;
ZND Prebold
(Uroš Herman, 031 682 318).
Sreda, 9. oktober, ob 18.30
5. Večer na zofi: gostja Miša Molk; pogovor bo vodil Janez Vedenik; Občinska knjižnica Prebold (Lea Felicijan, 705 35 40).
Četrtek, 10. oktober, ob 10. uri
Pravljica o letečem kovčku;
Gledališče Smejček; večnamenska dvorana Občinske knjižnice Prebold (Lea Felicijan, 705 35 40).
Sobota, 12. oktober,
pohod na Križevnik;
PD Prebold
(Matic Pečovnik, 070 550 314).
Torek, 15. oktober, od 17. do 18. ure
meritve holesterola, krvnega sladkorja, trigliceridov in RR;
RK Prebold.
Petek, 18. oktober, ob 17. uri
otroški abonma;
Dvorana Prebold;
DPD Svoboda Prebold (Manja Holobar, 041 794 452).
Sobota, 19. oktober, od 8. do 11. ure
kmečka tržnica in predstavitev gasilcev GZ Prebold;
Režajeva domačija;
TD Prebold in GZ Prebold (Občina Prebold, 703 64 00,
Uroš Ocvirk, 041 355 222).
Sobota, 19. oktober, od 10. do 11. ure
ogled muzejske zbirke Prebold skozi čas; Režajeva domačija;
ZND Prebold
(Uroš Herman, 031 682 318).
Sobota, 19. oktober, ob 8. uri
ribiško tekmovanje - zaključna tekma; Mali ribnik Preserje;
Društvo ljubiteljev ribolova Prebold (Milomir Radeljič, 031 531 947).
Petek, 25. oktober, ob 17. uri
komemoracija pri osrednjem spomeniku NOB v Preboldu; Občina Prebold, ZB NOB Žalec, KO Prebold (703 64 00).
Torek, 29. oktober, ob 18. uri
pravljična ura s poustvarjanjem; Občinska knjižnica Prebold (Lea Felicijan, 705 35 40).
Četrtek, 31. oktober
noč čarovnic;
Lovski dom Golava (Andrej Florjan, 040 646 304).
\A^/
OBČINA POLZELA
Vsak četrtek v septembru in oktobru, ob 16. uri
štajersko-savinjska liga v balinanju; Športnorekreacijski center Polzela;
Baline Polzela
(Karli Korber, 041 381 467).
Petek, 27. september, od 9. do 19. ure
dan odprtih vrat - svetovni dan turizma 2013;
Grad Komenda
(ZKTŠ Polzela, 703 32 28).
Nedelja, 29. september, ob 9. uri
kolesarski vzpon na Goro Oljko z Dejanom Glavnikom;
start: parkirišče pred občinsko stavbo (Dejan Glavnik, 031 855 595).
Nedelja, 29. september, od 10. do 13. ure
Coknpok kupčija - vol. 6;
Grad Komenda
(Bina Plaznik, 041 692 772).
Sreda, 2. oktober, ob 13. uri
položitev venca k spomeniku žrtev NOV in tradicionalno srečanje borcev NOB;
spomenik žrtev NOB (Ladica Zupanc, 031 880 763).
Četrtek, 3. oktober, ob 17. uri
medgeneracijsko srečanje - »Gobarjenje za začetnike«;
mala dvorana kulturnega doma na Polzeli (Marjana Šmajs, 031 343 774).
Petek, 4. oktober, od 16.30 dalje
košarkarski turnir za pokal Občine Polzela: Športna dvorana Polzela (Janko Vaši, 041 635 535).
Petek, 4. oktober, ob 18. uri
odprtje razstave 23. likovne kolonije prijateljstva;
mala dvorana kulturnega doma na Polzeli (Marko Slokar, 041 381 472).
Petek, 4. oktober, ob 19. uri
Stand up večer z Matjažem Javšnikom; Kulturni dom Polzela (ZKTŠ Polzela, 03/703 32 28).
Sobota, 5. oktober, od 8. ure dalje
družabno srečanje
»Škrati, ki ste fit, na Gori Oljki morate bit'«; domačija Jug
(OŠ Polzela, 03/703 31 12).
Sobota, 5. oktober, ob 9. uri
konjenica po mejah občine; začetek v Založah pri Zupancu (Zvone Zupanc, 041 487 089).
Sobota, 5. oktober, od 16.30 dalje
košarkarski turnir za pokal Občine Polzela Športna dvorana Polzela (Janko Vaši, 041 635 535).
Nedelja, 6. oktober, ob 10.30
maša za mir in blagor v Občini Polzela; cerkev sv. Marjete na Polzeli.
Sobota, 12. oktober, od 8. do 12. ure
kmečka tržnica;
pred trgovino Tuš
(Alenka Žnidar, 031 795 685).
Sobota, 12. oktober, od 10. ure dalje
kostanjeva sobota;
Gora Oljka;
zbor pred občinsko stavbo
na Polzeli ob 8. uri ali ob 9. uri na Gori
Oljki
(Janko Mlakar, 031 690 596).
Sobota, 12. oktober, ob 15. uri
blagoslovitev mozaika patra Ivana Marka Rupnika
in dopolnjene razstave dr. Štefana Faleža; Grad Komenda *
(Stanko Novak, 041 404 533).
Sobota, 12. oktober, ob 20. uri
dobrodelni koncert z Urošem Peričem in gostjama
(Fundacija Utrip humanosti);
Grad Komenda
(ZKTŠ Polzela, 03/703 32 28).
Nedelja, 13. oktober, ob 8. uri
26. pohod po poteh Andraža; start pri Športnem igrišču Andraž (Simon OgrajenŠek, 031 393 499).
Četrtek, 17. oktober, ob 17. uri
medgeneracijsko srečanje -»Ko ostanemo sami, izguba in žalovanje«; mala dvorana kulturnega doma na Polzeli (Marjana Šmajs, 031 343 774).
Četrtek, 17. oktober, ob 17. uri
pravljična ura;
Občinska knjižnica Polzela (Renata Novak, 03/703 32 04).
Petek, 18. oktober,
187. lunohod Polzela-Jama Pekel, Sv. Jedrt; zbor: glej oglasni deski (Rudi Divjak, 031 525 790).
Sobota, 19. oktober, ob 7. uri
pohod po Moravški planinski poti, 1. del; zbor pred občinsko stavbo na Polzeli (Berni Palir, 041 813 909).
Sobota, 19. oktober, od 9. do 16. ure
„DAR JESENI“ - zbiranje ozimnice; prostori župnijske Karitas (Zdenka Jelen, 031 697 290).
Sobota, 19. oktober, ob 10. uri
otroški abonma in izven;
Klovnesa razgraja - klovnovska predstava, Eva Škofič Maurer;
Kulturni dom Polzela (ZKTŠ Polzela, 03/703 32 28).
Sobota, 19. oktober, ob 19. uri
koncert pianistke Urške Babič;
Grad Komenda - poročna dvorana (ZKTŠ Polzela, 03/703 32 28).
Nedelja, 20. oktober, ob 10.30
srečanje in pogostitev starejših občanov; Dom krajanov Andraž (Anton Mešič, 041 602 974).
Sreda, 30. oktober, ob 20. uri
prireditev ob dnevu reformacije;
Dom krajanov Andraž (Vili Pižorn, 041 783 734).
OBČINA BRASLOVČE
Sobota, 5., in nedelja, 6. oktober,
v manj obiskani del slovenskih gora: Planina za Skalo (1510 m) in Travnik (2252 m);
PD »Dobrovlje« Braslovče (Stanko Križanec, 031 690 916 ).
Nedelja, 13. oktober,
pohod »Na Krasu je krasno«;
PD »Dobrovlje« Braslovče (Natalija Marovt, 041 560 117).
Nedelja, 27. oktober,
pohod na Graško goro (667 m);
PD »Dobrovlje« Braslovče (Mojca Kodre, 031 480 258).
Torek, 29. oktober, ob 18. uri
pravljična ura ;
Občinska knjižnica Braslovče (Laura Jelen, 705 91 98).
OBČINA TABOR
Torek, 24. september, ob 18.30
regijsko srečanje literatov seniorjev;
Sejna soba Občine Tabor (JSKD Žalec, 03/491 38 40).
Nedelja, 29. september, ob 8. uri
kmečka tržnica; na parkirišču župnijske stavbe (Čebelarsko društvo Tabor, 031 766 533).
Nedelja, 20. oktober, ob 16. uri
V NEDELJO POPOLDNE JE LUŠTNO PRI NAS;
Dom krajanov Tabor (KUD IC Tabor, 040 467 677).
Nedelja, 27. oktober, ob 8. uri
kmečka tržnica; na parkirišču župnijske stavbe (Čebelarsko društvo Tabor, 031 766 533).
Četrtek, 3. 10. 2013, ob 17. uri v Krajevni knjižnici Ponikva pravljična ura s poustvarjanjem.
Četrtek, 3. 10. 2013, ob 16.30 v Medobčinski splošni knjižnici Žalec srečanje študijskega krožka Beremo z Manco Košir.
Sobota, 5. 10. 2013, ob 9. uri izpred Medobčinske splošne knjižnice Žalec pohod Žalec-Govče (v okviru DEKD). V primeru slabega vremena pohod odpade.
Sreda, 9. 10. 2013, ob 9.30 in 10.30 v Medobčinski splošni knjižnici Žalec Njam, njam slastna knjiga - predstava za otroke, starejše od 5 let (TEDEN OTROKA).
Četrtek, 10.10. 2013, ob 16. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec Ko spregovori srce, zmore glava, zmorejo roke.
Srečanje stanovalcev Doma Nine Pokorn Grmovje, Doma upokojencev Polzela in Našega doma Vransko.
Sreda, 23. 10. 2013, ob 19. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec potopisno predavanje Dejana Nabernika “Od bleščeče kneževine Monaka do sinjemodrega Marseilla in vse tja do romantičnega Pariza”.
Petek, 25. 10. 2013, od 9. do 18. ure v Medobčinski splošni knjižnici Žalec Zbogom orožje. Dobrodošli spomini. Dan zbiranja spominov na I. svetovno vojno.
Petek, 25. 10. 2013, ob 18. uri v Krajevni knjižnici Petrovče Po pravljici diši - pravljična ura z Ireno Štusej.
Ponedeljek, 28. 10. 2013, ob 18. uri v Krajevni knjižnici Liboje Po pravljici diši - pravljična ura z Ireno Štusej.
Torek, 29. 10. 2013, ob 17. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec Po pravljici diši - pravljična ura in ustvarjalnica z Ireno Verbič na temo noč čarovnic.
Sreda, 30. 10. 2013, ob 18. uri v Krajevni knjižnici Griže Po pravljici diši - pravljična ura z Ireno Štusej.
Prostovoljski projekt SIMBIOZ@: Mladi bodo v duhu prostovoljstva delili svoje znanje in starejše popeljali v svet računalnika, interneta in mobilne telefonije. Brezplačne delavnice: od ponedeljka, 21. oktobra, do petka, 25. oktobra, med 9. in 11. uro in med 16. in 18. uro. Potrebna je predhodna prijava na spletni strani www.simbioza.eu.
Sedemdeset kavarniških večerov Folklorni festival Od Celja do Žalca
Voditeljica Simona Kropeč, njeni gostje in nekaj obiskovalcev jubilejnega, 70. kavarniškega večera
Nekaj posebnega je bil ples, ki so ga predstavile folkloristke iz Solina pri Splitu
Prvi septembrski petek je v poslovno-prireditvenem prostoru Grajske Mege v organizaciji Glasbeno-literarnega društva Aletheia potekal že sedemdeseti kavarniški večer.
Na tokratnem večeru so se predstavile pesnica in pisateljica Renata Cigler Gandolfo, pesnica Irena Kus - Black Hope ter slikarska umetnica Petra Nataša Vodišek. Pogovor z njimi je vodila Simona Kropeč, za glasbeno spremljavo pa je poskrbel celjski glasbenik Jože Kastelic - Kastelo.
Renata Cigler Gandolfo, ki živi v Celju, je izdala dve pe-
ludi letos so obiskovalci na petih koncertih Vranskih poletnih večerov v podružničnih cerkvah in Schwentnerjevi hiši prisluhnili klasični glasbi.
Koncertni program, ki so ga letos oblikovali doma in v tujini uveljavljeni glasbeniki, je bil zelo pester in je obsegal dela svetovnih klasikov in domačih avtor-
Glasbena skupina Stop s Polzele, ki je po 28 letih ponovno združila svoje moči, je pripravila koncert z naslovom
sniški zbirki. Prvo zbirko z naslovom Diamantni sijaj je izdala leta 2005 skupaj z Denisom Kavčičem in leto kasneje zbirko Skriti plamen skupaj z Ireno Kus - Black Hope. Objavlja v reviji Vsesledje in v zborniku Hotenja. Irena Kus - Black Hope na portalu Pesem.si, kjer objavlja svoje pesmi, pravi o sebi takole: "Nisem nekaj, kar nisem - to je tudi razlog, da pišem, razlog, da gledam s svojimi očmi. Kot človek."
Na tokratnem kavarniškem večeru sta prijateljici predstavili dve knjigi v eni. Na eni strani je Renata Cigler Gan-
jev. Na prvem večeru v cerkvi sv. Mohorja in Fortunata v Stopniku je nastopil Luka Juhart na akor-deonu, na ostalih koncertih pa je bilo slišati pihala, samostojno ali v duetu, enkrat s klavirjem, drugič s harfo. V cerkvi sv. Jeronima na Taboru so pod vodstvom mednarodno priznane flavtistke Mateje Bajt obiskovalce očara-
Žur z razlogom za dober namen.
Dogodek je na grajsko dvorišče Gradu Komenda privabil
dolfo »Blogi«, na drugi strani pa Irena Kus - Black Hope »Košček malega sveta«. Petra
N.	Vodišek, njeno razstavo so odprli ta večer, piše zgodbe s čopičem. Brez večjega razmišljanja je začela svojo slikarsko pot in ostaja spontana, z barvami zariše intenzivnost trenutnega doživljanja. Slike izžarevajo energijo, moč avtoričinih občutij, globino misli, vendar ostajajo dotakljive za človekov pogled in te popeljejo v njen svet. Preprosto so ti všeč, kadarkoli jih pogledaš.
Jubilejni kavarniški večer je bil tudi priložnost za spomine na prvih deset večerov, ki so jih pripravili na Vranskem, kjer je z njimi začel pesnik in pisatelj Tomaž Mahkovic, predsednik Literarnega društva Livra. Naslednjih deset so pod njegovim vodstvom pripravili v kavarni Mignon v Žalcu, ostale, vključno s 67. kavarniškim večerom, pa v razstavno-prireditvenem prostoru KUD Svoboda Griže. Gostili so veliko literarnih in glasbenih gostov, ki so s svojo ustvarjalnostjo obogatili kulturni utrip naše doline.	D. Naraglav
li mladi glasbeniki, ki so igrali na renesančne in baročne flavte glasbo različnih stilnih obdobij in dežel. V cerkvi sv. Marije Magdalene so v mednarodni zasedbi Pihalnega kvinteta Artvento na polno zvenela pihala. V Schwentnerjevi hiši sta zakonca pianistka Tatjana Kaučič in klarinetist Dušan Sodja pričarala čudovit večer romantične glasbe. Letošnji zanimiv program sta zaključila zakonca domačinka Urška Križnik Zupan na harfi in Matej Zupan na flavti.
Vranske poletne večere so zadnji dve leti finančno podprli s sredstvi iz programa Evropskega sklada za razvoj podeželja, kar je za organizatorja, Zavod za kulturo, turizem in šport Vransko, velika spodbuda, hkrati pa tudi obveza, da bo s tovrstnimi večeri nadaljeval tudi v prihodnje. T. Tavčar
številne mlajše in starejše poslušalce, člani skupine Stop pa so z glasbo poslušalce popeljali v osemdeseta leta. V skupini igrajo in pojejo Marjan Pader, Tomaž Satler, Tonči Grobelšek, Matjaž Pur in Roberto Rau-ter, ob koncu več kot triurnega koncerta pa je kot gostja z njimi zapela tudi pevka Tadeja Pfeifer.
Na dobrodelnem koncertu so zbrali 1.379 evrov, ki so jih namenili v Županov sklad, kjer zbirajo sredstva za pomoč socialno ogroženim otrokom v občini. Nostalgiji in veselemu razpoloženju sta pripomogla topel pozno poletni večer in prijetno vzdušje.	T. Tavčar
Medobčinsko kulturno društvo Od Celja do Žalca, ki je leta 2006 nastalo kot plod medsebojnega sodelovanja dveh kulturnih društev in njunih folklornih skupin iz Šempetra in Celja, je od 3. do 8. septembra organiziralo mednarodni folklorni festival Od Celja do Žalca.
Že osmo leto po vrsti sta bili mesti Žalec in Celje v znamenju tega folklornega festivala, ki je pred tremi leti svoje lovke razpredél vse do Laškega. Do zdaj so na vseh folklornih festivalih gostili že več kot trideset folklornih skupin z vsega sveta. Na tokratnem, 8. festivalu so poleg domačih folklornih skupin (KUD Grifon Šempeter, celjske folklorne skupine in FS Lipa Rečica) nastopile še folklorne skupine z Nizozemske, s Hrvaške, Slovaške in iz Makedonije, svoje sodelovanje pa so tik pred začetkom festivala odpovedali Ukrajinci, ki so po zaslugi slovenskega ukrajinskega društva Bereginja že večkrat
V Savinovem likovnem salonu v Žalcu bo do 5. oktobra odprta razstava del članov likovne sekcije Kulturno-ume-tniškega društva Žalec na temo Utrinki Žalca. 19 avtorjev je namreč 12. septembra na ogled postavilo kar 50 del.
Ob odprtju je zbrane pozdravila Lidija Koceli z ZKŠT Žalec, o razstavi pa je spregovoril umetnostni zgodovinar Matija Plevnik in poudaril, da gre za pregledno in premišljeno postavljeno razstavo. Slike v prvem prostoru zaznamujeta improvizacija in princip kola-
nastopili in navdušili občinstvo na žalskem odru.
Tudi letošnji festival so začeli s slovesnostjo ob uradnem odprtju v Žalcu. Že drugo leto je dogodek potekal na prostoru nove žalske tržnice, kjer je zbrane nagovoril 'organizacijski direktor festivala Zdenko Štrucl, v imenu Občine Žalec pa podžupan Robert Čehovin. Predstavile so se sodelujoče folklorne skupine, ki so naslednji dan navdušile občinstvo na koncertu v Laškem, nato pa tudi na gala koncertu v Celju in Žalcu. Na svoj račun so prišli tudi obiskovalci nakupovalnih centrov v Celju, kjer so nastopile folklorne skupine, v lapidariju Osrednje knjižnice Celje pa so pripravili makedonski večer. Makedonska in hrvaška folklorna skupina sta nastopili tudi na največjem športnem dogodku, in sicer na EuroBa-sketu 2013 na obnovljenem Krekovem trgu v Celju, kjer je bila uradna navijaška cona.
Na gala koncertu v dvorani
žiranja, ko več avtorjev nastopa s svojimi posameznimi deli, ti pa kot osnovni gradniki tvorijo mozaik t. i. utrinkov Žalca. V drugem prostoru so razstavljena dela, ki jih zaznamuje žanrsko slikarstvo, z vedutami, marinami, s krajinami in tihožitji. V tretjem prostoru pa odseva spontano zlitje krajinskega slikarstva v portretno slikarstvo. Pot skozi prostore razstavišča lahko torej označimo kot pot k človeku. Razstavo z naslovom Utrinki Žalca si lahko razlagamo kot pomemben del mozaika kulturnega delovanja žalske ob-
Doma II. slovenskega tabora v Žalcu pa so se najprej predstavili plesalke in plesalci FS KUD Grifon Šempeter, ki so skozi ples prikazali utrinke nekdanjega življenja iz časa obiranja hmelja. V nadaljevanju prireditve, ki jo je vodila Saša Pukl, so s svojimi nastopi večer obogatili plesalke in plesalci iz slovaškega mesta Partizanske, nizozemskega mesta Laren, makedonskega mesta Bitola in hrvaškega kraja Solina pri Splitu. Za konec so vsi nastopajoči skupaj zaplesali in zapeli ob glasbi Od Celja do Žalca. Občinstvo in nastopajoče je pozdravil direktor Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec Matjaž Juteršek in čestital organizatorjem ter nastopajočim za letošnji uspešno izpeljani 8. festival Od Celja do Žalca, za prireditev, ki jo je vredno negovati in ohranjati tudi v prihodnje. Tako menijo tudi fhjančni direktor festivala Bojan Pevec, umetniški direktor Mitja Ocvirk in organizacijski direktor Zdenko Štrucl.	D. Naraglav
čine. Vsak avtor likovne sekcije KUD Žalec namreč s svojim likovnim delovanjem prispeva k pestrosti in barvitosti likovnega sobivanja.
V nadaljevanju sta zbrane nagovorila predsednik likovne sekcije Janko Melanšek in predsednica KUD Žalec Tanja Volk Petrovski, ki se je med drugim zahvalila Občini Žalec za nove prostore društva, razstavo pa je odprl župan Občine Žalec Janko Kos. Dogodek ob odprtju razstave je popestrila Vokalna skupina Cantemus, ki deluje v okviru KUD Žalec. T. Tavčar
Skupina Stop med nastopom
Z odprtja razstave likovne sekcije KUD Žalec
Oživljali kulturno dediščino
Med nastopom pianistke Tatjane Kaučič in klarinetista Dušana Sodje
Osemdeseta leta na Komendi
Upodobljeni utrinki Žalca
Rak na duši
Festival ukrajinske kulture
Ksenija Rozman, dr. Nela Sršen in Stajka Skrbinšek
V Glasbeni šoli Risto Savin Žalec so v organizaciji Medobčinske splošne knjižnice Žalec predstavili knjigo Rak na duši avtorice dr. Nele Sršen.
Več kot 200 obiskovalcev je * pozorno prisluhnilo gostji, po rodu Hrvatici, ki živi in dela v Padovi. Dr. Nela Sršen je ugledna zdravnica, kirurginja, članica tima za transplantacijo
jeter v univerzitetni bolnišnici v Padovi. Je znana humanitar-ka, ki je pomagala številnim bolnikom s Hrvaške pa tudi iz drugih držav, ki so nastale po razpadu nekdanje Jugoslavije. Med njenimi bolniki sta slikar Dalibor Jalavič in kantavtor Arsen Dedič, iz Slovenije med drugimi prevajalka knjige Rak na duši Stajka Skrbinšek, ki je bila tudi gostja prireditve. Z
njima seje pogovarjala Ksenija Rozman.
V knjigi Rak na duši dr. Nela Sršen razkrije svoja najgloblja čustva, ki so ji pripeljala bolezen, kako je kot bolnica doživela stanje klinične smrti in kako je zdravila svoje bolečine. Na podlagi izkušenj tako bolnice kot zdravnice - še posebej ob opazovanju bolnikov - je prišla do mnogih spoznanj o zdravljenju raka tako s konvencionalno medicino kot komplementarnimi metodami, poudarja pa tudi pogosto spregledano pomembnost vpliva naše duševnosti na na: stanek bolezni in njeno ozdravitev. Njena izkušnja in izkušnja njene pacientke, ki so jo, preden se je srečala z dr. Nelo Sršen, označili za izgubljen primer, je navdušila številne obiskovalce. Z glasbo sta večer olepšala Andrej Bremec in Viki Ašič.	T. T.
Gaiina Malovšek in nekateri predstavniki iz Ukrajine, festival pa je odprl podžupan Občine Žalec Marko Laznik.
Na nedeljskem gala koncertu so se predstavili Folklorna skupina (FS) Polunička iz Ukrajine, FS Majsterski iz Slovenije, FS Kolovrat s Hrvaške, FS Jantarj iz Litve, Instrumentalno-vokalna skupina Vihula/Bernath z Madžarske, mlada vokalistka Karina Malovšek ter pevke in pevci iz Rusije, Ukrajine, z Madžarske in iz Slovenije. D. Naraglav
Zaradi velikega zanimanja so predstavitev knjige iz knjižnice prestavili v dvorano Glasbene šole Risto Savin Žalec
Ikebana - živi cvet
Mladi folkloristi iz Ukrajine so navdušili tako ob odprtju kot v naslednjih dneh.
Društvo Ukrajincev v Sloveniji Bereginja in ZKŠT Žalec sta prejšnji vikend organizirala 1. mednarodni festival ukrajinske kulture v Sloveniji Bereginja. Pokrovitelja dogodka sta bila Občina Žalec in veleposlaništvo Ukrajine v Sloveniji.
Pred uradnim odprtjem festivala v petek, 20. septembra, je v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu potekala okrogla miza, na kateri so govorili o vzpostavljanju stikov med ukrajinsko
in slovensko kulturo, razvoju umetniške in ustvarjalne vizije udeležencev festivala, o iskanju in dajanju podpore nadarjenim izvajalcem in še čem. Večerno dogajanje na Žalski tržnici ob odprtju festivala pa so s folklornimi nastopi, pesmijo in z glasbo popestrili mladi kulturniki iz Ukrajine. Festivalsko pesem je zapela njihova pevka Lesia Gorlicka, program pa je povezovala Saša Pukl. V več kot enournem programu so zbrane nagovorili direktorica festivala
Ksenija Grabusin
V Savinovem likovnem salonu v Žalcu so v začetku meseca odprli razstavo Ksenije Grabusin Ikebana - živi cvet.
Lidija Koceli z ZKŠT Žalec
je o avtorici razstave povedala, da se je rodila v Črnomlju in da je po poklicu učiteljica. Osnovno šolo je končala v Žalcu, gimnazijo v Celju, učiteljišče pa v Ljubljani. Prva znanja o umetnosti ikebanske šole Ohara je prejela od mojstra M. Černeta, študij pa je nadaljevala na japonski akademiji Sogestu v Tokiu. Danes je kot mojstrica ikebane z dodatnim cvetnim imenom So Ei (Cvet v rosi) članica te akademije. Do zdaj je razstavljala na številnih samostojnih razstavah, je dobitnica mnogih priznanj, plaket in diplom. Živi in ustvarja na Reki.
V Savinovem likovnem salonu razstavlja drugič, na ogled pa je postavila 26 kompozicij. Prvič se je Savinjčanom predstavila natanko pred 40 leti. Pomembne lastnosti Kseriijinih kompozicij so združevanje nezdružljivega, asimetričnost in izpolnjevanje praznega prostora. V njih se odraža občutek skladja med elementi in posodo, celovit vtis aranžmajev pa izraža simboliko, ki se nanaša na naravo, življenje in celotno veselje.
Razstavo je odprl župan Občine Žalec Janko Kos, v kulturnem programu pa je nastopila Vokalna skupina ZaPet. T. Tavčar
SREČNO LOČENA
Komedija, Valič teater
Ilir
14. in 15. oktober 201 ob 19.3(5
Dom II. slovenskega tabora Žalec Za gledališka abonmaja in izven
Vstopnice: TIC Žalell* 710 04 34
zMjgf Vstopnice: TIC Za\eM ■	www.zkst-zalec.si ■
Kulturniki v novih prostorih
Kulturno društvo Žalec je prejšnji petek pripravilo dan odprtih vrat, na katerem so obiskovalce povabili v svoje nove prostore v kleti UPI -ljudske univerze Žalec.
Veselje ob odprtju klubskih prostorov so s svojimi nastopi pospremile sekcije KUD Žalec, najprej z inovativnimi priredbami znanih popularnih skladb Tolkalna sekcija Šus, potem z izborom dalmatinskih pesmi pevski zbor Popseslish, nato z a cappella skladbami vokalna skupina Cantemus, obiskovalci pa so si lahko ogledali tudi razstavo pisane palete del ustvarjalne likovne sekcije. Zbranim je izrekla dobrodošlico predsednica KUD Žalec Tanja Vovk Petrovski, ki se je ob tem zahvalila Občini Žalec za nove prostore in članom društva, ki so prostore prenovili s svojimi prostovoljnim delom. Nekdanja predsednica društva Jožica Ocvirk je spregovorila o zgodovini društva in njegovi poti do novih prostorov. Zbrane pa je pozdravil tudi župan
Koncert za citrarski abonma in izven
Ana Ogrin in Izidor Tojnko Nedelja, 20. oktober, ob 17. uri
Grajska Mega pri dvorcu Novo Celje

Občine Žalec Janko Kos, ki je prerezal trak, preden so si člani in obiskovalci družno ogledali pisano obarvane
nove prostore. Ti ponujajo za ustvarjalnost vseh sekcij odlične pogoje, so se strinjali prav vsi prisotni.	L. K.
Del novih prostorov KUD Žalec, v katerih vadi VS Cantemus
Prvo gostovanje
Folklorna skupina KD Petrovče se je avgusta odpravila na svoje prvo gostovanje, in sicer na Hrvaško. Na povabilo folkloristov KUD Seljačka sloga iz Stare Brezovice so se udeležili Smotre folklore, ki jo organizirajo vsako prvo nedeljo v avgustu.
»Poleg osmih hrvaških folklornih skupin smo nastopili kot edini gostje,« je povedal Primož Sraka, strokovni vodja FS KD Petrovče, in dodal, da so se predstavili z dvema plesnima točkama, uradnemu delu pa je sledilo druženje ob družabnem vzdušju. L. K.
850 kolesarjev v Logarsko dolino 620 udeležencev Malteškega teka
Kmalu po startu velikega maratona v Arji vas
Deklica, priklopljena na mamino kolo je bila gotovo med najmlajšimi udeleženci
Mlekarna Celeia Arja vas ših rekreacijskih prireditev na je drugo septembrsko soboto Celjskem, 11. rekreativni ko-pripravila eno najmnožičnej- lesarski maraton Zelene doli-
ne v Logarsko dolino. Lepo vreme je privabilo 850 kolesarjev, od tega se je velikega maratona Arja vas-Logarska dolina (70 km) udeležilo 650, maiega Ljubno-Logarska dolina (40 km) pa 200 kolesarjev.
Zbrane sta na startu velikega maratona nagovorila direktor Mlekarne Celeia Marjan Jakob in predsednik nadzornega sveta mlekarne Zvone Pušnik ter udeležencem zaželela srečno in varno vožnjo. Na cilju so za udeležence maratona pripravili okrepčilo ter poskrbeli za športno srečanje in bogat srečelov.	T. T.
Memorialni turnir Vlada Vebra
ZKŠT Žalec in Teniška akademija Tomaža Volka sta v počastitev praznika Občine Žalec in Mestne skupnosti Žalec na teniških igriščih v Športnem centru Žalec prvo septembrsko soboto pripravila memorialni teniški turnir naključno izžrebanih dvojic v spomin na znanega, pred 31 let umrlega športnega in kulturnega delavca Vlada Vebra.
Letošnji turnir je bil že 28., udeležilo pa se gaje 31 rekreativnih igralcev tenisa. V velikem finalu sta zmagala Simon Krčmar in Savo Zupanc, druga sta bila Slaven Gradič in Franci Dobo-vičnik, tretja pa Marjan Laznik
Zmagovalci velikega in malega finala
in Slavko Košenina. V malem finalu sta zmagala Alojz Posedel in Zlatko Veselič, druga sta bila
Upokojenci tekmovali
Društvo upokojencev Občine Žalec je v počastitev praznika Občine Žalec in Mestne skupnosti Žalec pripravilo dve tekmovanji, in sicer prvo ekipno v balinanju, drugo pa v metanju krogov in pikada, streljanju z
zračno puško in ruskem kegljanju.
Tekmovanja v balinanju se je udeležilo šest moških in sedem ženskih ekip. Vrstni red moški: 1. DU Žalec, 2. DU Gotovlje, 3. DU Kasaze - Liboje; ženske; 1. DU
KAKO DALEČ je KOZMUS C
www.zkst-zalec.si
S starta učencev OŠ Polzela
Zavod za kulturo, turizem in šport Polzela je letos drugič organiziral tek s tematskim naslovom »Malteški tek po hmeljski poti«, in sicer z dobrodelno noto. Izkupiček od startnin, ki znaša 500 evrov, bo ZKTŠ Polzela prispeval v novoustanovljeni dobrodelni Županov sklad.
Tekaška pot v dolžini 8 ali 16 km je tudi tokrat potekala med hmeljišči in je bila primerna za vse generacije. Potekala je na relaciji Polzela-Orova vas-Ločica ob Savinji-Orova vas-Polzela. Teka se je udeležilo 90 rekreativcev v 16 različnih starostnih skupinah in letos prvič tudi 520 učencev in učiteljice OŠ Polzela.
Ina Rojnik s Polzele je s časom 33,58 postala absolutna zmagovalka teka na 8 km, Simona Zbičajnik iz Rakovelj pa je bila s časom 1:14,47 najboljša na 18 km. Damjan Kus iz Spodnji Gorč je s časom 28,21 slavil zmago na 8 km, Luka Justin iz Založ pa je bil s časom 1:07,57 najhitrejši na 18 km.
Na startu na parkirišču pri občinski stavbi, kjer je bil tudi cilj, sta zbrane nagovorila direktorica zavoda Klavdija Tomažič
Absolutni zmagovalci z županom Jožetom Kužnikom, direktorico ZKTŠ in voditeljem prireditve Tomažem Satlerjem
in župan Jože Kužnik (oba sta se udeležila teka na 8 km) in vsem zaželela uspešen tek, ob koncu pa absolutnim zmagovalcem podelila praktične nagrade. Ob poti so poskrbeli za okrepčilo, na cilju pa so tekmovalce pogostili tudi z
enolončnico, ki so jo pripravili člani Gobarsko mikološkega društva Polzela. Udeleženci teka so si lahko s pomočjo članov Območne organizacije RK Žalec izmerili krvni tlak, holesterol in sladkor v krvi.	T. Tavčar
Tretje mesto karateistov
Člani Karate kluba Nestor so se zadnjo avgustovsko soboto po daljšem premoru udeležili mednarodnega turnirja v Čakovcu.
Jernej Blatnik in Lina Pušnik sta v svojih kategorijah zase-
dla 3. mesto. Borbenost pa sta na tatamiju pokazala tudi Kiti Smiljan in Tilen Kajtna.
Turnir je štel za eno izmed izbornih tekem za prihajajoče svetovno prvenstvo v Španiji.	L. K.
Stane Volk in Primož Funtak, tretja pa Rado Antloga in Ivan Arzenšek.	T. Tavčar
Troboj v kraljici športa
Žalec, 2. DU Šempeter, 3. DU Ponikva itd.
Drugega tekmovanja pa se je udeležilo 150 tekmovalcev iz 12 društev. Vrstni red metanje obročev moški: 1. DU Vrbje, 2. DU Kasaze - Liboje, 3. DU Andraž nad Polzelo; ženske: 1. DU Vrbje,
2.	DU Ponikva, 3. DU Šempeter; metanje pikada moški: 1. DU Žalec, 2. DU Šempeter, 3. DU Griže Zabukovica; rusko kegljanje moški: 1. DU Ponikva, 2. DU Andraž nad Polzelo, 3. DU Griže Zabukovica, ženske: 1. DU Gotovlje, 2. DU Žalec, 3. DU Ponikva; streljanje z zračno puško moški: 1. DU Vrbje, 2. DU Žalec, 3. DU Griže Zabukovica, ženske: 1. DU Vrbje, 2. DU Andraž nad Polzelo, 3. DU Petrovče itd. Zbrane sta pozdravila v imenu Občine Žalec podžupan Ivan Jelen in Matej Sitar z ZKŠT Žalec. T. Tavčar
Športno društvo Partizan Prebold je v petek, 13. septembra, organiziralo tradicionalni atletski troboj. Udeleženci so se med sabo pomerili v treh disciplinah, in sicer v metu krogle, gire in troskoku z mesta na mivki.
V prvi kategoriji od 18 do 30 let je zmagal Aljoša Podgorski, v kategoriji od 40 do 50 let je bil najuspešnejši Marjan Žohar, v kategoriji od 50 do 60 let, ki je bila tudi najštevilčnejša, je zmago slavil Jože Čvan, v najstarejši kategoriji nad 60 let pa je bil najboljši Niko Pražnikar. Organizatorji bi si želeli, da bi se tekmovanja, ki je predvsem družabne narave, v prihodnje udeležilo več mlajših občanov, ki imajo
Troskok z mesta na mivki
radi atletiko, saj letos ni bilo nikogar, ki bi tekmoval v kategoriji od 30 do 40 let. Tekmovanje je ocenjevala
posebna komisija, na čelu katere sta bila veteranska atleta Adi Vidmajer in Darko Oro-žim.	D. N.
S 03/712 12 80 El zkst.utrip@siol.net
POPRAVKA
V prejšnji številki časopisa je bil na strani 20 v članku z naslovom Teden športnih tekmovanj napačno zapisan priimek tekmovalke v ruskem kegljanju, v članku Športno in družabno na isti strani pa navedeno napačno društvo. Pravilen priimek tekmovalke, ki je bila najboljša v ruskem kegljanju, je Dragica Vinarnik, v drugem članku pa je najuspešnejša v metanju pikada Marija Jelen članica DU Šempeter in ne Ponikva, kot je zapisal avtor. Obema se opravičujemo.
Uredništvo
Novo nogometno igrišče
Zmagi za uvod v sezono
Trak sta ob odprtju igrišča prerezala Jože Kužnik in Peter Hudej
Na Bregu pri Polzeli so v okviru občinskega praznika namenu predali novo nogometno igrišče in pripravili nogometni turnir. Novo igrišče so zgradili, ker je bilo prejšnje uničeno zaradi gradnje plinovoda.
Zbranim je najprej spregovoril župan Občine Polzela Jože Kužnik. Izrazil je veselje ob novi pridobitvi, ki bo poleg košarke omogočila tudi ponovno igranje nogometa,, za kar ima zaslu-
ge pred tremi leti ustanovljeno Nogometno društvo Polzela. Predsednik društva Peter Hudej se je ob tej priložnosti zahvalil županu, občini, donatorjem ter vsem, ki so pomagali, da je društvu uspelo v dveh letih zgraditi ne le enega, ampak dva nogometna objekta. Hkrati pa je izrazil razočaranje nad Fundacijo za šport, saj so na razpisu zavrnili projekt za igrišče z umetno travo, kar bi jim omogočilo trenirati v vseh vremen-
skih pogojih. Nekdanji župan Ljubo Žnidar pa se je zahvalil predsedniku društva Petru Hu-deju in njegovi ekipi, saj brez tako delovnih entuziastov tega objekta ne bi bilo. Dogodek so popestrili harmonikarja Gašper Novak in Angelika Vasle ter re-citatorka Maruša Žučko.
Na prvi tekmi nogometnega turnirja med novinarji (za ekipo sta igrala poslanec Ljubo Žnidar in predsednik kluba Peter Hudej) in ekipo županov (v kateri je igral tudi župan Občine Polzela Jože Kužnik) so z rezultatom 3 : 1 slavili novinarji. Ti so tudi v drugi tekmi premagali ekipo MORS, in sicer z rezultatom 2 : 1. Na tretji tekmi med župani in ekipo MORS pa so z rezultatom 5 : 2 slavili slednji. Pokal za prvo mesto je prejela ekipa novinarjev, druga je bila ekipa MORS in tretja ekipa županov. S prerezom traku sta igrišče predala namenu župan Jože Kužnik in predsednik kluba Peter Hudej. T. Tavčar
Žalski nogometaši v novo sezono
S kvalifikacijske tekme za Pokal Slovenije, kjer so Žalčani s 3:1 slavili proti ekipi Šentjurja
Septembra so vse selekcije Nogometnega kluba Žalec nadaljevale z ligaškimi tekmovanji.
Ekipa Ul3 je z nastopi v 1. ligi mlajših dečkov MNZ Celje začela v začetku septembra in na dvanajstih tekmah zabeležila 7 zmag, 2 remija in le 3 poraze. Njihovi dve leti starejši vrstniki že tretje leto zapored nastopajo v 1. slovenski ligi Ul5 - vzhod. Po slabem rezultatskem začetku sezone so prišli do prve zmage, z 2 : 1 so v Športnem parku Žalec premagali Farmatech Veržej in tako po osmih krogih zasedajo 12. mesto.
Ekipa kadetov je na tretji tekmi sezone v 2. slovenski kadetski ligi - vzhod proti ND Dravinja osvojila prvo točko v letošnji sezoni. Eno samo točko so do zdaj na treh tekmah zbrali tudi mladinci, ki so se tako kot kadeti pomerili z nogometaši iz Slovenskih Konjic in izgubili z 2 : 1.
Članska ekipa s trenerjem Dejanom Naprudnikom že drugo leto zapored nastopa v štajerski nogometni ligi. Žalčani so sezono odprli z zmago proti Slovenj Gradcu, sledil je hud poraz proti Zrečam in ne-
koliko presenetljiv poraz proti Lenartu, ki so ga žalski nogometaši v lanski sezoni dvakrat premagali. Žalčani so nato vendarle slavili veliko zmago proti ekipi iz Tehnotim Pesnica, ki je bila lani sila neugoden nasprotnik, saj je premagala Žalčane v Pesnici s 5 : 0. Tokrat so Žalčani slavili zmago z 2:1. Minuli vikend so doma doživeli še poraz proti ekipi Radelj ob Dravi (1 : 0), kar jim trenutno prinaša 11. mesto na lestvici.
Najmlajši ekipi žalskega kluba, ekipi U9 in Ull, prikazujeta na tekmah, kjer rezul-
tat še ni prvotnega pomena, všečne igre. Med naj mlaj širni nogometaši je kar nekaj zelo talentiranih fantov, ki bodo v prihodnosti gotovo sestavljali jedro žalskega kluba.
J.	K., foto: T. T.
Trenerska zasedba v NK Žalec v primerjavi z lansko sezono ostaja enaka, le trenerji so si izmenjali nekatere selekcije. Trenerji: Gašper Florjane (U9), Danijel Brezič (Ull), Marko Križnik (Ul 3), Stanko Plantak (Ul5), Samir Balagič (Ul7 in Ul9) in Dejan Naprudnik (člani).
Letošnja zasedba članske ekipe NK Žalec
Nap**
Članska ekipa RK Zelene Doline Žalec v novi sezoni
Rokometašice RK Zelene Doline Žalec so začetek sezone 2013/2014 zabeležile na najboljši možen način, z dvema zmagama, prvo na tekmovanju za pokal Slovenije, na katerem lani niso sodelovale, in drugo v prvi tekmi 1. A državne rokometne lige za ženske.
Na tekmi šestnajstine finala za pokal Slovenije so se Žalčanke prejšnjo sredo po poletnem premoru v domači dvorani pomerile z ekipo ŽRK Mercator Tenzor Ptuj in jo dobile s prepričljivo prednostjo 19 golov, in sicer z rezultatom 40 : 21 (16 : 10). Pod novo trenersko taktirko Nika Markoviča, ki se je ekipi pridružil že ob koncu prejšnje sezone
(pomočnik Dejan Tomazini), okrepljene s povratnico, krožno napadalko Patricijo Feldin, ki se je vrnila iz Zagorja, ter brez vratarke Miše Marinček, ki je odšla h Krimu, sicer pa s podobno zasedbo kot preteklo sezono, so Žalčanke že v prvi tekmi za pokal Slovenije pokazale, da lahko nanje računamo tudi letos. Novi trenerski pristop se že kaže v precej razigranem in odločnem nastopu žalskih rokometašic, kjer so se med glavne strelke vpisale Jasna Turnšek (9), Patricija Ko-rotaj (8) in levičarka Nives Ahlin (8). V pokalnem tekmovanju, kjer so s tekmovanji šestnajstine finala začeli prejšnjo sredo, letos tekmuje 31 slovenskih ženskih
klubov. Zaključni turnir v tem tekmovanju bo 22. in 23. marca prihodnje leto.
V prvi tekmi ligaških tekmovanj v 1. ADRL pa so se prejšnjo soboto Žalčanke v gosteh pomerile z ekipo RK Piran in zmagale z rezultatom 27:29 (12 :14). Tremo prve tekme v ligaški sezoni so uspešno premagale, z 19 obrambami pa je najbolj blestela žalska vratarka Neja Šoberl.
Že to soboto, 28. septembra, ob 18. uri se bodo rokometašice RK Zelene Doline Žalec prvič v novi ligaški sezoni pomerile tudi v domači dvorani 1. OŠ Žalec. Njihove nasprotnice bodo rokometašice ŽRK Veplas Velenje.	T. T.
Cilji Hopsov višji, nove okrepitve
Nove okrepitve (od leve proti desni): Luka Dimeč, Samo Udrih in Jordan Richard
Hopsi s Polzele, ki jih vodi tréner Boštjan Kuhar, so s pripravami na novo sezono začeli v začetku septembra, pospešeno pa sestavljajo tudi ekipo za sezono, v kateri bodo cilji košarkarjev s Polzele zagotovo višji kot v pretekli sezoni. Minuli vikend so v pripravljalni tekmi proti ekipi Zagreba že slavili z rezultatom 95:90.
Popolna preobrazbo bo ekipa doživela na položaju centra, rumeno-modri dres je oblekel 23-letni center Luka Dimeč, ki je preteklo sezono nazadnje igral za LTH iz Škofje Loke. Drugi novinec na položaju centra prihaja iz Los Angelesa. Jordan Richard je uspešno igral v drugi diviziji lige NCAA za univerzo California State. Če ne bo prave ponudbe iz tujine, bo rumeno-modri dres v novi sezoni nosil tudi bivši slo-
venski reprezentant Samo Udrih, ki je nazadnje igral v ekipi Zlatorog Laško, medtem ko bo Danijel Vujasinovič, 24-letni organizator igre, ki še vedno išče klub v tujini, kot kaže, ostal na Polzeli.
Prvenstvo se bo začelo 19. oktobra, Hopsi bodo v prvem krogu gostovali pri ekipi iz Gro-
supljega, 26. oktobra pa bodo v drugem krogu gostili ekipo Elektra Šoštanj. V polzelski športni dvorani bodo 4. in 5. oktobra ob občinskem prazniku pripravili košarkarski turnir, na katerem bodo nastopile ekipe KK Rogaška Crystal, Zagorje, Elektra Šoštanj in Hopsi.	T. Tavčar
Kickboxer v državni reprezentanci
Tudi za Taekwondo klub Sun Braslovče se je z novim šolskim letom začela nova sezona treningov in tekmovanj. S treningi na Gomilskem pa so začeli že avgusta. Klub je razveselila novica, da je njihov mladi član Filip Žak Glavnik postal član slovenske kadetske reprezentance.
To si je prislužil z naslovom državnega prvaka v point fi-ghtingu in z uspešnim nastopom na svetovnem pokalu v italijanskem Riminiju. Filip bo skupaj z reprezentanco zastopal
Slovenijo na kadetskem in mladinskem evropskem prvenstvu v kickboxingu v kraju Krynica na Poljskem.
Priprave na tekmovanje so poleg tekmovanj zaznamovali tudi udeležba na kickboxing kampu v Izoli, pripravah na Rogli in tudi naporni treningi. Prve treninge je zaznamovala tudi prireditev Teden kickboxinga, v okviru katere so Braslovčani gostili znane trenerje iz sveta kickboxinga, in sicer Dejana Tavčarja iz kluba Warior Celje ter brata Sanela
Trener Simon Jan s Filipom Žakom Glavnikom
in Redža Ljutića iz FC Gepard Ljubljana.	D. N.
september 2013
BRALCI PIŠEJO / INFORMACIJE
UTRIPOV HOROSKOP
OVEN V jesensko obdobje boste vstopili polni moči in odličnih načrtov, kako izboljšati svoje stanje. Zlasti v prvi polovici meseca
vam bo v veliko oporo Man ku Levu. Vaše organizaciji izraza, prav tako vam ne h moči. Ob polni Luni, ki bo’ luninim mrkom prav v vašem ko, da se bodo izpostavile sit danskem obdobju, zlasti maja.
otoval po vam skladnem znanosti bodo prišle po polnega ~ prodornosti m notranje topila sočasno z delnim ^ite zelo previdni. Lah-ile aktualne v spomla-bru, ko bo retrograden
Merkur, se boste soočali z reševanjem zadev iz preteklosti,
BIK Večje število planetov v znamenju Škorpijona, ki vam nasprotuje, lahko oktobra občutite kot izziv, da se morate dokazati. Sprva, vsaj v prvem tedmfc jKr-šl^rfežje». Kasneje boste dobili kar
'elo in izboljšali počutje , in si zadali nove priori-itite do 22., ko je Merkur ali težav v komunikaciji in Času polne Lune in deiner ustvenem '
sprva, vsaj v prvem nekaj pomočnikov, ki vai ter energijo. Lahko, da b« tete. Z vsem pomembnej še direkten. Kasneje preti dogovarjanju. Previdnost
mrka, ki bo nastopil 19. ol __	___
meseca ne bo najbolj rožnato, bo*pa zato v prijetno.
* DVOJČKA Vaš planet vladar Merkur bo do 22. potoval direktno po znamenju Škorpijona. Izkoristite ta čas za ureditev vsega, kar je aktualno, tudi kakšna.
nem področju v začetku nadaljevanju toliko bolj
ošla. Obdarjeni Boste z Po tem datumu se bo čas eteklimi situacijami, tudi ;o. Zelo izpostavljen bo tobra. V zadnji tretjini kvadratu z vašim zna-Jjenost in vse preveč se vse"vzemite resnično dovolj
intuicijo, zato zaupajte v zavrtel nazaj, ponovno sešlfc s tistimi, ki bi jih najraje po: tudi čas ob polni Luni ' meseca velja večja prei kom, lahko spodbuja vam bo mudilo. Umirite časa. Pa tudi čas za premislek!
♦ RAK Večje število planetov v znaku Škorpijona ter Jupiter v vašem znamenju bodo omogočili dober napredek pri zastavljenih ciljih. V prvih treh tednily^ojje zelgm^šni, tudi z uvajanjem no-
mud in zastojev, zato je ‘nem primeru vas lahko , i o lastnih sposobnostih, vam v prid in zopet boste tjina meseca bo na čustve-iasneje pa tudi ne bo veliko razlogov
vosti. Po 22. sicer preti dobro, da se tega vsaj z zajame malodušje in Iahl Okoliščine se bodo hitro občutili, da obvladujete nem področju zelo prijetna za pritoževanje.
♦ LEV Sonce, vaš tradicionalni vladar, bo v prvih treh tednih potovalo po znamenju Tehtnicg^at^bo v ospredju potreba po sproščujočih in skladnih odno:5^ *	— 1—J '	'	1
ubrani, saj potuje prr včasih celo preveč! Za
ergijo porabite zelò! , da bi '
no ener,
zgodi, da boste prenapeti do sebe. Od drugega tedna znaku, zato vam pripravlja nutkov v ljubezni.
boste do polovice meseca zelo *'“t. Energije bo torej dovolj, oločite prioritete in odvec-‘—' em primeru se lahko do okolice, ne samo otovaia po sorodnem irastnih in prijetnih tre-
naročena, da zaključite stare nite, da je to potrebno. Ker h pomočnika, v vaš znak se bo prekipevali. Vse vam bo šle“ rezultati svojega dela. Zado-življenju, ki bo postalo bolj vaših prioritet, lepo vam b' rekreacijo!
, Zadnja tretjina meseca je kot in naredite red tam, kjer me-sredini meseca dobili še enega Mars, boste od energije kar rok, zelo boste zadovoljni z bo odrazilo tudi v zasebnem bežen bo visoko na lestvici iite pa na več gibanja in na
‘ TEHTNICA Oktober je tradicionalno vaš mesec, saj potuje Sonce po znamenju Tehtnice. Vaše življenje bo v tem času zaznamovalo kar nekaj pomembnih telesniapremikov, zato se lahko počutite celo tako, kot da je vmes posegl;' upoda._Polna Luna 19. v mesecu bo prav v vašem znamenju, »te^KAjkotfjfega datuma pestro. Lahko, da boste sprejeli celo Kakftip prelormlAodločitev. Ne bo prijetno, 'adarica Venera bo od drugega tedna i bosfepoBii energije in optimizma to neKaj-*€c, kar vas bo ločevalo od
je pa nujno potrebno! Vai dalje v skladnem odnosi znali potegniti od življenja povprečja m vas naredilo ž
zelene m zelo zanimive.
ŠKORPIJON Resnosti, odgovornosti in delavnosti vam res ne bo
primanjkovalo, saj vas bo va: gu, pravilno usmerjal, see v vašem znaku, zati na vidiku je več krajših V zadnji tretjini meseca zadeva. Krivulja vitalne preventivno glede svoje: veliko časa, zato bodo ' toliko bolj dragoceni.
potuje po Kozoro-a delo, bo ves me-i ritem hitrejši, pestrejši, 'alma izmenjava mnenj, bila marsikatera odprta wtdiliko v upadu, zato defujte zasebno življenje ne bo ostalo i, ki jih bosta preživela v dvoje,

.bo situacija v prvih treh te-lja za zadnji del meseca, ko vladar Jupiter, ki.potuje po k ijal, tudi Sonce v Tehtnici nje s podobno mislečimi bo postalo nova vredno->o vašem znaku, pa je ko prav v tem mesecu :e v novo preobleko.
♦	STRELEC Na delovnem dnih občasno stresna, previl boste precej samosvoji in znamenju Raka, vas bo pozit bo »poskrbelo« za pestre ljudmi. Odlično se boste ta. Venera, ki bo od 8. c samo še pika na i. Tisti, ki še zaljubite, samski pa lahko svojo
♦	KOZOROG Vašemu vladarju Saturnu, ki potuje po znamenju
Škorpijona, se bo pridružil tudi Mprkur, v prvem tednu meseca tudi Venera, kar je vse skupaj več lrotbBflčna popotnica na delovnem področju. Ker ste že po narav£>a«j]Sü3bzni, je logično, da bo glavnina vaših prizadevanj usmer jprrav	i n kariero‘ter v izboljšanje
vašega statusa. V času pred nolno Luno, jp bo nastopila 19., Bodite previdni, saj lahko nastopjMmepriàtìldrv^ne okoliščine. V drugi polovici meseca boste usklajeni tudi i Maksom, zato boste prekipevali od energije. Zasebno življenjepo |«do nekoliko v senci poslovnega. Kljub temu vas čakajo prijetni trenutki, ko se boste sprostili.
♦	.VODNAR Vaš vladar Uran potuje ves oktober retrogradno, v prvi polovici meseca vam nasprotuje tudj-M^rs, ki tvori opozicijo z va-
c------XT-----1----------: J~*"“|e morali boriti, si ustvar-
|ice, ki bo prve tri tedne sijalo kar najprijaznejše, u. Imeli boste dobre za-
Šim Soncem. Navedeno pomeni, dj osti in idni Te i protiutei
veznike, prijatelji vam bo!
) pon
jati svoje priložnosti in biti potovalo po ’ ’ “ kar bo odlič
izn
sorodni Tehtnici, iena protiutež prej o:
in razumevanja. Zato bo __ energija. Na čustvenem področju
enemu.
ani, deležni boste podpore tje dobro, prav tako vitalna b v prvem tednu vladalo zatišje,
preostale dni v mesecu pa bo prav prijetno.
RIBI Vaš vladar Neptun bo ves mesec še vedno potoval retrogradno, zato večjih premikov ni na vjdiku. Odlično vam bo služil Mer-
iji tra težave
kur v sorodnem znamenju, ve nostim. Temu se skušajte ur-' meseca v opoziciji ? vašim ; energije. Ker bo Merkur^ čas, ko boste popravljan' rate biti čim Boli dejavni področju Bo razburkano se tega vsaj zavedate. Nagnjei zahtevnejši.
SIKI VEDEŽEVANJE, s. />.,
Arja vas 66, Petrovče, 090 44 33, 090 6>4 www.iiolores.si, 090 6>4 30 ( Dolores)
e občasno nagnjeni k skraj-Mars bo v drugi polovici ri livalo na pomanjkanje eseca retrograden, bo to svojem delovanju mo-ševati sproti. Na čustvenem ovici oktobra in dobro je, da h kritiziranju in postali boste
Fuck Off Commercial festival letos praznuje 25. obletnico obstoja. Ob tem jubileju bodo po 18 letih ponovno v Sloveniji nastopili legendarni hrvaški metalci. Anesthesia. Srbski thrasherji Rapidforce bodo tokrat prvič nastopili v Sloveniji, predstavili pa se bodo tudi najuspešnejši slovenski metal bend Noctiferia ter velenjska Inmate in Cordura.
KUD Šaarfc) (666)	& KUD Malo •
Naj vas naslov ne zavede, drage in dragi moji, ne mislim na parado ponosa, ki so si jo umislili istomisleči, ki se sicer razkazujejo, čeprav ne vem, zakaj, saj so že od nekdaj med nami in so čisto lepo živeli, celo v miru, zdaj pa se nekaj izpostavljajo, ampak mislim na pravo parado ponosa vseh nas ostalih zatiranih, predvsem upokojencev, ki bi lahko z dvignjenimi glavami stopali po cestah in spomnili vse tiste, ki danes mislite, da nismo še nič prispevali v državno blagajno, da naše preteklo delo in z njim povezani prispevki niso pomembni.
Pravijo, kdor hitro da, dvakrat da. Naj vam povem, da smo upokojenci dali več kot dvakrat. V našem aktivnem življenju, pa ne razumite napak, še vedno smo aktivni, ampak ko smo bili zaposleni, smo redno plačevali vse prispevke, torej dali smo državi, kar je državnega, in cesarju, kar je cesarjevega. Pa ne samo to. Gradili smo ceste, šole, vrtce, zdravstvene domove, bazene, počitniške kapacitete, če vsi tega še ne veste. Delali smo brezplačno ob prostih sobotah, delali smo udarniško, odrekli smo se delu osebnega dohodka, da smo gradili vse to, kar je danes v večini sprivatizirano, da ne rečem pokradeno. Kje so naši lepi počitniški domovi ob obalah Jadranskega morja? Kje so stroji iz tovarn, ki so bili naša last? Za nekatere to nič ne šteje. Šteje samo to, da danes, ko nimamo skoraj nič več, nekateri mislijo, da premalo dajemo.
Pa vas ne bom morila, da ne boste rekli, da sem nostalgična, je pa prav, da veste.
Naj vam še povem, da midva s Frančekom varčujeva, kjer se le da. Je bil Franček pameten in in je rekel, da dodatno prihraniva že na tem, ko mi ni treba več kupovati »Alwaysa«, saj veste, za kaj ga ženske uporabljajo. Pa se je krepko zmotil. Zdaj naju je, in to dvakratno, po žepu udarila »Corego«. Tudi na dopust nisva šla, je Franček svoj regres raje pustil v domačem okolju, kjer se najboljše počuti, malo »Pri Slavcu«, nekaj »Pri Mačku«, pa še »Pri upokojencih« je imel neporavnane račune... Jaz pa sem to vroče poletje preživela lepo v senci pod domačim orehom in poslušala glasbo. Najbolj všeč mi je bila tista viža »Kje si našla tega kretena«.
Pozabite na težave in uživajte jesen.
Ola Mar
SMS ZA POMOČ VERONIKI!
Uporabnike storitev Mobitela in Simobila prosimo, da pošljete SMS z besedo VERONIKA na številko 1919 in prispevate 1 evro za nakup pripomočkov in Veronikino rehabilitacijo.
Veronika Škrubej iz Lok pri Taboru je lani utrpela hude opekline in poškodbe v prometni nesreči in jo čaka še veliko operacij zaradi obsežnih opeklin po obrazu in telesu, še vedno ima luknjo v glavi in je brez prstov na rokah:
Telekom Slovenije, Simobil in Območno združenje Rdečega križa Žalec se odpovedujejo vsem prihodkom od poslanih SMS-sporočil. Pogoji in navodila za sodelovanje pri storitvi SMS Donacija so objavljeni na spletni strani http://zalec.ozrk.si/.
VABILO
Medobčinsko društvo invalidov Žalec vljudno vabi na
11. dobrodelni koncert »ČLOVEK ČLOVEKU« v nedeljo, 13. oktobra, ob 17. uri v Dom II. slovenskega tabora Žalec
Nastopili bodo: Vokalna skupina Candela, pevka Majda Petan, harmonikar Martin Golič, čarodej Jani Jošovc, Folklorna skupina Ponikva, ansambli Polet, Vikend, Stil, Kvintet Glasbene šole Risto Savin, Zaka’ pa ne in Ansambel Mira Klinca. Prireditev bo povezoval Tone Vrabl.
Pokroviteljstvo je sprejela predsednica Vlade Republike Slovenije mag. Alenka Bratušek, sopokroviteljstvo pa župani občin Spodnje Savinjske doline.
Vstopnice po 10 € bodo na voljo pri poverjenikih, v TIC-u Žalec in društvu.
"OTROCI SO LAČNI, TK' JE!"
TD Žalec, mladinska sekcija Vižde vabi na dobrodelno razstavo mladih umetnikov, oblikovalcev in fotografov žalske regije, v petek, 25. oktobra, ob 20. uri v Roblekovo dvorano v Žalcu. Vstopnina: 1 €. Razstava bo na ogled do 28. 10., od 15. do 20. ure
MALI OGLASI
ODDAM UDOBNE IN LEPO OPREMLJENE VEČPO-STELJNE SOBE na ugodni lokaciji na Polzeli.
Info.: 041 645 555
NUDIM INSTRUKCIJE ZA ANGLEŠČINO za osnovne in srednje šole v okolici Polzele.
Info.: 031 490 824 (Ana)
POTREBUJETE DODATNI ZASLUŽEK? Za delo nujno iščemo podjetne ljudi, ki bi se nam pridružili.
Info.: 031 706 281
TAXI PREVOZI, Janko Vodovnik, s. p.
Info.: 031 746 700,041 746 700
PROJEKTIRANJE - Izdelujemo načrte hiš, gospodarskih in poslovnih objektov. ARS Projektiranje, Anton Strniša, s. p., Gabrovec 1 a, 3241 Podplat.
Info.: 03 810 41 82,031 393 560
GOZD blizu Polzele - Slatine, 4622 m2, PRODAM.
Info.: 031 521 231, v popoldanskem času.
PRODAM, novo še ne rabljeno KAMINSKO PEČ, po zelo ugodni cehi 200 €. Možna tudi dostava.
Info.: 041 522 560
V Taboru oddamo v najem OBNOVLJENO 3-SOBNO STANOVANJE, 66 m2, 2. nadstropje.
Info.: 703 64 70.
Ženitna posredovalnica ZAUPANJE, brezplačno za ženske do 48 leta, 10 € za ostale, ugodno za moške. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold Info.: 031 836 378
Obrtnik išče ŽIVLJENJSKO SOPOTNICO, posredovalnica Zaupanje. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold Info.: 031 505 495
Utrip Savinjske doline izdaja ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Naslov uredništva: Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec (v Domu II. slovenskega tabora); telefon: 03/712 12 80, elektronski naslov: zkst.utrip@siol.net.
Odgovorna urednica: Lucija Kolar; uredništvo: Darko Naraglav, Ksenija Roznfän, Tone Tavčar; tajnica uredništva: Karmen Vodovnik; lektorica: Nina Markovič Korent; oblikovanje in prelom: Multiprojekt, d. o. o., Maribor; tisk: SET, d. o. o„ Ljubljana-Polje. Naklada: 13.600 izvodov, cena časopisa je 1,46 EUR z 9,5 % DDV. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo.
Poslovni čas uredništva je od ponedeljka do četrtka od 8. do 11. ure in od 13. do 15. ure, ob petkih pa od 8. do 11. ure. Informacije in rezervacije tudi na tel. št.: 712 12 80, zkst.utrip@siol.net, www.zkst-zalec.si/utrip.
Brezplačna objava	Brezplačna objava	Brezplačna objava
Zares prvi šolski dan
Pogovarjala sem se s predsednico
Pozdrav gospe ravnateljice
»Prihaja in prišel je čas, da prestopite prag stavbe učenosti, kjer vas čakajo znanja in modrosti. Znanja in čarobnost črk, števil, formul in še česa. Čas je, da spoznate naravne pojave, bližnje ekosisteme in najpogostejše človeške lastnosti.« S temi besedami je 2. septembra gospa Bernardka Sop-čič, ravnateljica OŠ Polzela, pozdravila otroke, ki so v tem šolskem letu igralnice v vrtcih zamenjali za učilnice in postali prvošolci.
Na OŠ Polzela so se letošnji prvošolci s svojimi starši zbrali ob 10.00 v veliki športni dvorani, kjer smo jim pripravili kratek kulturni program, ki sta ga povezovali Maša Veler in Maša Krajnc. Prvošolci, ki jih je na OŠ Polzela kar za tri oddelke, so bili najbolj navdušeni nad čarovnikom, zelo pozorno pa niso prisluhnili samo gospe ravnateljici Bernardki Sopčič, ampak tudi županu Občine Polzela, gospodu Jožetu Kužniku.
Metuljčki v trebuhu
Mrzla zimska noč, misel nate me budi, misel, ki ne pusti mi sanjati.
Na okenski polici osamljena sedim, zrem v temo, za spomini se podim.
Misel nate v meni še živi, spomin na dan, zabaven in prostran.
Bil je dan popoln kot iz sanj.
Dan, preživet na plaži, bil je kot v pravljici.
Ko pa je sonce luni že priznalo svoj poraz, takrat si prvič uzrl moj obraz.
Najina pogleda kmalu sta se srečala, zemlja se za trenutek je ustavila.
Metuljčki v trebuhu, iskrice in ognjemet.
Vse sem začutila, dokler se ni
pravljica v majhne koščke razlomila.
Še prej ustavljen se čas je hitro šel naprej, še preden sem sploh slišala tvoj glas.
Zdaj vse, kar še imam, je le spomin nate, ki v meni še živi.
Toda to je tudi vse, spomin, ki tli in tli.
Pia Gobec, 8. a, OŠ Polzela
Seveda novinarji ne bi bili pravi novinarji, če se ne bi že takoj na začetku šolskega leta odpravili na »teren« in preverili, kako se naši najmlajši šolarji počutijo ob tako veliki spremembi.
Ivana Lesjak nam je povedala naslednje: »Blo mi je smešno, ko je mami šla nastopat k čarovniku in ko je mogla dati trak v usta. Pol je bilo pa fajn, ko smo šli v razrede ter pisali v zvezke.«
Brina Butinar se je šolskemu ritmu že popolnoma privadila: »Lepo mi je, ko se igram s prijateljicami, ko delam domačo nalogo, ko gremo ven. Učiteljice so pa prijazne.«
Prvi šolski dan je zagotovo prelomnica tudi za vse starše, kar je ugotavljala dopisnica Tajda Prislan. Eden izmed staršev ji je zaupal: »Priprave so bile zelo pestre, saj je bilo potrebno postoriti veliko stvari. Treba je bilo kupiti vse zvezke in tudi novo torbo, da je bilo za 1. šolski dan vse pripravljeno. Moji občutki so bili mešani, saj se zavedaš, da pridejo nova pričakovanja tako za otroka kot za starša.«
2.	september je bil torej pomemben prav za vse - otroke in njihove starše, učiteljice in učitelje ter vse ostale delavke
Moja domovina
Najlepša je moja domovina, ko je pomlad, poletje, jesen ali zima, ko je ovita v snežno odejo, ko sadeži polnijo drevesno vejo,
ko dežne kaplje z neba kapljajo, ko sončni žarki se s cvetlicami igrajo, ali ko je zunaj huda vročina, vedno najlepša je moja domovina.
Moja domovina pomeni mi vse: življenje, veselje, brez nje pač ne gre.
Ničesar v njej ne bi spremenila, le hrano in denar med vse ljudi bi pravično razdelila.
Kadar vidim
slovensko zastavo plapolati, kadar slišim Zdravljico igrati, ponosno prisluhnem, ponosno stojim,
za našo domovino jaz zdaj živim.
Brez sramu bodimo ponosni na našo domovino, tudi takrat, kadar gremo v tujino.
Res lepo je drugje, a doma je najlepše, to naj se ve.
Zato Slovenci!
Spoštujmo, obranimo, živimo in branimo domovino, našo Slovenijo - eno in edino.
. Ana Pečovnik, Ponikva ,
in delavce šole. Skupaj smo zakorakali v novo šolsko leto, ki bo, v to ne dvomimo, zelo pestro. In kot je v publikaciji šole zapisala gospa ravnateljica: »In nazadnje želimo, da ta naš skupni drugi dom v vas, dragi učenci, prebudi tisto najlepše vaše mladosti - prijateljstva, polna smeha, sreče, strpnosti, enakosti in razumevanja. Naj dnevi šolskega leta 2013/14 poskrbijo, da ostanete zadovoljni, zdravi, odgovorni, srečni otroci ter odlični in uspešni državljani.«
Veliko uspeha vsem.
Dopisnik Rok Lešnik, OŠ Polzela
.Nekaj dni pred začetkom šolskega leta sem izvedela, da bo našo šolo na prvi šolski dan obiskala predsednica slovenske vlade Alenka Bratušek, ki je bila naša učenka, in da bom morala kot šolska novinarka v imenu učencev naše šole z njo opraviti intervju za šolski radio. Bila sem zelo na
trnih, ker se še nikoli nisem
#*•
pogovarjala s tako pomembno javno osebo.
In napočil je prvi šolski dan. Že zjutraj me je želela spoznati predstavnica za odnose z javnostmi v kabinetu predsednice vlade. Pregledala je vprašanja, ki sem jih pripravila za pogovor s predsednico. Bila je
Kaja Kolar in predsednica vlade Alenka Bratušek v šolskem studiu
Otroci v dvorcu
Pred dvema letoma smo žalski vrtci pridobili enoto v čudovitem okolju Dvorca Novo Celje. Dvorec je včasih veljal za enega najlepših v takratni monarhiji, prav tako se je ponašal s čudovito okolico. Ta je za otroke, vključene v to enoto, del vsakdanjega raziskovanja še danes.
Tako smo se z otroki na sprehodih mimo dvorca velikokrat spraševali, kaj neki se je tukaj včasih dogajalo. Zanimalo nas je, kakšen je dvorec od znotraj, kako so bili v tistih časih oblečeni, kaj so počeli... Strokovne delavke smo se odločile, da bomo junija raziskovali življenje na dvorcu. Najprej smo se dogovorili z gospo Evo Medvešček, ki nam je prijazno odklenila velika dvorska vrata in nam razkazala ogromne sobane in prenovljeno notranjost dvorca, v kateri je prav takrat potekala razstava Jožeta Domjana z naslovom Oko. Misel. Roka. Nato smo se za nekaj dni prelevili v dvorjane. Iz velikih kartonskih škatel smo si na igrišču našega vrtca zgradili dvorec in ga opremili z zastavami. Otroci so si izdelali krone in konje, ki so jih nato odnesli domov. Nekaj dni smo bili v vrtcu oblečeni tako, kot
se za dvorjane spodobi (krone, razkošna in svetleča oblačila ipd.), zaplesali smo četvorko, prav tako pa smo tudi jedli ob klasični glasbi.
Otroci so tako preko vodenega raziskovanja in igre razvili predstave o dogajanju v dvorcu v preteklosti. Preko izvedenih dejavnosti, ki so jih popestrili s svojimi idejami, so podoživljali življenje tistega časa. Njihovo besedišče pa se je obogatilo za nekaj novih besed, povezanih z življenjem na dvorcu.
Špela Vodeb, Vrtci Občine Žalec, enota Novo Celje
navdušena. Spodbudno mi je rekla, naj kar pogumno opravim. Po koncu uvodne šolske prireditve v telovadnici naše šole sem odšla v šolski radijski studio. Tam sem počakala, da je prišla predsednica. Vstopila je v družbi treh varnostnikov. Moram priznati, da je bilo prav hecno, kako smo bili v malem studiu natlačeni. In potem sva začeli, ločeni s stekleno studijsko steno od drugih. Zaradi snemanja seveda, po drugi strani pa je bil to za tistih nekaj trenutkov samo pogovor med nama. Med osnovnošolko in predsednico vlade. Kako neobičajno!
Predstavila sem se, predsednica pa se je predstavila meni. Saj ne, da ne bi vedela, kdo je, samo lepo pa se mi je zdelo, da se je posebej predstavila meni. Najbrž me je tudi zaradi tega začetna trema hitro minila. Predsednica je povedala kar nekaj zanimivih stvari. Bila sem vesela, da ni bila preveč
skopa z besedami. Pripovedovala je o otroštvu, o učiteljicah in prijateljih, skratka o svojih šolskih letih, ki jih je preživela na žalski osnovni šoli. Pa tudi o lumparijah, ki jih je kot vsak otrok tu in tam tudi sama uganjala. No, o njih je malo za šalo, malo zares dejala, da bi najbrž, imeli njeni sošolci in učitelji marsikaj povedati.
Povedala je, da vedno s ponosom pove, da je iz Žalca in da je to riajlepši kraj. Posebej pa je poudarila, da je bila že v njenih šolskih letih I. OŠ Žalec ena najlepših šol, če ne celo najlepša v Sloveniji. Še več, da to še vedno je. Sama jo bo ohranila v najlepšem spominu. Tudi meni bo pogovor s predsednico vlade. Moram priznati, da je bilo prav lepo poklepetati z njo. In seveda sem ponosna na to, da sem pogovor v imenu učencev naše šole' opravila prav jaz, saj ima tako priložnost le malo otrok.
Kaja Kolar, 8. b, I. OŠ Žalec
Zaključek
Pred počitnicami so v glasbenem društvu C3 Center iz Gotovelj pripravili zaključni koncert, na katerem so pokazali, kaj so se naučili med šolskim letom.
Nastopile so mlade pevke Moderne šole petja, ki delujejo pod vodstvom pevke Alye, med glasbeniki pa je bilo lepo število kitaristov, klaviaturistov in harmonikr-jev.	D. N.
mestiti nn
btc t satten	beet satòen
MESTNI VRT ŽALEC, Šlandrov trg 34,
bo po prenovi poskrbel za idilično vzdušje sredi prenovljenega mestnega jedra v Žalcu.
Kot bogata dežela hmelja, bo ponujal raznovrstna, domača in tuja piva.
V večnamenskem prostorij pa vam bomo ponujali razne dejavnosti:
• otroške delavnice, vsako soboto od 10. do 12. ure,
• ženski večer, vsak prvi ponedeljek v mesecu od 18. ure dalje,
• salsa večer vsako prvo soboto v mesecu od 19. ure dalje.
Večnamenski prostor namenjamo tudi raznovrstnim praznovanjem, obletnicam, seminarjem,...
Mlade pevke Moderne šole petja z Alyo in Sašo Korun vodjo glasbenega društva
bodi moj PRIJATELJ
IGRANA OTROŠKA PREDSTAVA
Društvo za boljši svet Za cici abonma in izven
Četrtek, 17.10. 2013, ob 17.30
Dom II. slovenskega tabora Žalec
Vstopnice za izven 5 EUR Prodaja: TIC Žalec, 710 04 34
: www.zkst-zalec.si
GLASBENA ŠOLA TIPKO
Zasebna glasbena šola TIPKO vabi k vpisu vse otroke, ki bi se radi naučili igranja na KLAVIR ali SYNTHESIZER.
Nismo muha enodnevnica, z vami bomo že 19. leto.
Informacije: 031841152 (Nataša Herodež, Šempeter)
Naročnik oglasa: Glasbena šola Tipko, Šempeter
Zmagovalec zlate harmonike
Tudi vegani na Ekofestu
Martin z velikim pokalom za zmagovalca Ljubečne 2013
Na letošnjem državnem prvenstvu v igranju na diatonično harmoniko Zlata harmonika Ljubečne je zmagal 16-letni Martin Golič iz Pameč pri Slovenj Gradcu oziroma iz Šešč pri Preboldu, kjer preživlja konce
tedna in pomaga očetu pri kmetovanju.
Martin Golič, učenec Glasbene šole Rošer, sicer pa dijak Srednje šole za računalništvo v Slovenj Gradcu, je začel z igranjem harmonike pred sedmimi leti, torej pri devetih letih. Pri hiši v Šeščah, kjer je bila nekoč tudi gostilna, je bila harmonika starega očeta Rudija, ki je imel tudi svoj ansambel. Glasbeni geni so očitno dobro vplivali na Martina, ki ga je k igranju harmonike spodbudil oče Jože, saj si je želel, da bi sin nadaljeval glasbeno tradicijo.
Martin se je z veseljem začel učiti na podarjeno harmoniko in kmalu je bilo opaziti, da je zelo talentiran za tovrstno glasbo. Hitro je
Ob obisku v Šeščah nam je zaigral eno od zmagovalnih skladb
napredoval in kmalu tudi začel sodelovati na tekmovanjih v igranju na diatonično harmoniko. Postal je stari znanec Zlate harmonike Ljubečne, kjer je osvojil dve srebrni in dve zlati plaketi. Letos pa je poleg osvojitve naslova državnega prvaka postal tudi absolutni zmagovalec Zlate harmonike Ljubečna 2013. Kaj zna in zmore je pokazal že v predtekmovanju, v polfinalnem izboru v Bodoncih na Goričkem, kjer je postal tudi najboljši harmonikar in prejel spominsko plaketo Aleksandra Vlaja. S to popotnico se je udeležil finalnega tekmovanja na Ljubečni in prepričljivo zmagal, tako v svoji kategoriji kot tudi absolutno, in postal zmagovalec 33. Zlate harmonike Ljubečne.
Z osvojitvijo te glasbene lovorike je Martin dosegel enega od svojih ciljev, vsekakor pa želi sodelovati tudi na evropskih in svetovnih prvenstvih. Letos je osvojil 4. mesto na evropskem in 7. na svetovnem prvenstvu, na mednarodnem tekmovanju za nagrado Avsenik pa je osvojil zlato plaketo. Kot nam je zaupal ob koncu, je njegova želja tudi poučevati harmoniko in svoje znanje prenašati na druge. D. N.
Lokostrelski državni prvak
Zlatko Ulaga med svojimi medaljami in državnega prvenstva v arrowheadu
Zlatko Ulaga iz LK Žalec je v kategoriji veteranov dolgi lok ponovno osvojil naslov državnega prvaka in postal tudi absolutni državni prvak v tej kategoriji.
Letošnje lokostrelsko absolutno državno prvenstvo, ekipno absolutno državno prvenstvo in državno prvenstvo v poljskem lokostrelstvu je potekalo v Podzemlju ob Kolpi. Zlatko Ulaga se je začel z lokostrelstvom ukvarjati šele leta 2000. Za ta šport ga je navdušil sosed Miran Cestnik, prav tako uspešen lokostrelec in član LK Žalec, v katerega se je včlanil tudi Zlatko. Danes je v njegovih vitrinah več kot 220 medalj.
pokali ter z medaljama z letošnjega
Že od vsega začetka tekmuje v veteranski kategoriji. Do leta 2007 je tekmoval z olimpijskim lokom in dosegel več državnih in tudi pet evropskih rekordov. Zaradi
težav z zdravjem je leta 2007 spremenil slog in začel streljati s tako imenovanim dolgim ali indijanskim lokom z lesenimi puščicami in brez merilne naprave.
Zlatko uspešno tekmuje tudi v kategoriji 3D veterani. Lani je osvojil naslov državnega prvaka, tudi letos trenutno vodi in se mu ponovno obeta osvojitev naslova. To je potrdil tudi na prejšnji tekmi v 3D v Zaplani nad Vrhniko, njegov uspeh pa je s tretjim mestom dopolnil njegov klubski kolega Ljubo Grobelnik, ki tekmuje v kategoriji veteranov sestavljeni lok.	D. Naraglav
Društvo veganov celjsko--savinjske regije je v Bio parku Nivo v sklopu septembrskega Ekofesta pripravilo prvo srečanje veganov Slovenije.. Namenjeno je bilo vsem, ki jih zanimata zdrava prehrana in seveda zdravo življenje.
Društvo veganov celj-sko-savinjske regije je bilo ustanovljeno aprila letos in z namenom svojo dejavnost predstaviti širši javnosti je v Bio parku Nivo organiziralo prvo srečanje, ki naj bi postalo tradicionalno. Član društva je lahko tudi tisti, ki ni vegan, ki pa o hrani razmišlja nekoliko drugače in se želi -prehranjevati predvsem zdravo, je pojasnila predsednica Majda Zdoljšek: »Vegani razmišljamo tako, da za svoje preživetje človek ne potrebuje mesa. Zato ne jemo mesa, mlečnih izdelkov in tudi ne jajc. Sama že dve leti uživam vegansko hrano in moje zdravje se je zelo izboljšalo. Veganska prehrana vključuje stročnice, sojino meso, tofu, pšenično meso, sejtan, zelo veliko sadja in zelenjave, tudi tu pa velja, da mora biti hrana raznovrstna, da je tudi zdrava.«
Obiskovalci in udeleženci srečanja, ki jih je pozdravil tudi podžupan Občine Žalec Marko Laznik, so si na stojnicah lahko ogledali vegan-ske, zdrave in naravne izdelke, jedli veganske slaščice in veganski ričet, obiskali celo vedeževalko Miro in podprli Društvo za zaščito in pomoč živalim sveta in njihovim skrbnikom (Animal Angels Slovenia). Seveda so organizatorji Ekofesta s prvim srečanjem veganov poskrbeli tudi za glasbo in petje, Mladen Krsnik in Marjan Rupnik pa sta pripravila predavanji.
Mladen Krsnik je že 16 let vegan in je začetnik vegan-stva na Celjskem, čeprav že kar nekaj let živi v Ljubljani: »Z veganstvom sem začel zaradi lastnih zdravstvenih in čustvenih težav. Prijatelji so mi takrat predstavili, da prehrana vpliva na naš ču-
Lesena kapela za zdravje ljudi
Pred kratkim so na domačiji Cevzar v Andražu nad Polzejo postavili kapelo Matere Božje, ki bo nadomestila staro, dotrajano. Njena posebnost je, da je v celoti lesena.
Tako so izpolnili poslednjo želje pokojne Cevzarje-ve mame Marjane, ki je dolga leta skrbela za urejenost stare kapele. Ravno zaradi mamine prezgodnje smrti si domači želijo, da bi nova kapela varovala zdravje ljudi.
Blagoslov je sredi avgusta opravil polzelski župnik Jože
Kovačec. Zbrane je nagovoril žu-	Dogodek pa je popestril pevec
pan občine Polzela Jože Kužnik. Janko Šumečnik. T. Tavčar
Nova kapela ob blagoslovu
Nekaj članov aprila ustanovljenega društva veganov celjsko-savinjske regije s predsednico Majdo Zdoljšek (skrajno desno)
Na prvem srečanju veganov v Bio parku Nivo: predsednica celjskega društva Majda Zdoljšek, na njeni desni Mladen Krsnik, na levi pa Marjan Rupnik
stveni in fizični sistem. Kot diplomirani inženir kemije sem na začetku zelo dvomil v to. Priporočili so mi, naj se tri mesece prehranjujem vegansko in bom v telesu začutil določene spremembe. Kot znanstvenik sem dvomil v te »čirule čarule«, toda po treh mesecih sem nehal jecljati in tudi stanje jeter se mi je bistveno izboljšalo. Potem sem to veganstvo podaljševal vse do danes. Verjamem, da če imamo dobre osnovne gradnike, lahko naše telo dobro funkcionira.«
Marjan Rupnik, vodja bu-distično-zdraviteljskega centra iz Laškega, pa je zbranim spregovoril o pripravi veganske hrane. Prepričan je, da mesa v prehrani ne potrebujemo, ker so zanj bistvene začimbe, ki so tudi termore-gulatorji naših organov. »V našem telesu se dogajajo ke-mično-fizikalne zakonitosti in če svoje telo oskrbujem z napačnim gorivom, so kemične reakcije nepravilne in naše celice ne morejo dobiti pravilne hrane. V našem telesu ni encima za presnovo živalskih beljakovin. Znanstveno je dokazano, da so mleko in mlečni proizvodi tako kot meso zelo škodljivi, toksični, saj povzročajo za-kisanost telesa.«
Marjan Rupnik, ki je živel tudi v Tibetu, se je pred
leti boril z diabetesom tipa 1, imel ulkus, gastritis, hi-pertenzijo, dermatitis, med drugim tudi začetek kožnega raka in začetek drugih težav: »Ko so mi rekli, da mi bodo rezali noge, je kliknilo v moji glavi, da moram poskusiti nekaj novega. Dva meseca in pol sem jedel samo eno čajno skodelico juhe, užival sem veliko olj, da sem popravljal svoje telo. Od tistega časa naprej smo strogi vegani, tudi moji otroci, krvne slike vseh nas pa so popolnoma normalne. Zavajanja s strani medicine stremijo samo k enemu: človeštvo mora biti bolno,« je prepričan.	K. R.
Tudi brezmesni ričet sijajno diši
Dr. Ernst Walter Henrich navaja pet razlogov, zakaj bi morali spremeniti prehranske navade: okoljski (množična reja živine z emisijami toplogrednih plinov presega delež, ki ga ima celoten promet na Zemlji), zdravstveni (velike količine zaužitega mesa prispevajo k prekomerni telesni teži in so rizičen dejavnik za mnoge bolezni, vključno z rakom), lakota v tretjem svetu (za proizvodnjo mesa so potrebne velike količine žitaric in vode, ki bi jih lahko namenili prehrani ljudi), skrb za živali (množična živinoreja povzroča veliko trpljenja živali) in kulinarični užitki (dobro pripravljena veganska hrana je prav tako zelo okusna).
Nadaljevanje s strani 8, 9.
Veliko zanimanje za glasbeno šolo V Žalcu waldorfska šola z vrtcem
Gorazd Kozmus
V novem šolskem letu Glasbeno šolo Risto Savin Žalec z dislociranimi oddelki na Polzeli, Vranskem, v Preboldu in Braslovčah obiskuje 465 otrok, ki imajo na voljo 25 instrumentov, poleg baleta, glasbene in plesne pripravnice, nauka o glasbi, predšolske glasbene vzgoje in solopetja.
Ravnatelj mag. Gorazd Kozmus je z vpisom novih učencev zelo zadovoljen: »To je odraz celoletnega odličnega dela učiteljev in promocije šole kot celote, saj imamo na vseh instrumentih razen harmoni-
ke čakalno listo otrok, ki jih pokličemo, ko (če) se sprosti prosto mesto pri katerem glasbilu. S tem zagotavljamo tudi stabilnost delovnih mest, saj glasbena šola ni obvezna, zato se lahko učenci pod določenimi pogoji izpišejo tudi med šolskim letom, kar pa se praktično skoraj ne dogaja. Iz tega seveda sledi, da nismo sprejeli vseh otrok, saj nam ministrstvo za izobraževanje in šport v obliki sistematizacije prizna le določeno število učencev, širitve te kvote pa že nekaj let ni. Število učencev harmonike na žalost močno upada, za kar je verjetno razlog tudi cel kup privatnih šol v obliki s. p. in d. o. o., ki jih je na žalost in na škodo otrok možno ustanoviti tudi na področju izobraževanja brez ustreznih pogojev.«
Število dislociranih enot žalske glasbene šole je enako kot lani, zadnja sprememba je bila selitev dislociranega oddelka na Polzeli na Grad Komenda, Občina Vransko pa je učilnico uredila v spodnjih prostorih vrtca. Oddelek na Vranskem
deluje tudi v šoli, prav tako v Braslovčah in Preboldu. »Seveda bi bilo zaradi prostorskih pogojev bolje, če bi imeli tudi tam samostojne prostore, saj si jih delimo z osnovnimi šolami, kar pa včasih povzroča prostorsko stisko,« pravi mag. Gorazd Kozmus.
Kaj pa financiranje in varčevanje? »Financiranje s strani ministrstva poteka skladno s sistematizacijo tekoče in popolnoma brez težav, prav tako s strani občin ustanoviteljic. Zahvaljujemo se seveda tudi vsem staršem; ki vestno plačujejo prispevke za svoje otroke. To nam omogoča dvig standarda naših dejavnosti in boljše pogoje za delo, ki jih nudimo našim učencem. Glede znižanja števila zaposlenih je moje stališče povsem jasno: sem seveda proti odpuščanju in zniževanju števila zaposlenih. Vsako znižanje bi se takoj odrazilo na kakovosti dela, jasno pa je, da je sistem našega glasbenega šolstva prav gotovo najboljši v Evropi in neprimerljiv z drugimi,« poudarja mag. Gorazd Kozmus. K. R.
Najboljši dijakinji pri županu
Za nagrado najboljši v višave
Najboljši dijakinji Patricija Zupanc (levo) in Anja Cestnik (desno) z županom in s podžupanom
Preboldski župan Vinko Debelak in podžupan Franc Škrabe sta v sejni sobi Občine Prebold v sredo, 18. septembra, sprejela najboljši letošnji dija-
kinji iz občine, ki sta opravili maturo oziroma zaključni izpit z najvišjo oceno.
Anja Cestnik iz Prebolda je postala ena izmed 37 zlatih ma-
turantov splošne mature celjskih srednjih šol, Patricija Zupanc iz Kaplje vasi pa je opravila zaključni izpit s pohvalo in bila ena izmed 23 dijakov celjskih šol, ki so dosegli odličen uspeh na zaključnem izpitu. Anja je bila dijakinja 1. gimnazije v Celju, Patricija pa dijakinja Srednje zdravstvene šole Celje, smer bolničar - negovalec.
Kot sta povedali na sprejemu pri županu, sta se odločili svojo poklicno pot nadaljevati v zdravstvu. Anja bo nadaljevala študij na Medicinski fakulteti v Mariboru, Patricija pa v programu zdravstvena nega (3 + 2) na Srednji zdravstveni šoli v Celju.	D. N.
Med drugim so se upokojenci pomerili tudi v ruskem kegljanju
Simona KODRIN, s. p. Rimska cesta 35 3311 ŠEMPETER Tel.: 03/700 06 30
Delovni čas: pon.-pet.: 8.-18. ure sobota: 8.-12. ure
PREGLEDI VIDA POD VODSTVOM SPECIALISTA OKULISTA ZA OČALA IN KONTAKTNE LEČE Naročite se lahko vsak dan od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure na tel.: 700 06 30. Četrtek, 10. 10. in četrtek, 24.10.
¥	||		15 % GOTOVINSKI POPUST NA SONČNA OČALA
Z T	>ami že H let		Obiščite nas in **.*%^'mw,/r m videli boste bolje!
Društvo upokojencev Levec je v okviru praznovanja KS Levec organiziralo športno-družabno srečanje društev upokojencev žalske občine. Srečanja se je udeležilo 200 upokojencev iz upokojenskih dru-števa iz Šentilja, Andraža in Vojnika.
Med sabo so se pomerili v petih disciplinah v moški in ženski konkurenci. Tekmovali so v streljanju z zračno puško, pikadu, ruskem kegljanju, metanju krogov in suvanju krogle.
Najboljši so prejeli medalje, zmagovalce posameznih disciplin pa so nagradili še s panoramskim poletom z letalom nad Savinjsko dolino.
D. Naraglav
Waldorfsko šolo in vrtec so s prerezom traku odprli ena od učenk šole, ravnatelj mag. Boštjan Štrajhar, direktorica UPI ljudske univerze Žalec Franja Centrih in vodja Urada za negospodarske javne službe Občine Žalec Nataša Gaber Sivka
	III' •.-••tv Jg	
< ’ À ■jf'V JFMà-.		
Z novim šolskim letom se je v prostorih UPI - ljudske univerze Žalec ponovno oglasil vrvež najmlajših. Waldorfska šola Ljubljana, OE Savinjska, se je iz Celja preselila v Žalec, kjer je v prvih treh razredih skupaj 50 otrok, v vrtcu pa ena starostno mešana skupina 14 otrok.
Ob odprtju waldorfske šole in vrtca v Žalcu so na igrišču pripravili priložnostno slovesnost. Kot je povedal ravnatelj mag. Boštjan Štrajhar, so pred dvema letoma šolo s 15 učenci odprli v Celju, ker pa niso imeli prostor-
skih možnosti za širitev, so se z letošnjim šolskim letom preselili v Žalec. V stavbi ljudske univerze imajo kljub njeni častitljivi starosti dobre pogoje za delo, zato je ravnatelj prepričan, da se kljub nadaljnji rasti ne bodo več selili. V Celju sicer ostaja en oddelek vrtca.
Dobrodošlico je šoli, otrokom in staršem izrekla tudi direktorica UPI - ljudske univerze Žalec Franja Centrih. Z waldorfsko šolo je več kot stoletje stara stavba dobila povsem novo energijo, ker pa vsi delujejo na področju izobraževanja, se bodo gotovo
tudi učili drug od drugega, je povedala.
Ustanoviteljice javnega zavoda UPI - ljudske univerze Žalec so spodnjesavinjske občine, vsi župani pa so soglašali ž odprtjem waldorfske šole in vrtca, je povedala vodja Urada za negospodarske javne službe Občine Žalec Nataša Gaber Sivka. Pestrost ponudbe je namreč tudi na področju izobraževanja dobrodošla, je poudarila in šoli zaželela, da se vključi v lokalno skupnost in njene projekte, kakršen je Mladi raziskovalec, otrokom in staršem pa dobro počutje v Žalcu. K. R.
O vzgoji in komunikaciji
Predavatelj dr. Zoran Milivojevič
Učiteljem osnovnih šol žalske občine ter braslovške in polzel-ske osnovne šole je v Domu II. slovenskega tabora Žalec predaval priznani psihoterapevt dr. Zoran Milivojevič, predavatelj na Univerzi Sigmunda Freuda na Dunaju in psihoterapevt z dolgoletno prakso v individualni, partnerski in skupinski terapiji.
Po uvodnem nagovoru ravnateljice Osnovne šole Šempeter, magistrice Petre Stepišnik, je dr. Milivojevič poslušalcem predstavil tri glavne funkcije vzgojnega reda. Sem spadajo postavljanje ciljev, pohvala in nagrajevanje ter kritika in kazen. Opomnil je tudi, da ta model opozarja na številne napake pri vzgoji, ki lahko vodijo do pretirane socializacije otroka, razvajenosti, prevelike zaščitenosti ali zanemarjanja otroka. Menil je tudi, da se od učitelja pričakuje, da bo učencem podajal strokovno znanje z vsemi sodobnimi metodami in pristopi, hkrati pa ga vzgajal z moralnimi vrednotami ter po merilih, ki jih pričakujejo učenčevi starši.
Pogosto se učitelj, ko izčrpa vse poznane metode, sooča z vprašanji, na kakšen način še lahko spodbudi nemotivirane učence za delo, kako naj pristopi k vedenjsko zahtevnejšemu učencu in ga usmeri na področja, ki ga bodo zanimala, kako lahko izboljša učenčevo samopodobo ... Vsem tem vprašanjem je predavatelj namenil posebno pozornost in podal smernice, ki vodijo do boljšega rezultata.
V drugem delu se je osredotočil na transakcijsko analizo, ki postaja vse pomembnejši del sodobne psihoterapevtske teorije in prakse, saj se osredotoča na komunikacijo med ljudmi. O tem dejal: »Na osnovi analize komunikacije, akcije in reakcije lahko sklepamo o odnosih in o človekovi osebnosti. Analiza komunikacije oziroma sporočil, ki si jih ljudje na različne načine pošiljamo pri medsebojnem komuniciranju, pokaže, kaj je v nas. Z upoštevanjem modelov transakcijske analize lahko bolje razumemo sebe in druge ter
omogočimo vzpostavitev boljše komunikacije oziroma kakovostnejšega odnosa z drugimi.«
Ravnateljica, magistrica Petra Stepišnik, je po predavanju dejala: »Veseli me, da se je dr. Milivojevič odzval povabilu aktiva ravnateljic žalske občine. Zaposleni v šolstvu smo do zdaj lahko samo prebirali njegove članke, kolumne in knjige, zdaj pa smo ga imeli priložnost tudi slišati. Ker so stroški takšnega izobraževanja za posamezno šolo izjemno visoki, je odločitev, da organiziramo izobraževanje za vse šole skupaj, izjemno racionalna in hkrati tudi strokovno utemeljena. Menim, da je dr. Milivojevič s svojim delom obogatil delček poklicne poti in strokovnega razvoja vseh, ki smo ga imeli priložnost spoznati in mu prisluhniti.«
Poslušalci so bili nad hudomušnim, a iskrenim in strokovnim predavateljem navdušeni. Predavanje pa je bilo dobra popotnica v novo šolsko leto. D. Naraglav
■digitalni tisk
vezava diplom
offset tisk
knjigoveštvo
■poslovna darila
-sitotisk
grafično oblikovanje
Pri nas lahko naročite: letake, zloženke, kataloge, darilne vrečke, vizitke, plakate, dopise, kuverte...
29
let
0<$>lc
5 ■ ■
tiskarna
PESTROST BARV, OBLIK IN DIMENZIJI
Tiskarna Golc d.o.o.
Vrbje 80/a, 3310 Žalec tel.: 03/710 24 60 gsm: 051/647 540 info@tisk-golc.si www.tiskarna.eu.com
september 2013
NAŠA DEDIŠČINA
Gasilstvo, rojeno v fabriki
To so naše korenine
V Preboldu praznujejo 140-letnico organiziranega gasilstva v občini in 15-letni-co samostojne Gasilske zveze Prebold. Pred 140 leti je bila namreč v takratni tekstilni tovarni ustanovljena prva požarna bramba v Savinjski dolini, mnogo let kasneje imenovana Prostovoljno industrijsko gasilsko društvo Tekstilne tovarne Prebold (PIGD TT Prebold), ki je tudi najstarejše industrijsko gasilsko društvo v Sloveniji in na Balkanu.
Gasilska zveza Prebold bo jubileja počastila 27. septembra s slovesno akademijo v šolski športni dvorani in z izdajo zbornika, v katerem sta opisana razvoj gasilstva in ohranjanje gasilske kulture v dolgoletnem delovanju posameznih gasilskih .društev v Gasilski zvezi Prebold. »Namen izda-
Z razstave
Domoznanski oddelek Medobčinske splošne knjižnice Žalec je z razstavo Polzela v sliki in besedi, ki je na ogled v Občinski knjižnici Polzela, počastil občinski praznik Občine Polzela.
je zbornika je bil urediti in zapisati vse najpomembnejše dogodke, ki so spremljali društva v njihovem dolgoletnem delu. Pri iskanju po arhivih smo ugotovili, da kar nekaj dejanj, ki so bila postorjena, ni bilo zapisanih oziroma so se zapiski in fotografije porazgubili, ker arhivi niso bili urejeni oziroma so se domovi obnavljali ter gasilci niso videli pomembnosti ohranjanja zgodovinskih dogodkov,« je v uvodu zbornika zapisal Jože Veber, predsednik komisije za celotno podobo praznovanja 140-letnice, sicer pa namestnik predsednika GZ Prebold in namestnik predsednika sa-vinjsko-šaleškega območja. V zborniku je predstavljeno tudi 15-letno delo GZ Prebold, ki je bila po oblikovanju samostojne Občine Prebold ustanovljena na pobudo župana
Razstava prikazuje utrip kraja skozi stare časopisne članke in razglednice, ki jih hrani domoznanski oddelek Medobčinske splošne knjižnice Žalec. Razstava bo na ogled v času odprtosti knjižnice do 31. oktobra. T. T.
Vinka Debelaka in Jožeta Vebra, ki je zvezi predsedoval do letos. »Njeni uspehi pri razvoju in ohranjanju ter napredku gasilstva so vidni povsod na nivoju savinjsko-šaleške regije, naši gasilci pa so tudi zelo prepoznavni na celotnem slovenskem področju,« poudarja Jože Veber.
Danes več kot 1.500 gasilk in gasilcev v sedmih prostovoljnih in enem industrijskem gasilskem društvu nadaljuje žlahtno tradicijo prostovoljstva in pomoči, ki so jo leta 1873 začeli tovarniški gasilci. Delo tovarniškega društva je bilo ves čas zgledno arhivirano, po stečaju tekstilne tovarne so v preboldski gasilski zvezi prepoznali vrednost tega arhiva in gradivo shranili v muzejski zbirki in na zvezi.
Tekstilno tovarno (predilnico in tkalnico) je leta 1840 zgradil tržaški veletrgovec G. A. Uhlich (leta 1844 jo je prodal delniški družbi s sedežem v Trstu). Tovarniški delavci so že julija 1846 sodelovali pri gašenju požara v Kaplji vasi, takrat še brez ustrezne opreme. 5. februarja 1866 je tovarna skoraj v celoti pogorela, štirje delavci pa so umrli. Lastniki so predilnico obnovili in posodobili, uvedli pa tudi posebne požarnovarnostne ukrepe in leta 1873 ustanovili požarno brambo. Oprema z brizgalno je bila v lasti tovarne, vendar so vsa leta z njo upravljali delavci - gasilci, po potrebi so sodelovali pri gašenju večjih požarov v okolici. Včlanili so se tudi v zvezo gasilskih društev s sedežem v Gradcu. Tekstilna tovarna Prebold je pred leti svojo pot končala v stečaju, vendar pa industrijsko gasilsko društvo še danes ohranja tradicijo in nadaljuje svojo dejavnost v okviru preboldske gasilske zveze.
V uredniškem odboru zbornika, ki ga vodi Jože Veber, so predsedniki komisij za zgodovino požarnega varstva, ki delujejo v vsakem gasilskem društvu. Denar za izdajo so zbrali s pomočjo prispevkov podjetij in samostojnih podjetnikov, z odzivom na povabilo k takšnemu sodelovanju pri izdaji zbornika pa so po besedah Jožeta Vebra zelo zadovoljni.
Na slavnostno akademijo so povabili številne ugledne goste, med njimi ministra za obrambo, vodstva Gasilske zveze Slovenije in vseh zvez savinjsko-šaleškega območja, uprave za zaščito in reševanje in policije, seveda tudi državno in evropsko poslanko. V kulturnem programu bodo nastopili preboldski godbeniki, godba slovenske policije in učenci, pripravljajo skeč na temo gasilstva, nastopil bo ansambel Savinjski oktet, poskrbeli pa bodo tudi za presenečenje. Ob tej priložnosti bodo podelili zlata, srebrna in bronasta spominska priznanja. K. R.
Brglez, d.o.o.
Pekarna-slaščičarna-trgovina Vransko 17,3305 Vransko
Trgovine: P r Pek Vransko: B 03 703 30 38, Ostrožno: B 03 428 20 60, Griže: B 03 713 30 80, Vrbje: B 03 713 30 86, Tabor: B 03 703 4370, Laze v Tuhinju: B 01 834 52 50, Jaka Zagorje: s 03 566 02 80, Maj Zagorje: •a 040 812 347, Ana Kisovec: B 070 568 990; Slaščičarne: Petrovče: •a 03 713 30 84, Šempeter: B 03 703 30 46, Nik Žalec: B 03 713 30 90; Bar: Vransko: B 040 167 218.
Spoštovani!
Letošnja jesenska bera bo
zaradi dolgotrajne suše in kakšne toče bolj skromna.
Ponudba pekarskih in slaščičarskih izdelkov v naših lokalih pa je vedno pestra in kakovostna, bogata kot najbolj plodna jesen.
Vabimo vas v naše lokale, da si polepšate svoj vsakdan s kakšno dobro slaščico ali pa z njo razveselite svoje najdražje, prijatelje. Naše slaščičarne na Vranskem, v Šempetru, Žalcu in Petrovčah vabijo!
In ne pozabite, pri nas lahko naročite torte za različne priložnosti.
Vabljeni!
Kolektiv prijaznih ljudi Brglez
Polzela v sliki in besedi
zernik. Osvetlila je zgodovino hmeljarstva na Slovenskem, poudarila pomen sodelovanja južnoštajerskega hmeljarskega društva iz Žalca na evropskih razstavah ter predstavila program.odmevne razstave hmelja v Žalcu, ki je bila na ogled od 14. do 21. septembra 1913 in jo je pripravilo prej omenjeno društvo. Predsednik Filatelističnega društva Žalec Veni Fe-rant pa je predstavil filatelistični del. Poleg filatelistične razstave hmelja in Žalca predstavlja društvo tudi zadnji mladinski zbirki, ki sta v Trbovljah osvojili prvo mesto. Filatelistično društvo Žalec je ob tej priložnosti izdalo ovojnico z vložnim listom, novo osebno znamko ter poštni žig. Razstava bo na ogled do 9. oktobra v času odprtosti knjižnice.	T. Tavčar
Karmen Jezernik je predstavila razstavo, kije bila na ogled pred 100 leti v Žalcu
Medobčinska splošna knjižnica Žalec je v sodelovanju s Filatelističnim društvom Žalec z zanimivo razstavo z naslovom 100 let prve južnoštajerske razstave hmelja počastila praznik Občine Žalec in praznik Mestne skupnosti Žalec. Skozi večer so obisko-
valce vodile citrarke Glasbene šole Risto Savin Žalec pod mentorstvom Irene Tepej.
Zbrane je najpréj pozdravila direktorica knjižnice Jolanda Železnik, o razstavi pa je spregovorila vodja domoznanskega oddelka Medobčinske splošne knjižnice Žalec Karmen Je-
Zvonovi bodo peli varno
Lepa nedelja, praznik povišanja sv. križa in blagoslov obnovljenih zvonov na Gori Oljki so k slovesni maši tja privabili številne romarje.
Pred blagoslovom obnovitvenih del je predsednik gospodarskega sveta polzelske župnije Stanko Novak pojasnil vzroke, ki so narekovali obnovo. Kot je povedal, so bili že kar nekaj časa seznanjeni z opozorili,, da so zvonovi v zvonikih cerkve na Gori Oljki zaradi dotrajanosti nekaterih delov nevarni, kar so potrdili tudi strokovnjaki, ki jih je gospodarski svet polzelske župnije zaprosil za natančen pregled.
Dela so zaupali specializiranemu podjetju Krn, d. o. o., iz
Moravč, ki je vodilno podjetje v Sloveniji na področju nameščanja sistemov za avtomatizacijo zvonjenja. Da so bila dela res nujna, se je pokazalo, ko so delavci odstranili največji zvon od jarma, na katerem je visel, in so ugotovili, da je bil ta jarem izdelan za zvon iz brona leta 1841, torej pred 172 leti. Vse tri zvonove je vzela prva svetovna vojna. Leta 1924 so v Ljubljani izdelali sedanje zvonove. Največji zvon tehta 2.312 kg.
Priprave na to slovesnost so potekale že kar nekaj časa. Člani gasilskih društev Andraž in Polzela so protipožarno očistili kupole zvonikov, ki so jih obnovili pred leti. Obnovitvena
dela pa je blagoslovil župnik Jože Kovačec. Poudaril je, da so zvonovi glasbilo, ki je v liturgičnih pesmih celo večkrat omenjeno kot orgle, ki veljajo za kraljico glasbil. S svojim zvonjenjem spodbujajo in vabijo ob nedeljah in praznikih k najsvetejši daritvi, sveti maši. Ob slovesnostih s pritrkavanjem razveseljujejo, ob smrti pa tolažijo. Zahvalil se je vsem, ki so prispevali svoj dar za obnovo zvonov, in tudi tistim, ki so še pripravljeni prispevati, kajti računi še niso poravnani. Ob koncu slovesnosti se je vsem zahvalil tudi ključar cerkve na Gori Oljki Feliks Skutnik in vse povabil na druženje pred cerkvijo. T. Tavčar
Obudili spomin na obiranje hmelja
V Matkah pri Preboldu so na domačiji Ivana Pin-terja, ki ga mnogi poznajo kot dolgoletnega oskrbnika planinske postojanke PD Zabukovica na Homu, v četrtek, 5. septembra, obudili spomin na nekdanje obiranje hmelja.
Ivan Pinter je že pred nekaj leti na svoji zemlji ob hiši posadil to grenko rastlino. Letos je na obiranje povabil svoje sosede in skupaj z njimi podoživljal čas, ko še ni bilo obiralnih strojev, hmelj pa je rasel na hmeljevkah in ne na žičnicah kot danes. Tako kot včasih so s posebnim orodjem - mačkom iz tal izruvali hmeljevko, jo skrbno položili na lesen podstavek - križ, nato pa so se družno lotili obiranja. Nabrali so škaf in pol hmelja. Po obiranju so hmeljevko še osmukali, nato pa je sledil tradicionalni zaključek - likof ob dobri hrani in pijači. D. Naraglav
Obiranje hmelja je spremljalo petje, zaigrala pa je tudi harmonika
Četrtek, 24. 10. 2013, ob 20.00
Dom II. slovenskega tabora Žalec
NEMIR in VAGABUNDI, gost večera DEJAN VUNJAK
NAGRADNA KRIŽANKA
september 2013
27
PREŠERNOVA ULICA 4 ŽALEC
KAR JE DANO NEODVISNO OD ČLOVEKOVE VOLJE (KNJIŽ.)
NACISTIČNO TABORIŠČE PRI NORDHAUSNU, NEMČIJA
VOJAŠKO
POROČILO
DEL
OBRAZA
UPADANJE
MORSKE
VODE
NEPRIJETEN
občutek
ss$TAV,L
Boris >ie§!ieyj
SPOJ ROKE S TRUPOM
REKA NA SLOVAŠKEM
KDOR
NOSI
TON F, ZVIŠAN ZA POLTON
►
NOSOROG
LEKARNAR
TKIVO
ŽIVALSKEGA
TELESA,
KOT
HRANA
ZVOČNI ZNAK ZA PREPLAH
OBOROŽENE
SILE
KAKE
DRŽAVE
STROJ ZA MLETJE
V JEKLU OHRANJENI KRISTALI
REŠKA
KNJIŽNA
ZALOŽBA
PEKOČA
BOLEČINA

KONJSKI
TEK
(KNJIŽ.)
J. AMERIŠKA DRŽAVA
HRVAŠKI x NOGOMETAŠ GORAN
NOGOMETAŠ
ZINEDINE
VINKO
STRGAR
OKAMENELI
OSTANEK
NEKDANJIH
ORGANIZ.,
FOSILI
MAJHNA
ŠPORTNA
JADRNICA
PTICA
PEVKA
BOLEZEN S KRČI MIŠIČJA
INDIJANSKA
TROFEJA
POSODICA
IZ
PEČENEGA TESTA ZA SLADOLED
STROKOVNJ.
ZA
TELEPATIJO
KDOR KOGA TOŽI
ANJA
TOMAŽIN
NAMERNA
POVZROČ.
TRPLENJA
FENIČANSKI
KRAU

KUŽNA
BOLEZEN
GRŠKI
MITOLOŠKI
LETALEC
KDOR KAJ ZNA
TISOČ
METROV
VEZ,
SPONA
JOŽE
SPACAL
PRIPRAVA ZA KAJENJE
KDOR
KAJ
ZABIJA
DAUŠE
ČASOVNO
OBDOBJE,
VEK
TELESNA ODPRTINA ZA IZLOČILA PRI PTIČIH, PLAZILCIH
MESTO V KAZAHSTANU OB ARALSKEM JEZERU
PRETEP
(EKSPR.)
ŠVICARSKO-
FRANCOSKI
PISATEU
CLAUDE
KAR
RAZVNEMA,
VZPODBUJA
(KNJIŽ.)
ŠPICA PRI KOLESU ALI PRI DEŽNIKU
MESTO V RUSIJI
SUMERSKA
BOGINJA
PLODNOSTI
|S. ATLANTSKI VOJAŠKI PAKT
DOMAČA
ŽIVAL
SLOVENSKA
POLITIČARKA
ANGELA
(1912-1959)
AMERIŠKA GLASBENICA YOKO
G ALATEJ IN UUBIMEC
MESTO V BEOCIJI
ANTON
ERBERG
VHOD V SAPNIK
TKANINA Z LUKNJIČASTIMI VZORCI
USEK (NAR.)
MREŽASTA BOMBAŽNA TKANINA ZA VEZENJE
PREBIVAL.
GELIJE
OBER
LONDONSKA
GALERIJA
NAVPIČEN DROG NA LADJI, JAMBOR (KNJIŽ.)
DVOJNIK
ORIGINAL.
FILMA
JANEŽ
(LAT.)
KMEČKO
ORODJE
PETER
KOVAČ
HUIHZMAL
IIIITILII PITI STIHI
ŽIVAL S ŠTIRIMI PARI NOG
NORČIJA, NOROST
ČAČKA
Nagradna križanka
Rešitev križanke, objavljene v avgustovski številki Utripa: PO-MIR-V-NARAVO-ALI-ZABAVO-PRID'-NA-GOLAVO.
Izžrebani nagrajenci: 1. Nevenka Jurak, Liboje 84, Petrovče; 2. Tatjana Arčan, Letuš 113 a, Šmartno ob Paki; 3. Anja Tamše, Matke 21, Prebold.
Nagrajenci bodo o prevzemu nagrad obveščeni s strani Lovskega doma pod Golavo.
Pokrovitelj križanke v tej številki je Foto Rizmal, Rizmal Blaž, s. p., Žalec.
Vrednost nagrad je 20,86 €, 12,52 € in 8,35 €. Rešitev križanke (samo gesla) pošljite izključno na dopisnicah v uredništvo Utripa, Aškerčeva 9 a, Žalec, do 18.10. 2013.
Izredna priložnost za nakup novega stanovanja.
V centru mesto Nazarje imamo v novem stanovanjsko-poslovnem objektu na voljo še 6 stanovanj. Objekt; ki je bil zgrajen v letu 2012 je zasnovan po sodobnih energetskih smernicah. Nahaja se v neposredni bližini vrtca, šole, zdravstvenega doma in trgovine. Poslovni del zavzemajo pošta, lekarna in frizerski salon, stanovanjski del pa 15 stanovanjskih enot. Stanovanja so velikosti od 50 do 85 m2, v ceno pa sta vključeni tudi dve parkirni mesti, ki pripadata vsakemu stanovanju.
Za vse nove kupce smo pripravili posebno jesensko ponudbo, kjer vam DDV podarimo.
Cena stanovanja brez popusta je 1.350 EUR/m2 z DDV.
Cena stanovanja s popustom je
1.233 EUR/m2 z DDV.
Samo do konca meseca novembra 2013!
Proti mastitisu, za kakovost mleka
Z okrogle mize Mlekarne Celeia o mastitisu
Mlekarna Celeia iz Arje vasi je na 51. mednarodnem kme-tijsko-živilskem sejmu AGRA 2013 v Gornji Radgoni pripravila okroglo mizo z naslovom Obvladujmo mastitis in izboljšajmo kakovost mleka. Mastitis pri kravah namreč vpliva na kakovost mleka, v mlekarni zato tej problematiki namenjajo posebno pozornost. Pri tem pa pogrešajo celovit pristop glede sodelovanja med rejci, veterinarji, mlekarno in drugimi strokovnimi službami in tako posledično doseganje boljših rezultatov kakovosti mleka. Na okrogli mizi so sodelovali mag. Janez Jeretina (Kmetijski inštitut Slovenije), Črtomir Praprotnik, dr. vet. med. (podjetje Animalis), Benjamin Flere (rejec Mlekarne
Celeia), Uroš Hrastnik, dr. vet. med. (Farma veterinarska ambulanta, d. o. o.), in mag. Tanja Veselko Vinko, dr. vet. med. (vodja kontrole in kakovosti v Mlekarni Celeia).
Mastitis je bolezen, ki vpliva na kakovost mleka in za proizvajalce mleka po vsem svetu predstavlja največ stroškov. Je multifaktorna, kompleksna bolezen vimena, ki jo povzročijo mikroorganizmi. Posledica je povišano število somatskih celic v mleku, kar je eden od parametrov kakovosti mleka in dosežene odkupne cene.
Mleko, odkupljeno na domačem slovenskem odkupnem območju, odlikuje visoka kakovost, ki presega povprečno vrednost kakovosti v svetovnem merilu. Obvladovanje mastitisa
pa je gotovo eden izmed ključev za nadaljnje izboljšanje njegove kakovosti. Danes se slovenski rejci sami odločajo, kako bodo reševali težave mastitisa v čredi in posledično povišanega števila somatskih celic (v nadaljevanju ŠSC) v mleku. Posledice povišane vsebnosti ŠSC se v prvi fazi izražajo v zmanjšanju mlečnosti in v izpadu dohodka. Govor je o t. i. prikriti obliki mastitisa, ko je mleko videti še normalno. Rejci izgube zaradi zmanjšane prireje mleka običajno podcenjujejo in za zniževanje somatskih celic v mleku, ko je živina zdrava, niso dovolj motivirani. Mnogi se odzovejo šele takrat, ko grozi znižanje odkupne cene mleka oz. ko je mleko neprimerno za prodajo. V literaturi zasledimo podatek, da zdravo vime naj ne bi presegalo 100.000 somatskih celic/ ml. Zakonodajna meja (Uredba ES 853/2004) pri spremljanju števila somatskih celic v bazenskem vzorcu pa je geometrijsko povprečje vseh meritev v treh zaporednih mesecih več kot 400.000 somatskih celic/ ml. Šele ko rejec preseže te vrednosti, uradni veterinar zahteva ukrepe. Takrat pa je že zelo pozno. Postopki sanacije črede so trajajoči, ob vzporednem iz-
Priznanja kmetom
Zadružna zveza Slovenije podeli vsako leto priznanja zadružnikom, zadružnim delavcem in zadrugam za izjemne rezultate in aktivnosti pri razvijanju in utrjevanju kmetijskega in gozdarskega zadružništva.
Med dvajsetimi dobitniki
priznanj iz vse Slovenije sta tudi Spodnjesavinjčana, Anka Delakorda iz Gotovelj, ki dela na manjši kmetiji, je vneta zagovornica zadružnih načel, s takšnim odnosom pristopa tudi do soljudi, in Franc Delakorda iz Petrovč, ki je prejel priznanje za dolgoletno uspešno delo
na živinorejski kmetiji. Je eden največjih rejcev mladega pitanega goveda v Hmezad KZ Petrovče, kmetijo pa je že predal svojemu sinu, ki nadaljuje očetovo delo.
Podelitve se je udeležil tudi kmetijski minister Dejan Židan in čestital vsem nagrajenim. T. T.
Obeta se dober pridelek grozdja
S predavanja v Petrovčah
Člani društva savinjskih vinogradnikov so se tudi letos pred trgatvijo sestali v dvorani Kmetijske zadruge Petrovče, kjer jih je specialistka za ' vinogradništvo in vinarstvo na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Maribor Tadeja Vodovnik Plevnik seznanila z rezultati dozorevanja grozdja, s smernicami in posebnostmi kletarjenja letošnjega letnika vinske trte.
Okoli 50 vinogradnikom je spregovorila o tem, da kažejo rezultati merjenj dozorevanja grozdja, ki jih opravlja njihov zavod, na to, da letos dozorevanje grozdja za 14 do 15 dni zamuja glede na lanski letnik in nekoliko manj v primerjavi z letnikom 2011.
Grozdje je v večini vinogradov zdravo, pri nekaterih se je pojavil oidij, ki bp vplival na količino in kakovost
pridelka. Opozorila je tudi na to, da naj vinogradniki ne hitijo s trgatvami, če želijo pridelati vrhunska vina, saj ni pomembna samo sladkorna stopnja, ampak so pomembni tudi drugi parametri, na primer višina kislin, razmerje med jabolčno in vinsko kislino in drugo. V nadaljevanju pa je spregovorila tudi o posebnostih letošnjega kletarjenja.	T. Tavčar
padu dohodkov, zelo visoki pa so tudi stroški zdravljenja.
V Mlekarni Celeia namenjajo pri svojem delu posebno pozornost spremljanju gibanja somatskih celic v mleku, še posebej odkrivanju vzrokov ob njihovem povišanju. Število somatskih celic, ki je posledica vnetja vimena, ne vpliva samo na mlečnost krav, ampak tudi na kakovost mleka kot osnovne surovine za proizvodnjo bogate palete mlečnih izdelkov. Vpliva na počutje živali in lahko v skrajnih primerih vodi do nesmotrne uporabe antibiotikov pri zdravljenju, še posebej, kadar ne temelji na odkrivanju povzročiteljev. Hkrati se vpliv kaže v manjšem izkoristku mleka v proizvodnem procesu in posledično v konkurenčnosti podjetja.
Kot odgovor so se v laboratoriju Mlekarne Celeia, ki je akreditiran pri Slovenski akreditaciji, opremili z napravo PCR, ki zelo natančno odkriva povzročitelje mastitisov v mleku. Osnovno vodilo mlekarne za odločitev o nakupu nove tehnologije je predvsem nedopustna izguba, ki nastaja pri pridelavi in predelavi mleka zaradi slabega zdravja vimena. Z novo tehnologijo so pridobili številne prednosti, ki jih prinaša natančna in hitra diagnostika: rezultati so dostopni v šestih urah (klasična metoda ugotavljanja povzročiteljev mastitisa traja 2 do 7 dni), točnost rezultatov je stoodstotna, človeški faktor je popolnoma izločen, uporabi se lahko širok spekter vzorcev, vzorci se lahko konzervirajo in s tem se podaljša njihova obstojnost. Pravočasno določanje vrste in količine prisotnih mikroorganizmov v mleku je pomembno, saj so njihove lastnosti tesno povezane s potekom in z rezultati zdravljenja obolelega vimena. Prav tako so postopki preprečevanja in izkoreninjenja močno odvisni od povzročitelja mastitisov.
Pravočasno ukrepanje je ključno. Somatske celice so eden izmed parametrov plačevanja mleka in v Mlekarni Celeia se zavedajo, da se nagrajevanje oz. sankcioniranje pri plačilu mleka zaostruje. Zato je potrebno obveščati vse udeležence mlečne verige glede možnosti izboljšanja zdravja krav molznic. V Mlekarni Celeia pogrešajo celoviti pristop in sodelovanje vseh udeležencev, ki lahko s svojim znanjem in delom vplivajo na učinkovitost delovanja obstoječega sistema. Predlagajo nadgradnjo že obstoječih podatkovnih baz o gibanju somatskih celic na kmetijah z dodanimi informacijami glede analitike in zdravljenja živali ter povezovanje in sodelovanje med organizacijami (rejec, veterinar, mlekarna in druge strokovne službe). Vodenje evidenc s koristnimi podatki daje celovito sliko stanja v hlevu in le takrat je mogoč sistemski pristop upravljanja z mastitisom in tako vplivati na preprečevanje izgub in padec kakovosti mleka.
O tem, kako lahko Mlekarna Celeia prispeva k večji povezanosti, je vodja kòntrole in kakovosti mag. Tanja Veselko Vinko,
35 nagrajenih izdelkov
Mlečna kraljica na pokušini nove linije mlekarninih jogurtov v Gornji Radgoni
V sklopu 51. mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma AGRA je v Pomurju tudi letos potekalo 27. mednarodno ocenjevanje mleka in mlečnih izdelkov. Mlečni izdelki Zelene doline iz Mlekarne Celeia so prejeli kar 35 priznanj, od tega 4 nazive 'šampijon', 15 velikih zlatih medalj, 8 zlatih ter 12 srebrnih medalj.
Prejeta priznanja so dokaz kakovosti, tehnološke dovrše-
nosti in izbranega okusa. Letos je v ocenjevalnem delu sodelovalo 26 podjetij s 137 izdelki iz Slovenije, Avstrije, Nemčije in s Hrvaške. Med štirimi izdelki Zelene doline, ki so prejeli naziv 'šampijon', so: desert kavni jogurt in trije okusi vaniljevega jogurta s podloženim sadjem, jogurt z vaniljo in podloženim sadjem višnje, jogurt z vaniljo in podloženim sadjem jagode ter jogurt z vaniljo in podloženim sadjem marelice. T. T.
dr. vet. med., povedala: »Zaradi dobrih odnosov z dobavitelji vidim veliko priložnost, da Mlekarna Celeia odigra vlogo povezovalnega člena med rejci, veterinarji in drugimi službami, ki se ukvarjajo z zbiranjem in obdelavo podatkov kontrole prireje mleka. Dodana vrednost, ki jo lahko ponudimo, je vrhunska analitika povzročiteljev mastitisov v mleku s pomočjo sodobne tehnično računalniške podpore. Na področju odkupa imamo organizirano logistično mrežo transporta vzorcev. To aktivnost smo pripravljeni razširiti
na uporabnike izven območja našega odkupa, saj imamo možnost konzerviranja vzorcev. Prav tako imamo vzpostavljeno sodelovanje z veterinarji, kjer pa je še kar nekaj odprtih priložnosti.«
Povečana mlečnost in izboljšana kakovost mleka sta dejavnika, ki naredita slovenske rejce in mlekarne konkurenčnejše. Zato je v zaostrenih pogojih ekonomske upravičenosti kmetovanja in prireje ter predelave mleka postala skrb za kakovost pomembna postavka v uspešnosti poslovanja.	L. K.
Ugodnosti GENERALI zavarovalnice d.d.
za vse aktivne člane 0ZS (imetnike kartice) ob predložitvi kartice Mozaik podjetnih:
•	20% popust* pri zavarovanju osebnih vozil,
•	nezgodno zavarovanje voznika in potnikov v tovornem vozilu
za samo 2 EUR neto premije (ZV: nezgodna linearna invalidnost 26.000 EUR, nezgodna smrt 13.000 EUR),
•	10% popust pri zavarovanju poslovnega premoženja,
•	6-mesečno brezplačno stanovanjsko zavarovanje PaketDom (produkta PDN in PDP) v primeru sklenitve 5 ali več letne police.
* Popust velja na zavarovanje A0, A0-plus in kasko.
EKSKLUZIVNA AGENCIJA
LEV Zavarovanja d.o.o.
Šlandrov trg 33,3310 Žalec tel: 0599 56 805 gsm: 040 18 60 29 lev.zavarovanja@gmail.com
svetovalec na terenu:
gsm: 04017 00 17 (Aleksander Terglav)
v sodelovanju z
00Z Žalec, tel: 03 712 05 00 - danilo.basle@ozs.si
00Z Mozirje, tel: 03 83915 00 - ooz.mozirje@ozs.si
Varnost in večje možnosti za uspeh podjetja.
I GENERALI
GROUP
matjaz
Razvojna agencija Savinja
fe ^	Gospodarsko interesno združenje	®- pošta: ra.savinjaQrasavinfa.st: www rasavtnja.si
BßS._______________________________________________________________________________________
AKTUALNE INFORMACIJE - OKTOBER 2013
Razvojna agencija Savinja in Odbor za razvoj obrti in podjetništva Žalec
Razpis 27. natečaja za dodelitev posojil za pospeševanje obrti in podjetništva na območju občin Braslovče in Žalec. Rok za oddajo vlog z zahtevano dokumentacijo je do vključno 15. vsak mesec od aprila 2013 do porabe sredstev oz. do konca leta 2013. Razpis je objavljen na spletni strani RA Savinja: http://www.ra-savinja.si/razpisi/index.html. Informacije: RA Savinja, tel. 03/713 68 60 (Stojan Praprotnik ali Dejan Jazbinšek).
JAVNI RAZPISI V TEKU Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije
Javni razpis za neposredno sofinanciranje kadrovskih štipendij delodajalcem za šolsko/študijsko leto 2013/2014; 155. javni razpis (Ur. 1. RS, št. 67/2013). Rok: do 31. 3. 2014. Informacije: 01/434 58 82 ali 01/434 58 84 oz. na e-poštnem naslovu kadrovske@sklad-kadri.si.
Štipendije za mobilnost študentov v okviru programa Erasmus 2013; 156. JR (Ur. 1. RS, št. 60/2013). Rok: od objave javnega povabila do porabe razpoložljivih sredstev, najdlje do 30. 5. 2014. Informacije: 01/434 15 62, e-pošta: petra. bajt@sklad-kadri.si.
Slovenski podjetniški sklad
Subvencija za zagon inovativnih podjetij; P2B 2013 (Ur. 1. RS, št. 57/13). Rok: do 4. 11. 2013. Informacije: 02/234 12 64, bostjan.vidovic@podjetniskisklad.si.
Zavod RS za zaposlovanje
Usposabljanje na delovnem mestu 2012/2013 (spletna stran ZRSZ). Rok: od objave javnega povabila do porabe razpoložljivih sredstev, najdlje do 1. 6. 2014. Informacije: strokovni sodelavci na območnih službah.
»Zaposli me« - subvencija za zaposlitev brezposelnih oseb za najmanj eno leto za polni delovni čas (spletna stran ZRSZ). Rok: od objave javnega povabila do porabe razpoložljivih sredstev, najdlje do 30. 10. 2013. Informacije: strokovni sodelavci na območnih službah.
Ekosklad, Slovenski okoljski javni sklad
Javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb pravnih oseb, samostojnih podjetnikov posameznikov in zasebnikov; 50PO13 (Ur. 1. RS, št. 10/13). Rok: do porabe sredstev oziroma najkasneje do 30. 11. 2013. Informacije: 01/241 48 34, franci.ceklin@ekosklad.si.
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo
Javni razpis za krepitev razvojnih oddelkov v podjetjih; 2013 KROP13 (spletna stran MGRT). Rok: do 11. 10. 2013. Informacije: 01/400 31 27 in 01/ 400 33 37, KROP13.mgrt@gov.si.
Ministrstvo za kmetijstvo in okolje
Drugi javni razpis za ukrep 311 - diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti za leto 2013 (spletna stran MKO). Rok: do 9. 10. 2013. Informacije: 01/580 77 92, aktrp@gov.si.
IV. javni razpis za ukrep 121 - posodabljanje kmetijskih gospodarstev za leto 2013 za naložbe mladih prevzemnikov kmetij (spletna stran MKO). Rok: do 23. 10. 2013. Informacije: 01/580 77 92, aktrp@gov.si.
Več razpisov je na spletni strani http://www.ra-savinja.si.
Ostale informacije
RAZVOJNA AGENCIJA SAVINJA, vstopna točka VEM
V okviru izvajanja celovitih podpornih storitev za podjetnike vam RA Savinja, vstopna točka VEM, nudi mnoge brezplačne storitve. Več na www.ra-savinja.si.
IMAŠ IDEJO/PROJEKT?
Vabimo vse, ki imate projektne ideje, razvojno-investicijske načrte, zamisli, ki bodo prispevale k razvoju regije, odpiranju novih delovnih mest, dvigu kakovosti okolja, izenačevanju življenjskih, socialnih in drugih pogojev, da nam jih zaupate in vgradili jih bomo v skupne razvojne dokumente naše doline in Savinjske regije.
Dodatne informacije na Razvojni agenciji Savinja, Ulica heroja Staneta 3, 3310 Žalec, tel.: 03/713 68 60, faks: 03/713 68 70, e-pošta: ra.savinja@ra-savinja.si, spletna stran: http://www.ra-savinja.si.
JUTE KS
JUTEKS,
proizvodnja talnih oblog, d. o. o.
Ložnica 53 a, 3310 Žalec E-pošta: juteks.zalec@juteks.si Internet: www.juteks.si
OBIŠČITE NAS V PRODAJNEM SALONU V ŽALCU:
JUTEKS,
Industrijska prodajalna
Hmeljarska 3,3310 Žalec Telefon: 03 71 20 757,03 71 20 759 E-pošta: branko.ursic@juteks.si
Vrhunska vrata iz zaloge lahko dobite na sedežu podjetja Matjaž. Odprodajamo stare zaloge vrat, ki so že bila kdaj nameščena na sejmih ali drugih razstavnih prostorih. Vrata smo pregledali, očistili in pripravili za vas.
Pridite in izberite vrata za vašo hišo. Z vami se bomo na ogled sprehodili prijazni sodelavci podjetja. Po želji bomo izvedli brezplačne meritve na vašem domu in vam vrata namestili*.
Ustvarjamo pozdrava

mm

VRTNARSTVO
Savinjska cesta NN, 3310ZALEC Tel.: 03 710 32 10,041 641 585 www.loncarek.si
LONCAREK
JESENSKA PONUDBA
MAČEHE, KRIZANTEME, RESJE IN CIKLAME
NOVO! SADIKE SADNEGA DREVJA TER JAGODIČEVJE V
LONCIH (tudi za balkone in terase)
« OKRASNA DREVESCA IN TRAJNICE
SADIKE ZA ŽIVO MEJO (THUYA SMARAGD) PROFESIONALNI SUBSTRATI, LUBNI DEKOR TER GNOJIL EKO-STEKLENE SVEČE IN OKRASNI PESEK
s se trudimo vzgajati kakovostne in zdrave rastlir dobro uspevale tudi pri Vas.
NSKO - VZGOJENO PRI NAS DOMA
Matjaž d.o.o.
Petrovče 115b 3301 Petrovče tel. 03/71 20 600 www.matjaz.si info@matjaz.si
* V akcijo so zajeta vrata iz starih zalog (nabava pred 1.1.2013). Vsa vrata iz stare zaloge si je možno ogledati. Označena so z redno in znižano prodajno ceno. Cene so brez DDV in brez montaže.
garažna in vhodna vrata
Vrata DO 40% ceneje? Dobava TAKOJ?
JE mogoče!
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin
bo večno ostal.	*
ZAHVALA
V 87. letu starosti nas je zapustila draga mama, stara mama in prababica
LJUDMILA VEDENIK
(17. 10. 1926-30. 6. 2013)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, darovane sveče, cvetje in za svete maše. Še posebej se zahvaljujemo kolektivu Zavoda svetega Rafaela Vransko za celovito zdravstveno oskrbo in nego. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku Damjanu Ratajcu, pevcem MoPZ Svoboda Prebold, pogrebni službi Ropotar ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene
prof. MARICE KOTNIK ŠIPEC
iz Založ (1924-2013)
se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena pisna in ustna sožalja, darovano cvetje in sveče. Predvsem pa se zahvaljujem vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebej hvala duhovnikom: gospodu dr. Vinku Škafarju iz Maribora, gospodu patru Jožetu Rupniku iz Žalca in gospodu župniku Jožetu Kovačcu za opravljen cerkveni pogreb in za sveto mašo zadušnico.
Hvala govornici Gimnazije center - Celje in domačemu govorniku za besede slovesa ter pevcem Kvinteta Lastovka.
Hvala pogrebni službi Morana za vse opravljene storitve. Posebej hvala Domu upokojencev Polzela za pomoč v času njene bolezni. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči mož Bogomir Šipec
ZAHVALA
LADISLAV GRADIŠEK
iz Marije Reke 72
Ob boleči izgubi dragega brata se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena ustna sožalja, darovano cvetje, sveče in za svete maše.
Hvala gospodu župniku Damjanu Ratajcu za opravljen obred, pevkam, govornici in pogrebni službi Ropotar.
Žalujoči: sestra z družino
Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši, če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar.
ZAHVALA
Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je zapustila naša draga mama, babica in prababica
MARIJA ROŽIČ
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za iskrene besede sožalja, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala osebju Doma Lipa iz Štor za odlična oskrbo in dobro počutje naše mame.
Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: sin Zoran, Danica, Sanja in Lovro
POGREBNA SLUŽBA in CVETLIČARNA
MORANA
Aleksander Steblovnik s. p.
Parižlje 11 /c, Braslovče	Šlandrov trg 42, Žalec
Tel : 03/700 06 40 Tel 03/571 73 00 Mbt : 041/672 115 in 041/536 408
www.pogreb-morana.si
Vsaka mama je prava mama, dana za srečo in veselje. Prava. In ena sama.
Za vse življenje.
(T. Pavček)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in prababice
JULIJANE ŠKETA
iz Topovelj
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste se dotaknili njenega življenja in jo skupaj z nami pospremili na zadnjo pot.
Vsem še enkrat hvala.
Žalujoči: vsi njeni
Zdaj se spočij, izmučeno srce, zdaj se spočijte, zdelane roke.
Zaprte so utrujene oči, le naša misel vedno k tebi si želi.
V SPOMIN
Dragi mož, oče, dedi, pradedi, brat in stric
LUDVIK MEKLAV
iz Dobriča 15 (18. 8. 1940-5. 10. 2012)
Spomin na tvojo dobroto, poštenost, skromnost in delavnost ter ljubezen do doma in družine še živi.
Hvala vsem, ki ga imate v lepem spominu, postojite ob njegovem grobu in prižgete svečo.
Vsi njegovi, ki ga močno pogrešamo
Na svetu mnogo je poti, a samo ena vodi tja, kjer ste vi. Po tej poti pridemo mi vsi!
V SPOMIN
Minilo je 10 let, odkar nas je zapustil
MILAN AMBROZ
Minilo je 19 let, odkar nas je zapustila
ELIZABETA AMBROŽ
Minilo je 24 let, odkar nas je zapustil
FRANC AMBROŽ
Vsem, ki ste jih imeli radi, z mislijo ohranjate spomin nanje, postojite ob njihovem grobu in prižigate sveče, iskrena hvala.
Vsi najbližji
Oko zaprem,
v spominu vedno znova tebe uzrem. Nikjer te ni in to boli...
Spomin na tebe večno bo živel, nikoli ti zares od nas ne boš odšel, v naših srcih večno boš živel.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega
MARKA MERLAVA
iz Podvina 48, Polzela (22.6.1972-9. 8. 2013)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih. Hvala za darovano cvetje, sveče, za svete maše in darove za cerkev ter za ostalo pomoč. Posebna hvala gospodu župniku Jožetu Kovačcu za lepo opravljen obred, Kvintetu Lastovka, trobentaču za odigrano Tišino in govorniku ter pogrebni službi Morana. Zahvaljujemo se tudi učencem OŠ Polzela,
9. a-razredu z razredničarko in razrednikom, 5. b-razredu ter staršem, hvala gospe ravnateljici in učiteljem OŠ Polzela. Vsem in vsakemu posebej hvala, da ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Milica, sin Žiga, hči Maša,
Janez in Marta, Jani z družino, mamica Karolina in bratje Ludvik, Vinko, Bogdan in Niko z družinami .
Je čas, ki da, je čas, ki vzame, pravijo, je čas, ki celi rane. Inje čas, ki nikdar ne mine, ko človek zasanja se v spomine.
V SPOMIN
Letos mineva 10 let, odkar nas je zapustila draga mama,
in 40 let, odkar nas je zapustil dragi oče
MARIJA IN ANTON VASLE
s Ponikve pri Žalcu
Hvala vsem, ki se ju spominjate, postojite ob grobu in prižigate svečko.
Vsi njuni
Minilo je leto dni,
odkar sveča ti v pozdrav gori.
Ni ure, dneva in noči, povsod si z nami v srcu ti.
Solza, žalost, bolečina te zbudila ni.
V SPOMIN
, Ljubi ženi, mami, stari mami in sestri
JOŽICI VIPAVC
iz Galicije 15 b (3. 4.1951-11.9.2012)
Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, ji prižigate sveče in jo imate v lepem spominu.
Vsi tvoji
Ni te več na klopci ob hiši, nič več se tvoj glas ne sliši.
Bolezen leje objela, poslednjo moč ti vzela. Dobrota tvojega srca nikdar ne bo pozabljena.
V SPOMIN
14. septembra je minilo leto, odkar nas je brez slovesa zapustil dragi mož, oče, dedi, pradedi in brat
FRANČIŠEK COKAN
iz Šempetra
Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu, postojite ob njegovem grobu in prižigate sveče. Hvala!
Vsi njegovi
Smrt se izlila je v belo obličje, pogled je zaplaval v neznani pokoj, ni več trpljenja in ni bolečine, življenje je trudno končalo svoj boj.
(Trdina)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta in brata
BORISA TOPOVŠKA
iz Grajske vasi (25.2. 1958-4.9. 2013)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izkazano pozornost, oporo in pomoč •v najtežjih trenutkih.
Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Pogrešali ga bomo.
Vsi njegovi
V SPOMIN
6. septembra je minilo šest let, odkar smo za vedno ostali brez naše drage žene, mamice, babice in tašče
MARIJE VUZEM
Graščinska cesta 6, Prebold
Vsem, ki ste jo imeli radi in je niste pozabili, iskrena hvala.
Hvala tudi vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu.
Vsi njeni
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame in ome
HILDE ČERNILOGAR
iz Migojnic
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena sožalja, darovano cvetje in sveče. Predvsem pa se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni
Ni te več na pragu, ni te več v hiši,
nihče več tvojega glasu ne sliši, samo duša in srce vesta, kako boli, 4 ko tebe več med nami ni.
V SPOMIN
17. septembra je minilo sedem let, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustil naš ljubljeni sin
TOMAŽ PRISLAN
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižigate svečke in se z lepo mislijo spomnite nanj.
Vsi njegovi domači, ki ga neizmerno pogrešamo
POGREBNE STORITVE IN CVETLIČARNA
ROPOTAR Ivan, s. p.
Starovaška 12, 3311 Šempeter
Tel.: 03/700 14 85 GSM: 041 613 269, 041 748 904
V najtežjih trenutkih šmo z vami in za vas dosegljivi 24 ur na dan
Skromno in pošteno si živela, v življenju le skrbi in delo si imela.
Vse življenje boriti si se znala, a v tihem sončnem jutru utrujena si zaspala.
ZAHVALA
FERDINANDA
JEŽOVNIK
iz Andraža
(3. 6. 1939-19. 7. 2013)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter za svete maše.
Hvala pevcem, govorniku gospodu Marjanu Verdevu in gospodu župniku Furmanu.
Hvala vsem, ki so našo mamo pospremili k zadnjemu počitku. Žalujoči: vsi, ki smo jo imeli radi
Na svetu mnogo je poti, a smo ena vodi tja, kjer si ti.
Po tej poti pridemo mi vsi!
V SPOMIN
Minili sta dve leti, odkar je od nas za vedno odšel
OSKAR JEŽOVNIK
iz Andraža
(20. 2.1938-22. 7. 2011)
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, prižigate sveče, prinašate cvetje in se z lepo mislijo spomnite nanj.
Vsi, ki smo ga imeli radi
Vsi, ki radijih imamo, nikoli ne umrejo, le v nas se preselijo in skupaj z nami naprej živijo.
V SPOMIN
21. septembra je minilo šest let, ko si mnogo prezgodaj odšel od nas, dragi sin, brat, stric, ati in življenjski sopotnik
PETER KODRIČ
iz Studenc (1976-2007)
Vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem prezgodnjem grobu in mu prižigate sveče, iskrena hvala.
Vsi njegovi
Kamnoseštvo iz Šmartna v Rožni dolini vam nudi 15 %
“tacilo z gotovino
\NOST PLAČILA 3 OBROKE.
Naročila na GSM: 041 611 087
Kamnoseštvo Marjan Amon s.p., Slatina v Rožni dolini 9 A, Šmartno v Rožni dolini
Zahvale za oktobrsko številko Utripa sprejemamo do 18. oktobra 2013 oziroma do zapolnitve strani v uredništvu, Aškerčeva 9 a, Žalec (Dom II. slovenskega tabora Žalec). Tel.: 03/712 12 80
Pozabimo lahko milijone ljudi, a tebe ni moč pozabiti.
(T.M.)
ZAHVALA
vsem, ki ste ob nenadomestljivi izgubi naše mamike in ome
MARIJE JAMŠEK
iz Prebolda
(16. 12.1928-29. 7. 2013)
sočustvovali z nami in jo pospremili k zadnjemu počitku.
Hči Anica z možem Miranom ter vnukinji Nataša in Mirjana z družinama
A danje črni moral priti, bridkosti dan, oj, dan solzan, težko je bilo se ločiti, a vse solze, ves jok zaman.
(S. Gregorčič)
ZAHVALA
ALOJZ CIMPERMAN
s Polzele
Iskrena hvala vsem, ki ste nam, v trenutkih velike bolečine stali ob strani, nam pomagali in pokojnega pospremili na njegovi zadnji poti.
Žena Ida in njeno sorodstvo ter sestra Danica z družino
Srce tvoje več ne bije bolečin več ne trpiš.
Nam pa žalost srce trga solza lije iz oči dom je prazen in otožen ker tebe več med nami ni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame, babice, prababice in sestre
MARIJE BALOH
iz Pongraca 121, Griže (22. 1.1951-24. 8. 2013)
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami delili bolečino, izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Hvala gospodu župniku Mirku Škofleku za opravljen cerkveni pogreb, pevkam M. J. A. V., gospe Ivanki Ropotar za ganljive poslovilne besede, pogrebni službi Ropotar za organizacijo pogreba in JKP Žalec. Hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za številno spremstvo na njeni zadnji poti.
Žalujoči: mož Dolfi, hči Katica z družino, hči Jelka z družino in sestra Trezika z družino
Tiho, tiho si odšla, kot lepa misel, ki mine in pusti spomine...
ZAHVALA
V 87. letu starosti nas je za vedno zapustila draga mama
NADA TOPOVŠEK rojena STOPAR, po domače BRIŠNIKOVA
iz Ojstriške vasi pri Taboru, nazadnje stanujoča v Letušu
Zavedamo se, da v težkih trenutkih nismo bili sami, zato smo iskreno hvaležni vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, nas tolažili, darovali, sodelovali pri pogrebni slovesnosti in jo skupaj z nami pospremili v tihi grob. Skupaj jo ohranimo v lepem spominu.
Vsi njeni
Jernej na poti v Logarsko dolino
V Logarsko z old-tajmerjem
Med 850 kolesarji na 11. rekreativnem kolesarskem maratonu Zelene doline se je iz Arje vasi v Logarsko dolino kot 679. podal na pot Jernej Vošnjak iz Podvina pri Polzeli.
To ne bi bilo nič neobičajnega, če se ne bi na sedemdeset-kilometrsko pot odpravil s kolesom častitljive starosti - kar 105 let. 63-letni Jernej je sicer izkušen rekreativni kolesar, ki se je udeležil že številnih maratonov, seveda s sodobno opremo, tokrat pa je tudi to prilagodil kolesu. Dokazal je, da sta za dobro in zdravo rekreacijo potrebni volja in telesna pripravljenost, ne pa draga oprema in sodobna tehnologija.	T. T.
Migaj z mano Žalec
Fundacija Utrip humanosti je v soboto organizirala 2. dobrodelni tek Migaj z mano Žalec. Izpred Grajske Mege v Dvorcu Novo Celje se je na 2-, 4-, 8- in letos prvič tudi na 21-kilometrsko tekaško pot
podalo 150 udeležencev.
Ob tej priložnosti so pripravili tudi številne stojnice s športno in drugo opremo, animacijo in delavnice za otroke, različne vadbe, plesne nastope in zabavno rajanje. Razglasili
in bogato nagradili so najboljše ženske in moške vseh štirih tekov. Dobrodelni tek je organizatorjem uspel, v štipendijski sklad za mladostnike, obolele za rakom, pa so s prijavninami zbrali 1.100 evrov. T. Tavčar
S tretjega teka Migaj z mano Žalec
Kubanski balet in ruske pesmi
Jamarji z novimi odkritji
Na Gomilskem so v začetku septembra v tamkajšnji dvorani doma krajanov pripravili baletno-glasbeni večer, na katerem so nastopili ansambel Kalinka in baletna plesalca, solista kubanskega baleta Laura Alonso v Havani, Slovenka Anamaria Radanovič in Abraham Quinones s Kube.
Ansambel Kalinka je številno občinstvo v dvorani navdušil z ruskimi pesmimi, priljubljenimi po vsem svetu, baletnika pa sta odplesala pas de deux iz baleta Hrestač in pas de deux iz baleta Don Kihot. Črnobela skladnost graciznih kubanskih baletnikov je bila za ta oder gotovo presenečenje. Program je povezovala Nina Markovič Korent. Uradnemu delu prireditve je sledilo druženje v preddverju Doma krajanov Gomilsko.
T. Tavčar
Tako skladna črno-bela kombinacija vrhunskega baleta je v naših krajih redka
Poleg skrbi za turistično Snežno jamo in vodenja obiskovalcev po njej so člani preboldskega jamarskega kluba poleti raziskali in dokumentirali nekaj novih jamskih objektov.
V tem času so -organizirali že tretji raziskovalni tabor na Vodotočniku nad planino Podvežak. Na štiridnevnem taboru so našli in raziskali nekaj manjših brezen, vhodne vertikale so bile večinoma v snegu, v dvoranah na dnu pa so bili lepi ledeni kapniki. Raziskovanje teh brezen je bilo v vročih avgustovskih dneh prav dobrodošla ohladitev. Vsa novo odkrita brezna so izmerili in izrisali. Po obdelavi in oddaji
dokumentacije pa bodo obogatili slovenski kataster jam, v katerem je vpisanih že blizu 11.000 registriranih jam.
Kmalu po taboru na Vodotočniku so raziskali brezni med borovci na pobočju Raduhe. Eno je globoko 91, drugo pa 62 metrov. Čaka jih raziskava še treh jamskih objektov, vhode vanje so našli na tokratni raziskovalni akciji, a jim je zmanjkalo časa za raziskavo. Sicer pa jé na Raduhi, ki je za preboldske jamarje pravi El Dorado, saj so tu odkrili že veliko jam in brezen, še veliko možnosti za nova odkritja. V vsej njihovi dosedanji zgodovini pa je prav gotovo največje in najzanimivejše odkritje Snežna jama. D. N.
Jamar v akciji
Buče ali pravljična bitja?
Back 2 skul? Ja, Vižde
V Športnem centru Žalec je v soboto, 14. septembra, potekalo zanimivo rolkarsko druženje in tekmovanje Back 2 skul. Tekmovanje je dru-
go leto zapored organizirala mladinska sekcija Vižde, ki deluje v okviru Turističnega društva Žalec.
Sredi poldneva so začeli s
treningi in z glasbo, končali pa z večernim rolkarskim druženjem in nočno vožnjo z rolkami pod reflektorji. Za še prijetnejše glasbeno doživetje sta poskrbela tudi reparja Tim&Kuna.
Na tekmovanju' je nastopilo več kot trideset rolkarjev (skej-terjev). Med mladimi rolkarji do 16 let je zmagal Luka Ko-zovinc, drugi je bil Filip Krebs in tretji Matija Sedmah. V kategoriji nad 16 let pa je zmago slavil Tadej Skrbiš, na drugo mesto se je uvrstil Sandi Pavlovič, tretje mesto pa je osvojil Jan Lorger.
Posebna komisija je v obeh kategorijah za skejterja, ki sta izpeljala najboljši trik dneva, izbrala v kategoriji pod 16 let Luko Kozovinca, v kategoriji nad 16 let pa Jana Lorgerja.	D. N.
Bliža se čas čarovnic in buč. Veronika Randl z Brega pri Polzeli je ob pomoči očeta Antona Brezovnika vzgojila pet buč velikank, težkih sto in več kilogramov.
Odločila se je, da bo sosede povabila na bučijado, za to priložnost je na svojih bučah izrezljala obraze pravljičnih bitij. Svoje delo je opravila tako izvirno, natančno in
domiselno, da je res vredno ogleda. Poleg tega je ob pomoči mame Štefke pripravila pecivo, bučno juho, zavitek, kruh in še več drugih dobrot.	T. Tavčar
Na Bregu pri Polzeli so si Veronikine domiselne pravljične buče ogledali tudi sosedje