hh p |gj ag I ' BI 1 i H 1 J Ed^Iovenskidn^ik 1 g^i T t 0 IkT Jk TJ g"\ 1T\ L f ThT^Sl^e^to^l m r! ▼ Zedinjenih^drzaTah.A ■ | /\ ^^ /\ | Bil /\ | .. in the United Stote* 4 | Velja za vse leto. TI $3.00 f UXXkJ XI iT\.i W g Issued er" da, except | Ima 10.000 k&rocnikov:- ffl - - ^ ~ tu j, 4sE=S0Ss=n=5QS3is? list slovenska delavcev v Ameriki j TELEFON PISARNE: 4687 OORTLANDT. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 4687 CORTLAND*, NO. 255. — ŠTEV, 255. NEW YORK, FRIDAY, OCTOBER 29, 1915. — PETEK, 29. OKTOBRA, 1915. UP VOLUME XXIII. ^ LETNIK XXHL BOLGARSKE ČETE SO ZAVZELE SRBSKO TRDNJAVO PIROT. NEMCI IN BOLGARI SO SE SESTALI PRI BRZI PALANKIJ ^H BOLGARI NAMERAVAJO DATI MAGEDONGEM SAMOUPRAVO, —. » . - .—- ZAVZETJE KNJAŽEVCA. — PROMET PO DONAVI. — SRBSKI KRALJ PETER JE BAJE POBEGNIL. — OBSTRELJEVANNJE VARNE. — POVZROČENA ŠKODA NI VELIKA. — TURŠKA ARTILERIJA. — GENERAL RADKO DIMITRIJEV B O POVELJEVAL RUSKI ARMADI, KI BO VDRLA V MACEDONIJO. — ZVEZA MED SOLUNOM IN VELESOM. — MACEDON-SKI PROSTOVOLJCI SE BORE PROTI SRBOM. — V KAVKAZU SE NI NIČESAR POSEBNEGA PRIPETILO. ZAVEZNIŠKA POROČILA, j Padee Pirota. London, Anglija, 28. oktobra. N'fki tukajšnji časopis je dobil iz Soluna porot"ilo, da so bolgarske <"-eto, ki prodirajo proti Nišu, zavzele moeno trdnjavo Pirot. Pirot leži :I8 milj vzhodno od Niša. Okoli tega mesta so se vršili med Srbi in Bolgari leta 1885 silno vroči boji. Amsterdam, Nizozemsko, 28. oktobra. — lz Sofije poročajo, da so zavzeli Bolgari po vročih, bojib trdnjavo Pirot. Obstreljevanje Varne. Rim, Italija, 28. oktobra. — Štefani agentura je dobila iz Bukarešta poročilo, da so začeli Rusi obstreljevati trdnjavo Varno. Ob štirih zjutraj se je pojavilo na obzorju rusko brodovje in žarelo obstreljevati Varno. Bojne ladije so se šele ob enajstih umaknile. Povzročena škoda ni velika. Varna je važno bolgarsko pristanišče ob Črnem morju. Rusi so jo vprvič obstreljevali 7. oktobra. Podmorski čolni. PetrogTad, Rusija. 28. oktobra. Danes je bito izdano tukaj sledeče uradno poročilo: Nase brodovje je včeraj obstreljevalo utrdbe pri Varni in jim prizadelo precejšnjo škodo. Ko so zaceli sovražni podmorski čolni napadati naše bojne ladije, so se umaknile. Turki. Pariz, Francija, 28. oktobra. — Turška vlada je poslala na bolgarsko mejo več svojih divizij. — Polovica turške artilerije je sedaj v bolgarski službi. V Carigradu ne sme po deveti uri goret' nobena svetilka, ker se oblasti boje napada sovražnih zrakoplovov. Italijansko poročilo. Rim, Italija, 28. oktobra. — Iz raznih virov se poroča, da je položaj za zaveznike na Balkanu zelo kritičen. Zavezniki bodo imeli šele v tridesetih ali štiridesetih dneh v Solunu zadostno množino vojaštva. Zaenkrat niti operirati ne morejo. Srbska armada se baje umika v črnogorske meje in čaka ugodne prilike za napad. Srbska strategija. Pariz, Francija, 28. oktobra. — "Mat in je dobil iz Soluna brzojavki). ki naznanja, da so Srbi namenoma zapustili Skoplje in se umaknili v okolico Velesa, da bi na ta način lahko Bolgare napadli in jih obkohli. Nemci so s pomočjo svoje artilerije, prodrli za :i0 milj, sedaj so pa naleteli na take ovire, da ne morejo nikamor naprej. Poveljnik zavezniških čet. London, Anglija, 28. oktobra. Vrhovno poveljstvo nad angleškimi in francoskimi četami v Solunu je prevzel Sir Bryan Mahon. Poveljnik je star 53 let in je svoj čas poveljeval osmi irski hu-zarski diviziji. Če se je kaj odlikoval v vojni proti Nemcem, ni fcnano. Letalci. Pariz, Francija, 28. oktobra. — Dopisnik tukajšnje Ilavas-agen-tur^ poroča, da vlada ob fraueo-sko-bolgarski fronti popolen mir. Francoski zrakoplovci vrše poizvedovalno službo. Iz Soluna proti Velesu. Pariz, Francija, 28. oktobra. — Havas-agentura je dobila sledečo brzojavko: Pot od Soluna do Velesa je prosta. Vsak dan odide proti Velesu par vlakov, katerih Bolgari niti najmanj ne nadlegujejo. Franeosko-angleške čete prodirajo proti Štipu. General Kirkoff, poveljnik bolgarskih čet ob grški meji je izjavil: Sedaj je napočil ugoden trenutek, da izpolnemo želje našega na-, roda in da preženemo roparje iz Macedonije. Ni več daleč čas. ko bodo Bolgari zavladali od Traci-je do Jadranskega morja. Ali se še spominjate junaštva naših pra-dedov ? Mogočnost Aleksandra, ki je bil največji Bolgar, se je zopet rodila. Dimitrijev. Milan, Italija, 28. oktobra. — "Corriere della Serra" je izvedel' iz pozitivinega vira, da bo povelje-i val ruskim četam, ki l>odo vdrle v Bolgarsko, bivši bolgarski general Radko Dimitrijev. V začetku vojne je bil Dimitrijev bolgarski poslanik v Rusiji. Kot tak je kmalo zatem resigniral in vstopil v rusko armado. Rusi so ga z veseljem sprejeli, ker je bil v balkanski vojni vrhovni poveljnik bolgarske armade in se je posebno pri Drinopolju zelo odlikoval. Enkrat je moral bežati iz Bolgarske, ker je bil zapleten v zaroto proti bolgarskemu knezu Aleksandru, toda kralj Ferdinand ga je kmalo zatem pomilostil. — Za časa prve balkanske vojne so mu nadeli Bolgari ime "malega Napoleona' Kralj Peter je baje pobegnil. Amsterdam, Nizozemsko, 28. oktobra. — lz Budimpešte poročajo, da je srbski kralj Peter sko-rajgotovo zapustil deželo in pobegnil v Italijo. Rumunska. Rim, Italija, 28. oktobra. — Atenski dopisnik "Messagera" poroča, da se bo Rumunska pridružila Avstriji in Nemčiji ter da je to že sporočila grški vladi. AVSTRIJSKO - NEMŠKO - BOLGARSKA POROČILA. Berlinska vest. Berlin, Nemčija. 28. oktobra. — Vrhovno vodstvo nemške armade je izdalo danes sledeče poročilo: Armadi generala Koevessa in Galhvitza neprestano prodirata. Armada generala Galhvitza je vjela preko 2000 mož in zaplenila veliko množino vojnega materi-jala. Armada bolgarskega generala Bojadijeva je zavzela Zajeear. — Zapadno od Knjaževea so prekoračile bolgarske čete reko Timok. Knjaževae je že v bolgarskih rokah. Proti Kragujevcu. Dunaj, Avstrija, 28. oktobra. Uradno poročilo o operacijah v Srbiji se glasi: Vzhodno od Višegrada so pognale avstro-ogrske čete sovražnika na celi črti nazaj. Tudi med Avstrijci in Črnogorci se je vnela vroča bitka, v kateri so bili Avstrijci zmagovalci. Armada generala Galhvitza je zavzela vzhodno od Lapova nekaj ozemlja. Zavzetje Kosijaka. Amsterdam, Nizozemsko, 29. oktobra. — lz Sofije poročajo, da so zavzele bolgarske čete Kosijak. Nemci in Bolgari. Berlin, Nemčija, 2S. oktobra. — Na balkanskih višinah so se sestali avstrijski, nemški in bolgarski vojaki. 26. oktobra so av-strijsko-nemške patrulje naletele na tri bolgarske častnike in na 25 bolgarskih vojakov. Nemci so bili naravnost razočarani. Bolgari so dobro oblečeni in so z vsem potrebnim izborilo preskrbljeni. Patruljo je vodil poročnik, ki se je posebno odlikoval v drugi balkanski vojni. Na lice mesta je takoj dospel vojvoda Ivan Albreht Meklenbur-ški in zaveznike prisrčno pozdravil. Vojaki so se sestali severo-vzlioJriod Brze Palanke. Ko so zavzeli srbsko trdnjavo Kladovo, se je vršila velika slavnost. Prebivalstvo je pelo narodne himne in se navduševalo za svoje osvoboditelje. Promet po Donavi. Dunaj, Avstrija, 28. oktobra. S tem, da so se avstrijski in bolgarski vojaki sestali, je omogočen promet po južnem teku reke Donave. Avstrijski in bolgarski mornarji polagajo v Donavi mine, vojaki pa utrjujejo obal. Samouprava Macedonije. Sofija, Bolgarsko; 26. oktobra. Kakor kaže, ni več daleč čas, ko bodo Bolgari zasedli Macedonijo. Južno od črte Vranja-Košana, so Bolgari v vseh vaseh postavili svoje uradnike, ki se morajo natančno držati določb bolgarske vlade. Mesta Veles, Perlevo, Ohrida, Krueevo in Struga so v bolgarskih rokah. Makedonski prostovoljci se bore v bolgarskih vrstah. Koncem vojne bo dobila Ma-cedonija najbrže samoupravo. Avstrijske čete se morajo boriti z velikimi težkočami. Vse gore, preko katerih nameravajo prodreti, so pokrite z velikim snegom. Zavezniki poraženi. Berlin, Nemčija, 28. oktobra. — Iz poročil, ki prihajajo iz Sofije, je razvidno, da so turške čete v bližini Strumnice v Macedoniji porazile angleško-franeosko armado. V sedanji vojni se posebno odlikuje turška artilerija, ki ima svoje pozicije na visokih gorah in zadržuje prodiranje zaveznikov. Venizelos. Berlin, Nemčija, 28. oktobra. — Iz zanesljivega vira se je doznalo, da si bivši grški ministrski predsednik Venizelos na vse načine: prizadeva, da bi začela Grška z i demobilizacijo svoje armade. To: se mu najbrže ne bo posrečilo, ker; ima sedaj vladna stranka največji upliv. Rumunska. Berlin, Nemčija, 28. oktobra. — 'Frankfurter Zeitung' poroča, da je ruska vlada naprosila Rumun-I sko, če sme poslati nekaj svojega vojaštva skozi njeno ozemlje proti Bolgarski. Rumunska vlada je odvrnila, da tega ne more dovolifc;. Mu niči j ski transporti. ' Berlin, Nemčija, 28. oktobra. — t Odkar so se združile avstrijsko- Z zapadnih bojišč. Boji so ponehali. V oficijelnih poročilih se poroča le o obstreljevanju na različnih točkah fronte. DELOVANJE AVIJATIKOV. Nadaljni špijoni obsojeni na smrt. — Angleški seznam izgub postaja vedno večji. Pariz, Francija, 28. oktobra. — V današnjem popoldanskem poročilu se glasi, da so se vršili na prejšni večer le boji prednjih straž, ki so potekli ugodno za Francoze. V večernem poročilu se glasi o zelo ostrem obstreljevanju v Belgiji, na fronti pri Ilet-Saas in Ste-enstraete ter nadalje severno od Arras. V Champagne so otvorili Nemei močno obstreljevanje proti francoskim pozicijam pri Tahure, nakar je francoska artilerija energično odgovorila. Pri Reiclisackerkopf v Vogezih je razdejala francoska artilerija neki nemški zakop. Razdejanje nemških tovaren. Pariz, Francija, 2S. oktobra. — Nova francoska liga, ki je bila oživotvorjena pred par dnevi, namerava zgrajenje 5000 aeropla-nov, katere se bo uporabilo proti nemškim municijskim tovarnam. Več špijonov obsojenih na smrt. Amsterdam, Holandsko, 2S. okt. Poročevalec "Telegraafporoča iz Luetticha. da sta bili nadaljni dve osebi obsojeni v Lnetticliu na smrt. radi špijonaže. Trije drugi so bili že ustreljeni. Glede usode Ane Bezanet, ki je bila v ponedeljek obsojena na smrt, se ne ve ničesar gotovega. Zajeta nemška jahta. London, Anglija, 28. oktobra. Prižno sodišče je danes izjavilo, da so oblasti zaplenile nemško jahto "Germania" in tri druge, katere spadajo vsled tega pod ju-risdikcijo priznega sodišča. Velik požar v Seattle, Wash. Včeraj so pogoreli veliki pomoli Blue Funnel črte, koje parniki prevažajo munieijo in drugi vojni materijal na Iztok. Povzročeno škodo se ceni na poldrugi milijon dolarjev. Požar je bil očividno podtaknjen in vse prejšnje poskuse, da se zaneti požar na pomolili, se je preprečilo. Angleški tajni agenti delajo nemške agente odgovorne za požar. 200,000 Canadcev pod orožjem. Ottawa, Canada. 28. oktobra.— Generalni major Hughes je danes objavil, da se nahaja približno 200,000 Canadcev pod orožjem. V vežbalna taborišča je odšlo pretekli teden 11) novih bataljonov. Do prihodnje pomladi se bo poslalo na fronto skupno 250.000 mož, ki se bodo do takrat izvež-bali. Velik požar v Baltimore. Baltimore, Md., 28. oktobra. — Požar, ki je izbruhnil danes na pomolih 34 in 35 Baltimore in Ohio žcleznice, je napravil do četrt milijona dolarjev škode. nemške in bolgarske čete, so se Srbi pomaknili nazaj. Avstrijci so tako dobro utrdili svoje postojanke, da jih sploh ne bo mogoče več zavzeti. Zveza med Nemčijo in Carigradom je zagotovljena. Včeraj je odpeljalo nekaj vlakov iz Avstrije v Turčijo munieijo. Položaj na Galipolisu. Carigrad, Turčija, 28. oktobra. Turško vojno ministrstvo je izdalo sledeče poročilo: Naša artiierija je obstreljevala sovražniške trenske kolone v bližini Avi Burna. Na kavkaški fronti se ni ničesar posebnega pripetilo. Skoraj j vsak dan se vrše spopadi med prednjimi stražami, ki pa nimajo nobenega upliva na splošni položaj. Z* ■ v •! I " livv iztočnih bojisc. Nemci baje napredujejo. Armada generala Linsingena ima baje zaznamovati uspehe v Galiciji. NASEDENA KRIŽARKA. Angleška bojna ladij a "Argyll' je baje nasedla na škotski obali. Ni bila torpedirana. Berlin, Nemčija, 2S. okt. — V današnjem poročilu glede položaja na ruski fronti se glasi: — Armada maršala Hindenburga je napredovala iztočno od Garbunov-ke ter je vzdržala vse ruske naskoke. Ujelo se je dva častnika in 150 mož ter je uspešen artilerijski ogenj preprečil, da ni mogel razviti sovražnik svoje operacije. — Armadna skupina princ Leopold: — Ob Njemnu. severoiztoč-no od Novo Grodeka se je odbilo močne ruske naskoke. Armadna skupina general Lin-singen: — Zavzeli smo Rudko. zapadno od Čartorvsk. Nasedena križarka. London, Anglija, 28. oktobra. Admiraliteta je danes objavila. < je nasedla v bližini iztočne obali Škotske angleška križarka "Argyll " in sicer vsled viharnega vremena. Pričakovati je, da bo ladi-ja popolnoma razdejana. Rešilo se je vse častnike in moštvo. Križarka "Argyll" je vsebovala nad 10,000 ton. Ladij a ni bila torpedirana. Montreal, Canada. 28. okt. — V nasprotju s prejšnimi poročili se poroča sedaj, da ni bil pamik Canadian črte "Donnacona" tor-pediran, temveč da se je ponesrečil sredi Atlantika. Moštvo se je rešilo v čolne. Bankir Blau obsojen. Scranton, pa., 28. oktobra. — Bankir Adolf Blau je bil spoznan krivim poneverbe. Uložnikom je odnesel £378.000 ter se je dvignilo proti njemu 17 obtožb. Nova poslanica iz Avstrije. Washington, D. C., 28. oktobra Državni department je dobil danes drugo poslanico, katero je poslala vlada Avstro-Ogrske glede dobave municije in drugega vojnega materijala v. roke zaveznikov. Poslanica vsebuje odgovor na ameriško ter je zelo dolga. Najbrž se je ne bo sploh priobčilo. Prepovedan izvoz. Washington, D. C., 28. okt. — Tukaj krožijo poročila, da je nem-i ška vlada prepovedala izvoz vsa-jke stvari iz Nemčije. Državni de-; partment pa ne smatra te vesti ! za resnično, ker je nemška vlada ' pred par meseci izjavila, da dopusti izvoz barvil iz Nemčije v Združene države le pod pogojem, da se enako mero uvozi iz Združenih držav v Nemčijo. Papež in Poljaki. Berlin, Nemčija, 28. oktobra. Papež Benedikt je daroval 25,000 kron skladu za revne Poljake. V svojem pismu omenja, da se mu ■ silno smili nasrečno ljudstvo, in j da želi, da bi že skoraj zavladal ! mir. i Francosko privatno zlato, i Pariz, Francija, 28. oktobra. — Francoska vlada je že pred meseci izdala oklic, da naj darujejo privatniki vladi zlate predmete, verižice, prstane itd. Dosedaj je j bilo darovanih zlatih predmetov I v vrednosti 1,000,000,000 fran-! kov. — | V blaznosti. Lowell, Mass., 28. oktobra. — 19. julija je usmrtil Harrv L. Nutting svojo hčerko. Policija ga je takoj zatem aretirala in ga oddala v bolnišnico. Zdravniki so dognali, da je blazen. Francoski kabinet je resigniral. Vodstvo ministrstva je prevzel Aristide Briand, na mesto odsto-pivšega Vivianija. GALLIENI — VOJNI MINISTER. Vcjno posvetovanje v angleškem kabinetu. Imenovalo se bo posebno vojno ministrstvo. Pariz, Francija, 28. oklobra.— Kabinet Vivianija je odstopil in Aristide Briand je prevzel oživo-tvorjenje novega kabineta, v katerem bo prevzel dosedanji ministrski predsednik Viviani posle justičnega ministra. V tej lastnosti je pripadal Briand dosedanjemu kabinetu. Briand je imel posvetovanje s predsednikom Poincarčjem, nakar je pozval k sebi vojaškega poveljnika Pariza, generala Gal-lieni-ja, ter mu ponudil urad voj-nega ministra. Slednji je ponudbo takoj sprejel. Kot člane novega ministrstva se imenuje: Briand, ministrski predsednik ter minister za zunanje zadeve; Jules Cambon, generalni tajnik (bil je francoski poslanik v Berlinu ob času izbruha vojne) ; De Freycinet, podpredsednik kabineta brez portfelja; Viviani, justični minister; Gallie-ni, vojni minister; Lacaze, mor-nailšk^ minister; Ribot, finančni minister; Boumergue, kolonijalni minister, dočim pripadajo Combes, Denys Couch ins in Guesde ministrstvu, a brez portfelja. Najvažnejša izprememba je poleg ministrskega predsednika ona vojnega ministra, vsled katere je stopil Gall?eni na mesto dosedanjega vojnega ministra Mille-randa. Izpremembo v ministrstvu se pripisuje nezadovoljnosti, ki vlada v Franciji radi razvoja stvari na Balkanu. Narod dela vlado odgovorno za to, da je stopila Bolgarska na stran Nemčije in Avstrije. V Parizu se govori o možnosti, da bo vsled odstopa Vivianija odstopil tudi angleški minister za zunanje zadeve, sir Edward Grey. Poslanska zbornica je bila od-godena po viharni seji za en dan. V pozneje objavljeni izjavi pravi Briand, da bo nadaljeval s stremljenji odstop ivšega ministrskega predsednika Vivianija. Briand je pripadal že različnim kabinetom ter je bil ministrski predsednik spomladi leta 1913. Vojno posvetovanje v angleškem kabinetu. London, Anglija, 28. oktobra. Glasom objave "Daily Mail" se bo oživotvorilo pravilno, iz malega števila oseb obstajajoče vojno ministrstvo. Število članov novega kabineta še ni znano ter se domneva, da bo obstajalo novo ministrstvo i a sedem oseb. Dve križ ar ki za Nizozemsko. Berlin, Nemčija, 28. oktobra. Iz Kodanja poročajo, da je naročila nizozemska vlada pri Kruppu dve križarki. Križarki bodo gladili v Rotterdamu pod nadzorstvom nemških inženirjev. Baker. London, Anglija, 28. oktobra. Iz Kiela poročajo, da je nemška vlada zapovedala raznim železni-šikm družbam, da naj izroče vse bakrene predmete armadnemu vodstvu. Sedaj so začeli skoraj po vseh mestih razdirati proge o-nih cestnih železnic, ki so imele malo prometa. Vlada bo ves uporabljiv kaker porabila za topove in za drugi vojni materijal. V silobranu. San Francisco, Ca 1., 28. okt. — Danes je sodišče oprostilo Marijo Pamies, ki je pred par dnevi s sekiro ubila havzirarja "VVeinste-ina: Rekli je. da jo je hotel r»osi liti in da ga je zato ubila. Wein- I stein je bil že večkrat obsojen zaradi posilstva. Z italijanske fronte. Brezuspešni naskoki. Z Dunaja se poroča, da se je odbilo vse naskoke Italijanov, ki so imeli velike izgube. ITALIJANSKO POROČILO. Neuspehi Italijanov na celi fronti so vzbudili po Italiji velikansko ogorčenje. Dunaj, Avstrija. 28. oktobra. V včerajšnjem oficijelnem poročilu se glasi: — Italijani nadaljujejo s svojimi naskoki na celi fronti in sicer s tako velikanskimi žrtvami na življenju kot prejšni dni. Sovražnik pa se skuša izogniti potrebi, da bi vrgel v boj svoje rezerve. Več naskokov na naše pozicije ob Krnu se je izjalovilo in vse naskoke ob mostnem pročelju pri Tolminu se je odbilo. V južnem sektorju se nahaja mostno pročelje pri Gorici pod težkim artilerijskim ognjem Italijanov. Sovražnik se je krog popoldne polastil dela naših zakonov na tem mestu, se ga je na večer zopet pregnalo iz njili. Na doberdobski visoki planoti je pojenjal artilerijski dvoboj. Z naskoki na našo fronto ob Dolomitih se nadaljuje. Naskoki italijanske infanterije proti Col d i Lana in Sief prelazu so bili brezuspešni. Italijani poročajo o "uspehih." Rim, Italija, 28. oktobra. — V današnjem oficijelnem poročilu se glasi, da se je doseglo na različnih točkah "uspehe." Posebno važni so bili uspehi pri Sv. Luciji in pri Tolminu. Na doberdobski visoki planoti, kjer je divjal celi dan oster artilerijski boj. se je doseglo par uspehov ter je padlo v roko Italijanov par jetnikov. V političnih krogih se smatra padec Gorice za predstoječ, kljub temu. da so koncentrirali Avstrijci na italijanski fronti močna o-jaeenja. V bojih o O0 70________10.05 150... 6075 75--------11 70 500 ... ',7.50 80--------12 50 600________93 00 85--------13.2> 700 ... 108 "O 90 ... 14.05 800.... 124.00 100________15.PO 900________1?.9:0 110--------17.05 1000____154.00 Ker m cene ted&j Jako esrsa | njajo, naj rojaki vedno t)?t ' naš oglas. TVRDXA FKAHK *AX»M& •« »V^'*«." »t "V. • | /A VSEP.TNO OGLASOV NI ! omjOVORNO NTE UPRAVNI-1 -5ITV0 TTRRDNIŠrVO SUS NARODA" Daily.) 'J nr ti8hm*š 4. ..'UlBUtKi 1 -»h £ fn ,c - 3 BEJSEDlK, Treasurer. ftitr* of Bomness of the corporation and addresses of above ofncere : M Cort'andt Street, Borough of M§x-hattan, New York City, N. Y. trn eeio lete velja M»t za Ameriko in Canada........................$3.GC pc4 'eta . ........... ....... l.EG L* r«to 2a .i.eeto New York........ 4.00 h' leta Mri mestc New York ... 2.00 rH S »a leto...........4.50 * ' pc5 leta ........... .2.55 p* CetrtUta............1.70 : ViLAh N&ROBA" izhaja vsak dan lavsemdj nedelj in praznikov. -OAS NARODA" of the People") |«-ra*d evrry day except Sundays tjai. Holiday. » Subscription yearly $3.00<\. Ad i W'lUi mwt or. agreement* . Jon f 'irei pod?:iti osobtosti se r>e pnesfojeja — (la.1! J»aj :l%go\ poft)ija-j pc -- Mcrey OntC; Tri .»or»membi kntja naročnikov pretimo, da cam tudi prejini« V ftliWe naznani, da hitre ji r»»jdemc naslovnika. I>»pi«>ts 'C poi'ljatram naredite ta caalov: ^CLA5» NA RODA" V JS «Tcrt«andt St, New York City. f; Cortland*- Spijo ni. V New .Jersey so pred par dne-v ; 11 ■ čili tri špijone, katerih delovanje 1 • I imelo oziroma bi mo-r. 'o iMicti precejšen delokrog. N., iieravali so razstreliti vse la-dije, ki bi vozile iz Združenih držav v Anglijo munieijo in druge stvari, katere potrebujejo zavezniki v si clanji vojni. Uradniki T;ijri s'u/.be -so jim bili neprestano za petami in aretirali so jih prej, predno so začeli praktično i/.vrv' vat i svoj ne posebno čeden in dostojanstven poklic. ! i ii med njimi. Pav, je izpo-v dal. tla je bil pri deljen kot častil i k i sivi armadi, da se je boril v lie I j; 'j j in je bil za svoje juna- \ ■ > < II; kovan z najvišjim nemškim «>dlikovanjem — z železnim križi m. Fav je res talent in pod-v/.el n elovek, kajti na Nemškem tie il<»lii železnega križa nobeden, kdor ni posebna surovina in že v-.*.j v gotovih ozirih popolna propuliea. Ko je nemška vlada iz-po/nal:i njegov« posebne zmožnosti. erustorff prav dobro ve, kdo je nameraval prirediti kak atentat, poleg ima pa tudi prijetno zavest, da je on tisti, katerega so vpraševale za svet vse one osebe, ki so bottle škodovati svoji novi domovini in ji povrniti dobroto z betom. Pa je res čudna ta gospoda. V začetku se šopiri, trka na prsa iti poskuša vsakemu vdahniti prepričanje, da j -nega stika z nemško vlado, že manj pa z njenimi zločinskimi uslužbenci. Ne vemo, kako se bo končala ta zadeva. Zdi se nam samo, da bodo Združene države naučile manir vsakega, ki je ameriški kruh, pri tem pa čez Ameriko zabavlja in ji skuša celo škodovati. Takih gostov Amerika ne potrebuje in je veliko boljše za- j njo, da se jih iznebi, kakorhitro more. Izdajalec naše nove domovine pa ni samo oni, ki ji skuša dejansko škodovati, pač pa tudi oni, ki jo ne smatra za mater, kljub temu, da mu odpre vsa pota, po katerih pride lahko do boljše eksistence. Izdajalec naše nove domovine je vsak oni, ki zabavlja čeznjo, vsak. ki simpatizira z ljudmi, kateri so sovražniki kulture, civilizacije in poštenosti. Nemčija je zopet dokazala, da njena borba ni poštena, da ni njen program osvobojen je, pač pa pod-jarmljenje še onega,' kar je bilo dosedaj prosto in svobodno. j S svojimi špijoni v Ameriki ne bo veliko opravila. Najbrže si boj nakopala sovraštvo še onih Ame-, rikaneev, kateri so ji bili dosedaj že vsaj deloma prijazni. Dopis. - i Tyre, Pa. — Pri nas je megla.1 Kaj pa je to megla? Megla je megla. Ampak tako enostavno rešeno vprašanje ne velja vselej. ''Kaj bo pa sedaj sklobasal?"' vprašuje kaka zala barjanka. ''Na našem barju je tudi megla, pa se le ne hvalimo z njo." Prosim, počakajte malo, zamotano vprašanje se mora rešiti. Torej kaj je megla? Megla je dim. No. malo boljše je že. Vsaka organska stvar pokaže pod gotovimi pogoji dim. Voda je sicer neorgan-ska, ampak sestavljena je iz istih prvin kakor so organska telesa. Organska telesa ali producirajo dim, če se spoje s kisikom, to se pravi, če gore. Potemtakem mora tudi voda kje goreti, kadar je megla v zraku", boste rekli. Motite se. taka misel je napačna. Ampak voda je sestavljena iz dveh delov kisika in enega dela vodika. Vodik zelo rad gori, kisik pa gorenje pospešuje. Vzemimo velik basket, v njega stresemo pol bušlja.vodika in en bušelj kisika. Potemtakem je sedaj poldrugi bušelj vode v basketu. Dovolj jo je za enkrat se okopati. Sedaj pa potipaj-j te v basket. Vode nikjer nič. Kako pa to, zlomka? Seveda, pozabil sem vam povedati, da sta ki-! sik in vodik plina, in ako hočemo dobiti vodo, so morata spojiti;' zgoreti morata. Dobro, pa zažgi-J mo. Basket je zgorel. Vode pa1 spet ni nič. Nič V Zlotlej naj razume vse to. Potrpite malo. Kisik je težji kot zrak, zmuznil se je na-viiianec skozi luknjice basketa na tla. vodik pa je lažji kot zrak. zato je odbezljal v sinje višave. Se veseli ste lahko, da ni basketa odnesel seboj. Basket je pač zgorel, ampak basket ue da vode. Prepričali ste se, kaj ne? Pa recimo sedaj, da bi imeli to zmesj vodika in kisika v zaprti posodi in bi ju tam zažgali. Brezdvomno bi zgorela, nastala bi voda. Koliko pa? No, vode bi bilo toliko, da bi si lahko največje kurje oko žnjo namazali. Malo, prav malo j bi je bilo. Dima pa bi ne bilo nič. I Odkod pa pride potem megla ?J Tudi to vam povem. Megla so> zgoščeni vodeni hlapi. Voda iz-lilapeva pri vsaki temperaturi, j tudi ako je zmrzla. Led tudi iz-hlapeva, sami se lahko o tem prepričate, ako ga daste na peč. Pri razgretem ozračju ne vidimo teh hlapov. Pri nizki temperaturi se pa tako zgoste, da jih vidimo. Na ljubljanskem barju jih tudi lahko otipljejo. Pravimo jim megla, ako so pri tleh; ako so visoko, pa oblaki. Torej ako organska telesa zažgemo, se prikaže dim. Iz rek. jezer in mlakuž se pa kadi, ako so jutra mrzla; to se pravi: kadi se vedno, ampak opazimo to le v mrzlih jutrih. Razumete sedaj? Pri vsaki stvari se kadi. Ako smodimo prašiča, se tudi kadi. V mlinu, v cement-fabriki, v collinwood-skem "round liousu'', v Pittsbur-ghu se kadi. Terbovčevemu Tonetu se tudi kadi, kadar mu vrže solnčna roža imenitno košaro v naročje. Meni na primer se pa kadi, kadar moram iti na "šiht". Torej na kratko povedano: kadi se povsod. V družbi se včasih pripeti, da začnejo pričujoči vihati nosove. "Eden se je pa pokadil" pravi kdo. Ne bom razlagal kako. ampak pokadilo se je, pa basta. V tem času, ko se voda zjutraj kadi, se začne lovska sezona. Vsakdo, ki ima kak "rajfel", pištolo ali vsaj revolver, ima pravico napovedati zajcu dvoboj. Ampak imeti mora državno dovoljenje. Ej, Terbovčev Tone, ali imaš " jagenkarto" in "vafen-pas"? Da imaš "laufpos", to že vem. vendar ta ne zadostuje. Pridi sem, pridi, bova šla nad grlice. Ako no dobiva grlic, bova pa ujela kakšno staro gos. Boljše ne- < i"*' kaj kot nič, je dejal medved, ko je komarja snedel. — Na društvenem polju dobro napredujemo. Koruza je že vsa spravljena, iz-vzemši ono, katero je jazbec snedel. Njive so tudi izorane in naše ceste tudi. Kofedre sicer še nimamo, dasiravno izgleda naša vas, kar se tiče kulturnega blata, kot ogromen kotel italijanske polente, v katerem predstavljajo naše ru-deče barvane hiše tolste ocvirke. In mi? No. mi pa predstavljamo udomačene muhe, katerih ima baje tudi solnčna Italija dovolj. Zima bo, kajti štorklje se precej žurijo. Seveda boje se leda, v ledu j je lov za nič. Rojaku Antonu Pro-•garju so tudi nekaj darovale, am-J kaj ne smem povedati kaj. Ob tej ■( priliki je štorklja ogledala še druge slovenske družine in konečno izjavila, da jih bo še pred zimo nekaj obiskala. Jaz ne trdim nič. temveč se držim le lakoničuega vprašanja: "vederemo?" Mogoče bi želel kdo priti sem? All right! 'Ako katerega veseli mikastiti ua-i šo črno polento, naj le pride. De-' lamo vsak dan, izvzemši nedelj in mačjih praznikov. Zaslužek je odvisen od prostora, to se pravi, da ako se ima slab prostor, se ne zasluži nič, ako pa je prostor "er-šteklas". pa dvakrat toliko. Naš rudnik ni več nevaren, odkar so nabili pri vhodih deske s križem in napisom; "Safety first." Po naše pomeni to "varnost prva", to se pravi, da je naš rudnik jama premogarjev, ne pa jama razbojnikov, kot bi utegnil kdo prej misliti, navzlic temu, da se čez dan skrijemo vanjo in šele na noč pridemo na svetlo. Slišal sem nekoč, da je policija nekje v New Vorku zaprla kompanijo vitezov svedra. Sem bi morala priti, ako bi hotela napraviti dober lov! Samo v naši vasi nas je okrog sedemsto vitezov svedra; pa ne 1 .svedra, marveč tudi lopate, pika itd. Ravno tako smo tudi vsi razen nekaj izjem vitezi teme. In to ni karsibodi. Naši policaji (kojih število se kliče "Nobeden") imajo pred nami velik rešpekt. Nikdar se še ni pripetilo, da bi nas kdo vprašal, kaj smo delali v ja-| mi. In tudi samo nočejo vtakniti , svojega nosa vanjo. Sicer se gode tudi v njej nepoštenosti, katere bi . jako neugodno dirnile bogate in ; bahate solnčne rože, šetajoče po mestnih vrtovih in gladkih troto-jarjih, ako bi jih videle. Mnogokrat se namreč dogodi, da kaj sumljivo zajavka na okajenih lila-euh, bodisi na kritičnem prostoru od zadaj, bodisi na kolenih. V takih slučajih je treba vzeti v roke "safety" iglo (zopet "safety", kaj?) in speti skupaj vihrajoče peruti, oziroma plavuti.. Ob takih prilikah policija zatisne svoja kurja očesa, da ne vidi. V kulturnih ozirih se nimam nič pritože-j vati. Vrlo posnemamo vzglede civilizirane Evrope in to posebno v plačilnih dnevih. Hrabrostni znaki se poznajo še cel teden po geografično risanih hrbtih, po glavah rogatih kot podmorski I čolni, in po nosovih, povečanih do J velikosti nemške granate. Vojno I odškodnino pa navadno plačuje- I' mo ameriškim krajevnim oblastim. Od cvetk pa ne bom pisal, ker bi preveč skominalo gotove j Baks-Ahasverje. Pa zdravi! — i Frank Magajna. Za deveto pro. (K o n e c.) Od tedaj se je brž vse moje mišljenje in hrepenenje sukalo o deveti gori in o tistem, kar je za njo, o sreči. Ce sem videl koga, da se je zamislil, takoj sem vedel: "Aha, o deveti gori razmišlja in o sreči za njo." Če sem opazil koga, da se je zagledal v daljavo, sem si mislil: "Glej ga. deveto goro išče. A ne boš je ugledal: daleko je, daleko..." In sa rnsem včasih posedal kje po cele ure, zrl zdaj v visoko-obočno nebo, zdaj v sinjo daljavo ter tuhtal: "Ali mi bo pač kdaj mogoče priti -do devete gore in do sreče za njo? A menda težko, ker še nihče iz naše vasi ni prišel tako daleč, niti stari Ožbe ne. Ej, da leko mora biti to, daleko!" A kako rad bi videl to goro in tisto, kar je za njo: srečo!... In tako se je že za tistih dni porajalo v moji duši ono veliko hre-petarfje po sreči, ki ga nosim seboj vse dni svojega življenja. Kakor sedaj spoznavam, je bilo tedaj to moje hrepenenje le ilu-zorno, ker sem tedaj nosil srečo v sebi. De vedel nisem zanjo.! Dandanes je to hrepenenje pač realno; a ostalo bo brž neutešeno do konca mojih brezsolnčnih dni... I Približno dva meseca pozneje je striček Matijec zbolel. — V nedeljo popoldne ga je šel oče obiskati in je tudi mene vzel s seboj. ; Striček je ležal v zadnji sobi. Brž ko sem ga zagledal, se mi je. zazdelo, da je njegov obraz ves drugačen kakor poprej: ves suh| se mi je dozdeval in še bolj resen, j Z menoj striček ni govoril. De dvakrat, trikrat me je pomeril z dolgim pogledom. Tudi z očetom je govoril malo in tiho. Spominjam se, da ga je oče tolažil, češ, da kmalo ozdravi. A dozdeva se mi, da striček na to ni odgovoril. Ko sva se poslavljala, je dal tudi meni roko. "Priden bodi!" mi je dejal s tihim, počasnim glasom. V srcu me je nekaj zabolelo: sklonil se bi nad njegovo roko, jo poljubil ter gorko zaplakal. Zunaj pred hišo sta se oče in Matij če v brat. stric Janez, še nekaj časa menila. Spominjam se, da sta govorila, da ni upanja in da bo trajalo kvečjemu še nekaj dni. A jaz sem to poslušal le napol in tudi ume val nisem vsega. Drugi dan proti večeru sva s hlapcem Tinetom sedela na trati ob studencu. Tine je popravljal grablje, bil je ravno čas košnje. Jaz pa sem ga gledal ter ga iz-praševal o tem in onem. Kar pribiti izza ogla sestra, ki je malo poprej odšla nekaj v vas. Kam gre, je nisem vprašal. Hiteča mimo naju vikne: "So že mrtvi!" j "Ah", je mrmral Tine ter za hip prenehal z delom, "to pa je šlo naglo!" » Besede sestrine in začudenje Tinetovo me je nekako preplašilo in užalostilo. Nisem še ume val vsega, tudi skrivnosti smrti same še pač nisem popolnoma umeval.j a čutil sem vendar, da se je zgo- j dilo nekaj izrednega in da s«' to kolikor toliko tiče tudi mene...! "So že mrtvi — kdo?" sem brž-pomislil. "Tine, ali so Skuhalovj striček...?" Nisem izgovoril stavka do konca. Tine je zamišljeno pokimal: '*Da, stric Matijec." Omolknil sem. Začutil sem, kako se mi oči ovlažujejo, ustnice pa mi strepetavajo ter se nabirajo na jok. Tine me je postrani pogledal. "Ej. glej ga. kaj boš to! Stric so le šli za deveto goro iskat sreče." A to me ni utolažila. Ne, še bolj me je užalostilo. "Za deveto goro! In mene niso vzeli s seboj!" "Norček!" Bilo mi je neizrečno težko. Kaj takega od strička Matijca res nisem pričakoval. Vstal sem, šel za hišo. legel v meliko travo ter gorko zaplakal, ker so šli striček za deveto goro; kjer bodo videli ono čudežno srečo, in mene niso vzeli s seboj... Ko sem se nekoliko umiril, sem se tolažil z mislijo, da se striček nemara prej ali slej vrnejo ter mi potem kaj več povedo o oni sreči. A to upanje me je varalo... Mnogo in mnogo vode je poteklo po potoku ob vasi, a strička le ni bilo. Deveta gora, ki je sreča za njo, mora biti res daleč, daleč. Polagoma pa sem se privadil misli, da so striček vobče ostali za deveto goro ob oni meni neznani sreči. In zato sem dal slovo tudi upom, da kdaj kaj več izvem o sreči. * * * Od tedaj sem preblodil že mnogo sveta, a nikjer nisem mogel zaslediti one devete gore, ki je sreča za njo. Tudi večina onih, ki sem jih izpraševal o njej, ni vedela, kje da bi bila. Nekateri so menili, da je to vobče le bajka... Kaj, če bi knjige stričku Matijcu res zmešale glavo, da je nekaj domneval, česar vobče ni!... A nemara poznate vi deveto goro. Nemara ste bili kdaj za njo in ste videli tam ono čudovito srečo. Ce ste res našli in videli, pri Kristusu križaneni vas rotim in prosim, povejte mi, kaka da je in kje jo najdem. Pokažite mi pot, in če treba, romam k njej čez devet deročih rek, čez devet žgočih puščav in čez devet širnih morij. . . Dajte, povejte — pri zveličanju vaše in moje duše, usmilite se in povejte ! | EDINI SLOVENSKI KRO i JAČ V PITTSBURGH-U, j PA. IN OKOLICI v priporoča rojakom svojo moderno urejeno KROJAČNICO, ▼ kateri izdeluje lepe in najmodernejše obleke. S spofitovanjem RUDOLF MESNAR, 5313 Butler St., Pittsburgh, Pa. Pod oljko in lavorom. I — Zapiski iz solnčne Italije. — Spisal dr. Evgen Lampe. V NAPOLJU. (Nadaljevanje.) ' Staro mesto ima še ostanke prejšnjih utrdb, in tu se vidi i^U", pristnejše napolitansko življenje zlasti okoli srednjeveške Porta Capuana. Leta 1484. so postavili Kapuanska vrata kot slavolok za Ferdinanda I. Aragonskega. ki je! tu slovesno prihajal v mesto. Le-j po razmerje členov s plemenitimi okraski kaže na teh vratih naj-j lepše lastnosti zgodnejše renesan-' ee. Tu prihaja v mesto ljudstvo ! iz okolice,, ki prinaša na prodaj ' 'svoje bogate pridelke. Med Napo-j Ijem in Kapuo se razteza pod Vezuvom najrodovitnejši del Italije.' Ta priroda res ponuja človeku1 svoje darove in zemlja v svoji dobi otnosti ne pozna ne zime ne počitka: neprenehoma rodi in človek vsak čas uživa njene sveže sa-! dove. Najokusnejša južna zelenjava raste tukaj, in celo leto se-' jejo in žanjejo, tako da ne vedo' za pomlad in jesen ter brez skrbi za bodočnost od matere zemlje samo pobirajo njene sadove. Do-' brih petdeset kvadratnih kilome-J trov meri ta krasni vrt, katerega' ■ bujno rastlinstvo kar kipi iz vro-' ! čili, vulkanskih tal. Saj je vse to' izbruhala zemlja iz svojega žare-' čega droba_, in tako željna življe-! |nja je ta pepelnata prst, da vsako' klico nahrani in opoji in se odeva' (kar sama z gostim rastlinskimi plaščem. I "l paduli" (paludi, močvirje) J j imenujejo Napolitanci svoj sadni j in zelenjadni vrt. Posebno zju-: , traj in zvečer se skozi Kapuan-1 j ska vrata pomikajo neštevilni vo-| , zički. Ne moreš si misliti bolj sli-1 ! kovitili prizorov, nego jih vidiš tukaj. Vozički so vsi dvokolesni;1 štiri kolesa imajo le mestne ko-i eije. Večje vozički vozijo mule,! manjše osli. Blago je sicer nalo-l ženo precej tako, da je v nekem1 ravnotežju, a vendar mora biti' živali oje privezano okoli života' z močnimi jermeni, da se ne pre-' vrne znak ali naprej. Ko je vez ves naložen, sede Napolitanec' spredaj na oje, tako da čepi svoji j muli skoio na repu. Sedež sicer ni prav prijeten, ker se vedno gug-1 lje, a gospodarju je treba manj iztegniti roko, kadar pretepa svo-; jo potrpežljivo žival. Komatov ne poznajo, okoli prsi ima konj širok vodoraven pas, s katerim vleče, na hrbtu nosi sedlu podoben nastavek, kamor se privežeta ojesi in ki je lepo ozaljšan z visokim medenastim okraskom, včasih celo z zastavico, zvončki in dolgo žimo, spredaj in zadaj je konj ves prepasan z lepo prešivanimi jermeni raznih barv. Tak majhen, črn konjiček v svoji magnatski opravi je res lična živalica, pa tudi urno teče. z drobnimi koraki, kakor martinček,' in je vztrajen in dobrovoljen. Taka je napoli-tanska kmetska noblesa; "gales-so" se zove dvokolesni voziček, ki ima tri zaporedne sedeže za šest ljudi, a ponavadi jih sede na ta majhni prostor še nekaj več. tako da jih čepi cela kopica zgoraj, vsled česar je razgovor cele družbe,, tem prijetnejši in zabavnejši. Pri vpregi pa Napolitanec ni izbirčen; k težkemu vozu vpre-že v sredo vola, ob straneh pa mulo in osla; tak "baroccio" je posebno zanimiv in ne žali prav nič napolitanskega estetičnega čustva. Vsako jutro me je zbudilo o-j slovsko riga nje. Tukajšnji m a- j garci ne rigajo samo, ampak u-: prav kriče in tulijo. Na cesti se' ustavi, dvigne glavo, odpre usta na steza j in začne tako pretreslji-' vo stokati, da z zono in us mil je-1 njem poslušaš ta bolestni žalo-; spev trpeče živalske duše, ki pa vendar ne prikliče na pomoč nobenega društva za varstvo živali. (Pride še.) Izprememba v kabinetu. Pariz, Francija, 27. oktobra. — Situacijo v kabinetu se smatra za akutno ter je vsaki čas prieako-1 vati naslednika za ministra za zu- j nanje zadeve, Deleasse-ja, ki je odstopil. Avstrijski provijatni parnik se je potopil. London, Anglija, 28. oktobra. Reuterjevo agentura je dobila iz Aten poročilo, da so zavezniki potopili neki avstrijski transportni parnik, ki je plul pod turško zastavo. Kam je bil namenjen, se ni moglo dognati. ( Rad bi izvedel, kje se nahaja moj svak FRANC STEKAR. Doma je iz Kojskega na Primorskem. Pred tremi leti je bival nekje v Zenith, N. Dtik. K-Jr mu imam poročati več varnih zadev, zato prosim cenjene rojak ?, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi javi. ali naj se pa sam oglasi.— Kari Jančič, Box 11:5. Clarendon, Pa. (2S-S0—10) Rad bi izvedel za naslov mojega svaka ANDREJA POPIT, doma iz Rovt pri Živeli, za prijatelja MIHAELA GOVEJKAR, doma tudi pri Zireh, ter FRAN BRAJCA, doma od Logatca. I Prosil bi jih, da naj se mi oglu-I sijo na označeni naslov: John | Kaučič, S. R. Box 2. Export.! t Pa.____(27-28—10) NAZNANILO. | Rojakom v Lorain, Ohio, in o-kolici naznanjamo, da jih bo ob 'iskal naš zastopnik JOHN KUMŽB, ki je pooblaščen pobirati aarei-vino za list Glag Naroda. S spoštovanjein fToravništvo Gias N*.rfkda Želim zvedeti za prijatelja LOUIS JUSTINA, doma iz Zabrežnice. V Ameriko je prišel pred dvema letoma. Kdor rojakov ve za njegov naslov, prosim, naj ga mi naznani, ali pa naj se sam zglasi. — Otto Žele, Box 101. Delagua, Colo. 27-2(J—10 VABILO k ZABAVNEMU VEČERU, katerega priredi v sebeto, dne 30. oktobra v dvorani gosp. Leona Štruklja. 1!>-'I Knickerbocker Avenue, Brooklyn, N. V., J1 'GOSIJ) V A NSKI D EI jAVSK I TAMBURAŠKI ZBOR. I pati je, da se bodo rojaki pol-noštevilno udeležili t>- prireditve. Za dobro zabavo, izborilo kapljico in dober prigrizek bo izvrstno preskrbljeno. Šaljiva posta, šaljiva poroka in razni dobitki. Pričetek ob ^ uri zvečer. Vstopnina 1 r> centov. Rojaki, pridite vsi! Odbor. (27-29—10) Kadar je kako društvo namenjeno kupiti bandero, zastavo, Tegalje £otro- S ^ r|'bite 01iveri je naray. je lahko rabijo Oliver "g no> da si želite najfinejši takoj ter hitreje in lažje. model. nfENTAV MA lUVI Zapomnite si, da je ta nijno-LUN1UY ll/I Vt\lM vejši Oliver "9" naj večja vre l- nost, kar se jo je kedaj dalo v kakem pisalnem stroju. On ima vse prejšne posebne iznajdbe — vidno pisavo, avtomatični "spacer", 6 in ^ unče touch ter dodatno poljubni premi kač, izmsnjalni trak ter vse najnovejše iznajdbe. Kljub temu pa smo se odločili, da ga prodajamo vsakemu po našem slavnem načrtu - 17 centov na dan. Sedaj si more vsakdo nabaviti ta najboljši pisalni etroj, s slavnim PRINTYPE, ki piše kot tisk. Še danes pišite za vse posameznosti p^mi^kib^ do poznali čuda tega pisalnega stroja. Spoznajte, zakaj se poslužujejo tipisti, delodajalci in privatniki povsod Oliver pisalnega stroja. Odpošljite dopisnico takoj. Nikakih obveznosti. Veselilo nas bo pojasniti vam vse. THE OLIVER TYPEWRITER CO., 310 Broadway, New York, N. Y. Avstrija in Italija. AVSTRIJSKO POROČILO O BOJIH PRI SOČI. — ITALIJANI NE MOREJO NIČESAR OPRAVITI. — UBOGI CADORNA. — 18 ITALIJANSKIH GENERALOV ODSTAVLJENIH. — ITALIJANSKO POROČILO JE PRECEJ NEZANESLJIVO. — GOSPODARSKI POLOŽAJ V MILANU. — PAPEŽ JE POSLAL ITALIJANSKI VLADI OSTER PROTEST. — ITALIJANSKA VLADA JE RAZPISALA INDIREKTNE DAVKE NA CIGARETE. Iz bojev ob Soči. V področju Krna in zapadno od Tolmina razvija italijanska artilerija živahno delavnost z vsemi kalibri, ali brez znatnega uspeha. Tudi na naše pozicije na višinah .Mr/lega vrha streljajo, Doberdob->Ua planota je vsak dan pod italijanskim ognjem, seže pa ogenj tudi čez za fronto, Italijani iščejo naša taborišča in rezerve. Nimajo pa uspehov. Nasprotno pa je delovala naša artilerija na sovražil«- pozicije pri Pollazzu z mnogo v< čjo srečo. Neke naše baterije so streijale tudi sovražne transportne parobrode, ki so se pokazali v bližini ladjedelnice v Tržiču. Pri ,Vermeljanu se je poskušala italijanska pehota približati ponoči avstr. žičnim zaprekam, ali naše puške so jih kmalu odgnale, imeli m> velike izgube. Na robu Do-berdobske planote in vzhodno od Pola/.za se nam je posrečilo razdreti sovražna saperska dela in odgnati oddelke, ki so prodirali, aviatiki pa so napravili veliko škodo na italijanskem aviatičnem vežbali.šču pri San Giovanni di Marisano, to je kraj na j>ol poti iz 11 i dosegli Italijani v bovški kotlini. so naravnost izmišljeni. Povsod i. kjer je sovražnik pričel napadati. je bil odbit s težkimi izgubami od naših hrabrih čet. Drobne vesti iz Italije. Gospodarski položaj v Milanu je jako obupen. Davkov ne plačuje skoro nihče, eksekueije so brezuspešne. Obrt in trgovina trpita strahovito. Švicarski trgovci zahtevajo takoj plačilo za vsako po-šiljatev. V industriji delajo skoro izključno le taka podjetja, ki imajo naročila s strani vojaške uprave. lirezposelnost raste od dne do I dne. j Salandra razširja sedaj že tretji } komunike potom "Agenzie Stefa-.ni" o dozdevno slabem toku nem-jškega vojnega posojila. Angleški [poslanik v Rimu Renell Rood sili k takim poročilom, da bi oslabil vtisk o primeri med nemškimi in drugimi posojili. Kakor se poroča iz Haaga, je papež podal italijanski vladi protest radi cenzure korespondence Vatikana z monakovskim nuncijem. Po avdijenei pri kralju je odpotoval prejšnji poslanik v Carigradu m are h esc Garroni k Giolit-tiju v Bardoneeehia. "(iazzetta del Popolo" in "Po-polo d'Italia" spravljajo to potovanje v zvezo s prizadevanjem v raznih političnih krogih, ki smatrajo položaj Italije za jako neugoden in iščejo izhoda. Južno-tirolski listi poročajo, da je padlo že obilo snega na visokih pozicijah južno-tirolske fronte in ta sneg je vzel Italijanom veselje do napadov. Italijani že lezejo v svoje zimske postojanke. Italijanska vlada je obdarila svoje ljudstvo z novim finančnim darilom, namreč indirektne dav-: ke na cigare, cigarete, špirit, pivo in sladkor je izdatno povišala. Kako je sprejelo ljudstvo ta dar, si je lahko misliti. Riža je v Italiji obilo. Letos so ga obilo pridelali, ali ta letošnji pridelek pomeni kalamiteto, ker je vsled prepovedi izvoza v Italiji še 2 milijona kvintalov riža iz lanskega leta. Vlada dovoli izvoz pol milijona kvintalov riža v kratkem, pozneje se dovoli nov izvoz. List "Concordia" v Rimu in njegov glavni urednik Crispi sta bila tožena, tla sta priobčila podrobnosti o mobilizaciji, kar je bilo prepovedano, i -- ^ »mi m- Roman o gospe Ani in študentu Avreliju. Ivan Lah. _ i (Nadaljevanje). 5. O ljubezen, ki objemlješ človeška srca in jih družiš v sladkih sanjah, kako čudna je tvoja slika,!; ki očem vzame vid in ustom bese-'< do! Kakor slepi so oni, ki ljubijo ; in ne vidijo sveta okoli sebe, kakor ga vidijo drugi, ampak se jim ! kaže mnogo lepši, sanjam podo-J. ben, zato ne vidijo v njem nič zle-1] ga in slabega. V svojih srcih za- . čutijo, da je življenje neskončno lepo in da hrani v sebi nebeško srečo. Ko pa hočejo govoriti o tej ; sreči, zapazijo, da nimajo besedi, < s katerimi bi govorili o nji. Tako ; se je zdelo Avreliju naenkrat, da 1 se je svet okoli njega zpremenil.l Vsa družba, ki ga je obdajala, se . mu je zdela popolnoma drugačna, ' vsi obrazi so se smejali z odkrito- i srčnim smehom in iz vseli oči je sijala srčna dobrohotnost. Luči na f steni so bolj jasno svetile in po i «... „ - NEW YORK HERALD. Slika nam kaze delovanje nemških agentov in špijonov v Združenih državah. Gostoljubnost strica Sama izrabljajo ter se celo roga j o zveznim oblastim, ki so jim stopile na prste. visoki dvorani so se razlivale bar-f ve kakor pisani žarki iu se stri-j njale v čarobne kolobarje, ki so! obdajali vse obmizje kakor venec, > spleten iz solnčnih žarkov. Avre-i lij je Čutil, da je srce napolnilo mogočno čustvo, ki želi objeti ves svet in izpregovoriti nebeško lepe besede. Toda ko je pomislil, kako bi izrekel one besede, ni našel: v vseh jezikih, ki jih je znal, izraza za veliko čustvo, ki je ležalo globoko v srcu. Zato Avrelij ni z nikomer govoril, ampak je molče iskal besedo, ki jo razodene gospe Ani. kadar vstanejo od večerje in začnejo razgovor. Vtem ga je zmotil mestni sve-! tovalec, ki je sedel ob njegovi strani j prijel ga je za roko in rekel: "Zdi se mi, dragi gospod, da' tudi vi premišljujete o pesmi, ki, jo je zložil naš veleučerii gospod profesor Grizelius kneginji na j čast. Vi ste študent in študentje' imajo mnogo časa, da se bavijo s pesniki." ''lies je", je odgovoril Avrelij, j "pesem našega profesorja je bila' zelo lepa. Vredna je bila visokega i gosta, ki sedi med nami." "Toda meni je bolj ugajala be-1 seda. ki jo je izpregovoril gospod Terramyszka, kajti taka beseda prinese smeh na usta in dobro voljo v srce." "Tudi taka beseda je primerna in potrebna o pravem času", je! rekel Avrelij. "Priznati se mora, i da iii najlažja stvar, izpregovori-i ti o pravem času pravo besedo."' "Imate prav, mladi gospod", i je rekel mestni svetovalec, "kar j se mene tiče, moram priznati, da1 za take stvari nimam daru." "Tudi meni se zdi, da je treba-k temu mnogo vaje." "Vi ste mladi in se lahko še vse-' ga naučite. Vidi se vam, da ste še j tuji v višji družbi, kjer je pred-1 vsem treba prave zgovornosti." Tako se je nadaljeval pogovor. Avrelij je odgovarjal nepremišljeno na vprašanja starega gospoda svetovalca, pri tein pa je gledal I eez mizo gospo Ano, ki se je pogovarjala s svojim sosedom. Gospa Ana je čutila na obrazu ljubezni polne poglede študenta ■Avrelija, bila je vsa zardela in se ni upala ozreti vanj. Tudi nji se je godilo kakor študentu Avreli-! ju: srce ji je bilo nemirno in glas se ji je tresel. Ko je gledala po! zbrani družbi, ni videla nikakih: obrazov, ampak se ji je povsod ka-; zala njegova lepa, vesela glava s košato frizuro. 'Gospod, ki sedi nasproti vam', je rekel mestni sodnik gospe Ani, "se mi zdi še mlad plemič, ampak meni ugaja." Gospa Ana se je teh besedi u-strašila, kajti bala se je, da je mestni sodnik uganil njene misli. Pomlad. I I ; - i Ivan Albreht. Pomlad, pomlad! Neštetokrat sem jo iskal, neštetokrat sem žalosten se vrnil sam domov. Pomlad, pomlad tam iz grobov n-oeoj me vabi. — Na črno prst je žarek pal in jo pozval v življenje, -laz grem. da dokončam trpljenje i pri njej. Tam mir je, mir.... Cipresa le jšepeče monotono v vetru: i Otrok, ki že neštetokrat (pomladi je iskal. ; utrujen ž njo se je sestal ! globoko, v grobu, i —-------- "Tudi meni je mladi gospod neznan", je odgovorila, "gotovo je' še študent in se pripravlja zal :dvorno službo". "Naše mesto se more ponašati s j svojimi učenjaki in pesniki, tudi mladina obeta najbolje...." "Da", je rekla gospa Ana, "v j vsem se kaže, da se goji veda in1 umetnost." "Ali se vam ne zdi, da je bila kneginja zelo ginjenaV" je vprašal mestni sodnik. "V gotovih trenotkih so naša srca bolj dovzetna za lepe besede", je rekla gospa Ana. 'Posebno, če prihajajo iz srca', je dostavil mestni sodnik in se je ozrl k svojemu sosedu na *desno, ki ga je vprašal nekaj potihoma na uho. Gospa Ana se je ozrla na študenta Avrelija in je čutila nje- j gov vroči pogled. Gledala ga je vdano in mu j* hotela reči lepo be-1 sedo, toda njene ustnice so tiho S zatrepetale. Zaslišal je za seboj svoje ime. 6. Kneginja, še vodno obdana od gospodov se je zanimala za posamezne osebe in je že dolgo opazovala gospo Ano. ki se ni menila! za to. kaj se godi okoli kneginje. i Zato je vprašala gospo de Cham-1 pill on, kdo je ona dama, ki sedi na koncu vrste. "Zdi se mi", je rekla, "da je ponosna na svojo krasoto, kajti ogiblje se naše družbe. Ali je morebiti užaljena, da je tako daleč njeno mesto." Gospa Champillon se je primaknila h kneginji in je zašepetala na uho: "To je gospa Ana, žena dvornega služabnika. Pri veliki voj-vodinji je izgubila milost in ne sme na dvor." Kneginja se je ozrla. "Pri vhodu v grad se mi zgodi neljub slučaj, da se se kočiji zadeli." j "To je grozno", je vzkliknila gospa de Champillon, "to ni bil slučaj ". [ Kneginji se je zmračilo čelo. "Želela bi pozneje govoriti z 11 jo", je rekla in se obrnila v drugo stran. J Ta pogovor so slišali nekateri dvorniki, ki so stali v bližini; toda gospa Ana je vse tako očarala s t j svojo krasoto, da niso vrjeli pripovedovanju gospe ile Champil-,lon; tudi gospod Terramyszka je .označil oni slučaj za konjske kaprice, zato ga je kneginja nemi-jlostno pogledala. Edini gospod de j Champillon je govoril o tem z dru-igimi in je glasno ponavljal ime gospe Ane. Gospa Ana je slišala pogovor in je slutila nakane svojih sovražnikov; toda v tem tre-jnutku se ji je zdelo, da vidi pred seboj študenta Avrelija v vsej j njegovi sili in je upala na njego-jvo pomoč. Začutila je, da je na j vsem sevtu sama, edini on ji je j blizu, popolnoma blizu. — Med tem so zaropotali sedeži, kajti kneginja je vstala. Hotela jsi je odpočiti v krogu dam in že-i tlela govoriti z nekaterimi osebami. — Vsa družba se je kneginji priklonila in večerja je bila končana. Toča ji so nalivali vino. Druž-( ha se je zbrala v gruče okoli miz, kjer se je razvnel živahen pogo v or. Avrelij se je sešel s profesorjem ; Grizelijem, ki je bil zelo srečen zaradi svojega velikega uspeha. Med tem je pristopil gospod Terramyszka, ki je začel pogovor Liz Avreli jem. J "Če se ne motim", je rekel, ".sem vam obljubil besedo. Knegi-|1 nja se zanima za vas. Ali imate ka-1 ko posebno željo?" 1 Avrelij se je priklonil. "Želim, da bi bil po volji njeni milosti in da bi me v svoji naklonjenosti priporočila veliki voj-. vodinji." "Da, to se lahko zgodi. Ali znate dobro sukati meč?" je vprašal .' gospod Terramyszka. .J "Tako vprašanje samo dokazuje vaš dvom, ki ni opravičen", je rekel Avrelij. "To me veseli, da najdem v vasi : odločnega kavalirja, ki se ne boji odločnega odgoVora. Ali morete za to podati potrebnih dokazov!" Profesor Grizelius, ki je poslušal ta pogovor, je posegel z besedo v pogovor: "Gospod, priznati moram, da je gospod Polovic čast naše akademije." "To je na vsak način lepa lastnost", je rekel ^ospod Terramyszka. "Upam, da bo tudi kot ka valir na svojem mestu. Nasproti vam je sedela najkrasnejša dam, Slovens ko katoliško; E B podp, društvo SV8te Bari)are !■] -B ZA ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE'AMERIKE. Sedež: FOREST CITY, PA. Inkorporirano dne 21. januarja 1902 v^državi Pennsylvania. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: JOŽEF PETERNEL, Bor 95, Willock, Pa. L podpredsednik: KAROL ZALAR, Box 547, Forest City, Pr.. II. podpredsednik: LOUIS TAUCHAR, IJox 835, Rock Springs, Wyo. Tajnik: JOHN TELBAN, Box 707, Foresr City, i'&. II. tajnik: JOHN OSOLIN, Box 492, Forest Citv pa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, Pa. Pooblaščenec: JOSIP ZALAR, 1004 North Chicago St., Joliet, ILL VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN IVEC. 900 Chicago St.. Joliet, ILL NADZORNI ODBOR: Predsednik: IGNAC PODVASNIK, 4734 Hatfield St.. Pittsburgh, Pa. I. nadzornik: JOHN TORINČ, Box 622. Forest City, Pa H. nadzornik: FRANK PAVLO VČIČ3, Box 705, Conemangh, Pa. m. nadzornik: ANDREJ SLAK, 7713 Issler Ave., Cleveland. Ohio. POROTNI ODBOR: Predsednik: MARTIN OBREŽAN, Box 72, East Mineral, Kana. I. porotnik: MARTIN ŠTEFANČIČ, Box 78, Franklin, Kana. II. porotnik: MIHAEL KLOPČIČ. 528 Davson Ave., R. F. D. 1, Green tleld, Detroit, Mich UPRAVNI ODBOR: Predsednik: ANTON HOČEVAR, R. F. D. No 2, Box 11 Bridgeport, O-L upravnik: ANTON DEMŠAR. Box 135, Broughton, Pa. H. upravnik: PAVEL OBREGAR, Box 402, Witt, 111. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku Ivan Telhac, P. O. Box 707, Fore it City, Penila. DrnStveno glasilo: "GLAS NARODA." kar sem jih videl*', je pristavil tiho Avreliju na nbo, "in zdi se mi. da ji ni mnogo do drugih ka valir jev. Zato pazite, kajti sovražniki so blizu. Kdor ljubi krasno ženo, mora znati sukati meč. Govoril bom za vas." S temi besedami je odšel. Avrelij je gledal za njimi iu se mu je zdelo, kakor da je velik temen oblak zamračil prejšnjo svetlobo po dvorani. Prijel je za svoj meč in se mu ji* zdelo, da bi na mestu prebodel vsakega, ki bi si tipal z najmanjšo besedo govoriti proti gospe Ani. čutil je v sebi toliko moči in poguma, kakor še nikoli poprej. Med tem je kneginja sedela v krogu dam in se je naenkrat obrnila li gospe Ani. ki je sedla nekoliko oddalejna od nje. "Ni mi bilo prijetno'', je rekla, "da sva se tako srečali." Njen o-braz je bil resen. "Prosim odpuščanja, milostiva gospa, je rekla gospa Ana in se je priklonila, "jaz nisem bila kriva." "Verujem, to je bil samo slučaj"', je rekla kneginja in iz besedi se je culo očitanje. "Da, neprijeten slučaj, milosti-va gospa, ki bi se lahko tem bolj krivično razlagal, ker se je zgodil pri meni". "Pri drugih bi se sploh ne bil zgodil", je rekla gospa de Champillon.. Toda kneginji je naenkrat postalo žal gospe Ane; pogledala je njen čisti nedolžni obraz in je takoj čutila z njo usmiljenje. Zdelo se ji je. da ji je delala krivico. Vstala je in šla k nji. "Verujem vam, draga gospa", je rekla z neizpreinenjenim glasom, "ne hotela bi vam delati krivice". Gospa Ana ji je hvaležno poljubila roko. "Ali imate kako posebno željo?" je vprašala kneginja. "Prosila bi, da bi me priporočili veliki vojvodinji". je rekla gospa s trepetajočim glasom. "Zanašajte se na mojo naklo-njost", je rekla kneginja. Gospe ile Champilon ni bilo všeč, da se je kneginja dala premotiti in da je izkazala gospe Ani vpričo vseh teh toliko prijaznost. Zato je prosila gospoda de Che-moi, da naj aranžira promenado. Gospod de Ohemoi je takoj naznanil promenado. Gospodje so hiteli v salon po dame. V tem se je vzdramil tudi Avre lij iz svojih misli in je šel proti salonu, ker je hotel videti, kje je gospa Ana. Kvalirji so vodili drug za drugim svoje dame v dvorano. Avrelij je stal pri vratih in je gledal; vsak. trenotek je pričakoval, da stopi kak kavalir h gospe Ani. Ker pa je z njo govorila kneginja, se ni upal nihče približati. Avrelij pa ni pozabil na misel, da ji preti nevarnost in je pri tem pozabil na vse dobre in lepe navade, ki kažejo pravega kavalirja v družbi. Ker je videl, da se bliža od druge strani ekscelenca Silva-Potok, je nehote stopil dva koraka naprej in se je priklonil gospe Ani. Kneginja se je ozrla in se posmejala. Vgajal ji je mladenič. Dasi se ji je zdelo predrzno, stopiti pred damo ob trenotku, ko ona z njo govori. vendar ji je tudi ugajalo, ker je smatrala to za dokaz posebne odločnosti. (Pride še.) Farme na prodaj. Onim, ki žele kupiti obdelano farmo, se nudi tu najlepša prilika za nakup: 1. Farma 40 akrov: r, milj od Ash-lan.la. ki ima l.~>.Ouu preliivalcev. i >U glavni eesti: jKišta vozi mimo; telefon napeljan, šola blizu: 35 akrov <"i-stili. tlobra poslopja, maSinerija, konji. govedo, seno in druga krma. Cena £3000; takoj se plača Sl~»oo. ostalo na lahko pogoje. (Bolezen v «lru2ini vzrok prodaje. 1 2. Farma 80 akrov; li' akrov oči-Sčenili: ob dobri poti. blizu železnico. dobra lsi^a iu stala. Cena $±:oO; takoj §S00. ostalo na lahke pogoje. — (Lastnik ima trgovino in zato prodaja.) — Farma 00 akrov : 7 milj od Ash-landa: ob cesti iz koukreta: 13 akrov Clstlh; dobra poslopja. Sola na tej zemlji. Konj. 4 goveda, nekaj presi-eev. mašinerija in pridelki. — Cena s:;ti00; takoj Si200. ostalo na lahka izplačevanja. (Lastnik je dobil vladno službo in zato prodaja.) 4. Farma 40 akrov: nedalee od Ashlnnda: 12 akrov Čistih, lepa hiša. Cena .$2100: takoj polovica. (Bolezen vzrok j »roda je.) 5.) Farma 20 akrov v malem mestecu. dobra hiša in stala. Cena $2000; takoj ?300.— To so samo nekatere obdelanih farm. ki jih imamo na prodaj. — Poleg te^a imamo na prodaj na tisoče akrov neobdelane zemlje po S 17.50 in .S2ft.00 aker. — Pišite po naš list "Kolonist", katerega pošljemo zastonj. Ths James W, Good Company Slovenian Dept., Ashland, Wis. RESNICA JE, i da človek, ki ima hišo ali drugo posestvo naprodaj in nemara dati agentu prodati, je veliko bolj nevaren kot agent. Kajti če misli agent ostati ■ vedno pri svojem poslu, gleda pri vsaki kuiK-iji, da ustreže svojemu odjemalcu, nasprotno pa lastnik posestva gleda, da dobi kolikor more več, in mu ni prav nič na tem, čo je kupi>- : valeč zadovoljen ali ne. saj to je sa-i mo enkrat v življenju. Ravno nasprot-. no je z agentom. Ce agent ku]*cu popolnoma ne vstreže, dotični lahko ■ onemu agentu škoduje, dokler je isti 1 agent v okolici nezadovoljnega knp-i ca. Jaz sem že 24 let v Clevelandu l in mislim biti še 24 let. torej ni nevarnosti, da se skrijem po kupčiji. JOSIP ZAJEC, | 1378 E. 49 St., Cleveland, O. i l Tel. Central 6-494 R. Jugislovanska ^^^ Katof. Jedneta lnkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. 1 GLAVNI URADNIH! j Predsednik: J. A. GERM, 507 Cherry Way o* box 17, JBrad* | dock, Pa. Podpredsednik: ALOIS BALANT, 112 Sterling Ave., Barbertoa Ohio. < i lavni tajnik: GEO. L. BROZICII, Ely Minn. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS COSTELLO, Box 5S3, Salida, Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN IYEC, 900 N. Chicago St., Joliet, HI. NADZORNIKI: HIKE ZT7NTCH, 421—7th St., Calumet, Mich. PETER ŠPEFIAR. 422 N. 4th St., Kansas City, Kani. JOHN KKŽlSNIK, Box 133, Burdine. Pa. 1 JOHN VOGRICH, 444—6th St., La Salle, HI. JOHN AUSEC, 5427 Homer Ave.. N. E. Cleveland, O. POROTNIKI: Fit AN JUSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR, 30&-6th St., Rock Springs, Wvo. Q. J. P0RENTA, Box 701, Black Diamond, Wa»h. POMOŽNI ODBOR: JOSEPH MERTEL, od društva it. Cirila in Metoda. Iter. I. Ely, Minn. LOUIS CHAMPA, od društva «v. Srca Jezusa, itev. 2. Ely, Minn. JOHN GRAHEK, rt., od društva Slovenec, Itev. 114, Ely, Minn. Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne pošiljatve, naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani članov »e ne bode oni al o. Društveno glasilo: "GLAS NARODA." Pastuškin: Indiferentist Abdul. (Konec.) —- Le nikar tako velikodušno.) Vi zamolčite zmerom še preveč. Tako ste zaljubljeni sami vase. da se vam zdijo eelo vaši predstojni-j ki za vas preneumni. Vi gledate samega sebe v čarobni svetlobi, zaživeli ste v pozo nerazumljivega ženija, ki si* bori z malenkost- j iiiuii, ozkimi razmerami. Čeprav j ne marate debatirati z meaj, ne j mislite, da vas nisem izpregledal! Vaš molk in vaše obnašanje povesta stokrat več nego vse vaše besede. V tem hipu, ko govorim' z vami, se vaš pogled čuti moji j omejenosti, zabitosti in bigotno-sti in mi že prisoja v vaši bodoči! biografiji klavrno vlogo nerodnega vzgojitelja, ki ni umel izmisliti od narave zaupanega mu bise-j ra. — — Biser se bo že kako izbrusil, i če je res biser — in vi boste ime-1 li pri tem glavni delež. Že danes čutim, kako neprecenljivo mnogo vam dolgu jem. Obžalujem le, da vam ne morem v vsaki malenkosti ugoditi. Vi pa se zapiči-te ravno v te malenkosti in jih tirate v gorostasnost. O vlogi, ki te, se mi nikoli niti sanjalo ni. Pač pa se zdaj vi sami silite v neko vlogo, ki je bolje, da je ne označim natančneje. — Vi l»i radi bili hvaležni in hkratu nehvaležni. A pri vsej vaši genialnosti se vam to ne bo ' posrečilo. Vi veste, zakaj ste tukaj, kakšen je namen te hiše — torej ? — Torej moram hoditi k ado-raciji — radi vast — V teh hudobnih zbodljajih He kaže vsa vaša zaslepljenost. — Povdarjam znova: zašli ste že grozno daleč. Pazite, kakšen bo konec vaše poti. Ce ne krenete kmalu na pravo stezo, vam lahko z gotovostjo povem, tla dirjate v svojo pogubo. — Hvala na preprijazni pro-rokbi. — Tako mladi — pa tako ci-, nični! Vsaka beseda, ki jo izreče-te, oHcrrne nov zastor od vaše notranjosti. In pogled v to notranjost je ebupen: vse razjedeno, vse poparjeno, vse nagnito. Zakaj vidite v meni zmerom le svojega nasprotnika, mladi prijatelj? In kaj porečete, če vam razodenem, da vas že dolgo občudujem, da občudujem moč vase mlade volje? — Med življenjem v teh zidovih in vašo notranjostjo zija širok prepad, ki ste ga znali dolgo prikrivati in ga še zdaj uspešno prikrivate. Na zunaj ste še danes vzoren gojenec. Kar ste tukaj, ni-ftte pregrešili nikoli nobenega predpisa. Toda ne črka, duh, je ki oživlja. In tega duha pri vas ni. Kako ste ga zapravili, veste le vi in — Bog. J j maral bi se siliti proti vaši volji v vaše srce,I a ko ste mi ga nehote in nevede polovico že odkrili, mislim, da i- j j mam kot vaš predstojnik dolžnost ' vas vsaj prositi, da mi odgrnete še drugo, zanimivejšo polovico.' j da mi poveste, kaj je zasekalo ta-j , ko naenkrat v vaše življenje, kaj j je povzročilo tisti usodepoln pre-' j obrat. Zaupajte prijatelju, ki vam! I hoče dobro in želi samo vašo srečo. — — Premelike so vaše besede, sladkoba za ženske. Jaz vam bom neznansko hvaležen, če pustite na miru vse zastore in prepade in ! me odslovite. — Bog z vami! Uverjen sem.' j da si še premislite in potrkate zopet sami na moje duri. — Morebiti. — Diplomat, diplomat! — mu : je čestital Jež na hodniku. — j Dobro si ga krotil. Kadar se loti / mene ta spaka. začne plesaii in divjati — zadnjič ste slišali v dvorano, kako se je tresel strop pod njegovo peto. Navadno mi zastane sapa, da mu vse obljubim, samo da me pusti živega ven. Pred tabo pa ima rešpekt, salament ga ima! Abdul si ni premislil in ni potrkal več na duri. * * * * V zimi je enkrat naneslo, da je i ostal vsled otekle noge par tednov v bolniški sobi. Ob takih pri-I i kah si je tudi ženščur Jare rad ' izmislil kakšno nadlogo, da se je na gorkem do sita naspal in ko- ' renito razklepetal. Poleg dru gih! je imel namreč tudi to čednost, da je svoje don-juanstvo razgrinjal pred svojimi tovariši, zlasti takimi kakor Abdul, ki so se za krila malo menili. Hud prehlad je prignal tiste dni tudi mene tjakaj. < — Poglej tega modrijana, to senco živega človeka, — je kazal Jare na Abdul a. ko sem haljal proti svojemu ležišču. — Njegov indiferentizem ni samo verski, etmveč splošen. Pomisli, celo ženske so njemu lanski sneg, kakor ,bi jih ne bilo na svetu. — Jih ni še v programu, — je zamahnil Abdul smehoma. — Jih ne bo nikoli, če jih sam ne denes v program, ga je pouče- : val Jare. — Ti. seveda, boš čakal. da nabijejo v artiju paragraf: Vsak drugi večer smejo gojenci po mestu za dekleti. Moj Bog, če pomislim, da ta lepi brezverec še ni imel ženskega telesa v svojih rokah. Moška devica, ha-halia! Mar ne čutiš duša. kako te je škoda. Jaz ne bi vzdržal____ teden dni kvečjemu. In če zuanj ne gre po sreči, moram začeti tu-| kaj z usmiljenko kakšen otročji flirt. Vesta, zakaj sem pravzaprav) tukaj? Pred par dnevi me revica' Ena najnovejših slik nemškega cesarja. Videti mu je na obrazu, da so ga napori vojne zmu-čili. Nekateri so celo tako predrzni ter trdijo, da ga peče vest radi velikanskih žrtev, katere je zahte vala od njega izzvana vojna. Nam se pa zdi, da to ni res, kajti to je eden onih ljudi na visokih mestih, ki sploh nimajo nobene ve3ti in ga potem takem tudi peči ne more. — vstavi na hodniku: — Gospod Jare. kdaj boste zopet bolni? — in me pogleda tako mehko, tako zaljubljeno. — Jutri, jutri, — sem jo potolažil. Bosta videla gonjo, kadar prinese večerjo. Pod mrak je prišla večerja. — Ste zadovoljni gospodična, da sem zopet bolan? — se je šalil Jare. — — Jaz nisem gospodična, jaz sem sestra, — se je hudovala po-strežnica. — Ne, gospodična ste. Vi najbrž niti ne veste, kaj je gospodična. — Kako ste pokvarjeni. Tukaj i gospoda bi si vzeli za vgled. —' je pokazala Abdula. — Dobro, zdaj naj pove ta go ; spod. ali ste gospodična ali n«', — J je odločil Jare. — Gospodična bo že sama ve- | dela, kaj je. — se je branil Abdul. — ' — Evo, vaš vzgledni gospod i vas imenuje tudi gospodično, — je kilial Jare. — Ker ste ga vi pokvarili. — In enkrat ste bili še bolj gospodična nego zdaj. — Vam nič mari. — O, gospodična, kar se tiče vas, mi je vse grozno mari. Zakaj ste me vprašali, kdaj bom zopet bolan, če se zdaj tako zadirate! — Ker sem mislila, da ste se od zadnjič kj poboljšali. — Saj sem bil zmerom dober. Ali ne veste, gospodična, kako vas imam rad? Ljubica, dušica, kaj se odmikaš? Daj, da te poljubim na to žametno lice, te peklenske oči, ta rožna usta. — Sam greh vas je. Če se ne spokorite, povem ravnatelju. — Ali, vsak dan groziš, dušica — da netiš zubelj moje ljubezni. En poljub, en sam poljub ! — 1 jel jo je za roko ter jo vlekel nase. V tistem hipu so se odprla vrata in v njih je stal ravnatelj. Njegova črna postava je zatemne-la ob vhodu kakor neizbežni me-netekel. Njegov pogled je prizor tako mrzlo objel, da so vdeležen-eem udje otrpnili v živo sliko in je mogel Jare izpustiti svojo žrtev šele, ko se je črni postavi raz-lezel obraz v porogljiv nasmešek. — Tako, tako, to so torej bolniki. — Postrežnica je zbegana pobrala posodo in tiho odšla. Orna postava se je pomaknila na sredo sobe ter se ogrenila od postelje do postelje: — Nobile collegium: tukaj za-peljivee, tam nevernik in tam tudi nič prida. Nato se je stegnila desnica z u-kazujočim kazalcem proti Jare-tu: — Takoj se mi poberite odtod — nemudoma! — Jaz sem bolan, — se je stisnil Jare pod odejo, kakor bi pričakoval, da se močna roka stegne zdajzdaj tik do njega in ga zalu-či proti durim. — Kar ste videli, je bilo samo šala, — je prosil. Toda roka je grozila neizprosno: — Kar sem rekel, ni bila samo sala — nemudoma! Drugače pokličem hlapca, da vas vrže ven — mrhovina! Jure je prilezel kakor oblit ku-i žek izpod odeje in mešal po obleki na stoliei ob zaglavju. — Hitro! — je zadrgetala roka za njim. Jare se je oblekel in potrto odšel. Postava, roko še zmerom iztegnjeno. se je okrenila za njim in odtemnela skozi duri. Ko so koraki na drugem koncu hodnika polagoma zamrli, je menil Abdul: — Najbrž se vrne in zapodi tudi naja. — Tebe lie more, — sem ga potolažil. — mene kvečjemu. — Tudi mene ima strašno slabo zapisanega. Zdaj me je že javno imenuje nevemika, — se je smejal Abdul. — Zakaj bi te ne, če si. — O. prosim, — je ugovarjal. — Vsak mesec klečim v spovedni-ei in vsak dan pri maši kakor ti. — Seveda klečiš. A tudi vsak mesec debatiraš v ravnateljev i sobi in mi pritiskamo ušesa na vra I ta. Kdaj bo prihodnja seja? — Bom že pravočasno naznanil. Prej je bila stvar zabavna, a-li kar mi je začel dopovedovati, da me občuduje, postaja sitna. — Potrpi. Dolgo, upam, te ne bo občudoval. Pričakuje pač, da izvrta iz tebe tisti — preobrat; a te prenerodno napeljuje. — Tudi spretnosti bi mu malo pomagala, ne izvrta nikoli. Kako tudi? Stvar je presmešna. — Kako smešna, zakaj smešna? — Tako .... — je skomignil z rameni in začel prevezovati nogo. — Pomisli sam. Kar je, to je. Saj ima čisto prav, ampak.... Seveda je nekaj mahoma zasekalo v življenje. — Preobrat, — seveda ____ — — Po tisti bolezni, ko te ni bilo en mesec nazaj. —Vse vkup je pravzaprav komedija; ampak zgodilo se je. — Zdaj me zmerom lomi smeh, če se spomnim, kako neumna, otročja je bila cela zgodba. Na, takrat je bilo drugače. Kvante, kvante. Morebiti je vredno povedati, kako sem v letih svojega svetništva sodil sam o svoji gloriji. Takrat sem trdno sklenil, da pojdein v nebesa. Stvar se mi je zdela precej enostavna. Vera vendar vse zamo-re. vse premaga. V šoli sem se pred nalogo zmerom priporočil Devici Mariji in sv. Duhu, in ko sem dobil najboljši red, sem se tiho nemudoma zahvalil. Samega sebe nisem imel za čisto nič bolj nadarjenega nego tebe. ki si dobival zmerom predzadnji red, ali tiste, ki so dobivali zadnji. Skrivnost uganke je tičala zame v tem. da vi niste imeli zadosti vere. Če sem bil pri obedu zadnji in ste mi, ka- J kor običajno zadnjemu, pustili komaj pol žlice juhe, dve zrni srraha in malo več krompirja, nego je črnega za nohtom, sem v sreu zmolil očenaš. da bi vam bolje teknilo, kar ste si preveč vzeli, in moja lakota je izginila, še pre- den sera rekel amen. Če je post zadel Ježa, nas je zunaj kratko-malo premlatil — pa je ostal vendar lačen. Ti si se enkrat pritožil prefektu — pa si ostal vendar lačen. Tako sem delal čudeže na i samem sebi. Če je človek popolnoma brez greha, tudi malega, in i-ma trdno, živo vero, je skoro vsemogočen. Kar sem videl krog sebe. je bilo vse od božjih rok, vse čudež. Da sem hodil, govoril, jedel. spal, dihal, se učil — vse delo božjih rok, sam iz sebe ne bi mogel ničesar, vse sami čudeži. Na sebi in drugih sem videl, da dela človek tem večje čudeže, čim popolnejši je, čim bolj se približi najvišjemu vzoru, Kristusu kot človeku. In če doseže najvišjo popolnost, da ni najmanjše pegice na njegovi duši, mu nebo v potrebi gotovo tudi nakloni milost izrednih čudežev, kakor so jih delali svetniki. Seveda, ker mi du-'-a tiči v mesenem telesu, nisem nikoli gotov, da sem čisto brez madeža. a včasih bi vendar skoro orisegel, po obhajilu na primer, n gotovo, ko zadobiš popoln od-oustek. Kar sem bral v življenju rvetnikov. se mi potem takem ni '.delo nič posebnega. Vedel sem lobro. da bodo taki in večji čudesi tudi v moji moči. če bi prišel, kakor oni. v najhujšo stisko. — XTo. in tiste dni pride oee pome, la je umrla mati. — Mama je u-mrla, — je ponovil, ko sem gledal, kakor bi ne vedel, kaj mi pravi. — Pojdi, greva prosit, da te puhtijo k pogrebu. — me je povlekel ^ seboj. Ravnatelj je v kapeli o-lepšaval Marijin oltar. Stopil je takoj z lestve in prišel k nama v zakristijo. Sožalje, tolažba____ kar pač sodi za take prilike. Zunaj na vozu je čakala teta, vsa 'rno oblečena. — Hitro sta opra-vila. — je rekla tiho. — Brž na Stari trg. da ne pridemo prepozno — tod že zapirajo. — Oče je zamahnil z bičem in voz je odro-potal. Na Starem trgu je vrgel meni vajeti in pomagal teti z voza. — Meni črno kravato, — sem za klical za njima. — Samozavez-nico ali napravljeno? — je vprašala teta. — Kar hočete, samo da bo. — Oče je čez tlak izginil v najbližjih vratih, teta je hitela prek ceste na drugo stran, kjer je suhoten uslužbenec snemal na ovinku z dolgim ročem iznad vhoda rute. pasove, manšete, trakove. Nad mojo glavo je dvakrat zažvižgalo, nekdo je zaklical moje ime in na klobuk mi je padel papirnat svaljek. Na oknu je slonel tovariš Zobec in zaklical veselo : — Kaj vozariš? — V tistem hipu se je spomnil, da čakam pred pogrebno prodajalno, in z resnim obrazom je pomignil podse: _ Menda ne kakšna nesreča ? — Mati. — sem pokimal. Dva uslužbenca sta prinesla iz prodajalne veliko. v sivkast papir zavito krsto ter jo naložila na voz. Za njima čisto natanko, kako se bo vse zgodilo. Ob zori sem rekel očetu: — Zaradi maše----Jaz bi šel do ka- pueinov. — Kamor se ti zdi, — je odvrnil. Za tako izredno prili- ko je bilo treba seveda generalne spovedi. Stvar ni bila težavna, . ker sem bil opravil zadnjo pred [nekaj meseci pri duhovnih vajah. Tisti dve uri do samostana sta mi zadostovali za izpraševanje vesti. Tako je šlo vse lepo po vrsti: spoved, obhajilo, popoln odpustek. Ob devetih sem bil že zopet doma. — Dolgo si hodil, — je menil oče. Ko bi vedel, zakaj sem tako dolgo hodil----Drevi bo vedel. Žalosti ni bilo več v mojem srcu, sama sreča je bila v njem, samo sobice, ko sem pomislil, kako se bo vse zgodilo: v vasi začno zvoniti, ob odru zagorijo sveče, v hiši in na dvorišču se natekajo ljudje, kropijo, se križajo, molijo, se prerivajo. Stokanje, ki se je do zdaj trgalo tam iz kota, se razječi v glasen jok, oče dvigne manjšo sestro k materinemu licu, za nami se rije grobokop s pokrovom, brat stopi na stolico in se sklonil nad mater, oče tišči mene pred sabo. J da ji da nato on, ki ji je dal ne-jkoč prvega, tudi zadnji poljub na I stisnjene ustnice. Tedaj — krik j strahu in začudenja: — Saj je živa! — Ob mojem poljubu se je | prebudila, gleda krog sebe. se ču-|di množici, steza roke proti me-1 »i. da ji odvijen molek, sede v kr-1 sti, stopi, oprta ob mojo ramo, na I tla. Ljudje se gnetejo. — Čudež. ■ čudež! — vrši med množico. — I Saj sem samo spala, kaj je bilo (treba te grmade ? — se nasmehne mati in zažuga očetu: — Se vidi. kako bi se me kmalu rad otresel. — Vedel sem natanko, da se bo vse tako zgodilo. In se je tudi res i — do mojega poljuba. Kaj bi še | pravil? Zdaj lahko sam presodiš. I Ko sem videl, da ne odpre oči. da j se ne gane. so se moje roke okle-j nile njenih ramen in jo privzdignile iz krste. — Moj bog, kako jo je rad imel, — sem še slišal krog sebe. Močne roke so se uprle vame, odtrgale njeno ledeno lice od mojega.... megla.... udarci, — štirje, pet, šest---- — Bolezen. kakor veš, je tiščala en mesec. Pri tistem pogrebu je bilo pokopano tudi moje svetništvo. — Ampak mrzlo je nocoj, mrzlo; daj, pomešaj v peči! Pritaknil sem ji dve poleni in se pretegnil sredi sone. — Viš, kako sem te dolgočasil! — se je nasmehnil Abdul. — O, prav nič ne, — sem ugovarjal. — Zdaj sodim, da je bilo moje življenje do tistega pogreba e-na sama nepretrgana bolezen. — je povzel, — ampak vrag vedi, ali sodim prav. Učenjaki poznajo tudi drugače precej slučajev, da se plod ne more otresti materinega telesa, visi na njem tudi še po rojstvu, da je treba vez včasih šiloma pretrgati. Tiste, ki niso izkusili tega trganja, zdaj skoro pomilujem. Ampak prve dni je bilo hudo. Vsako spe .nanje je treba grozno slano plačati. Toda cena ni nikoli previsoka, spoznati je zmerom vredno. Do tiste zgodbe sem igral nevede svetnika, zdaj igram vedoma neverni-ka. Radoveden sem, kaj bom še vse igral, ali me čaka še kaj "preobratov" na tem lepem svetu. — Kaj grbančiš čelo, duša? Zdi se mi, da te spravljam v slabo voljo. — Skoro bi dal 'staremu' prav: ti preveč misliš. — Mir, mir zdaj, drugače začneš misliti še ti — je nalezljivo. Stegnil se je pod odejo in se obrnil v zid. Pred velikonočnimi počitnicami nam je naznanil, da imata s "starim" zopet sejo. To pot je začel sam: — Zadnjič ste vendar prav prerokovali: premislil sem si in trkam na na vaše duri. Ne morem drugače, nego da se odtegnem vašemu občudovanju. Po počitnicah me ne bo več nazaj. — Po vsem, kar je bilo med nama, sem pričakoval, da pridete sami do tega spoznanja. Vi ne sodite v to hišo. Bog vam daj srečo drugod! Po počitnicah ga res ni bilo nazaj. — Brez postav. — Torej so vam zdaj na Kranjskem razveljavili vse postave? — Beži. beži, pri nas na Kranjskem sploh nismo nikoli postav imeli. Ženitev. — Glej. kako je hitro šlo. Prijatelj Janez je bil še sinoči v naši družbi, tako srečen in zadovoljen je bil in vesel____ — Kaj vse mu je pa zgodilo? — Danes zjutraj se je oženil. Rusini na gornjem Ogrskem pišejo s cirilico. Sedaj je nastalo med tamkajšno duhovščino in u-čiteljstvom živahno gibanje za odpravo cirilice in uvedbo latinice. Ogrski episkopat je sklenil to gibanje na vso moč podpirati, da se cirilica iz cele Ogrske definitivno odpravi. NA4l ZASTOPNIKI, kateri so pooblaščeni noblratl naročnino n "Glas Naroda ln k-ijige, kakor tudi *& vse ornge t naflo stroko spadajoč« po*le: Jeaay Lied. Ark. In okolica: Micbtel Ctrar. Bs* Fraaeises, CaL: Jakob Lovžls Denver, Colo.: Frank Skrabec. Lead vine, 13olo.: Jerry Jamnlt. P&ebls, Colo.: Peter Cullg, J. M. Bojta, Frank Janeeh ln John Germ. Salida, Colo. In okollea: Loot« Co-itello (The Bank Saloon). Walsenburg, Colo.: Ant. Saftlcb. Clinton, ImL: Lambert Solskar Tadlaaapolia. Ind.: Aloia EndmazL Woodward, la. !n okolico: Luka« Podbregar. Aurora, m.: Jernej B. Verbis. oplesbj. TU.: M alb. Hribernli. Chicago. III.: Frank Jurjove«. Depae, 111.: Dan. Badovina*. La Salle, HI.: Mat. Komp. JoV:?t, Ri.; Frank lAuricb. J oil a Zaletel Jn Frank Bam bleb. WIsfn&I, Xans.: John Stals. Waok-f&B. IU.: jTBnk PetkovSei la Math. Osrris. Se. Chieags, EL: F^asi fteraa La Bndoll Fožefc SpriBEflel«, m.: Matija BarborlS. Fraateaae, Kači. In okoiiea: Frank Kerns. Moifeer/, km. la oksUea; Martin Eoi. Calomel, Mich, ta afcallea: Paral !n II. F. Kobe. Kaaistiqae, Mick, bi skelita: B, Kotalan. Sa- Raage, Mick. in allies J j*, v, Likovll. .«.BT»ra. Mlaa.1 Jos'n Fu^Ifr, Chithoim, Mina.: t. Zgone, Jakom 3»frlch ln Frsnk Žsgar. Dnluth, Minn.: Joseph Sharaboa. Ely, Minn. In okolic*: Ivan GouSe, L.. KapBch, Jo«. J. Peshel ln Ixrala V. PeruSek. Breletk, Min.: Jurij Kot««. Gllkert, Minn. In okolica: L. V«»«l. Ribbing, Minn.: Ivan Poaše. Kiizville, Minn, in okolico: Joe Vdamlch. Nanhwauk. Minn.: Geo. Manrim. Virginia, Minn.: Frank Hrovatici, Louis, Mo.: Mike GrsbrUiL Aldridse, Mont.: Gregor Zobeo. Greai Falls, Moat.: V*th. nri«i, 5409 N. 5th Ave. Red Lodge, Mont.: J. KoprlvSek. Roundup, Mont.: Tomaž Paulin. Little Falls, N. Y.: Frank Uregorka. Cleveland, Ohio: Frank R»fc«er. J Marhu-ie. Olias. Kariinger. Jakob lics-nik in John Prostor. Barbertoa, O. la »kollc*: Alois Ba-tnt. Bridgeport, O.: Frank Hoeevau. Collin wood, O.: Math. Slapnlk-Lorain, Ohio la skoliea: John Kan-- 1735 E. 83. St. Ysangston, O.: Ant. KIkelJ. Oregon City, Oreg.: M. Justin. AHcgk'ay, Pa. la okolica: M. KLs-rlth. BeiMtcer, Pa.: Louia Hribar. ESraddock, Pa.: Ivan Germ. Erldgeviiie, Pa.: Rudolf PleterSek. Burdine, Pa. La okoliša: John K«r-fllntv Caaemaugh, Pa.: Ivan Pajk. Claridge, Pa.: Anton Jerlna. Canons burs, Pa.: John Kokllch. Braughtoa, Pa. la okoliea: A. Delator. Darragh, Pa.: Dragutin Slavil. Dunlo. Fa. in okolico: Josip Suhor. Export, Pa in okoliea: Frank Trobec. Forest City, Pa.: Karl Zalar la Fr, Lebea. FarelL Pa. t Aaftoa Val em tip* 8 Fit z Henry, Pa.: F. Got 11 ichor. Greensburg Pa. in okoliea: Jo«epb Novak. Irwin, Pa. U sfcelica: F.a*k Ds:®-4ar. Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja la John Polanc. Meadow Lands, Pa.: Georg Sehvlt^ Monessen, Pa.: Math. Klkelj, M eon Boa, Pa. ta aferile*: Jt*j>2 Maček. fltfstargfc, ra.: Ignacij Pod?a*alfi. tgnaa Magister, Z. Jakfe la U. £. Ja-kobleh. Steelton, Pa.: Anton Hren. Ualty Sta, Pa.: Joseph Skerll West Nswtaa, Pa. la sksUea: Jcsl» 'orao. Wilteek, Pa.: Frank Semo la Jass?S PsterneL Tae3e, Utah: Antes Pal&t. Wlater^narter*. Utah: Umit Bla- Black Diamond, Wash.: Gr. Pores la, Baveandale, Wash.: Jakot 5tom- tak Davis. W. T a. la tkslleai Joka Br* rich. Thsaas, W. is skaHeai Fran! Kocijan in A Korenchan. Grafton, Wis.: John StampfaL Kenoha, Wis.: Aleksander Fexdlr. Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik la Frank Meh. Sheboygan, Wis.: Frank Seplel U Heronim Svetlin. West Anis, wis.: WrsutS BEef la Lonls IiOnCaria. Rock Springs, Wyo.: A. Justin, Valj Stallch ln Valentin Marcina. rmnili, Wy«.! Joslp M*ts& NOVICE IZ STARE DOMOVINE. c_i KRANJSKO. Najvišje pohvalno priznanje z dekretom je izreklo e. in kr. 5. ar- itiadno poveljstvo juinozapadne fronte narednikoma e. kr. domo-J branskega peipolka št. 27 Vladi-Miirju Staiuearju in Alojziju Sla-lioveu ter enoletnemu prostovoljen iiaredniku-medicineu Ludoviku. Zalarju. Nad 100 italijanskih ujetnikov -k jiripeijali v Ljubljano. Ujetniki. \< f-moma mladi ljudje, pripa-'I ■ > raznim italijanskim polkom. Imajo A.- vedno poletne uniforme, v katerih jih oeividlio že Zelo Zebe. Iz ruskega ujetništva se je o- I Leander Mlinar iz Žirov. la j. v Mušeiiiu pri Kijevu. T:> m kaj je s svojimi tovariši od l"i. avgusta. Znance naproša, naj obveste sta riše in sorodnike, da' s<> /, njim vred ondi: Franc Vid-j mar, posestnik, Spodnja Idrija; Fraue Hožic, Idrija; Adolf Pav-č i e i/ Šebrelje; Karol Sirk iz Bi-ljane pri Gorici. Pravi, da ti pri-j pravljajo drva v gozdu, on pa da šiva eevlje. kakor jih je doma.' Nadeja se, da ne bodo dolgo tam.' ker mislijo drngod prezituiti. j Žrtev vojne. V Ljubljani je u-' iil enoletni prostovoljec juristj Karol Ogrizek na bolezni, ki jo je d bil na južnem bojišču. Čmovojnik se je ponesrečil. Pri kilometru lb.^. blizu Kranjske gore, se je ponesrečil črnovojnik .Jo-ip Winkelbauer. Povozil ga je vlak in smrtno ranil. Nesreča v Ljubljani. Dne 17. septembra okoli !>. ure zjutraj sta j.o Poga.'arje.vem trgu pridirjala dva v prazen vojaški voz v p reže-' na konja brez voznika. Dirjala sta p.i cesti med prodajalci sadja na vs.» sapo ob času, ko je bilo tam najvre. lahko se reče, vse polno /' ušiv, ki so kupovale živila. Nastalo je. hipoma neznansko vpitje /'■nsk, ki sao tekle ter se umikale na stran plašni živini. K sreči se ni tam pripetilo nič hudega, ka-j kor da so se ljudje le močno pre-| strašili. Vse se je prestrašeno zrlo^ za konjema in pričakovalo naJ-| hujšega. Ko pa plaha živina pri-. dirja do vogala hiše meščanske imovine, zadeneta z vozom v pli-( nov kandelaber s tako močjo, da^ sta so od voza odtrgala in dirjala j dalje. Slučaj je pa zahteval tudi žrtev. V tem. ko so se drugi ljud-j je, v posebni nevarnosti je bil nek mornariški častnik, še pravočasno umaknili je voz z ojem zadel nekega nadporočnika in ga podrl s lako močjo, da je na glavi nevar-j no poškodovan padel in na mestu nezavesten obležal. Močno ranjenemu častniku so ljudje z mimoidočimi častniki priskočili takoj na pomoč, mu dali nekaj okrep-čila in ga polagoma spravili k zavesti. potem ga. dali odpeljati z lica nesreče. Z drevesa je padel. Nek deček je v Ljubljani v tivolskih nasadih tresel kostanj ter pri tem padel / drevesa in se na glavi znatno poškodoval ter tudi zlomil eno roko. Ponesrečenega dečka so prepeljali z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. Kakor se vidi, vsi opomini nič ne pomagajo in posledice takih slučajev bodo nosili stariši in otroci sami. Umrl je nagle smrti c. kr. višji poštni oticijal Ferdinand Svete k v starosti -">7 let. Pokojnika, ki je bil član znane narodne družine ljubljanske, so našli mrtvega v stolni cerkvi. Najbrž ga je zadela kap. Umrl je v Tržiču ondotni hotelir in le so tržeč Matevž Lončar. Umrla je v Ljubljani gospiea Zmagoslava Masle na cesti na Rožnik št. 41, v starosti 27 let. Razpuščen je občinski svet v Postojni in je deželnovladni tajnik dr. Luk&n imenovan za ge-renta. Premeščen je notar Viktor Pozni k iz Senožeč v Lož. Poročil se je v Ljubljani Janko Vraneič, magistrati« koneipist, z g d i ■. Nito Josinovo, hčerko kontrolorja pri c. k. finančni deželni blagajni. Em. »Josina. Streljanje na lovu. Za Kranjsko svoj čas izdana prepoved streljanja se je. v kolikor gre za izvrševanje lova, preklicala za politične okraje Kočevje, Krško, Litija, Novo mesto in Črnomelj. Za vse druge politične okraje ostane {»repoved streljanja v celem obsegu v veljavi. 334 kron je zmanjkalo 62 let staremu delavcu Francu Berniku v PuŠtalu; to je bil ves njegov prihranek. Kdo mu ga je odnesel, se še nič ne ve. Sadje je kradla v vrtu baronice Edite Miiller v Kožarjih neka 16- letna deklica iz Brda. Nabrala je jabolk za 40 kilogramov. Ukradena jabolka so ji bila odvzeta. Krompir so kradle tri delavke iz Sela in Zelene jame na neki njivi blizu kemične tovarne; bilo je zjutraj okoli 5. ure. Zapazil jih je stražnik in aretiral dve, ena je zbežala. Aretirali so neko delavko, 48 let staro, doma iz kamniškega o-kraja, ki je v Ljubljani na Marije Terezije cesti pri neki branjevki pojedla en kilogram hrušk, plačati pa ni imela s čim. Svojo gospodinjo je okradla v Havptmanei neka Ana Kainz, rojena v Trbovljah 1868. leta, pristojna pa v Caslavo na Češkem; vzela ji je iz omare bankovec za 100 kron in izginila. Kainzova je srednje velika, okroglega, debelega obraza, govori češko, hrvaško, slovensko in nemško. Najbrže se nahaja kje v ljubljanski okolici. _ ŠTAJERSKO. V ruskem ujetništvu se nahajajo-. Ivan Andrič, Anton Kreft. Ivan Blanko. Maks Diinee ter korporal Ivan Kunst od 87. (celjskega l pešpolka. Internirani so v Barnaulu. v tomski guberniji. Žrtev vojne. Umrl je v Celju vsled ran z bojišča pešec Anton Čatež od 87. pešpolka. Za vojake. Iz Kadeč pri Zidanem mostu poročajo: Tukajšnje žensko pomožno društvo Rdečega križa je poslalo za mesec .september kot dar vojakom domačih polkov na južuo-zapadnem bojišču gorkih srajc, HG gorkih hlač. 50 robcev in 12 parov cunj. Sumljiv člcvek. Orožniški straž-mojster Mihael Brenkovič je blizu Vojnika ujel človeka, ki sicer ni imel nikakih izkaznic, pač pa general štabne zemljevide Štajerski'. Koroške in Kranjske ter šest vetrihov in 15 kron denarja. Rekel je, da mu je ime Janos Czer-gezv in da je iz Vesprima na Ogrskem. Smrtna kosa. Umrla je Josipina Marinschek. vdova po celjskem peštnem oficijalu Marinschku. Pokojnica, rojena Ravnikar, je bila iz znane ljubljanske rodbine vulgo pri Nemškem vitezu in sestra celjskega trgovca Ivana Rav-i karja. Umrla je v Rogaški Slatini, pokopali so jo v Celju. — Umrl je dne 15. septembra na svojem posestvu pri Sv. Barbari pri Vurbergu po vsem Slovenskem dobro znani dobrotnik slovenske mladine, član ravnateljstva posojilnice v Mariboru in bivši zdravnik Feliks Ferk. — V Kozjem je umrl tamošnji učitelj Ljudevit Ulčar. Pogreb je bil 20. sept. — V Braslovčah je umrla M. Plaskan. soproga veleposestnika Antona Plaskana. — V Janže-vem vrhu na Pohorju je umrl posestnik Jožef Gru belili k, bivši večletni občinski odbornik in župan občin. — V Pernovem pri Žalcu je vsled kapi umrl posestnik Jožef Cokan. Umor. Iz Ptuja poročajo: V Brezovcu je nekdo udri v sobo prevžitkarice Roze Lajh in jo je s sekiro ubil. Sumijo njenega zeta, da je to storil, ker je bil jezen, da je moral tešči pred kratkim izplačati 2000 kron dolga. Draginja na trgu. Iz Maribora poročajo: Na našem trgu vlada draginja že od nekdaj, posebno pa je narasla, odkar je izbruhnila vojna. Cimdalje. tembolj se navijajo cene in maksimalni tarif je danes nekaj, za kar se nihče ne zmeni. Posameznih stvari in njihove cene naštevati nima smisla. Pa človek bi že še navsezadnje potrpel, samo če bi bilo česa dobiti. To, kar pride na trg, pride le v majhnem in hitro je razprodano. Že par sobot sem pa ni dobiti na celem trgu ne čebule, ne češnja, kaj šele svinjskega špeha! Kje vse to ostane? Navadno na kmetih, doma ali pa, če se že proda, potem se proda tistemu, ki kupi v veliki množini in plača tisto ceno, kakor jo je dobiti v podrobni prodajalni, in vse to doma, kar s hiše vstran. Kdo se bode potem trudil, spravljati stvari šele na trg, zamujati čas in trgati čevlje?! Sedaj še nekako gre, čeravno tudi s težavo, pa kaj neki bode na zimo in če bode ta dolga in ostra? Že opetovano se je zahtevalo od strani prebivalstva, da naj mestna občina poskrbi za mestno tržnico, splošno, v kateri bi vsaj za potrebo bilo kaj dobiti. Seveda, ta tržnica bi morda za nekaj časa bila neprijetna raznim branjevkam m branjevcem, a zaradi tega velika večina prebivalstva ne sme pretrpeti raznih ne-priličnostL Zaradi privijanja cen riža je bil1 v Gradcu obsojen trgovec Wet-tendorfer iz Eggenberga na 18 tisoč kron globe. Imenovanje. Za stolnega prosta v Mariboru je imenovan konzist.j tajnik dr. Ivan Tomažič. j KOROŠKO. Justifikacija. Dunajski listi poročajo iz Celovca: Na dvorišču jezuitske vojašnice so ustrelili 1. septembra ob 7. zjutraj dunajske-' ga črnovojnika Marka Maeka, ki je bil obsojen na smrt radi zločina strahopetnostf pred sovražnikom. Italijanski ujetniki v Celovcu.' S transportom ranjencev 17. septembra so pripeljali v Celovec 180 ujetih Italijanov, med njimi je bilo nekaj ranjenih; berzaljerov je bilo med njimi 8. — Dne 15. sept. so bili pripeljali v Celovec okoli 200 italijanskih ujetnikov, katere pa so odposlali na Gornje Av-sko. i Pogorele so Sv. Višarje. tako je razglasil škofijski ordinarijat j Brez dvoma so to povzročili itali-' janski topovi, ki so obstreljevali tudi Trbiž. Tako sta zdaj uničeni najbolj znani romarski cerkvi Sv. Gora pri Gorici in Sv. Višarje pri Trbižu. Upati je, da so bile številne dragocenosti s Sv. Višarij še pravočasno rešene. PRIMORSKO. Iz italijanskega ujetništva se je oglasil Janko Leban, trgovec v Ročinju v Soški dolini. Piše, da se nahajajo on in vsi drugi Ro-Činjei po raznih vaseh občine Št.' Lenart. Naslov: J. Leban, inter-1 nato. Tribil, pošta St. Leonardo degli Slavi presso Cividale. — Tr-belj (Tribil) leži ob avstrijsko-italijaiiski meji in je ena izmed mnogih vasi, ki tvorijo veliko št.-lenartsko občino. Iz Gorice. Blizu cerkve sv. Ignacija na Travniku v Gorici tte nahaja poslopje goriškega okraj-; nega glavarstva. Poročali jakora ga toplo priporočamo. UDraratftvn 'Glaa Naroda' NAZNANILa Cenjenim naročnikom r T*mm sjTvaniji »poročamo, da jib bo ^ kratkem obiskal aa£ poto-ralai sa-■tcvpnlV XV. SVOHKe JAKin, Id je pooblaščen pobirati mafel« niao ia isdajati tosaderaa pajjv-dila. Sedaj se mudi t IHtfsIaffl, Pa., la okolieL TTvra-rnifitr« ^VJlaa HafaV Da ste uspešni izgledajte uspešno Napravite svojo proda- P^J^O jalno moderno in vab- iit si Ijivo za odjemalce s ^ tem, da jo razsvetlite ^^ Električna luč vi.ouja pozornost, privablja »SsL cdjemalce in razkazuje Q'fcyjgg) 'tgH blago v kar naj lepši ^^jjE^T Pustite, da vas obvestimo o svojih novih cenah in pokažemo, kako ekonomska je služba Edisona The N ew York Edison Company At Your Service General Offices : Irving Place and 15th Street Telephone: Stuyvesant 5600 Branch Office Show Rooms for the Convenience or the Public 421 Broadway Spring 9890 *124 W 42d St Bryant 5262 126 Delancey St Orchard 1960 *15l E. 86th St Lenox 7780 10 Irving PL Stuyvesant 5600 *27 E 125th St Harlem 4020 *362 E 149th Street Melrose 3340 "Open Until Midnight Night and Emergency Call: Madison Square 6601 dobita "GLAS NARODA" skoti itirl ■KBhBT mesece dnevno, izvzemši nedelj In po- JfKBB stavnih praznikov. "CT.AR NARODA" IU BbSB izhaja dnevno na šestih straneh, tako, BO da dobit« tedensko 36 strani berila, t n^B mesecu 156 strani, ali 624 strani ▼ štirih NT mesecih. "GLAS NARODA" donaša dnevno poročila z bojišča in razn« sli-HHHHHHHH ke. Sedaj ga sleherni dan razpošiljamo 13,0001 — Ta številka jasno govori, da je list zelo razširjen. Vsa osobje lista j« organizirano in spada v strokovn* unM« HARMONIKE bodisi kakrgnekoll vrste Izdelujem lo popravljam po najnižjih cenah, a delo trpežno in zanesljivo. V poprav j j zanesljivo vsakdo posije, ker sem žtu i- v^; ]>abuo polji* pri Lo/u. Ki-au.; sko. Kdor ve za nju i>;>v. naj mi naznani, ali naj se >.!•: i javita. — Anton Troha, Bex Piekens, AV. Ya. Vodnik sreče. Zdravniška knjiga, kako se hitro dama oadraveti vseh bolezni, potebno spolnih. Vsakemu zastonj. J. F. Dolenc, Box 819 Milwaukee, Wis. s. H. f&sBI k zdravju. I ilik ^^^Ta knjižica pove enostavno, kako se neka- I jf^a tero bolezni, kakor je sifilis ali zastruplje- | nje krvi, mozolji, kožne bolezni, stare rane, I ^^^^^^Hj^^^kapavica, živčna slabost, moška onemoglost, semeno- I tok» mehuroe in ledvične teškoče, nalezljive in druse I nio*ke ter ženske bolezni na spolno-urinarnih organih, S m reli ^^^^^ vspešno zdravijo privatno doma in z majhnimi stroški, j bPove tudi o našem vspešno m zdravljenju drugih I mMInm bolezni, kakor so nerednosti želodca in jeter, žolčnica, zapeka, zlata Mill® revmatizem> katar, naduha in slične teškoče. ■jI; ALI TRPITE IIHj (I na katerem izmed sledečih simptomov: bolečine v križu, bolečine v zgibih. irl^-IE f vobol. izguba a]»etita, ki id ob a v želodcu, povračanje hiane, bljuvanje, žolč no yS'flj jj riganje, nečist jezik, smrdeča sapa, izguba spanja, slabe sanje, slabost in nagla BrcSljjij razburjenost, nervoznost in razdraženost, onemoglost ob jutrih. črni kolobarji SN lljl rod očmi. sramežljivost in izogibanje družbe, nemarnost, bojazen in srčna HBi CJil tujra? — Ti simptomi so znamenje, da vaš telesni sistem ni v redu in da x>otre-mrn bujete zdravniških nasvetov in pumoči. H BiH Xaša brezplačna knjižica vam pove dejstva glede teh simptomov in tešlcoč; 3BI M Povc vam tudi o našem zdravljenju, ki pomaga moškim do zdravja, moči in fiSf ar svežosti, da so zopet možje. Zaloga znanosti je in vsebuje nasvete in podatke, laBB katere bi mural znati vsuk moški in vsaka ženska, posebno pa tisti, ki se name-ravajo ženiti. Iz nje lahko spoznate vzroke svojega trpljenja in kako bi se —f vaše teškoče obvladale, čitajte to knjižico, kažipot k zdravju, in okoristite ^Hff se z njo. I/ Pošljite ta kupon še danes. ■j DR. J. RUSSELL PRICE CO.. S 1000. 20S N. 5tb Ave.. Chicago, 111. ^f] Cenjeni doktorji:—Pošljite mi takoj vašo zdravniško knjižico popolnoma S Al zastonj in poštnine prosto. PIJ Ime............................................................ Stev. in ulica ali Box No............................................ ^PHk Mesto..............................Država ..................... I nunsinm uarov najooijse vrste z vsaKo o m | vb ^^ naročbo ure popolnoma I VJIildi dv^^Io kr«n=h CZASTONJ. Lep nikom. ffumbe. fountain-pero. ventriliphone. majhno uro zl^at^ i^ plih^ «^ 1 jco b posodo, žepni nož. ojrledalo z jrlav- darilm krasno pozlačeno uro za možke ali ženXz 8 ^ ceQt',>" V4,m,lwmo leh 20 darove, je z njimi zele zadovoljen, ker «> najboljše kako.o.Ti f!™!. lltl^ ' i {f naša^ posebna »» U $6.45. Vsak. kdor je dobit naie VCS den'r" (IZ ker je^to ZŠ^JZi UNION SUPPLY COMPANY, Dep. 7, Saint Louis, Mo. GLAS NARODA, 29. OKTOTVRA. 1915. Marija Grubbe ■.■ a a Spisal J. F. JAKOBSEN. I—-0-! Za Glas N aroda prevel G. P. (Nadaljevanje) Šestnajsto poglavje. l»ut.-m ko je prišla gospa Marija Grubbe na Tjele, je stano-va!a tam s svojim očetom do leta 1GT9, nakar se je poročila z ju-stii-nim svetnikom njegovega kraljevega veličanstva, Palle D vre in s ti m je živeta skupaj do leta lt>b9 v zakonu, ki je bil brez vsakih posebnih dogodkov. To je bi!a časovna doba, ki se pričenja z njenim tridesetim letom ter v« končava s šestinštiridesetim, torej celih dolgih šestnajst let. — Šestnajst dolgih let. preživelih v dnevnih sitnostih, v malenkostnih dolžnostih ter enoličnosti, ki otopi človeka! Pri tem ni bilo j obenej-a zaupnega razmerja, ki podeljuje temu življenju nekoli-1 o gorkote, nobene spravljive udobnosti, ki bi osvetlila to žitje. Y' pn-pirunje za nič ter zmerjanje za brezpomembne pozabljivosti. To je bilo vse. kar so sprejele vase njena ušesa. Pri tem pa je kil vsaki solnčni dan življenja premenjan v tolarje in vinarje. To je bilo življenje, katero je živela Marija Grubbe. V prvih časih se je zgodilo, da je Marija sredi vse delavnosti in vsi o dobila nobenih konj na razpolago. (Nadaljuje se)._ MODERNO UREJENA TISKARNA GLAS NARDM «BBBKP MPBMI gagS VSAKOVRSTNE TISKOVINE S, IZVRŠUJE PO NIZKIH '""....." • • DELO OKUSNO. "• • • • • • IZVRŠUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE, ~m • • v UNUSKO ORGANIZIRANA. T* ' x m « m s POSEBNOST SO: DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETI, CENIKI I T. D. VSA NAROČILA POŠLJITE NA: SLGVENIC PUBLISHING GO. 82 Cortiandt St., New York, N.Y. ZA VSEBINO OGLASOV NI ODGOVORNO NE UPRAVNI-STVO NE UREDNIŠTVO. Kaj pravijo pisatelji, nfanjakl la driamlkl o kaj id Bari« pi. "Doli z orožjem!" Lev Nikolajevi« Telstej je pisal: Knjigo sesa ■ velikim ulitkom prebral ln v njej n&šel veliko koristnega. Ta knjiga šele rpliva na človeka in obsega nebroj lepih misli.... Friderik pL Botienstedt: Odkar je umrla madama Stani al kilo na svetu tako slavne pisateljice kot je Snttnerjeva. Prof. dr. A. Dodel: "Doli z orožjem Je pravo ogledalo sedanjega Časa. Ko človek prečita to knjigo, mora nehote pomisliti, da ■e bližajo človeštva boljši časi. Kratkomalo: celo dobra knjiga. Dr. Lod. Jakubovski: To knjigo bi človek naj rs j še poljubil. V dno srca me Je pretreslo, ko sem Jo prebral. Štajerski pisatelj Peler Kosegger ptfe: Sedel sem t nekem Koadu pri Krleglach ln sem bral knjigo s naslovom "Doli ■ oroft-jem!" Prebiral sem jo dva dneva neprenehoma in sedaj lahko rečem, da sta ta dva dneva nekaj posebnega v mojem življenju. Ko sem Jo prebral, sem zaželel, da bi se prestavilo knjigo v vss kulturne Jezike, da bi jo imela vsaka knjigarna, da bo Je tudi v lolab ne smelo manjkati. Na svetu so družbe, ki razširjajo Sveto Pismo. Ali bi se as moglo ustanoviti družbe, ki M razširjala to knjigo? Hearlfc Hart: m To Js najbolj otarljlva knjiga, kar mm .1» kdaj bral.... G. Neumann Hofer: — To je najboljša knjiga, kar so Jih spisali ljudje, ki se borijo ca svetovni mir.... Hans Land (na shodu, katerega Je imel leta 1890 v Berlinu)! Ne toi slavil knjige, samo Imenoval jo bom. Vsakemu jo bom ponudil. Naj bi tudi ta knjiga našla svoje apostolje, ki bi ill tnj* krlžemsvet ln učili vse narode.... Finančni minister Dnnajewski je rekel v nekem svojem govora ▼ poslanski zbornici: Saj je bila pred kratkim v posebni knjigi opisana na pretresljiv način vojna. Knjige ni napisal noben voja-Dd strokovnjak, noben državnik, pač pa priprosta ženska Berta pL Suttnerjeva. Prosim^as, posvetite par ur temu delu. *si«Him, •a M ne bo nikdo veš navduševal za vojno, če bo prebral to knjlso. CENA M CENTOV. iHttafti Jo prf: Slovenic Publishing: Co., 42 Cortiandt Street, New York City, N. Y. "GLAS NARODA" JE EDINI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. — NAROČITE SE NANJ! Cenjenim naročnikom v Kansas, Iowa in New Mexico sporočamo, da jih bo t kratkem obiskal naS potovalni aaatopnik. Xr. OTO FSZDIS, Id j« pooklaKan pobirata narcisi no in iadajati tozadevna potrdila Upravniitvo 44Glas Naroda*^ Frost! nasvet ii infoc-iaciji prissljsDCtsti ■^fil BivUl »f MubUi fari iMaliutioi" u dr lava Tfvm T«k varuje im pomaga jriaalja* •tat, 3d aa bili oileparjaai, «t«M ni aH c katerimi ■• j* slab« rr Ul« Brezplačno a9 daje nasvete ^ aaljaaasm, kateri so bili oclepar jami o4 baakirjev, odvetnikov, tt foveev a zemljišči, prodajalec parofe^odnik listkov, »premije rs •t r, ks šipo te v ia poaaatnikov gK Baje se Informacij« t Katera!) saaijakik aačevah: kak« yaata*. državjjan, kjer ae «fla?itii aa is iavljamaka listina. Sorodniki naj bi se sestal! p fil-fsJjamai na Mllie Mam4« ftU pii CHfiaa. 8B&AVNI 69L2T9H DBPABTKPKl (BUta Department o t Ea¥9V^ BUREAU OF INDUSTBIli AND IMMIGRATION. Urad v mestn New York*? S3 Sac* 8Stk St., odprt vsaki dan «4 •» ijutraj pc?«°dnl £> ? sM« trraift cd I. 4« II, BVfc j rO*Ofe B04AS3! brke in brado" ^iT^ Ako ee rabi to H^prp- do^dpadalMa ' □e osiveli. Revmatlzem. kosti bol ali trganje T ro-! kali. sagah in križu v S dneh popolnoma ozdravim. I rane. opekline, bule. ture, kraste in grinte, potne nog«, kurje oči. bradoviee. ozebline ▼ par dneb popolnoma odstranim. Kdor bi moja zdravila h rex uspeha rabil, mu jamčim sa $6.00. Piiit« takoj po cenik in knjižico, pošljem zastonj. JAKU WAB&C, !9M n. Hftfe m ClavaSani, OUe. KOJAJQ WAJtOCAJTl SB Ni "ftLAfe MABODA'J, NAJVEČJI 8LOVSNVK3 DNSVMIK X IDE. Veliki vojni atlas ▼Jjskojočili se evropskih držav k pi kolorajj-skih posestev vseh yelesil,. Obsega 11 ramih zemlfevždovš na POtih atraneh in vgnka siren je 10i pri 13J palca valika; Cena samo 25 centov." Marajši vojni atlas "oboege devet raxnih rem'Jovido'- »a 8 fftrapah, vsaka stran 8 prf 14 palcev. Cena sjimo 15 e&nlov, ▼■I itmljevidi so narejeni v raznih barvah, da aa lahko spozna. Označena so vsa večja mesta, število pra-blTalcev držav in posameznih meBt. Ravno tako je povaod tudi oanačea obie^ površine, katero zavzemajojpoaamasna države. Pošljite Z5c. ali pa 15c. ▼ rnamkah !ii Finančen nailo? In aai vam takoj odpošljemo zaželjeni a«ias. Pri Ttčjca adjamn damo popaat,- Slovenic Publishing Company, 82 Cortiandt Street, New York, N. T? ZASTONJ deset (10) HASSAN kuponov ^^______(1ZREŽITE TA KUPON) gg^ Ta POSEBNI KUPON ja vreden desat (10) ^ ^ HASSAN CIGABETNIH KUPONOV ako aa M predloži skupno * devetdesetimi (90) ali vei ra9 K dimi HASSAN CIGARETNIMI KUPONI v kaki st lik HASSAN PREMUSKIH POSTAJ ali prt £' THE AMERICAN TOBACCO CO, EJjX^ Prssalnm Dept. 490 Broome St, New York, ». ? J jjjj^fcv (Ta ponndba ueasn^ 3L decembra 1913.) Velika vojna mapa vojskujočih se evropskih držav, Ve>lik:ost Je 21 pri 28 palcih. Cena 15 centov. Zadej je natančen popis koliko obsega kaka drsava, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d. V zalogi imamo tudi Stensko mapo cele Evrope §1.50. Veliko stensko mapo, na eni strani Zjedi-njene države in na drugi pa celi svet, cena $1.50. Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-Ogrske s Italijo. Cena je 15 centov. Pri nas je dobiti tudi velike zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Italije, Rusije, Nemčije, Francije, Belgije in Balkanskih držav. Vsi so vezani v platno in vsak stane 50 centov. Naročila in denar pošljite nai Slovenic Publishing Company, 82 Cortiandt Street, New York, N. Y. Zanesljivo pride sedaj denar v staro domovino. Do?iobrega sem se prepričal, da dospejo denarne pošiljatve tudi seda.' zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potrebujejo pošiljatve v sedanjem času 20 do 24 dni. Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarjev |sorodnikom in znancem v staro domovino. 100 K velja sedaj $15.50 s poštnino vred. FRANK SAKSER 82 Cortiandt Street, New York, N. Y. 6104 St Clair Ave., Cleveland, Ohio. ■