** ' »vA?	'n Jiéc? s&feu&Ztrv r ^o/t^skk. C-/.o
lAtfrvtt	t-'&CVli/S&Z,
..w	*. um«
Naročnina iistu : Celo leto 80 din., pol leta m diru, četrt leta 20 din., mesečno 7 din. Intn Jugoslavije: Celo leto 140 din. Inserat! all oznanila se zaračunajo po dogovoru j agi večkratnem inseriranju primeren popust, llpravnlšfvo sprejema naročnino, Inserate in reklamacije.
STRAŽA
Hssdylssn političen list zn slovensko ljudstvo
STRAŽA izhaja v pondeljek, sredo in petek. Uredništvo in upravništvo je v Mariboru, Koroška cesia št. 5 Z uredništvom se more govorili vsaki dan samo od 11. do 12. ure. Rokopisi se ne vfačajo.
Nezaprte reklamacije so poštnine prost«. Telefon interurban št. 113.
65. štev.	Maribor, cine 4. junija 1024«	Imetnik XVI-
i—iniiniiiw—niTinminimn ^ 11   manama mamamt 'tammmmnmMMnmmxsm
Proglas SLS In slovenski demokrati.
Proglas poslancev SLS slovenskemu narodu je zadel v živo. Pri slovenskem ljudstvu je našel živo in splošno odobravanje, ker je jasen, odkrit in neustrašen glasnik i~ dej, zahtev in pritožb slovenskega naroda. Tudi pri nasprotnikih SLS je zadel prav v živo. Dokaz temu je pisava slovenskih demokratskih listov, ki jih naše ljudstvo kratko in jedrnato označuje kot glasila Pašič-Pribičeviče-vih režimskih hlapcev.
»Slov. Narod« je dne 1. junija proti temu proglasu objavil uvodni članek pod naslovom »Dokument demagogije.« Iz članka samega ni jasno, kakšen pojem ima »Slov. Narod« o demagogiji. Grška beseda demagogija (demos — ljudstvo, agein — voditi, vzgajati, agoge — vodstvo, vzgoja) pomeni vodstvo naroda, pa tudi zapeljevanje naroda. Ako »Slov. Narod« jemlje besedo v prvem pomenu, bi moral članku dati drugo vsebino. Ker jo pa očividno jemlje v drugem pomenu, je dokaz ostal na dolgu, in zato je njegov članek skupek neresnice in zlobnosti, katero očita SLS.
Slovenskim demokratom najprvo in najpoglavitno ni po godu ugotovitev glavnega motiva, zakaj so se Slovenci in Hrvati združili s Srbi v novo nacionalno državo. Proglas navaja ta-le glavni nagib: »Slovenski in hrvatski narod sta se s srbskim leta IDI 8 združila v novo državo v trdni veri, da najdeta tukaj po stoletnih borbah v novi državni zvezi, zgrajeni na popolni enakopravnosti, vse pogoje za razvoj svoje narodne samobitnosti na vseh poljih svojega javnega življenja ... Že od začetka smo se zavedali, da more naš slovenski nared v veliki jugoslovanski državi živeti svoje lastno narodno življenje le tedaj, če uživa v okvirju države kar največjo državnopravno samostojnost.«
Proti temu ugotavlja »Slov. Narod« ta-le temeljni motiv: »Temeljna misel dogovorov, ki so ustvarili našo državo, je bila državna samostalnost Srbov, Hrvatov in Slovencev v skupni in enotni državi, ki bi sicer na separatistični podlagi ne bila mogoča.«
Ta trditev slovenskega demokratskega glasila ni istinita ne zgodovinsko in ne stvarno. Kar se dostaje zgodovine o postanku naše države, opozarjamo samo na ženevsko pogodbo z mesca novembra 1918, kojo spominja na kratko tudi proglas poslancev SLS. V ženevskem dogovoru je bila določena ne samo »državna samostalnost Srbov, Hrvatov in Slovencev v skupni in enotni državi«, mar več tudi v «okvirju te države državnopravna samostalnost srbskega, hrvatskega in slovenskega naroda. Torej samostalna država ujedinjenih Srbov, Hrvatov in Slovencev na federativni podlagi.
V	stvarnem oziru slovensko-demokrateka trditev o namenu in cilju naše skupne države ne odgovarja psiho-logičnemu razpoloženju hrvatskega in slovenskega naroda, katera zahtevata ne samo obstoj jugoslovanske rase, marveč tudi obstoj Hrvatov in Slovencev kot narodnih individualitet. Slovenci smo v težkem stoletnem naporu očuvali svojo slovensko narodno individualnost proti ogromnemu navalu germanizacije, italijanizacije in madžari-zacije. Naša slovenska narodna individualnost ima pravico ne samo do obstoja, marveč do bogatega vsestranskega razvoja v jugoslovanski državi objedinjenih Srbov, Hrvatov in Slovencev.
V	tem je punctum saliens, glavna točka razdora med nami in slovenskimi demokrati in vobče vsemi centralisti. Centralistom gre samo za skupnost Srbov, Hrvatov in Slovencev v samostalni enotni državi, nam pa je poleg tega pred očmi kot cilj očuvanje slovenske individualnosti v tej skupni in samostalni državi. Nam plamti v srcu ljubezen do slovenstva in zato do jugoslovanstva, centralisti pa se 'vnemajo za neko jugoslovanstvo, ki je v teoriji enakopravno naprarn Srbom, Hrvatom in Slovencem, v praksi pa je velesrbsko,
Ker je avtonomija sredstvo, in to nujno, neizogibno in nenadomestljivo sredstvo za ohranitev slovenstva, zato tvori temeljno točko programa SLS. To točko pa demokrati imenujejo klerikalizem. Za nje je avtonomizen istoveten s klerikalizmom, in borba za slovensko avtonomijo je istovetna z borbo za nadvlado klerikalizma nad našim narodom.
To istovetenje, ki ga jemljemo na znanje, je čast i za slovenski narod i za SLS. Slovenski demokratje, liberalci, centralisti in unitaristi se niti ne zavedajo, kakšno čast delajo slovenskemu ljudstvu in SLS. Podobni so tistim norcem, ki nehote govorijo resnico. Od liberalcev potrjena in utrjena resnica je torej, da je program slovenske narodne individualnosti in samobitnosti istoveten s programom slovenskega klerikalizma. Potemtakem ima le ena stranka pravico do obstoja med slovenskim ljudstvom in to je SLS, ali kakor jo liberalci imenujejo: slovenska klerikalna stranka.
»Slov. Narodu« politika SLS, te edino legitimirane in edino pristojne slovenske stranke ne ugaja. Ta dosledna, energična in vztrajna politika je vodila do, velikega uspe-
ha, da je danes v narodni skupščini 160 poslancev — torej absolutna večina — ki obsoja vsako nasilstvo nad Slovenci in Hrvati in priznava pravico samoodločbe tudi Slovencem in Hrvatom.
Slovensko demokratsko glasilo se tega slovenskega uspeha ne veseli. Pričakovati kaj takega, bi pomenjalo predpostavljati pri slovenskih demokratih malo več slovenskega mišljenja in čuvstvovanja. Ker pa jim tega ne nedostaje, zalo se nad opozieion. blokom sporazuma, poštenosti in pravičnosti ne radujejo, marveč ga psujejo kot skupino »nepridipravov.« Ti nepridipravi so v narodni skupščini v večini in zato jim po evropsko priznanih parlamentarnih principih pripade vlada. Mesto tega se je mandat Pašič-Pribičevičeve manjšinske vlade podaljšal, parlament pa se je zaprl, da more vlada manjšine ostati naprej.
Ta nasilen akt, ki so ga slovenski ljudski zastopniki v svojem proglasu po pravici ožigosali kot državni udar, je pri slovensikih demokratih zadel na popolno odobravanje. Saj so vendar svobodomiselci, kako se ne bi veselili nasilja in gaženja ljudske svobode! Veselja jim nočemo kratiti, zavrniti pa moramo njihove izgovore, ki niso vredni niti piškavega oreha. Sklicujejo se na analogijo (na-ličnost) angleškega parlamentarizma, kjer je kralju dana možnost, vladi, ki je zašla v manjšino, podeliti volilni mandat.
V resnici pa angleški zgled naše demokrate najbolj tolče. V Angliji namreč velja tako strogo načelo parlamentarizma, da bi nobena vlada ne mogla niti trenutek 'biti na vladi, ako bi v parlamentu ne imela večine. Sedanja delavska vlada sicer sama nima večine v parlamentu, mora pa vladati s parlamentom, v katerem jo podpira zdaj konservativna, zdaj liberalna stranka, včasih pa ohe. In ko bo kedaj ostala brez te podpore, torej brez parlamentarne večine, potem šele bo mogel kralj, ako ne bi hotel poveriti delovne vlade kakšni drugi stranki, razpustiti parlament in vodstvo volitev poveriti tej ali oni stranki. V naši državi parlament ni razpuščen, volitve niso razpisane, na krmilu države pa je manjšinska vlada, ki vedi in uprav-ja državo brez parlamenta in brez kontrole zakonitih ljudskih zastopnikov. Ali je na Angleškem tudi tako, gospodje demokrati?
»Slovenski Narod« zaključuje svoj članek proti proglasu poslancev SLS tako-Ie: »Stranke, ki slone na takih dokumentih demagogije, neresnice, kakršnega sedaj objavlja SLS, morajo same od sebe propasti..« Kakor smo slovenskim demokratom prej pustili veselje, ttako jim sedaj puščamo tolažbo. Tolažijo se s prerokbo o propadu SLS, ki mora nujno slediti sam od sebe. Slovenski liberalci niso nikdar spadali ne med velike in nè med majhne preroke. Njihovo prerokbo jim je narekovala njihova želja o propadu naše stranke. Ta želja se jim ne bo izpolnila. Kakor ho ostal in zmagal slovenski narod, tako bo ostala in zmagala Slovenska ljudska stranka. Ne propade tisti, ki si je sezidal svoj dom ter ga utrjuje, marveč tisti propade, ki si sežge hišo nad seboj. Mi smo gradila in braniki slovenskega doma! Mi bomo ostali, vztrajali in za to zmagali!
Politične beležke.
Težko vprašanje radikalskega proglasa. Radikalski poslanski klub je imel sejo, ki se je bavila z vprašanjem proglasa od lastne strani, ker je že opozicija in povrh še njene posamezne skupine stopila s proglasi pred narod. Seja ni prišla do zaključka. Pašič z vsemi kcrupcijonisti je bil za proglas v tonu: Srbi skupaj, za centralizem, proti vsem protkentralistom, Ljuba Jovanovič je pa zastopal mnenje večine, da je treba v proglasu povdariti ah vsaj pripustiti potrebo sporazuma med Srbi, Hrvati in Slovenci. Klub se ni odločil ne za eno in ne za drugo stran ter je končal svojo sejo s lem, da je pozval Lj. Jovanoviča, naj spiše svoj načrt za proglas ter ga prinese na prihodnjo sejo v razmotrivanje.
Pašič, radikali in samostojni demokrati. Pribičevci so na ministrski seji zahtevali namestitev svojh eksponentov na važna upravna mesta, radikali pa tem željam niso ugodili, ker svojim zaveznikom ne zaupajo. V Pribičevičevi družbi vlada veliko razburjenje in vznemirjenje, Pašič pa na vsa vsklicevanja na zavezniške pakte in pogodbe hlad no odgovarja, da je prvotni pakt samo prvotno veljal za prvo koalicijo, sedaj pa ne več. Kakor pa imajo Pribičevci posebne želje in bolečine, se pa Pašič odpelje na sprehod ter jih od daleč gleda. Tudi svojim radikalom bi se rad izmuznil na oddih nekam v inozemstvo, radikalski klub pa temu nasprotuje, ker prevladuje mnenje, da se situacija in kriza že razpleta in da je za vse slučaje potrebna voditeljeva prisotnost.
Nepravilnosti v finančnem zakonu. Beograjski list »Pravda« že ponovno trdi, da so opozicijomalni člani fin. odbora Sečerov, Kumanudi in Behmen pri pregledu finan enega zak. ugotovili ter tudi javili skupščinskemu odboru, da so v zakon vnesene nekatere postavke, ki niso šle skozi parlament. Te vesti so se sicer že dementirale kot napačne, a poslanci so ponovno zatrdili, da obstojajo
nepravilnosti in da bo treba zahtevati postopanje po določilu glede ministrske odgovornosti.
Poslanske dnevnice so velika skrb vladne družbe. Vlada je narodno skupščino v veliki naglici odgodila do
20.	okt. ter se poleg že običajnega teptanja parlamentarnih načel tudi na to ni v naglica ozirala, da gmotno udari svoje ljudi. Če bi odgodili skupščino na nedoločen čas-ter naznanili, da se prihodnja seja skliče pismenim potoni, bi prvič to lepše izgiedi<o v svetu, ki drži in teži na kolikortoliko parlamentarnih stvareh, drugič, kar je za vladno družbo važno, bi pa dnevnice tekle naprej. Sedaj so pa dnevnice v veliki nevarnosti in ker radikali vseh svojih koristolovcev -niso mogli napraviti za ministre, državne svetnike in podtajnike, skupščinske funkcijonarje itd., sklicujejo sedaj celo opozicionalce na seje, kako bi se dale rešiti dnevnice. Že poprej so hoteli, da bi opozi-cionalci za ceno dnevnic soglasno odgodili skupščino. Ker se opozicija ni dala prodati, so radikali v naglici na vse zopet pozabili in danes, ko neoskrbljeni radikali zahtevajo vsaj poslanske pare, se zopet obračajo na opozicijo ter jo vabijo na sejo glede dnevnic. Dr. Korošec jim je odvrnil, da je to pač popolnoma nepotrebno, če so dnevnice po zakonu, še bolj nepotrebno za seje in razgovore pa tedaj, če dnevnic zakon ne pripušča.
Italijansko posojilo in Rade Pašič. Ko je finančni minister zavračal razkritje »Novosti« o aferah pri italijanskem posojilu, je uredništvo lista izjavilo, da prevzame vso odgovornost za svojo trditev, od finančnega minic a pa Zahteva odgovor na sledeča vprašanja: 1. Ali se je doslej Sporazumno delalo z Rade Pašičem pri sklepanju državnih posojil? 2. Ali je Rade Pašič doslej sodeloval pri oboroževanju vojske ter pri drugih nabavah za vojsko? 3. Ali se sporazumno z Rade Pašičem priteguje tuji kapital V državo? 4. Ali je vedel za potovanje finančnega ministra na Sušak že par dni poprej Rade Pašič, ker je istočasno potoval na Sušak tudi njegov advokat Lučič? 5. Čemu je prišel za njim tja tudi sam Rade Pašič? 6. Ali je znano 'ministru, da hedijo v njegovo ministrstvo gotovo vsaki dan Rade Pašič, Pero Pašič, Sokolović in drugi in kaj 'tam delajo? 7. Končno pa naj minister še odgovori, če je kaka zveza med Rade Pašičem in izdajanjem bonov Če-'hoslovakom in mesečnih obrokov^ ki jih finančni minister na račun izplačuje posameznim firmam. — Firme, ki i-inajo fazne terjatve od države, pridejo namreč le tedaj do svojega denarja, če Rade Pašič posreduje, da dobijo denar naenkrat ali pa v mesečnih obrokih. — To vprašanja so režimovce zelo razburila in v živo zadela, kar se vidi v tem, da besno napadajo vse osebe, ki so z »Novostmi« v zvezi.
Po svetu.
Podrobnosti o atentatu nja uvstrijskeg[a kanclerja dr. Seipila. Zvezni kancler dr. Seipei se je vrnil dne L t. m. ob 8. uri zjutraj z ekspresnim vlakom iz Wiener-Neustadta na Dunaj. Ko je kancler stopil iz vlaka, mu je stopil nasproti tkalec Javurek iz Pottendorfa in ustrelil kanclerja v prsa dvakrat. Po strelih je še kancler stopil par korakov, nato se je zgrudil na kolena in še izjavil svojim spremljevalcem, ki so navalili na atentatorja: »Ne tepite ga!« Dr. Seipla so na to odpeljali v bolnico, 'kjer ga je preiskal zdravniški konzilij. — Atentator je preganjan od preganjalcev, potegnil revolver, se ustrelil v prsa ter se zgrudil nezavesten. Atentatorja Javureka so prepeljali v bolnico, tkjer je pod strogim nadzorstvom. Dne 2. t. m. se je Javurek zavedel, priznal svoj zločin in tudi povedal, da je tkalec v tovarni v Pottendorfu. Javurek je tudi izpovedal, da je žrtev monarhističnega komplota. Atentator je oženjen, je živel v veliki bedi in je čul od monarhistov, da bi bil Seipel glavhi krivec proletarijatske bede. Rane zveznega kanclerja niso smrtno nevarne in je 90 proč. upanja, da bo okreval. Dne 2. t. m. je imel Seipel celo razgovore z merodajnimi politiki. Dr. Seiplu prihajajo od vseh evropejskih vlad sožalja in ogorčenja radi aten tata in iskrene želje, da bi čimprej okreval. Kancler dr. Seipel je star komaj še 48 let, je bil vseučiliščni profesor in se je začel že zgodaj baviti s politiko. Njegove politične zmožnosti so zaslovele kmalu po prevratu, ko je kot glavni zastopnik avstrijske republike pomagal novi Avstriji na noge in jo je potom pametne diplomacije povzdignil do visokega ugleda pri vseh državah v Evropi.
Vstaja v Albaniji. Italijansko in jugoslovansko rovarjenje v Albaniji je slednjič doseglo svoj cilj. V drža vi so se začele homatije, parlament se je razdelil na dva tabora in opozicija je proglasila sedanjo vlado za neveljavno. V severnem delu države je izbruhnila vstaja, ki zavzema vedno večji obseg. Neposredni povod tem dogodkom je dal umor nekaterih poslancev opozicije, ki se je dogodil v bližini Tirane. Ker vlada kljub zahtevi opozicije ni ničesar ukrenila, da se krivci izslede ter kaznujejo, je nastal sum, da je bil umor naročen od vlade. Proti upornikom je vlada brez moči, ker je že večina redne vojske prešla v njihov tabor, poleg tega
pa jih podpirajo plemena Malisorov. Uorniki so nava-Lili na Skader in po zadnjih vesteh se jim je že posrečilo to važno mesto osvojiti. Od Skadra nameravajo vstaši korakati nad Tirano. Meščanska vojska v Albaniji je vzbudila ozornhst sosedov. Grčija je pojavila čete ob meji. italijansko brodovje križari ob albanski obali in tudi naša država posveča dogodkom onkraj meje osobito pazljivost.
Revoiucijia v Rumuniji. Iz Rumunije' so prispele senzacijonelne vesti, da je v Bukarešti in v drugih ru-munskih mestih izbruhnil upor, katerega vodi general Avarescu, vodja ljudske stranke in neizprosni nasprotnik sedanjega režima obeh Bratianov, ki imata •Rumu-nijo ravnotako v zakupu, kakor Pašičeva koterija našo državo. Rumunski kralj, par je baje že pobegnil iz Bukarešta. Vesti še službeno niso potrjene in tudi naše zunanje ministrstvo še ni prejelo nobenega obvestila.-
Gotovo pa je, da je teren za revolucijo v Rumuniji zelo pripraven inda se b^,sedanji režim, ki državo izkorišča* moral umakniti opoziciji. Brattami se skuša drž Ti na vlacli z vsemi silami in mirnm polom se ne bo tako lahko udal. Izid francoskih volitev je pa opozicijo prav s%urno opogumil in ni izključeno, da se je odločila, s silo odstraniti sedanjo vlado.
Kongres Makedoncev. Dne I. t. m. je bil v Plovdivu v Bolgariji otvorjen kongres makedonske organizacije Binden. Kongres je trajal tri dni, udeležilo se ga je nad 100 delegatov. Del delegatov je predlagal, da naj organizacija preneha s sedanjo »legalne« borbo ter se priklopi Todoru Aleksandrovu. Ta predlog je bil z 52 proti 50 gla sovom odbit. Sklenilo se je, da se organizacija najostrejše bori proti današnji bolgarski vladi, iker je pozabila na pomoč Makedoncev ob prevratu, ter sedaj preganja makedonsko propagando.
— I II MIMI     ..Ill—,1 |W«WI|MIIHI mil— I ■III1T TIIHIITMMUr  -milil    -
Krvava trboveljska nedelja.
Kratko zadnje poročilo o krvavi nedelji v Trbovljah hočemo sedaj izpopolniti po verodostojnih in nepristranskih virih ter orisati na kratko predzgodovino teh žalostnih dogodkov in pa zlobne namene policajde-mokratov, ki hočejo kri v Trbovljah porabiti v gonjo proti vsem, ki ne trobijo v njihov rog. Posebna izdaja »Jutra« v pondeljek je s tem začela, drugi režimski listi pa to nadaljujejo ter dolži jo kot krivce trboveljskih dogodkov vse nasprotnike režima in to je ogromna večina ljudstva v državi sploh, v Sloveniji še pa posebej. Za razsodne in poštene ljudi je stVar jasna: Politika nepoštenih rolk je izrabila splošne povojne strasti in je uvedla v našo državo to sramoto, da si nepoklicani la-slijo:pravico, nasilno postopati v imenu države. S krvjo grozi na javnih shodih sam Pašič, oblast ne zabrani groženj in hujskarij, spopadov pa ne zna preprečiti, ko je že enkrat dovolila, da razne organizacije nosijo orožje in izzivajo.
Ka j je orjuna, ni treba vnovič razlagati. Njeno početje smo skusili in spoznali v neposredni bližini in že marsikje po deželi. Tudi to je znano, da orjunaši po vsakem izgredu valijo s sVojimi »službenimi« izjavami in potom policajdemokratskega. tiska vso krivdo na druge. Tako je bilo v Slov. Bistrici in ko so vlomili v Cirilovo tiskarno, so potem na vse kriplje širili lažnjive in smešne vesti, da so si »klerikalci« sami poškodovali stroje. Orjuna nastopa tudi proti delavskim organizacijam, bilo je že več spopadov med orjunaši in delavci, nedavno je bil pri Škofji loki smrtno-nevamo ranjen neki delavec in tako je razumljivo, da se je od delavske strani ogorčeno pisalo proli orjuni. Orjuna z napadi tudi ni izostala, delavski funkcijonarji so dobivali grozilna pisma o »pripravljeni smrtonosni;kroglji«, kakor svoj čas naši uredniki in tako je šla stvar naprej, ker oblast ni uvidela in ni poslušala nasvetov, naj prepove demonstracijo v Trbovljah, kjer je vendar najpriprav-nejše torišče za spopad po ogorčenju, ki se je že toliko časa od obeh strani razvijalo.
K razvitju svojega prapora je prikorakalo v Trbovlje več sto orjunašev v »bojni opremi« z vojaško godbo. Rudarji so imeli ta čas baš svoj shod ali sestanek, kakor je pri njih že običajno ob nedeljah. Neresnične so vesti, da je bil shod prvotno namenjen za pondeljek, potem se je pa radi or june in napada na njo določil za nedeljo. Vsi rudarski shodi so ob nedeljah in praznikih, ker so oh delavnikih rudarji vendar v rovih. Pač pa bi orjuna lahko'napravila svojo parado na delavnik; če se je že kapricirala na Trbovlje, ker imajo njeni člani dovolj časa in bi tudi do spopada z rudarji ne moglo priti. Ob cesti so stale gruče rudarjev in orjunaško povorko so sprejeli klici: doli, pfuj! Ko je eden iz rudarskih skupin poskočil proti orjunaškim zastavam, je pa-
del prvi strel, prvi mrtvec je bil delavec F vic in začelo se je večminutno ostro in goslo streljanje z mrliči in ranjenci na obeh straneh. Mrtvi so trije orjunaški prvaki in štirje delavci. Več ali manj ranjenih od obeh strani je še okrog 50 oseb, skoraj polovica težko in od teh so že in še bodo nekateri ranam podlegli. Spopad je bil okrog 10-ure dopoldne, ob eni popoldne je pa orjuna razbijala in zažigala v osveto »Rudarski : dom«, lovila ves čas ljudi ter jih preiskovala, prijemala talce in ko je zvonilo k večernicam, so holeli orjunaši streljati v zvonik. Od večernic idoče ljudi so tudi obkoljevali s pozivom »ruke a vis« in jih preiskovali. Da močna žandarmerija spopada ni mogla preprečili, bi se še dalo iz raznih razlogov razumeti, da je pa nato dolge ure pustila Trbovlje pod orjunaško oblastjo, je pia nekaj nezaslišnegja. Orjunaši so nosili v Delavski dom petrolej in polivali z njim pohištvo. Petrolej in posodo šo smeli poprej pleniti. Nečuven škandal je pa jemanje talcev. Po eni verziji so jih vzeli pet, po drugi pa 15. Enega so imeli zvezanega na tleh, ko so razvijali svoj prapor, potem so ga postavili ob steno kamnoloma in ubili z dvema streloma. Na kolodvoru so od postaje-načelnika in od drugih izsilili, da so lahko svoje mrtvece odpeljali s seboj v Ljubljano. Delali so torej, kar so hoteli. V Ljubljani so zvečer vdrli v stanovanje komunista dr. Lemeža, ki ga pa ni bilo doma, ter so v navzočnosti njegove žene in otroka razbijali pohištvo, nekega posetnika pa močno pretepli.
Vseh in vsakih žrtev je škoda, odgovorne za nje je po treba delati na eni strani tiste,ki so na spopad že prej hujskali, na drugi strani pa oblast, ki je to trpela, ker še vedno velja svetopisemski izrek, da kdor z mečem, l. j. orožjem, grozi, ho od meča poginil. Tu je za-manj vsako izgovarjanje ali poskus zvaliti krivdo samo na eno stran in proglašati nedolžne žrtve za narodne mučenike, ki so žrtve tistih, ki proglašajo v politiki načelo nasilja. Nad vse zlobno in sramotno je pa to, da se iz krvi kuje politični kapital. Pribičevci s krvjo podpirajo kandidaturo svojih eksponentov Baltica in Pirkmajerja za velika župana. Pokolj v Trbovljah jim gre v račun, da bi uveriii svoje zaveznike na vladi, kako potrebno bi bilo nove ljudi posaditi na visoka oblastna mesta v Sloveniji, pa svojih listih pa dogodke tudi tako izkoriščajo, da grozijo vsem, ki v Sloveniji niso za režim z zakonom o zaščiti države. Naše ljudstvo obsoja vsak terorizem in politični intriganti naj se nikar ne igrajo, kajti gorej, ako bi stotisoči prišli do spoznanja, da državna oblast ne more ali pa noče napraviti konca terorizmu, pač pa da hoče iz Slovenije napraviti nekako turško drajno, kjer si mesto zakonite oblasti vsak sam ali pa posamezne organizacije iščejo pravo in pravico.
Nauk iz trboveljskih dogodkov.
V nedeljo, dne 1. junija, sta po dolgih pripravah in javno v časopisju iznesenih grožnjah trčili skupaj dve organizaciji: od državne oblasti priznana orjuna in komunistični delavci. Neposredna posledica so bile krvave žrtve: v spopadu so bili ubiti trije orjunaši in trije delavci in en gledalec, 15 je težko in 40 lahko ranjenih. »Ko je bilo Razvitje prtopjorjh končano, so orjunaši pjeljjali zvezanega rudarja Fakina v gostilno Križanec, kjer so mu diali jesti in piti. Nato so ga peljiaLi v občinski kam-nhlom zaj pošto in ga tam v osveto ustrelili z dvema streloma v čelo.« V Ljubljani so razbili stanovanje komunističnemu voditelju dr. Lemežu in v Ljubljani in Mariboru so zahtevali, da ljudje razobesijo državno zastavo s črnim trakom ali črno zaslavd.
Ta neporečna dejstva smo navedli kot uvod k svojim načelnim izvajanjem. Samoumevno je, da obžalujemo vsako človeško žrtev, pa naj bo to potem-za svoje integralno jugoslovanstvo vneti jugoslovanski nacijo-nalni omladinec, ali v svojem delavskem pravu užaljeni in v razredni borbi razpaljeni delavec ali kdorkoli. Vprašanje pa je, kdo je glavni krivec, kje je koren zla in Ikako je treba lečiti takšne nezdrave pojave v organizirani, k socijalnemu sožitju primorani naši človeški družbi.
Razvoj zapadnoevropske kulture je dovedel pretežni del človeštva, posebej pa njegov cvet do naziranja, da je možno najboljše in najprimernejše izživet j e poedin-ea, družine in stanu v pravni, demokratično organizirani državi. Tudi naša država je na papirju ustavna, demokratična in pravna.. Ker ni v resnici, so mogoči dogodki in morajo priti dogodki, kakor je bil trboveljski s svojimi prvimi posledicami. Pravimo: prvimi posledicami, kajti jasno in logično je, da jih bo še več in še
težjih, ako ne borno res. pravna in demokratična država, ki bo znala V tem duhu voditi in vzgajati svoje državljane.
Glavni krivec krvavih dogodkov, ikakor smo jih začeli sedaj doživljati v Sloveniji in kakor jih imamo po Bosni, delu Hrvatske, v Črnigori in v Makedoniji že celo vrsto let, je naš moralno in intelektualno nesposobni beograjski vladni aparat in sicer politično-administra-livni in izobraževalno-vzgojni v prvi vrsti.
V resnični pravni in demokratični državi velja državna avtoriteta, v njej je združena moč in suvereniteta naroda in le ona ima po obstoječem pravu regulirati medsebojne odnošaje državljanov, pravo samo pa se regulira v nekrvavi tekmi, kjer ima poedinec in organizacija dovoljena le legalna sredstva za uveljavljauje svojih načel in teženj. Vse to se pri nas prezira. Z drznim čelom proglašajo vodilni politiki'tezo o državnih in protidržavnih elementih ter jo pustijo v brezkončnih varijantah trobiti po svojem podkupljenem časopisju in posledica je, da kratkovidni idealisti postanejo žrtve brezvestnih političnih špefkula ntov.
Ali ni krivec naša oblast, ki dovoljuje,'organizacije, katerim odobrava v pravilih upjoriabo orožju prtoti sodržavljanom, kakor je to pri orjuni?! Absolutizem, pa naj ho to absolutizem dinastičen ali klikarslci ali stanovski, je zlo, kajti vsaka sila inora izzvati prolisilo:- reakcijo in samo vprašanje prilike in časa je, kedaj se ta uveljavi.
Naš kmet, ki z žuljevo roko drži plug in reže braz-! de, nas delavec, ki vihti (kladivo in kramp, in naš obrt-j nik: vsi imajo ludi svoj ponos, svojo čast, svoje poštenje in svoj interes. Oni so prvoredni pridobitveni člani in državljani ter imajo poleg napisanih zakonov tudi
še svoje nenapisano pravo v svojih dušah. Kdor misli, da so. ali da morajo njemu biti ti sloji masa, ki naj sluša le njega in misli z njegovo glavo, je pač v usode-polni zmoti, ali pa je zaveden nasilnež, ki ga zadene nasprotno nasilje. Četudi res ima, ali si domišljuje, da ima najplemenitejši cilj, dosegel ga ne bo in mu priboril trajnejše veljave, ter sonjegove metode in sredstva pogrešna in odbijajo. V življenju in delu dozoreli možje ne prenesejo nad seboj nezrelih varuhov.
Teroristični akti niso vzgojno sredstvo k državljanski zavesti in bodalo, resolver ter g mita la ne bodp zasadile in rodile nikdjar ljubezni dp države iin do narodne misli. Za pametnega državljana in rodoljuba jev to več kot jasno. Pod firmo nacijonalizma in državotvornosti se ne srne izvrševati izkoriščanje ne posameznih stanov in ne posameznih pokrajin! Nacij ona ližem in nacijonal na država nam ne sme biti molil, temveč ideal, katerega skušajmo kol sredstvo za socijalno in kulturno Izživetje realizirati po najboljši volji in vesti v plemeniti tekmi. Vse to r(as najlepše v pozitivni strani uči Angleška, v negativni pa Italija. Slabo za našo jugjoslo-vansko bodočnost, ako tega njauka ne razumemo!
neme novice.
Resnicoljubnost in dobre informacije »Jutra.« »Jutro«. katerega glavna sila je agromerkurski strokovnjak dr. Žerjav, je vedno pisalo, da ima Pašič-Pribičevičeva vlada volilni mandat v rokah. Minulo je precej časa, a »Jutro« ne črhne več o lem mandatu, g. Pašič pa je moral javno priznati, da nikdar ni dobil volilnega mandata, o čemur seveda molči »Jutro.« »Klerikalci silijo V, vlado«, je trobilo »Jutro« mesece in mesece. Resnica pa je bila, da je Pribičevič silil v vlado in intrigiral potom dr. Markoviča, celo na vse kriplje si prizadeval, da dovede Pmdiča v Beograd, dočim se je »klerikalce« od počet ka vabilo v vlado in še danes vabi in bi radikalci takoj vrgli demokratstke ministre iz vlade, ako bi klerikalci hoteli ponudbo sprejeti in vstopiti v vlado. Klerikalci so nezanesljivi, bodo svoje zaveznike 'izdali, piše dr. žerjav, isti dr. Žerjav, ki je s svojimi političnimi pristaši izdali opozicijo, s katero so sc borili proti korupt-nemu režimu leio dni, izdal idealnega, poštenega Ljuba Davidoviča, razbil demokratsko stranko, o katere velikosti in pomenu je »Jutro« pisalo dolge hvalospeve, izdal srbijanske demokrate, ki niso korupcijonisti ter u-stvaril stranko prečanskih demokratov, ki so se proslavili kot prijatelji in zavezniki Tisze. Pravo politično agromerkurstvo! — Židovsko navdahnjen politični, »voditelj« trdi, da mi zahtevamo avtonomijo, da dobimo oblast v Sloveniji v roke. Kljub temu, da so skoraj vsi mandati v Sloveniji v rokah SLS — Reisner nima niti v Ljubljani absolutne večine — in kljub temu, da »Jutro« dan za dnevom piše o veliki moči SLS, ni v Sloveniji nobeden uradnik ali učitelj bil premeščen, imenujejo se dan za dnevom zagrizeni liberalci na najvažnejša mesta. Temu nasproti hoče 15 deniokratov-izda-jaleev na povelje židovskega Agromerkurja premeščati učitelje, katehete in nepristranske velike župane, ker niso agromerkurski demokrati, da dobe moč nad ljudstvom, med katerim nimajo niti 1% pristašev. Iz vseh teh vzgledov sledi, da so vse grehe, politične nepoštenosti, katere hoče »JuLro« naprtiti SLS, zakrivili Žerjavovi demokrati!
Radikalsko oboroževanje. Davidovičev demokratski klub je dobil poročila iz vasi ob besansko-srbski meji, da radikali delijo orožje in municijo med svoje pristaše ter se tako pripravljajo na nasilne volitve. V teh krajih, kjer se sedaj pripravlja ladikalski teror, je bil izvoljen za poslanca demokratske stranke duhovnik D jeka Popovič, ki je radikalom posebno na poti, ker se je vneto zavzemal za sporazum s Hrvati. Popoviča hočejo radikali na vsak način izpodriniti in zato se oborožujejo. Demokratski klub bo vložil ostro interpelacijo radi radikalskega pripravljanja terorja in državljanske vöjne.
Zakaj deli Pašič orožje? »Pravda« je prinesla članek pod naslovom: »Zakaj deli Pašič orožje?« V tem Članku naglasa ta list, da je začela Pašičeva vlada razdeljevati med svoje pristaše orožje in s tem dejstvom režim jasno dokumentira, da hoče nadaljevati nasilno akcijo, katero je napovedal Pašič v Bjelini. Najbolj opasni sovražnik za našo državo in njen mir je ravno sedanji režim. Jasno kot beli dan je, da si je vlada vzela za cilj: izpodkopati in omajati državne temelje. Razpoloženje med narodom je tako, da je potrebna najmanjša iskra in lahko izbruhne velika eksplozija. Treba namreč pomisliti, da je preko savskega mosta tudi naša država. Tako piše srbski list o nasilni velikosrbski politiki Pašič-Pribičevičeve vlade.
Pašičevo modrovanje, zakaj je propadlo Dušanovo carstvo in zakaj se bo držala naša sedanja država. V radikalnem klubu je govoril stari Pašič po zaHjučitvi zadnje parlamentarne seje in med drugimi starostnimi otrobi se je spomnil tudi primere o propasti Dušanovega carstva in o trdnosti naše centralistično urejene države. Pašič je govoril tozadevno dobesedno to-le: »Dušanova naredba stizala je n. pr. na Rudnik kroz 10 dana ako je vrijeme bilo lijepo, a za ružneg vremena putovala je i po nekoliko nedjelja. Dušan nije mogao biti na vrijeme obaviješten o dogodajima u unutrašnjosti države, da bi preduzeo pravodobno potrebne mjere. Međutim danas, pomoču željeznica, telegrafa i telefona u Beogradu se dozna do podne, sve što se dogodi na periferiji države, a tako isto i naredbe iz Beograda stignu još istog dana u najudaljeniji kraj države.« — Ubogi car Dušan ni imel telegrafa in ne železnic, in radi tega so romale njegove naredbe prepočasi na določeno mesto; a srečni Pašič ima sedaj telegraf in železnico in radi tega izve hitro, kar se zgodi na periferiji države in baš radi tega ima Pašičev centralizem
znak vednega obstoja. Ako čita človek Pašičeve zgodovinske primere in prerokbe, .res ne ve, ali. bi se smejal, ali pa pomiloval našo milo Jugoslavijo, ki ima za vrhovnega krmilarja 801einega radikala Nikolo Pasica.
Za naše železničarje. Mnogo železničarjev v na šili krajih dosed a j 'v.s led spremenjenih državnih mej ni i-melo pravice jugoslovanskega državljanstva. Njih proš nje za državljanstvo ležijo na okrajnih glavarstvih že več let nerešene, ker naši centralisti v Beogradu še do danes niso izdali novega zakona za domovinstvo. m so prizadeti posebno železničarji bivše južne železnice, ki so rodom iz Slovenske Koroške, nemškoštajerskih obmejnih občin, iz Primorja, Češike itd. Po večini so to ljudje, ki že od rojstva ali vsaj več deseletij bivajo na naši zemlji. Ustanovili so si tu svoje družine, nekateri so si s trudom in Sledljivostjo sezidali ali nakupili male hišice. Nedavno je direkcija vsem tem odpovedala službo. Prizadeli so se obrnili na poslanca Žebola in Gostinčarja za pomoč. Veliko županstvo v Ljubljani je z odlokom št. 4877 odredilo, da se smatrajo vsi železničarji, ki so bili stalno nastavljeni kot državni nastavljenih in so dobili kot laki brez posebne prošnje domovinstvo v tisti občini, kjer imajo svoj stalni sedež, za jugoslovanske državljane. Občine so morale vsem prizadetim izročiti domovinske liste. Tako so si pridobili državljanstvo in bodo po večini zopet sprejeti nazaj v službo.	_	-T .
Izseljen je v Ameriko. Letos odpade po novem izseljeniškem zakonu na našo državo le 750 izseljencev. Potne liste ima že od lanskega leta 600 naših državljanov. torej se bo na novo podelilo samo 150 potnih listov. Naj prosilci, ki se žele izseliti v Ameriko, to upoštevajo in ne dolže ne okrajnih glavarstev, ne vlade krivde, ako bodo prošnje odbile. Amerikami so z novim zakonom znatno omejili priseljevanje, na našo državo odpade kvota, ki znaša-komaj tretjino kvote prejšnjih let.
Protestno zborovanje proti zakonu o taksah. Pravniško društvo v Zagrebu je sklicalo veliko protestno zborovanje proti zak. o taksah. V polletni praksi tega zakona seje pokazalo, da je radi njega onemogočena vsaka pravna po moč in da so prizadeti posebno še širši sloji, ki vsled visokih taks pri sodniji ne morejo priti do svoje pravice. Pravniško društvo se nadeja, da bodo merodajni faktorji končno le uvideli nevzdržnost tega stanja in v to svrho zbirajo sedaj materijal, s katerim bi se lahko jasno dokazale vse usodne napake zakona o taksah. Pravniško društvo je že naprosilo sodnike, odvetnike, industrijalce, trgovce in druge, da dajo na razpolago podatke o drastičnih slučajih zakona o taksah ter te podatke tud itočno opremijo s številkami aktov in z drugimi dokazi. Na podlagi tega materijala bo sestavljena obširna spomenica merodajnim činiteljem.
KATOLIŠKA DIJAŠKA ZVEZA V BELGRADI!.
Predhodniki' hočemo biti drug emu Kristavernu pohodu na tisti vzhod, ki jè dal zapadu luč. Popolnoma se želimo postaviti v milosti polno ozračje ljubezni do Boga in do bližnjega. Božja milost, milje, ki v njem živimo in katakombe, ki smo jih zapustili lansko leto, ko so bila jugoslovanskemu katoliškemu akademičnemu društvu sv. Ci-Tila in Metoda potrjena pravila, vse to nas je vzgojilo v eno samo krščansko družino. Nič nas ne motijo razlike med posameznimi plemeni in narodi, ki jim pripadajo naši člani. Vsi smo bojevniki za zmago krščanskih načel, vsi smo bratje, smo eno kakor Evharistija, ki nas spaja. Da pa bo naša križarska vojska ljubezni in del tem bolj urejena in da bo dobivala vedno novih čet, zato smo dne 18. maja t. 1. osnovali Kat. dijaško zvezo v Belgradu.
, Klesati značaje, vsestransko izobraževati, razvijati posebne sposobnosti svojih članov, vzgojiti idealne in nesebične borce za zmago Kristovih načel, to hoče Kat. dijaška zveza v Belgradu. Postavila si je nalogo, da zbere pod svoje okrilje po vsej Srbiji raztreseno kat. dijaštvo. Že vsled svoje zemljepisne lege pa beče obrniti pozornost na vzvišeno cirilmetodijsko idejo verskega zedinjenja. Na meji dveh svetov in dveh kultur mora biti kat. dijaštvo do skrajnosti pravično do obeh, če hoče resno in objektivno proučevati vzroke verskega razkola in se poglobiti v miselnost vzhoda in zahoda. Najti bo treba pet, da evangelij zavlada na vzhodu v javnem in zasebnem življenju. Še prej pa je treba prepričati zahod, da se morejo vzhodni, pravoslavni kristjani dvigniti samo s pomočjo zahodnih, kat. kristjanov. Zahodni kat. kristjani pa bodo šele takrat začeli uspešno pobijati materijalizem in se popolnoma prenavljati v Kristu, ko se bo v javnem in zasebnem življenju pravoslavnih kristjanov začelo uveljavljati krščanstvo.	J.
Da ustvarimo svoje težnje, so nam nujno potrebna gmotna sredstva. Omogočiti moramo našemu dijaštvu temeljito versko, znanstveno in socialno naobrazbo. Ta potreba je tem večja, ker se po srednjih šolah v Srbiji poučuje veronauk samo do 4. razreda. V javnih in šolskih knjižnicah ni mogoče dobiti s krščanskega stališča pisanih leposlovnih in znanstvenih knjig. Zato je ustanovitev potujoče dijaške knjižnice nujna potreba.
Če hoče Kat. dijaška zveza napredovati, bo morala pošiljati svojega zastopnika med dijake posameznih srednjih šol v Srbiji, da zbere novih sil ali pa da da novega navdušenja.
Naša Kat. dijaška zveza pa s samim idealizmom in s Svojo prazno blagajno tega ne zmore. Zato nam priskočite na pomoč vsi tisti, ki ste z nami enih misli. Prepričani smo, da bi marsikdo lahko pogrešal eno knjigo in jo poslal nam. Posebno bi nam bile dobrodošle apologetske knjige v kateremkoli jeziku in vzhodni cerkveni očetje. Ne tisočake, temveč vdovine vinarje pričakujemo, ker na njih in na požrtvovalnosti sloni ves naš pokret. Prispevki se naj blagovolijo poslati na naslov: Sida Selgrad, stud. med., Beograd, Niška ulica 2.
Dijaški vestnik. Na ustanovnem občnem zboru Katol. dijaške zveze v Belgradu dne 18. maja t. 1. je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik, akademski in cirihnelodijski sekretar: B. Sedivy, abs. phil.; tajnik in srednješolski sekretar: O. fra. Ante Matijčevič, stud. phil.; knjižničarka in srednješolska sekretarka: Sida Selgrad, stud. med.; blagajnik in počitniški sekretar: Viljem Stanjkovič, stud. iur.; revizor: Luka Krstinič, stud. agr. — Svoje prostore ima zveza v Kosovski ulici 37.
Gozna nevihta s točo. Iz Marnberga poročajo: Zadnji pondeljek krog 6. ure zvečer je prihrumela in pridiv jala od Dravograda proti Marnberga, Vuhredu iu Breznu grozna nevihta z viharjem, nalivom in točo. Vihar ni samo lomil dreves, ampak jih zvijal s tako silo, da je sadno drevje še danes zvilo kot sveder in se bo najbrž posušilo. Čemur je prizanesel vihar, to pa je zbila toča s tako silo in tako na debelo, da ni .sledu po njivah o pšenici, rži, krompirju in fižolu. Vsi poljski pridelki, ki so letos kazal tako bujno, so tako zbiti v tla, da danes ne moreš poznati, ali je bila to njiva ali travnik. Tako grozne vremenske nesreče, kakor je zadela kraje od Dravograda do Brezna in to samo po dolini v pondeljek zvečer, ne pomnijo niti najstarejši ljudje. Prebivalstvo je obupano in je odpemoč in sicer kar najhitrejša takoj potrebna.
Javen shod SLS na Ponikvi se je dne 1. junija zelo dobro obnesel. Govorila sta poslanca Ž e b o t in Vreč-k o. Celo navzoči nasprotniki so odobravali našo borbo proti krivici in nasilju fer je zbor izrekel zaupnico našim poslancem. V imenu železničarjev se je zahvalil poslancem Jugoslovanskega kluba za njih nastop in obrambo koristi železničarjev g. Veseljak.
Zanimanje za občinske volitve v laškem okraju. Iz Laškega trga poročajo: Radi bližajočih se občinskih volitev se vrši ravno v-zavednem lašikem okraju precej ostra politična borba. Policajdemokratje in osobito še dr. Ro-ševa žlahta, napenjajo vse šile, da bi porinili v občinske odbore svoje pristaše. A vsi demokratski napori se bodo odbili ob vstrajnosti, zavednosti in neumornem delovanju SLS. Dne 29. maja je priredila SLS shod pri Sv. Marjeti pri Rimskih toplicah, istega dne popoldne pa pri Sv. Miklavžu nad Laškim. Za naš shod pri Sv. Marjeti so naročili demokratje nekega Tavzesa iz Ljubljane. Na našem shodu je dobil besedo, a je govoril tako lažnjivo, da mu je moral predsednik na odločno zahtevo naših pristašev zavezati jezik. Tavzes je klobasaril, da so vse banke v Sloveniji v rokah klerikalcev, da morajo Srbi kot zmagovalci držati v rokah vlado nacl Hrvati in Slovenci itd. Ako se hočejo demokratje v laškem okraju res pririti v občinske odbore, potem naj le pošiljajo okrog po shedih ljubljanskega Tavzesa, ta jim bo prav gotovo pripomogel s svpjimi lažrvji-vimi otrobi do odližnih cdborniških mest.
Nov zdravilni zavod v štajerski Sloveniji. G. dr. Pečnik je odprl te dni od ministrstva koncesijonirani zavod: Zdravniška penzija vila dr. Pečnik v Rogaški Slatini. — Manjši sanatoriji se imenujejo zdravniške penzije, vile pen zije. Lapa vila, vsega 12 prostorov, v solnčni legi v sredi velikih gozdov, velik naraven park, priznazno najlepša lega v Rogaški Slatini. Vodilni zdravnik in posestnik df. Pečnik sprejema in zdravi v vili nortanje bolezni, rekon-valescenco, razne lahko pljučne bolezni'in oslabele, ki se hočejo krepčati. Izvajajo se vse kure, ki so v rabi v sanatorijih v Avstriji: dietetična kuhinja in dietne kure, prosto-zračne, ležalne, solnčne, mastiine, terenske in pitne kure vrelcev. Za bolj lahko beine, ki grejo rajši na deželo kot v mesto v bolnico ali v sanatorij. V primeru z Avstrijo imamo v Sloveniji jako malo zdravilnih zavodov, izrabljajmo obstoječe, da dobijo naši zdravniki pogum, da ustvarijo nove, kar je zelo riskantno.
Novi zagrebški veliki župan. Te dni se bo izvršila promena na mestu velikega župana zagrebške oblasti. Dr. Čimič bo odstavljen, na njegovo mesto bo pa baje imenovan dr. Ivo Zucco.
Madžari zahtevajo od nas 20 milijard. Pri reparacijski komisiji je stavila Madžarska zahtevo, da ji naša država plača 20 milijard dinarjev kot odškodnino za bivše madžarske vojaške zgradbe, ki se nahajajo v Jugoslaviji. Re-paracijska kc misija je samd*uvidela pretiranost madžarske zahteve ter naročila naši državi, da predloži točen popis vseh objektov, ki so sedaj naša last, pa so pripadali prej Avstriji in Madžarski.
Letalska nesreča v Novem Sadu. Naša avijatika zopet beleži novo izgubo. Dne 31. maja se je v Novem Sadu dvignil v zrak z letalom pilot poročnik Ljudevit Polak. V višini 150 m je pa motor iznenada eksplodiral in aparat 'je bliskovito padel na zemljo. Pilot je bil na mestu ubit.
Selitev muslimanov v Turčijo. Iz Bosne se neprestano izseljujejo cele družine musliman;v v Malo Azijo. Zadnje čase se posebno mnogo izseljujejo neoženjeni mladeniči in možje, kar povzroča velike sitnosti pri izplačevanju njihovega dela od skupnega rodbinskega premoženja, ker denarja v Bosni zelo primanjkuje, povrh pa je musliman sko zapuščinsko pravo zelo 'komplicirano, ker je mnogo reflektantov na deleže.
Umrl vsled izdrtega zoba. V vasi Nijemci blizu Vin-kovcev je umrl na zastrupljen ju krvi kmet Marko Pižič. Bolel ga je zob, pa namesto da gre k zobozdravniku, se je podal k vaškemu kovaču, ki je tudi drl zobe. Kovač je . Pižiču izdrl zob z zarjavelimi kleščami ter mu pri tej operaciji zastrupil kri. Kmalu je začela pacijentu otekati glava in da nevarnost še poveča, mu je dal mazač neko zdravilo, katerega je murai žgati nad ognjem ter si pariti nad dimom odprta usta. Učinek ni izostal. Oteklina je še bolj narastla in nesrečni Pižič je umrl v strašnih mukah par ur po operaciji.
Cicvarič obsojen. Beograjsko sodišče je obsodilo znanega obrekovalca prečanov ter oduševljenega slavitelja našega Mussolinija — Pribičeviča — in njegove mečne roje, Krsto Cicvariča na dva meseca ječe. Obsojen je
radi obrekovanja časti v svojem zloglasnem beograjskem listu.
Manija menjavanja ver v Beogradu. Dolgo se že piše
po listih, da pravoslavni prebivalci Srbije in posebno še Beograda močno prestopajo v islćlTh. Poudarjalo se je pri tem tudi to, da Beograjčani tega ne delajo iz verskega prepričanja, ampak samo za io, da postanejo deležni različnih privilegijev, ki jih islam nudi. To je v prvi vrsti mnogoženstvo. Sedaj je pa naenkrat nastal v menjanju ver preokret. Prijavljajo se namreč v večjem številu prestopi iz islama v pravoslavje in tej zlasti od takih ljudi, ki so enkrat že bili prave sla vni. Očividno so se v islamu navžili vsega, kar so hoteli, ali pa so se razočarali in sedaj gredo zopet nazaj v svojo staro vero. V maniji je pa seveda mogoče, da pozneje še enkrat presedlajo v islam.
Ruska begunka se je zastrupila. V bolnici v Sarajevu je ornarla te dni ruska begunka Marija Tukaj. Radi nesrečne ljubezni je Rusija izpila strup in je kmalu nato preminula na zastrupljenju. Tukaj je bila zaročena z Nikolajem Jakovljev in oba sta bila pred redukcijo nameščena na štatističnem uradu pri pokr. upravi. Jakovljev je Marijo iz neznanega vzroka zapustil in radi tega je izvršila nesrečna ljubica samomor.
Turistom in izletnikom se priporoča nov priročni vozni red brez oglasov, ki ga je založila tiskarna sv. Cirila v Mariboru ter stane 1 din. 50 para, s pošto 2 din. V tem voznem redu so vsi vlaki vsebovani, kakor tudi vse proge na Štajerskem označene. Za daljše izlete so osobite važnosti proge Celje—DravogTad, Ljubljana—Kamnik, Ljubljana—Jesenice—Bohinjska Bistrica, Jesenice—Kranjska gora in Kranj—Tržič.
Za birmance je najlepši dar lep molitvenik in rožni venec. Naj lepše molitvenike v raznovrstnih vezavah od 8 do 70 din. komad dobiš v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Istotam lahko kupiš tudi najrazličnejše rožne vence.
Pridnega hiapca in deklo iz dežele vzame takoj v službo; Gnilšek, trgovina z vinom, Maribor, Razlagova ulica 25.	. : L’	328
Kolje!	Kolje!	Kolje!
Ni dovolj, da trsje dobro se obreže, glavno je, da Irs na kolje se priveže.	!
Grozdje se le v solncu prav lepo razvoje, v travi in na zemlji rado pa segnije.
Kdor želi si torej dobro vino piti, v Mariboru kolje mora naročiti.
K Franju Gnilšeku. po njega iti mora,
, samo malih pet minut od kolodvora, v’ ulico Razlagovo, število dvajset pel, kolje tam dobi, ikoTk hoče kdor imet. 713
PRIJATELJEM IN ZNANCEM BLAGOPOKOJ-NEGA G. DR. VERSTOVŠEKA!
Lelo je minulo o Veliki noči, kar smo ga izročili materi zemljici — našega dobrega in delavnega dr. K. Verstovšeka. Kdor ga je poznal, tudi ve, da je dr. Verstovšek celo svoje življenje z največjim navdušenjem delal samo za slovensko ljudstvo, Z odločnostjo in brezobzirnostjo, ki je bila le njemu lastna, se je boril za pravice slovenskega naroda povsod: doma, v Gradcu in na Dunaju. Poleg tega je bil neumorno delaven za gospodarske koristi našega'ljudstva. Bil je oster boj v Kmetijski družbi in pri deželnem odboru v Gradcu. Bil je vztrajen in dosleden zadrugar in posojilničar. Vrhu tega je bil vnet in ognjevit delavec v vseh naših ergt-nizacijah. Da sta 'Maribor in Štajerska severno od Drave pri Jugoslaviji, je pač neoporečna zasluga dr. Verstovška, ki je v najhujših in najnevarnejših urah neupogljivo zastopal slovenske pravice.
Dr. Verstovšek je bil gotovo eden najzaslužnejših slovenskih mož, ki je res delal za ljudstvo, ki je pa na sebe in na svoje čisto pozabil. Brez premoženja je stopil v polifiko in v javnost, in brez vsakega premoženja se je ločil od nas. Bil je nesebičen, zato ni zapustil ničesar. In država, za katero je žrtvoval svoje zdravje in življenje, ona mu je plačala zasluge z nehvaležnostjo. Niti penzije niso naklonili njegovi vdovi, kakor bi ji šla po javni službi, ki jo je opravljal pokojni dr. Verstovšek
In tako naš nesebični narodni delavec in fjTIdski prijatelj, velezaslužni dr. Verstovšek, že nad eno leto počiva v grobu, ne da bi imel nagrobni spomenik. Res sramota bi bila za nas njegove prijatelje in znance, ako bi ostal njegov grob brez spomenika. Zalo so se storili potrebni koraki, da se dr. Verstovškov grob okrasi s skromnim, pa lepim spomenikom, ki bi se odkril povodom mladinskega dneva 24. avgusta t. 1. Podpisani prav uljudno prosi vse prijatelje in znance blagega pokojnika, pa tudi zadruge in posojilnice ter občinske svete in posamezna društva, da žrtvujejo in zbirajo vsak po svoji moči za nagrobni spomenik dr. Verstovška. Naše l judstvo je postavilo že nagrobne spomenike raznim narodnim in ljudskim dobrotnikom, prepričani smo, da ga bo postavilo tudi velezaslužnemu dr. Verstovšku!
Darovi za dr. Verstovškov spomenik se naj pošiljajo na naslov podpisaneg^ in se bodo objavljali v' »Straži« in v »Slov. Gospodarju.«
Dr. Anton Jerovšek, ravnatelj Cirilove tiskarne. j
Iz Maribora.
G. župan Grčar žopcl na rajži. Žc parkrat inno beležili v našem listu županova potovanja po jugoslovanskih mestih, katera si privošči ta gospod sodrug, skoro vsak mesec in seve cisto po nepotrebnem in na občinske stroške. Zadnja izvanredna občinska seja, ki je rodila župatfft nezaupnico, ga je tako razburkala, da se je odpeljal za nekaj dni na občinske stroške v Ljubljano. Nekateri trdijo, da se je zastopnik mariborskih socijal-patrijotov g. Grčar kot mestni ata udeležil včeraj pogreba treh orjunašev v Ljubljani. V Trbovljah g. Grčarja pri pogrebu ni bilo . . . Voziti se okrog, dobro jesti in obilno piti ... to je pač prijetno in pray posebno pa še, ako nič ne stane v teh časih draginje. Vožnja, jed in pijača na občinske stroške diši in tekne našemu g. županu tako, da se kljub vsem nezaupnicam noče ločiti od županskega fotelja. G. župan je v praksi marksist in to prav na debelo!
Še enkrat tvrdka Predovič-Brigljevic. »Straža« je že poročala, kakor izvozničarska tvrdka Predovič-Brig-ljevič prirastla županu Grčarju in obč. svetniku Bahu-nu tako lesno k srcu, da sta jej prepustila klavnico in hladilne celice. Firma je ustavila klanje, dolguje še do danes občini na ledu 10.000 din., klavnica je prazna in mariborski mesarji koljejo pri Welletu. V eni od zadnjih »Volksstimm« sta se Grčar in Bahun bahala, da bo tvrdka zopet začela klati in izvažati; a od te objave je že preteklo 14 dni in po mariborski klavnici straši še vedno grobna tihota. Zastopnik tvrdke Predovič-Brig-Ijevič je neki Zmazek, ki ima v občinskem svetu brata vlakovodjo Zmazeka. G. občinski svetnik Zmazek si je z Grčarjem in Bahunom politično tolikanj v žlahli, da uživa firma Predovič-Brigljevič pod Grčar-Bahunovim protektoratom vse mogoče prednosti in ugodnosti, ki pa so in še bodo občini in mestnim davkoplačevalcem v veliko škodo.
- Glede ukinitve dkduive električnega tokša v večernih urah dne 2. junija nam poroča Mestno elektriško podjetje, da se je pokazala med nevihto na omrežju visoke napetosti napaka in je avtomat v Fali odklopil celotno omrežje. Akoravno se je takoj začelo spreiskovan-jem posameznih delov omrežja, je bilo vendar šele ob 11. uri zvečer mogoče dognati napako na falskem prosto vodu in sicer v stranski odcepitvi prostovoda ,ki pelje v Pekre-Limbuš. Ko se je ta stranski vod odklopil, je bilo omogočeno nemoteno nadaljno obratovanje.
Tedenski izkaz o nalezljivih boleznih v mariborskem mestnem okolišu od 25. V. do 31. V. Škrlatinka: ostalo 3, novih O, ozdravljena 2, umrl 1, ostane O. — Trebušni tifus: ostal 1, — Griža: ostala 2, ozdravil 1, ostal 1. — Difterija: nov 1. —■ Trachoma: ostal 1. — Erysipel: ostal 1, ozdravil 1, ostane O.
Hotel Halbwidl. Vsak četrtek koncert. Sicer pa opozarjamo na oglas v današnji številki.
Dušica.
Pa man v treh delih. Angleški spisala B. Orczy. Prevedel Paulus.
20
Zato je o pravem času porabil svoj vpliv ter poskrbel za varnost tistim, ki so bili izročeni njegovi skrbi. Pripravil si je polne lisle in izdelal s svojimi angleškimi prijatelji, —člani lige »Dušice« — načrte za rešitev matere in sestrične za slučaj, da bi se njemu kaj pripetilo.
Dve uri po odhodu juliettinem sta odpotovali gospa Déroulède in Anica. »Obisk pri bližnjih sorodnikih« je pravil potni list. Prtljage sta imeli malo seboj, vse je bilo v redu, nihče ju ni zadrževal.
Dve uri zunaj Pariza sta ju pričakovala lord Hastings in lord Anton Dewhurst, Percyjeva prijatelja, ki bi ju najj pospremila do morja in na Percyjevo »Zoro«.
Težave je imel Déroulède s Petronelo, staro služkinjo Marnyjeve hiše.
Starka za nobeno ceno ni hotela zapustili Pariza. »Če umre moje dete«, je pravila in jokala, »potem moje življenje zame nima več vrednosti. Naj me le primejo, ti brezsrčni kruteži, če mislijo, da me potrebujejo!«
Ostala je. Déroulède jo je oskrbel z denarjem in jo je odpeljal v Marnyjevo hišo. Tam je hotela počakati, da bo »njeno dele puščeno na svobodo«, ali pa da umre z njim —.
Ko se je rešil svoje najtežje skrbi, je šel da poišče Julietto.
Mislil je, da bo delo lahko. Kakih dvanajst jetnišnic je bilo v Parizu, — nekdanje palače aristokratov in mogotcev. Poslancu narodnega konventa so bila vrata povsod odprta.
Toda varal se je. V sodni palači še niso dobili zapisnika nesrečnežev, ki so morali tisti dan v ječo. Zato tudi niso vedeli za Julietto Marny. Odpravili so ga, češ naj si sam poišče osebo, ki jo želi videti.
! ' In šel jo je iskat.
Pa zaman je popraševal tu in popraševal tam, zaman je hodil iz ene jetnišnice v drugo. Povsod je dobil isti odgovor: »Julietta Marny —? Pri nas je nimamo —.«
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.
Siromak ni vedel, da je prekanjeni Merlin označil Julietto za skrajno nevarno jetnico. Nihče je ni smel obiskati brez njegovega izrecnega, pismenega dovoljenja.
Ves obupan je stopal in taval vso noč po ulicah. Nepopisna tuga mu je legla na dušo, umreti si je želel. Le ena misel ga je še držala po koncu, da bo jutri zahteval dostop k sodni razpravi.
Dan se je delal, ko je blodil ob bregu Seine.
Nekdo je prišel za njim in ga potegnil za rokav.
»E-hm —! Pravim, bolje je, da greste z menoj in si malo počijete!« je dejal zategel, nosljajoč, pa prijazen glas. »Pomenila se bova to in ono!«
Percy Blakeney je sla! za njim, izbrano oblečen po najnovejšem pariškem kroju, -dobre volje, kot bi bil pravkar zapustil veselo družbo dobrih prijateljev v svojem londonskem klubu.
Le prerad je šel Déroulède z njim.
Percy ga je peljal po stranskih zakotnih ulicah v revni del mesta k neznatni pritlični hišici.
»Vražje umazana Juknja tole«, je pravil, »pa človek ima tukaj vsaj svoj mir.«
Šla sta na dvorišče in po podrtih stonicah v podstrešno sobico.
»Čudim se, da vzdržite' v taki beznici!« se je nasmehnil Déroulède vkljub svoji bridkosti, ko je primerjal revno, umazano sobo z bogato zunanjostjo svojega prijatelja.
Percy je razpoložil svojo dolgo postavo po obširnem naslonjaču, stegnil noge od sebe in dejal mimo:
»Čakam v tem brlogu, da pride čas, ko vas bom utegnil izvleči iz zagate.«
Déroulède je žalostno zmajal z glavo.
»Torej pa rajši koj odpotujte na Angleško! Pariza ne zapustim!«
»Ne brez Juliette Marny, hočete reči?«
»Bojim se, da zanjo ni več pomoči —.«
»Ali veste, da pride jutri pred sodišče?«
»Dolgo ne pustijo čakati svojih žrtev, to vem.«
»Kaj mislite ukreniti?«
»Branil jo bom, zagovarjal jo bom, zastavil svo svojo zgovornost, ves svoj vpliv pri ljudstvu —.«
»Torej jo še ljubite?« se je nasmehnil Percy.
»Še —?«
Déroulèdov glas, njegov pogled, njegova kretnja, — vse to je povedalo Percyju dovolj.
»In Julietta —?«
»Ne ljubi me, me nj nikdar ljubila —. Saj bi me sicer ne bila izdala!«
Zagrebel je lice v dlan in se naslonil na mizo. Percy, niti on, njegov najljubši prijatelj, ni smel zvedeti, kako globoko je ranjena njegova ljubezen.
Percy pa ni rekel ničesar.
Prijazen, dobrovoljcu smehljaj mu je igral krog usten. Mislil je, na Margareto, na svojo lepo ženo, ki ra je tudi globoko užalila, — pa ga je vendar obenem tako globoko ljubila. Tudi on, Déroulède, si je dejal, se mora šele naučiti, da so v zagonetnem ženskem srcu mogoče tudi nasprotujoča si čuvstva —,
Odprl je usta kot bi hotel nekaj reči.
Pa premislil si je, skomignil s širokimi rameni, češ pustimo, da se stvar sama razvije —.
Končno je Déroulède spet dvignil glavo.
»Vi veste, dragi prijatelj, kako zelo jo ljubim. — Ali bodete poskrbeli zanjo in jo rešili, ko mene primejo?«
Čuden, skrivnosten smehljaj je zasijal ìa Percv-jevem resnobnem obrazu.
(Dalje prihodnjič).
Pošteno in pridno dekle se sprejme k mali družini v Maribora. Naslov v upravništvu.	329.
Priložnostna prodaja. Proda se po ceni kompletna skoraj nova oprava za spalnico, sobo in kuhinjo. Vpraša se pri tvrdki Kasal, Aleksandrova cesta 6.
Gotove moške obleke, perilo za mošie in žecske, moške hlače in delavske obleke kakor tudi vse drugo manufakturno blago od najcenejše do najfinejše vrste, nadalje gotove obleke za birmance kupite v trgovini F. Starčič, Maribor Vetrinjska ulica št. 15.	319
Premog iz svojega premogokopa pri Veliki Nedelji prodaja Slovenska premogokopna družba z o. z. v Ljubljani, Wolf o va ulica št. 1—1.	107
Otroški voziček, dobro ohranjen, po ceni na prodaj. Vpraša se Buška cesta 7, II. nadstrop. vrata 10.
S Za gluhe! S
Gospod K. K. v B. piše dobesedno : »Bobnjič za sluh je pravi čudež. Jaz sem kot prerojen ter ne morem dovoljno izraziti moje veselje, da razumem tudi naj tišji govor«.
Pri oglušelosti
je »Gorka« nenadomestljiv bobnjič za sluh. Jedva vidljivo se nosi v ušesu ter se z ve-mliliimi likim uspehom uporablja pri šumenju v u-\Sšesih, pri nervoznosti ušesa itd. Na tisoče jih je v uporabi. Zahvalnih pisem nebroj. Informacije brezplačno. Generalna prodaja:
6, Weiss & Cie.. Wien IV. Ri 28
Wiedener Bauptstrasse 41.
Pošilja se prosto poštnine in carine. — Varujte se brezvestn h potvorb !	726
Hotel Halbwidl, Maribor
Sredi mesta !	Najlepši vrt S
Shajališče vseh krogov.
9V Vselil létftek koncert! M
Götzovo bok- in marčno pivo. Dobra vina. Meščanska kuhinja.
Lepe sobe za tujce z električno razsvetljavo.
K obisku vabi prijazno
Andrei Halbwidl in gosea.
: Za birmo :
se priporočajo sledeči fotografski ateljeji :
F. Dolenc, Meljska cesta.
J. Japelj, Koroška cesta L „Grafika * Franfopanova nilca.
C. Mayer, Gosposka ulica 39. Makart, Gosposka ulica 27.
L. Kteser, Gregorčičeva ul. 20. V. Vlašić, Gosposka ulica 23, J. Wagner, Slovenska ulica 4.
I. kateg.: slike že od 40 din. naprej.
H. kateg.: stike že od 35 din. naprej,
Glasom zadnje seje združenih fotografov v Mariboru veljajo za vse navedene ateljeje enotne cene.
Združeni fotografi v Mariboru.
Najcenejše in najuspešnejše
oglašujete
j
samo potom
Oglasnega zavoda
Voršič,
Maribor, Slomškov trg 16,1
Pojasnila brezplačno!
Širite „Stražo"!
CUNJE
krojaške, suknjene in platnene odpadke, staro železje, kovano in vlito, glaževino, kakor odpadke vsake vrste kupujem po najvišjih cenah
A. Arbeiter,
Maribor, Dravska ulica 15.
Zamenjam tudi staro železje, katero je za vporabo, s kovaškimi odpadki in vlitino.
*
%
*
«
*
*
M
M
M
*
*
Strojno mizarstvo
HOCHNEGER&WIHER
Koroška c. 53 MAR BOR Koroška c. 53
se priporoča za izdelovanje pohištva in stavb kakor vseh v to stroko spadajočih mizarskih izdelkov. — Pohištvo za sobe in pisarne trajno v zalogi.
Edini izdelovatelji stiskalnic ,Patent Rudi*. Postrežba točna!	Cene zmerne!
Somišljeniki inserirajte

Odgovorni urednik: Vlado Pušenjak.
Izdaja konzorcij «Straže.«