V e s t n i k. Deželno slovensko učiteljsko društvo v Ljubljani priredi o božiču takoj po predavanju prof. Bežka, dne 27. t. m. učiteljski shod. Edina točka: Klerikalna obstrukcija v deželnem zboru in učiteljstvo, poroča Eng. Gangl. — Tovariši in tovarišice, pridite mnogoštevilno! Poročila se je učiteljica gdč. Alojzija Bizailova z gosp. Kristijanom Hodnikom v Ilirski Bistrici. Cestitamo! S shoda v Kranju. Deželni poslanec Ciril Pirc je priredil dne 30. novembra sbod v Kranju, kjer je omenil tudi regulacijo učiteljskih plač. Glede te točke je govoril tako: ,,Končno naj še omenjam, da je zaradi komedije v deželnem zboru ostala nerešena prevažna kulturna zadeva, ki interesira vso deželo. Kranjsko učiteljstvo ,je sigurno pričakovalo od, letošnjega zasedanja, da ga resi iz obupnega gmotnega položaja. Vsak pošten čloyek mora priznati, da dobivajo učitelji za svoje dobro kulturno delo uprav beraške plače. Glede na to dejstvo je bila narodno-napredna stranka odločno zato, da se sprejme po deželnem predsedniku predloženi načrt, deželnega šolskega sveta, glasom katerega bi se zvišale učiteljske plače za 25% temeljne plače. Glasovali bi bili za ta predlog, če bi bilo pra7 treba zvišati deželno naklado. Prererjeni smo namreč, da bi ta deuar nebilvržen proc, marveč da ga bi bilo dobilo Ijudstvozvelikimi obrestmi nazaj. Klerikalci s svojo obstrukcijo so učiteljstvu požrli opravičene nade, dasiravno so se jim prej dobrikali injira obljubljalivse mogoce. Ia da je ironija tem popolnejša, je povedal dr. Šusteršič na cerkniškem shodu, da se regulacija učiteljskih plač ne bo izvršila prej, dokler ne bo rešena volilna reforma. Lepa perspektiva se tu odpira učiteljstvu! Pa naravno ! Klerikalci niso bili nikdar prijatelji učiteljstva in šole. Šola probuja ljudstvo, in zavednega Ijudstva klerikalci ne morejo rabiti v svoje namene. Narodno-napredna stranka, ki teži po splošnem napredku našega naroda, je naravna zaveznica učiteljstva. In prav je imel dr. Tavčar na novorneškem shodu, rekši: nPrej nikake volilne reforme, dokler se ne urede učiteljske plače", zakaj z regulacijo učiteljskih plač se bo tudi kraujska šola dvignila na višji nivo. Geueral Montecuccoli je dejal, da je treba za vojskovanje denarja, denarja in zopet denarja, mi slovenski liberalci pa pravimo: za naš boj, za napredek, za boj z uma svetlim mečem potrebujemo šol, šol in zopet šol!" (Burno pritrjevaDJe.) — Na shodu je govoril tudi učitelj g. V. Rus. Njegov govor objavimo prihodnjič doslovno. Novi krajni šolski nadzorniki v krškem okraju. Pod enakim naslovom smo v zadnji številki povedali, da ni med 30 novimi krajnimi šolskimi nadzorniki v krškem okraju nič manj nego 16 župnikov in kaplanov. »Laibacher Zeitung" pa javlja v 268. štev., da je imenovan za krajnega šolskega nadzornika v Mokronogu g. Eduard Vencajs, k. k. Steue|ramtsadjunkt in NassenfuB. Torej: Mein Liebchen, was willst du nocb. mehr! Volilna reforma in reforma učiteljskih plač nista prav v nobeni zvezi. Vendar so s prvo ubili kranjski klerikalci drugo. Kdor zna — pa zna! Bomo jim že posvetili! Dunajsko slovansko dijaštvo je zborovalo dne 3. t. m. v prilog slovenski univerzi v Ljubljani. Imenovana je za začasno učiteljico v Siški gdč. Ana Zarlij eva Učiteljske vesti. Absolviran učiteljski kandidat gosp. Rajmund Božič je imenovan za provizoričnega učitelja v Št. Vidu pri Ljubljani, za učiteljice pa so iraonovane gdč.: Marija Gasperinova odSv. Križa za Kostanjevico, P. Jakličeva za Mokronog in Franja Trtnikova za Sv. Križ. ,,Slovenec" 'in ,,Slovenski List" sta začela znamenito dirko. Kosata se med seboj, kdo bo prej obral do kosti napredno učiteljstvo in kdo bo prvi ubil njega ugled med našim ,,dobrim ljudstvom". V tem prizadevanju sta imenovana lista nedosežna mojstra. Priliko imamo, da čitamo več listov različnih strank in raznib barv, toda glede nesramnosti in lažnjivosti sodi vsekakor glasiloma kranjskih klerikalcev prvenstvo. Časib. pricaplja za njima seveda tudi nSlovenski učitelj", in takrat je prav zabavno občudovati to zanikrno trojico, kako se poti in trudi, da bi v luči — Ijubljanskega škofa in Šusteršiča milosti oglodala poštenje slovenskega naprednega učiteljstva. Vzlic polnim skledam morajo biti gospodje, ki zakladajo prostore imenovanib glodalcev, strašno lačni. Ni jim dovolj, da so odjedli kranjskemu učiteljstvu izboljšanje plač, sedaj bi mu tudi radi pozobali dobro ime! Sicer pa ni nemogoče, da pride do veljave prislovica : ,,Kdor drugim jamo koplje, sam pade vanjo!" Kongregacijske šole na Kranjskem. Kranjska dežela bi potrebovala francoskih senatorjev. Dočim na Francoskem celibatarje in nune podijo iz šol, jih na Kranjskein vsled pomanjkanja učiteljstva vabijo v sole ter jim izročajo mladino v vzgojo, dasi nimajo o vzgoji pojma. Zopet dva slučaja. Šolskim sestram v Šmihelu pri Novem mcstu, ki iinajo že 5razredno zasebno dekliško šolo, se je dovolilo imeti tudi javno šolo s poldnevnim poukom, dokler/se ne uredi ondotno šolsko področje. V Vačah pri Litiji pa se je poveril pouk ondotnemu kaplanu Alojziju Smukaveu, ki bo pončeval v kaplaniji, dokler se ne zgradi novo šolsko poslopje. Učiteljev ni, ker je pluča preslaba, plača se ne zviša, ker tega klerikalci ne dovolijo, in tako dosezajo po oviakib klerikalci svoj namen ter se polnijo naše šole z duhovniki in nunami. Posnemanja vredno! V vseh državah so se začeli v zadnjih časih zanimati za ljudsko šolstvo. Višji krogi so spoznali, da tako ne pojde več naprej. Treba je odpomoči in če stane tudi mnogo žrtev, neznosnim razmeram je treba narediti konec. Tudi na Laškem se dani ubogi pari učitelju. Kakor znano, se je sestavilo v Rimu novo ministrstvo. Naučnim ministrom je bil poklican univerzitetai profesor Orlando. V svoj program, ki si ga je začrtal ob vstopu v ministrstvo, si je postavil kot najvažnejšo točko ljudsko šolstvo. Cujmo, kaj misli on o njem! — Dosedanji uspehi na ljudski Moli so preneznatni, da bi povzdignili narod na višjo stopnjo izomike. Še vedno se nahaja med narodom preveč analfabetov. Predvsem je treba, da zna ljudstvo dobro brati in pisati, zakaj to so prvi pogoji nadaljne izobrazbe." Orlando pravi, da bo treba ustanoviti mnogo več nedeljskih in večernih šol. nNa vsak način pa je treba v prvi vrsti skrbeti za ljudskošolakega učitelja. Ta je dandanes največji trpin izmed vseh stanov na Laškem." Orlando pravi, da stoji učiteljstvo na višku bede in goija! Njemu se godi mnogo slabše nego industrijalnemu delavca. Kolikor časa se pa ti vzojitelji mladine bojujejo za svoj obstanek, ne morejo biti kos svoji važni nalogi. Orlando hoče povišati učiteljstvu plače pototn posebnega novega zakona. Pripozna sicer, da delajo največje ovire prazne blagajnice, toda pristavija pa tudi, da rajši odstopi od svoje službe, ako bi se mu ne posrečilo izvesti osnovanega načrta. — Tako je prav! Pri nas pa zahtevajo vedno več novotarij, a za učiteljevo eksistenco 8e ne briga nihče. Dr. Šusteršič rajši podpihuje ljudstvo, da naj učiteljstvo pobije. Res, potem bo gotovo rešen slovenski narod. Iv. B. Učiteljske plače so izboljšali — pa ne pri nas, ampak na Tirolskem! Po novi uredbi bo dobival učitelj z zrelostnim izpričevalom 720 K na leto, učiteljica pa 600 K. Po prebitem izpitu učne usposobljenosti bodo imeli učitelji prvih 5 let 800 K, učiteljice pa 700 K letne place; od 6. do 20. službenega leta učitelji 1100 K, učiteljice pa 800 K; od 21. do 30. službenega leta učitelji 1300 K, učiteljice pa 900 K, od 31. leta do upokojenja učitelji 1500 K, učiteljice pa 1000 K. Službenostarostne doklade bode dobivalo učiteljstvo po dovršenem 10., 15., 25. in 35. službenem letu ter znašajo za uČitelje po 125 K, za učiteljice pa po 75 K. Vsak učitelj (učiteljica) ima naturalno stanovanje in sicer brez izpričevala učne usposobljenosti eao sobo s stranskimi prostori, učitelji in učiteljice z izpričevalom učne usposobljenosti pa 3 sobe in straaske prostore. Opravilna doklada za šolske voditelje znaša za en razred 50 K, za vsak drugi razred pa poleg tega še po 20 K. K r a j e v n e d o klade znašajo za učitelje največ 350 K, za učiteljice pa največ 175 K. Te doklade deli deželni šolski svet v sporazumljeDJu z deželnim odborom in s prizadetimi občiuami, vendar jih pa sme dež. šol. svet v sporazumljenju z dež. odborom zopet odtegniti. Učitelj, ki poučuje čez 30 tedenskih ur, dobi pri celoletnem pouku za uro na leto po 40 K, učiteljica pa po 30 K; pri samo zimskem pouku pa po 25, oziroma 15 K na leto za vsako uro. Učno osobje na meščanskih šolah bo dobivalo poleg dohodkov, ki so določeni za ljudsko učiteljstvo, še eno tretjiuo teh dohodkov več. Učitelji za silo bodo imeli pri celoletaem pouku 480 K, pri samo zimskem pouku pa 380 K. Izplačevanje plač bodo kakor doslej tudi v bodoče preskrbovale občine. V pokojnino se všteva po 10 službenih letih 40"/0 in za vsako nadaljno leto pa po 2% od plače. V pokojninski zaklad bodo plačevali po novem zakoau učitelji 3%, učiteljice pa 2%, prvo leto pa 10, oziroma 7%, in v bodoče pa od vsakega izboljšania eno leto 30, oziroma 20%. Učiteljice se ne smejo možiti. Ako se katera omoži, dobi odpravnino ia sicer plačo enega leta. Idrija je stavila v proračun za bodoče leto za raestno realko lepo vsoto 32.250 K, za podporo šolam pa 200 K. Vzlic tolikim izdatkom ni na idrijski realki šolnine, na ljubljanskih ljudskih šolah pa je! Velika ustanova za dijake. Krakovski mešcaa No sakovski je te dni pri notarju zapisal vse svoje imetje, 6 milijoaov kron, za ustauove giinaazij^kim in vseiičiliškim dijakom. Nemščina v ameriških šolah. Nemci se ponašajo, da je Clevelaad najboljša podpora netnštvu. Tam je več nemskih šol, ki so imele do lani 12.000 učencev, lani pa se je število učencev pomaožilo na 19.500. Vodja nemškega pouka, prof. Waldmana, sam priznaya v svojem poročilu, da velikansko naraščanje provzročajo največ otroci nenemških staršev. Ker je v Clevelandu veliko Slovencev in drugih Slovanov, najbrže tudi ti pošiljajo svoje otroke rajši v aemške nego v aagleške šole, kar bi bilo obžalovati! Potovanje pisateljev na državne stroške. Kaj takega se seveda ne godi v kulturni Avstriji ali Nemčiji, temuč v ngnili" Danski. Zaana daaska pisateljica Karin Mickaelis potuje s svojim možem, ki je tudi piaatelj, po Nemčiji, od tam pa se podasta v Egipt. Tudi danski pesaik Skjoldborg se mudi v Berlinu, odkoder odpotuje v Italijo Vsi trije pa potujejo na državne stroške, da si razsirijo obzorje ter si nabavijo novib. snovi za literarno delovanje. čudna zbirka. V stanovauju nedavao utnrlega pi3atelja Gustava pl. Moserja 80 našli nad 200 paro? najrazličnejših črevljev. Tu so zastopane vse vrste obuval, najrazličnejših časov ia mod. Tudi raztrganih črevljev iz fraacoske ekspedicije na Rusko ne manjka. Srce tolče po smrti. Ruski zdravnik dr. Kubljabko je pokazal poslušalcem srce dotnačega zajca, ki je toklo, dasi je bil zajček že več dni ubit. Pokazal je tadi srce neke deklice, ki je tudi tolklo, dasi je dekle umrlo že 36 ur prej. Imenovani zdravnik je aamreč iznašel neko sredstvo, katero inicira v srce po smrti. Ia kakor hitro pride to sredstvo v srce, dasi že mrtvo, začne tolči. Ta iznajdba vzbudila je veliko zanimanje ia govori se, da bo z njo dosežen vspeh pri srčnih bolezaih, ce!6 pri kapu. Duševni delavci na Nemškem. Po najnovejši štatistiki je izkazaao, da se na Nemškem 475.000 oseb živi z učenostjo ali s svobodnimi poklici, in sicer 71.400 duhovnikov in cerkvenih uradnikov, 243.165 učiteljev in knjižničarjev, 8200 sodnikov, 6800 odvetnikov, 29.800 zdravnikov in zobozdravnikov, 15.000 pisateljev in žurnalistov, 17.000 stenografov in pisarjev, ,15.000 gledališčnih igralcev, pevcev in plesalcev, 40.000 slikarjev, podobarjev in muzikov. Najmanjša država je vsekakor republika Tanarola na otoku enakega iroena severno od Sicilije. Otok je bil že Rimljanom zuan pod imenom Bucina, od koder so dobivali skrlatne polže. Republika obsega 22 kma ter ima razen mnogo divjih koz 170 prebivalcev. Do leta 1882. je bilo na otokn celo kraljevstvo, a ko je tega leta umrl kralj Paolo I., so prebivalci zaprli njegovemu sinu prestol ter proglasili republiko. Vsakih deset let si izvolijo predsednika, ki skrbi sam za blagor prebivalstva. Uradnikov ali vojakov seveda nimajo. Človek in stroj. Koliko delavnih sil se je v nekaterih obrtih prihranilo z uvedbo stvojev, dokazuje neki aDgleški strokovnjak, ki piše: Mojster z, dvema ucencema zmore dandanes delo, ki je potrebovalo pred leti 1100 tkalcev. Apre turni stroji prekašajo ročno delo za 1500%. Eden delavec izdela s strojem v gotovem času toliko konjskih podkev, kot jih je v istem času izdelalo poprej 500 pomočnikov. Stroj za izdelovanje žrebljev je zavzel prostor, ki ga je imelo prej 1000 delavcev. Pri izdelovanju papirja je stroj prekosil prejšnje delo za 95%. V lončariji izdela eden delavec dandanes toliko kot svoječasno 1000 delavcev. Še večja razlika je pri delu v pristaniščib. Eden delavec opravi s škripcem tisto delo, ki je zahtevalo poprej 2000 mož. Spreten urar napravi s stroji na leto 200 — 300 ur ter prihrani na ta način 85% ročnega dela. Jetika na Ogrskem. Kakor izkazuje ministrstvo notranjih zadev, je umrlo lani na Ogrskem 70.731 oseb za jetiko.