PODATKI O AVTORJIH Miroslav Krleža (roj. 1895), književnik, ki s svojim vsestranskim umetniškim in političnim delom predstavlja epolio. »Krleževa doba« označuje pota hrvatske književnosti od njegovih prvih tekstov iz leta 191-1 do danes — do romana »Zastave«, spisa o množici življenjskih pojavov na vseh področjih našega družbenega in moralnega življenja v zadnjih desetletjih avstroogrske monarhije. Krleža, pesnik, dramatik, avtor romanov in novel, esejist, publicist, kritik in polemik, je v našem okolju aktivno in zmeraj angažirano aktualen že petdeset let; s svojo umetniško besedo in s svojim delom ne vpliva samo na razvoj naše novejše književnosti, temveč tudi na razvoj naše politične in družbene miselnosti. Začel je izdajati književne časopise, ki so vedno pomenili določen prelom v našem javnem življenju (»Plamen«, »Književna republika- . .Danas«, »Pečat«) in ki so postali svetilniki našega naprednega mišljenja v razdobju med vojnama. Krleževo književno delo je tudi po družbeno-poli-tičnem pomenu in po estetski vrednosti najpomembnejši dosežek v jugoslovanski literaturi 20. stoletja. Važnejši spisi: Pan (1917), Tri simfonije (1917), Pjesme F—II (191S), Hrvatska rapsodija (1918), Lirika (1919), Pjesme III (1919), Magyar kirahj hemved novela (1921). Hrvatski bog Mars (1922), Novele (1923), Vučjak 11924). Izlet u Eusiju (1926), Gospoda Glembajeoi (1928), Knjiga pje-sama (1951), U agoniji (1951), Moj obračun s njima (1952). Pooratak Filipa Latinooicza (1952). Eseji (1932), Knjiga lirike (1932), Hiljadu i jedna smrt (1933), Simfonije (1935), Legende (1953). Evropa danas (1955), Balade Petrice Kerem-puha (1956), Pjesme u tmini (1957), Banket u Blitvi I—II (1958—1959), Eppur si muove (195S), Na rubu pameti (1958), Davni dani (1956), Aretej (1959). Banket u Blitvi III (1962), Zastave I (1962), Zastave II (1964), Sabrana djela v 36 zvezkih v izdaji »Zore« (od 1954—1964 so izšli zvezki I—XXII). Gustav Krklec (roj. 1899). Svoje prve verze je priobčil že med prvo svetovno vojno, z A. B. Simičem je začel izdajati časopis »Juriš«. Objavil je več pesniških zbirk: Lirika. 1918; Srebrna cesta, 1921; Ljubšo ptica. 1926; Sabrana djela, 1952; San pod brezom, 1940; Darovi za bezimenu, 1942; Tamnica vremena, 1944: Izabrane pjesme, 1947; Tri palme, 1949, Lirska petoljetka, 1952; Telegrafske basne, 1952; Zubor života, 1955; Izabrane pjesme, 1962; Izabrani epigrami, 1965; nadalje knjige kritik in feljtonov: Lica i krajolici, 1934; Pisma Martina Lipnjaka iz provincije, 1956: Nočno iverje, 1960. Izbor pesniškega in kritičnega dela v knjigi Pjesme, Epigrami i basne, Nočno iverje v biblioteki »Pet stolječa hrvatske književnosti, 1965. 49 Sodobnost 769 Dobriša Cesaric (roj. 1902). pesnik. S svojimi prvimi vcr/.i se je oglasil neposredno po pni svetovna vojni v Kriiiki in Književni republiki . Pesniške zbirke: Liriku. 1931; Spasena svijetla, 1938; Izabrani stihovi, 1942: Pjesme, 1951: Osoijetljeni pul. 1953; Go/i časooi. 1956: Izabrane pjesme, 1960. Dragutin Tadijanooič (roj. 1905). Čep-ra\ je pisal pesmi že izza zgodnje mladosti, je šele leta I92s začel priobčevati svoje verze. Pesniške zbirke: Lirika šestorice, 1951: Lirika. 1931; Sunce nad vranicama. 1933; Pepeo srca. 1956: Danj djetinstva, 1937; JTuga zemlje. 19+2: Pjesme. 1951: Intimna izložba crteža iz Rata. 1955: /i/;ii' Novija jugoslavenska poezija . Marin Franičevič (roj. 1911). Pesnik in literarni kritik. Eden najaktivnejših predstavnikov čakavske narečne poezije. Knjige: pesniške zbirke Na patu za novi grad, \'!'¦<': Va poljih i patih, čakavski verzi. 1959: Zvije/de nad planinama, 1945; Govorenje Nikole Trudnega (čak. verzi). 1645: Povratak lovca. 1947: Graditelji života. 1950: Dani, 1950; Bliščaoci (rak. \eiv.i). 1954: Svidodneoa (čak. verzi), 1955: Prozor odškrinui podneva, 1956: Luka bez sidništa, 1958; / tako sunca (Čak. verzi), 1959; Kocke sna. 1962: liter u korenit (čak. ver/.i). 1965; Nastanjene uvale. 1965: nadalje knjige študij, kritik in esejev: Pisci i problemi. I64s; O nekim problemima naše g ritma. 1938; Književnost jučer i danas. 1959. Jure Kaštelan (roj. 1919), pesnik. Razen pesmi objavlja tudi eseje in prozo. Izdal je naslednje knjige: Crveni konj. pesmi 1940; Pijetao na krovu. pesmi. 1950; Biti ili ne. pesmi. 1955: Malo kamena i puno sunca. pesmi. 1957; Lirika A. (i. Malosa. študija, 1657; Pjesak i pjena, drama. 1958. Ivo Frangeš (roj. 1920). kritik in slovstveni zgodovinar. Profesor za novejšo hrvatsko književnost na filozofski fakulteti v Zagrebu. Piše eseje in krinke i/ hrvatske in italijanske literature. Prevajalec iz italijanščine. Uredil je antologijo Hrvatski esej in izdal esejsko knjigo Stilističke študije. 1959. 770 Zivko Jeličič (roj. 1920), piše romane, pesmi in eseja Urednik literarnega časopisa Mogučnost (Split). Izdal je tele knjige: Bijeli kum, pesmi 1945; Koliba u inju. poctn. 1930: Marin Driič, pjesnlk dubrooačke sirotinje, 1950; Knjiga pjesama, 1952: Lica i anlori. eseji, 1953: Kap stida, roman. 1957: Marin Držič-Vidra, monografija 1958; Mlaka koža. roman. 1960. Miliooj Slaoiček (roj. 1920), pesnik. Izdal zbirke: Zaustavljena pregršt, 1954: Daleka pokrajina. 1957: Modro ocče. 1959 in Predak, 1963. Piše tudi kritike in prevaja iz slovenščine (izbrani spisi Jnša Kozaka). Vojin Jelič (roj. 1921). Piše novele in romane. Spisi: Djukin derdan, novele. 1950: Ljudi kamen jata. novele, 1950: Limeni pijeiao, roman. 1952: Andjeli lijepo pjevaju. roman. 1955: Nebo nema obala, roman. 1956: Trka slijepih konja. roman. 1959: Lete slijepi miieoi, novele, 1960; Trči mali život, roman. 1965. Vesna 1'arun (roj. 1922). Mimo verzov piše tudi pesniško prozo in dramatike tekste. Izdala je naslednje pesniške zbirke: Zore i vihori. 194": Pjesme, 1948; Črna maslina. 1955: Vidrama ujema. 195": Ropstvo, 1957: Pusii da otpo-činem, 1958; Koralj oračen moru. 1959: Ti i nikad, 1959: Bila sum dječak, 1962. Slobodan Novak (roj. 1924). Izdal je verze Glasnice u oluji, 1951; T/.a lukobrana, verzi \ knjigi trojice Pjesme . 1955: Izgubljeni zaoičaj. proza. 1955; Trofej, drama s S. Perovičem, 1958; Tvrdi grad, proza. 1961, Novele, 1965. Uiroslao Faupotič (roj. 1925). literarni kritik in zgodovinar. Svoječasno je ustanovil nekatere književne časopise (Literatura, Galerija). Uredil je mali literarni leksikon Književni godišnjak . 1961. Eden izmed urednikov zbranill spiso\ lina Ujeviča. Mimo tekoče kritike se posebej ukvarja s problematiko hrvatskih literarnih časopisov. /vouimir Golob (roj. 1927). pesnik. Izdal je naslednje pesniške zbirke: Okovane oči. 1946; Nema sna. 1952: Afrika, 1957: Glas, koji odjekuje hodni-cima, 195": Elegija, 1965. Izmed prevodov so značilne njegove prepesnitve iz poezije primitivnih IjniNtev (Amuleti. Ptice oko sunca) in prepesnitve pesmi G. F. Lorca (Pesnik v \'eu Yorku). Slavko Mihalič (roj. 1928), pesnik. Urednik številnih edicij in literarnih časopisov t Iribina. Književna Iribina). Organizator Testi valov poezije. Izdal je pesniške zbirke: Komorna muzika, 1954: Pni u nepostojanje, 1956: Početak zaboraoa, 195"; Darežljivo progonstoo, 195'); Godišnje doba. 1961. Josip 1'upaeie troj. 1928), pesnik. Izdal je pesniške zbirke: Mladiči, 1955: Kise pjevaju na jablanima, 1955; Coijet i/van sebe. 195si. Bil je urednik literarnih časopisov ICrugovi in Književnik . Miroslav S. Madjer (roj. 1929). pesnik. Izdal je pesniške zbirke: Mislim na siiuee. 1955; Raskrsiče vjetra. 1955: llamaii. 195": / eovjeku. 1961: Antena riječi, 1962. I stanovi! je časopis Književna revija in objavil tudi nekaj proze. I la/lo Gotooac (roj. 1950). pesnik in esejist. Izdal je pesniške zbirke: Pjesme od uoijek, 1956: Jeko, poema, 1961: Opasni prostor. 1961, in / biti opraodan, 1965. 49* 771 Ivan Slamnig (roj. 1950). pesnik, prozni pisatelj, kritik, prevajalec. Spisi; Aleja poslije svečanosti, pesmi, 1956; Odron, 1956; Keprijatelj, novele, 1959; Naronska siesta, pesmi, 1965. Skupaj z A. Šoljanom je uredil antologijo ameriške, angleške in skandinavske poezije ter antologijo starejše hrvatske poezije. Krsto Spoljar (roj. 1950), pesnik in prozaist. Izdal je tri pesniške zbirke: Ja svakidašnji, 1954; Porodica Iiarlekina, 1956 in Raj, 1962; dalje romane Brod čeka dosutra, 1958; Mirno podneblje, 1960; Gooždje i lonor. 1963, potem dramo Stračara male sreče, 1960 in zbirko novel Tensa andjela čuoara, 1961. Urednik književnih časopisov (Literatura, Galerija, Književna tribuna, Republika). Irena Vrkljan (roj. 1930). Izdala je štiri pesniške zbirke: Krik je samo tišina, 1954; Paralele, 1957; Stvari oeč daleke, 1962; Doba prijateljstva, 1963. Zlatko Tomičič (roj. 1930). Piše pesmi, kritike, potopise in prozo. Izdal je knjige: Vode pod ledinom, pesmi, 1955; Četortoga ne razumem, pesmi, 1955; Dosegnuti ja, pesmi, 1956; Nestrpljivi život, potopisi, 1956; Bedni faun, 1960. Tomislao Ladan (roj. 1952). Piše kritike in eseje. Izdal je knjigo esejev in kritik Zoon graphicon, 1962. Prevaja iz angleščine in švedščine. Antun Soljan (roj. 1932). Piše prozo, poezijo in kritiko, mimo tega se ukvarjal s prevajanjem iz več tujih jezikov. Urejeval je časopise -Medjutiin«, »Krugovi« in Književnik«. Doslej je izdal naslednje knjige: Na rubu svijeta, pesmi, 1956: Izvan fokusa, pesmi 1958; Specijalni izaslanici, novele, 1957; /z-dujice, roman, 1961. Skupaj z Ivanom Slamnigom je izdal vrsto prevodov: Američka lirika«, Suvremena engleska poezija«, prevode Bloka, Eliota, Ililkeja, skandinavskih pesnikov, pa romane in povesti, večidel iz angleščine. Danijel Dragojevič (roj. 1954), pesnik. Izdal je dve pesniški zbirki: Kor-njača i drugi predjeli, 1961 in U toom stvarnom tijelu, 1963; piše tudi eseje o likovni problematiki (monografije o kiparju Kosti Angeli Radovaniju in slikarju Albertu Kinertu). Branislav Glumac (roj. 193S), piše pesmi, prozo in kritike. Priobčil je pesmi v zbirkah Pjesme (ciklus Peta strana soijeta, 1960 in Otok, 1960). Zoonimir Majdak (roj. 1938). pesnik in pripovednik iz najmlajše književne generacije. Izdal je pesniške zbirke Tip na zeleno j livadi, 1960; Pjesme (skupaj z A. Majetičem in B. Glumeem) in roman Bolest, 1964. Dubravko Horoatič (roj. 1939), pesnik in likovni kritik. Izdal je dve pesniški zbirki: Groznica, 1960 in Zla vojna 1963. Igor Zidič (roj. 1939), pesnik in esejist. Pripada skupini mladih pisateljev okrog časopisa »Razlog«. Izdal je dve pesniški zbirki: Uliodeči more, 1960 in Kruli s grane, 1963 in knjigo o sodobnih hrvatskih slikarjih in kiparjih Eseji, 1963. 772 P O P R AV K A V 8. številko Sodobnosti se je vrinila na strani 771 napaka: Milivoj Slaviček se ni rodil leta 1920. kot piše v njegovih biografskih podatkih, pač pa leta 1929. 1060