DVOMESECNÏK -ETNIK 73 ŠTEV. 2 (504) Včasih se mi je zdelo kar nekam nedostojans-tveno, da Cerkev daje v svetem letu tak pomen odpiranju vrat in hoji skozi sveta vrata. Pa sem začel opazovati življenje. V preprostih naseljih, še posebej če je veliko družin, je kar pogostna navada, da se otroci in mladi radi zadržujejo sede na domačem pragu: za hrbtom zavetje doma, spredaj pogled v dogajanje v svetu. Ko sem opravljal svoje poslanstvo v domovih, sem pogostoma naletel, da so se mladi najrajši zadrževali sede na stopnišču pred glavnim vhodom ali na pragu svoje sobe: tako lepo je biti na cilju in občestvovati s prijatelji. V preteklosti so imele skorajda vse cerkve posebej lepa vhodna vrata in izrazito poudarjen prag. Vrata sama so dala slutiti, da vstopamo skozi nje v poseben prostor, v neko sveto območje. Naj priznam, da me pri slovenskem obredu novomašnega slavja najbolj prevzame starševski blagoslov novomašnika na hišnem pragu, ko roditelja blagoslovita »sad svojega telesa«, ga na neki način prepustita Gospodu, ki bo poslej po njegovih ustih govoril »to je moje Telo«, in sicer v evharističnem in darovanjskem pomenu besede. Zares, če duhovnikova oseba ne ostane »Jezusovo telo«, ne more dosegati notranje izpolnitve. In ta Kristus, ki si privzema nas za svoje telo, je vedno znova na delu. Ko vstopamo skozi »sveta vrata«, se zavedamo, da je to v resnici on; zato puščamo zunaj svoj stari jaz, svoje načrte in se poistimo z Jezusovimi načrti, z 2 • 2000 marec - april TVOJIMI VJiAfJ Jezusovo mislijo, z njegovo daritvijo na križu. Da, resnična vrata oziroma resnični prehod v pravo življenje je samo Kristus. V luči tega dogodka še globlje dojemamo pomen posebnih služb v Cerkvi in redovnih skupnostih. Naša salezijanska družina se v tem velikem jubilejnem letu veseli, da nam je Gospod postavil nova »vrata« za vstopanje v 181S» don Boskovo občestvo in njegovega duha. imenovan je bil nov višji redovni predstojnik naše inšpektorialne skupnosti, in sicer v osebi sobrata Lojzeta Dobravca, ravnatelja velike salezijanske ustanove v Želimljem. Ob prazniku naših zavetnikov sv. bratov Cirila in Metoda 5. julija bo nastopil v tej novi službi in posebej nam vsem pomagal, da bi se počutili doma, znotraj, na varnem, v lepem občestvo-vanju in tako ljudem prinašali veselje vzgojne navzočnosti in odrešenjske milosti. Molili bomo zanj, da bi zlasti mladini omogočal vstop, da bi v njem vsi uzrli povabilo na vstop v dom, v občestvo, v svetišče, v novo skupnost, v odrešeno stvarnost. Molili bomo zanj, da bi mogel biti nenehno odprt za Božje delovanje. Z novim letom 2000 je prevzel službo upravljanja časnih dobrin naše inšpektorialne skupnosti iz rok sobrata Slavka Pajka dosedanji želimeljski ekonom sobrat Blaž Cuder-man. Gre za veliko in izredno zahtevno nalogo: kot sv. Jožef za sv. Družino tako mora on skrbeti za veliko salezijansko družino in njeno poslanstvo. Velikega vzgojnega poslanstva, ki sta nam ga zaupala Bog in Cerkev, ne moremo opravljati brez materialnih sredstev. Hvala tudi vam vsem, ki to razumete. Posebej vam bo on na voljo pri opravljanju vaših dobrih del. Veliki jubilej prinaša zares veliko dogodkov, odpira veliko »novih vrat«. Naj nas vse vodijo h Kristusu, ki je z zmago nad grehom in smrtjo odprl vrata večnosti, vrata nebes. Zato kristjani nenehno pojemo svojim poveličanim bratom in sestram: odprite mi vrata pravičnosti. Iz srca želim vsem, da bi bili vedno znotraj odrešenjskega dogajanja. Stanislav Hočevar, inšpektor Ljubljana, svečnica 2000 Otroci Burundija. med katerimi delujejo štirje slovenski salezijanci. Nagradno vprašanje: Kateri misijonarje na naslovni sliki v ozadju (z belo čepico)? Rešitev pošljite na uredništvo SI/ MISIJON NANOTRANJSKEM EMANUELA IN JUBILEJNI ZNAK 7 Miran Sajovic ODKRIVAJ ZNAMENJA 10 S\: Janez Bosko BOG JE USMILJEN 12 Reportaža -StanislavHočevar IZZIV ČASA IN KRAJA 14 MartinLisec MLADI IN (NE)USPEH 18 DružinaPerko ZAPUSTITI, KAR IMAM NAJRAJE 20 Vilko Poljanšek KO NE ZNAŠ REČI NE 23 Razni PRIZNANJE ZA POVERJENIKE 29 Naslov: SALEZIJANSKI VESTNIK RAKOVNISKA 6 p.p.2404 1001 LJUBLJANA telefon: 061/127 30 28 dvomesečnik 2/2000, letnik 73 (štev. 504) Glasilo za salezijansko družino Izdaja Salezijanski inšpektorat v Ljubljani Ureja uredniški odbor Glavni urednik: Janez Potočnik Grafična priprava in založba: Založba Salve, Ljubljana Lektorira: Stanislav Duh Tisk: Tiskarna Ljubljana, d.d. ISSN 0353-0477 Na podlagi 25 člena Zakona o DDV se za tisk revij obračunava m plačuje DDV po stopnji 8%. DOMA IN PO SVETU MISIJON NA NOTRANJSKEM V pripravi na sveto leto 2000 smo se v naši dekaniji odločili, da se bomo pripravili na ta veliki dogodek z misijonom. V vseh treh župnijah so misijon vodili salezijanski sobratje. i r i nec ffiif Najprej je bi I misijon na UNCU (22.-31 .oktober). Geslo misijonaje bilo :Dabi imeli življenje!Misijonarji so želeli nagovoriti predvsem zakonce, mladino, bolne in ostarele, samske in ovdovele, šolsko mladino. Misijonarjastabilajanez Potočnik in Stane Okorn, salezijanki s. MartaZadravec in s. Mojca Šimenc pa sta imeli pripravo za starše mlajših otrok in pri pravo otrok in birmancev na spoved. Gospod inšpektor je vodil zaključno slovesnost, popoldne ob treh pa je sledila še posvetitev posameznikov in družin Jezusovemu in Marijinemu srcu. VGRAHOVEM je bil misijon od 4. do 12. decembra. Tam sta misijonarilaStanislavDuh in Ivan Turk. V času misijona so se predstavili birmanci. Endanjebil posvečen celodnevnemu češčenju. Zakonca Lajevec iz Ljubljane sta imela stanovski govor za starše, zakonce in mladino. Obiskali so vse bolnike in starejše. Zaključek misijonaje bil združen s praznovanjem župnijske zavetni-ce Marije Brezmadežne. erknica Ni se še končal misijon v Grahovem, ko se je že začel v CERKNICI (11.-19. december). Božjo besedo sta lomila in vzpodbudnemisli trosila inšpektorStanislav Hočevar in Branko Balažic. Rdeča nit misijonaje bila :Dabi imeli življenje. Ob začetku misijonaje vsaka družina dobila blagoslovljeno misijonsko svečko, ob kateri naj bi se zbirala vsak dan pri skupni molitvi. Pred jutranjo mašo je bilo vsak dan uvajanje v molitev in priprava na spoved. Popoldne ob štirih so se vsak dan zbirale posamezne skupine osnovnošolcev, opravile so spoved in ob petih sodelovale pri maši, pri kateri so mladi nekatere pesmi spremljali s kitarami. Po maši je bila priložnost za osebni pogovor z misijonarjem. Vsak večerje potem sledilo predava- nje za razne skupine: dr. Metka Klevišarje nagovorila starejše -Reci da svojemu življenju; misijonar Hočevar je spregovoril župnijskim sodelavcemo sodelovanju, pričevanju in ustvarjanju občestva; dipl. univ. soc. ped. Divna Klanfar je govorila staršem mlajših otrok-Vsi smo bili nekoč otroci; d r. Angelca Žerovnik je vzpodbujala k Vzgoji za življenjsko odprtost in optimizem v družini; starše birmacev sta nagovorila zakonca Jeromen -Mladi med družino, Cerkvijo in družbo; dr. Darinka Klančar pa je"vpraševala" starše in mladostnike-Družina, ali si moj dom?Za sklep misijona sta pri osmi maši prepevala mladinski in otroški zbor, pesmi pa je spremljal orkester, ob desetih pa mešani zbor. Želimo si, da bi misijon nagovoril zlasti družine, da bi začutile nov čas in novega duha, ki naj pripomore k večjemu medsebojnemu razumevanju in sodelovanju. dg 2 • 2000 marec - april mamm T rsteni TEMELJNI KAMEN Ko je bil novembra 1999 v Sloveniji na obisku vrhovni predstojniksalezijancevj. E. Vecchi, je ob srečanju s sobrati na Rakovniku v sredo 24. novembra med sv. mašo blagoslovil tudi temeljni kamen za prizidek doma starejših so bratov naTrsteniku. V tem času se zaključuje ves postopek za pridobitev dovoljenj in s prihodom pomladi naj bi se začela tudi prva zemeljska dela. V mesecu maju bo slovesnost blagoslovitve temeljnega kamna in do jeseni naj bi stavba že dobila streho. Spoštovani, vsem vam toplo priporočamo gradnjo tega prepotrebnega doma za tiste sobrate, ki so svoje življenje izčrpali v apostolskem delovanju po župnijah in za mlade, zdaj pav ta namen darujejo svojo ostare-lost, molitve in trpljenje. Darove lahko oddasteosebno naTrsteniku, po poštni nakaznici na naslov: Srečko Golob, Trstenik23, 4204 Golnik, ali pa na našžiro račun 51800-620-336 05 1200119-15059 s pripisom »Trstenik«. V ponedeljek 24. januarja 2000, na sam praznik sv. Frančiška Šaleškega, smo v Celju med sv. mašo najprej slovesno blagoslovi li kapelo in prostore, kjer bo skupnosttreh salezijancev (Stanislav Duh, Slavko Pajk in Janez Krnc), potem pa smo se preselili še v naše nove prostore SKALA-PUM in z navdušenjem »požegnali« tudi te. Sobratom salezijancem, ki so se tudi udeležili blagoslova, smo na kratko predstavili program SKALA-PUM, ki smo gav sklopu Zavoda Janeza Smrekarjazačeli izvajati 1 februarja. Čutiti je bi lo navdušenje nad našo novo dejavnostjo. Tudi v celotni celjski regiji so naš prihod pozdravi li z velikim veseljem, prav tako pa je čutiti tudi velika pričakovanja od programa samega. Mentorji SKALE-PUMa pričenjamo delo z zaupanjem, da bo tudi Gospod obilno blagoslavljal naše delo (o sami dejavnosti več v naslednji štev. Vestnika). Veronika Že sedem letse vrstijo skupine mladih, otrok in staršev na duhovne vikende, počitnice, seminarje In druga srečanja v Dominikovem domu na Pohorju. Zelo lepo se počutijo v prijetnem okolju zelenih pohorskih gozdov ali zasneženih smučin. Po ureditvi prostorov za bivanje, dvorišča, igrišč z ograjami in zunanje razsvetljave smo zadnjo jesen začeli graditi prizidek za kapelo in večnamensko dvorano. Poleg skupnega delovnega in družabnega prostora dom nujno potrebujetudi liturgični prostor za obhajanje sv. maše, za skupno in osebno molitev. V don Boskovem preventivnem vzgojnem sistemu je duhovna sestavina bistvena. Prizidek Dominikovega doma bo imel dve nadstropji. V kleti bo večnamenska dvorana, v pritličju pa kapela, dva spovedna kabineta in zakristija. Kljub pospešenemu delu je gradbince prehitel 2 • 2000 marec - april 2 • 2000 marec - april SREČANJE ANIMATORJEV "Vsakdo, naj bo mlad ali star, lahko spremeni delček sveta -lastno srce." Obtej misli seje v soboto 15. januarjazaustavilo lepo števi lo mladih animatorjev iz vse Slovenije, ki že nekaj let sodelujejo s sestrami HMP. Pod streho oz. v toplo dvorano jih je gostoljubno sprejelažupnija Sv. Jakoba v Ljubljani. Vokviru svojega letošnjega vzgojnega nač rta so razm i š I j al i o spoz n ava- P novembrski sneg. Po nekaj dneh presledka so tesarji le uspeli postaviti ostrešje z zasi I no kriti no. V drugi polovici januarja pa so se lotili dela krovci. Če bo šlo vse po sreči, bodo novi prostori urejeni do poletnih počitnic. Tako bo Dominikov dom omogočal za lepše bogoslužje in bogata duhovna doživetja. Prisrčno se zahvaljujemo župnijam in posameznim dobrotnikom, ki so podprli to nju in sprejemanju sebetero konkretnihoblikah prizadevanja zaosebno rast. Izmenjali so si tudi nekaj izkušenj s področja svojega dela, med katerimi sozvelikim zanimanjem prisluhnili vrstnikom iz Murske Sobote, ki so jim predstavili svojeglasilo. Srečanja bodo nadaljevali po področjih, poleti se, kolikor bo mogoče, dobijo na svetovnem dnevu mladih v Rimu, jeseni pa bodo skupaj načrtovali priprave na zahvalni dan mladih in HMP. mš gradnjo. Pridni rakovniški možje in mariborski don Boskovi farani, kakortudi sobratjesalezijanci so ta projekt podprli s skoraj tisoč urami prostovoljnega dela. Tudi to je svojevrstna podpora don Boskovemu delu za mlade. Ker nas čaka še precej dela in stroškov, se priporočamo tudi v prihodnje. Sv. Dominik Savio, odkrij in pomagaj mladim uresničiti prave in velike življenjske ideale, dobrotnikom pa plačilo. ENODNEVNI TEČAJI Skupnost HMP na Gornjem trgu v Ljubljani je v soboto 5. februarja pripravila enodnevni gospodinjski tečaj za žene. To je bilo prvič, a po tej krstni izkušnji pravijo, do je bilo ozračje družinsko in delavno, da so bile tako voditeljice kot udeleženke zadovoljne in seveda ... da bi ga morda še kdaj ponovile. UNICEFOVA NAGRADA Vokviru OZN je UNiCEF v letu 1999 podelil nagrado salezijancuJosejuMoratallaza njegovo vzgojno delo z mladimi prestopniki v El Salvadorju. Skoraj hkrati je UNESCO med šestimi izbranimi projekti v Latinski Ameriki nagradil Moratallov projekt Don Boskov poligon na obrobju El Salvadorja. SVETIŠČE BL. LAVRE VICUNE: Škof iz Neguenamons. A. Radrizzani je novembra 1999 v Argentini v župniji Junin de los Andes, kjer je bi. Lavra Vicuna preživela zadnja ieta svojega življenja, to dvanajstletno blaženo (gojenko sester HMP) razglasi I za zavetnico svetišča, svetišče samo pa za škofijsko svetišče te mlade svetnice. EMANUELA IN JUBILEJNI ZNAK Vtem jubilejnem svetem letu 2000 na vsakem koraku srečujemo poseben jubilejni znak. Ta preprost in obenem tako sporočilen simbol jubilejnega leta je izmed več tisoč predlogov, ki so prihajali z vsega sveta, iz vsemogočih šol in od znanih umetnikov, izbral sam papež Janez Pavel II. Emanueli, študentki oblikovnega faksa iz Rima, ki sejevsklopu šole vključilavtavatikanski natečaj, niti na kraj pameti ni prišlo, da bi lahko zmagala, je pa nadvse vesela, da bo jubilejno leto šlo v zgodovino z njenim simbolom. In kako sama razlaga svoj simbol: »Želela sem prikazati praznično objete ljudi vseh petih celin, v raznih barvah ... in počasi (naredilasem kakih 300 osnutkov) so ljudje postali golobi prepričana sem, da to še bolje mKmmmmm T l 1 ** W i * l mm A V» ZVONOVI ZA DON BOSKA Orgle in trobente so pospremile blagoslov novih 1 2 zvonov, ki so obogatili prenovljeno svetišče sv. Janeza Boska v njegovem rojstnem kraju na Colle don Bosco. Prvič so se zvonovi oglasili 25. decembra 1 999 in tako oznanili praznovanje dvatisočega rojstnega dneva Gospoda Jezusa Kristusa in začetek jubilejnega svetega leta odrešenja. Vsak zvon je nekomu posvečen: največji je posvečen sveti Trojici, drugi po velikosti Mariji Pomočnici, vsi drugi pa svetim oz. blaženim iz salezijanske družine, najmanjši pa vsem tistim, za katere teče postopek za beatifikacijo in kanonizacijo (na sliki: ob zvonu Marije Pomočnice in sv. Janeza Boska je avtor grbov na zvonovih salezijanec pomočnik Luigi Zonta). Po Bollettino Salesiano 1/2000 izraža, kar sem imelav mislih; golobi so simbol miru, predstavljajo Svetega Duha, ki podarja življenje ter mir in ki oživljazemljo. Želela sem izraziti enakost med ljudmi ter edinost med ljudmi in Bogom, zato sem dodala križ v barvah petih golobov/celin, kar pomeni, daželi Bog odrešiti vse ljudi brez razlik. Križ in golobi so na modrem okroglem ozadju, kar pomeni: Bog želi odrešiti ne le zemljo ampak vse vesolje.« In kaj pravi študentka Emanuela o mladih in kaj jim sporoča: »V mladih vidim velikanske sposobnosti, ki pa jih vedno ne izkoristimo dovolj modro in uspešno ... Mislim, da si moramo prizadevati za tiste velike vrednote, ki cenijo življenje in ne dopustiti, da bi nas premagale nevarne moči... Mladim bi rada rekla, da smo mi tisti, ki ustvarjamo prihodnost sveta, zato moramo rasti v odgovornosti in delati tisto najboljše, kar moremo; življenje poplača ves trud.« In kdo je tistipmv njenem življenju: » ... Čutim, da je to zagotovo Gospod; ko pa bo prišel pravi čas, bom še videla, kdo bo prvi za Njim.«: Po Bollettino Salesiano 12/1999 I POMAGAJMO DRUG DRUGEMU DA POSTANEMO TO, ZA SALEZIJANSKA DRUŽINA Študentje smo ustanovili društvo s pomenljivim imenom Heres, ki pomeni dedič oz. dedinja. Verjetno si že uganil, koga naj bi združeval. Vse, ki si delimo izkušnjo bivanja, šolanja in vzgoje vZelimeljski gimnaziji. Ljudje smo, hočeš nočeš, naravnani k primerjanju. Že ko smo bili čisto majhni fantki in deklice, so nas starši mimogrede primerjali s sosedovim, ki je bolj priden, ki gre brez besed spat, ki ne sitnari. In to se nam je zajedlo nekam daleč za zavest. Tudi prek študentskih let se na vsakem koraku srečujemo s primerjavami, ki imajo sedaj resda malce kompleksnejši značaj. »Aja, ti pa 24. decembra ne boš prišel pisat NAMESTO NOSTALGIJE eres kolokvija, kako pa to? Si vesel, ker so ta črni zmagali na volitvah?« In ko te profesor, za katerega veš, kakšne nazore ima, že v prvem letniku na prvem izpitu vpraša, s katere šole prihajaš, in ga potem uspeš narediti šele sredi avgusta, se še kako zaveš, da te je nekdo ponovno obdaril z novo etiketo. DATI SVOJ DELEŽ U pam, da sem vsaj v grobem nakazala, kakšne potrebe so nas nagnile k temu, da smo se odločili ustanoviti študentsko društvo HERES. Sprevideli smo, da je skrajni čas, da začnemo priznavati najprej drug drugega (nad čimer sem bila grobo razočarana na volitvah, ko so bivši sošolci brez pozdrava zajadrali mimo), da se ponovno (?) zavemo, kakšne izkušnje nas združujejo, kak- šni spomini nas vežejo, in nato to nostalgijo povežemo v nekaj ustvarjalnega, v nekaj,: česar se ne bomo sramovali, v nekaj, kar nam bo dajalo tudi sedaj identiteto in voljo vztrajati v različnih situacijah primerjanja, saj vemo, da za sedaj v Sloveniji še zdaleč ne moremo govoriti o tem, kako smo si enaki in kako priznavamo drugačnost. Podobni blablaji so na žalost še vse preveč obremenjeni s polstoletnimi zgodovinskimi dejstvi. Zato se nam zdi pomembno, da začnemo ustvarjati prostor dialoga in iniciativnega delovanja, da začnemo prispevati svoj delež h graditvi civilne družbe, da postanemo vidni in ne tiha večina (o tem sem prepričana), ki je pozabila na pravi pomen nastavljanja drugega lica, ki se nekritično pokorava javnemu mnenju, daso kristjani izumirajoča vrsta. W^m^mM^MM'MSMMi ko srka vse življenje, če le ima to srečo, da mu v trenutkih razočaranja in nerazumljenosti hrbet krije istomisleča skupina. Čas je dozorel, da s skupnimi močmi dahnemo življenjski naboj našemu dojenčku. Samo od nas je odvisno, če bo dočakal mladost. Z idejami, s prijavnico in po dodatne informacije se lahko obrneš na Draga Jerebica, Damijana Ganca in Ti ne ta Breznika: tel.: 061 127 30 07 e-pošta: heres@slo.net spi. stran: http://come.to/heres PODRŽATI »RAVBARSKO« Mimogrede naj omenim leto, dajedo sedaj na katoliških gimnazijah maturiralo kartisoč dijakov in kaj to pomeni čez deset let? Ko bomo zaprli za seboj tudi vrata študentske brezskrbnosti, bo še kako pomembna pripadnost pri iskanju zaposlitve, saj vemo, da gre vse zelo počasi, če nimaš koga, ki bi ti držal ravharsko, verjetno bi bi lo za marši katero druži nico prijetno imeti možnost poklepetati na znanem terenu z nekdanjimi sošolci, po vsej verjetnosti bo kdo začel pogrešati tudi kakšne resnejše debate in bi želel sooblikovati javno mnenje, kdo drug... inver-jamem, da predlogov ne bo zmanjkalo, če si bo vsak od nas pripravljen odgovoriti na vprašanje, kaj od društva pričakuje, s kakšno vizijo vstopa vanj in s čim lahko nastajajočo skupino obogati. Le če bomo prihajali skupaj s trdno zavestjo o tem, kaj je po toliko letih tisto, kar nas druži in nas tudi bo, nam začetni zagon ne bo upadel, ko bomo nahranili prvo lakoto po obujanju spominov. Moja vizija je povezana z velikim veseljem, ki ga občutim ob zavesti, da sem dedinja don Boskove vzgoje in želimeljskega izobraževalnega sistema. Prepričana sem, daje to dota, iz katere človek lah- Nataša Cotman ZDRUŽENJE MARIJE POMOČNICE o tem zanima kaj več, naj se pozanima na naslov: Ivan Zupan, Dragonijeva 6, Maribor, tel. 062/ 311-320). Namesto drugih zanimivosti bi vam raje nanizal vsaj naslove bogatih konferenc in seminarskih tem:-Marija Mati Odrešeni-kova, pomočnica tretjega tisočletja; - Marija vzor sodelovanja z Bogom; - Marija učiteljica salezi-janske družine; - Marija Božji odgovor mladim;-Marija Pomočnica v ljudski pobožnosti; - Obisk kipa Marije Pomčnice po družinah; - Nov pravilnik ZMP. L Z. Časti Ice Marije Pomočnice bo verjetno zanimala novica, da je v pobožičnih dnevih (27.-29. 99) potekal v Sevilli (Španija) tretji mednarodni kongres članov organiziranih skupin Združenja Marija Pomočnice iz vsega salezijan-skegasveta(22 držav). Bilonasje okrog 850. Veliko jih je prišlo iz Južne Amerike, kjer je to združenje že dalj časa zelo razvito. V Sloveniji šele začenjamo, zato sem bil poslan kotdelegatin imel čast zastopati edino skupinoZMP, ki se je rodila na Rakovniku prav na praznik Brezmadežne lani (kogar MOLITVENI DAN ZA DUHOVNE POKLICE Naslednji dan je Janez spet stal tam in še dva izmed njegovih učencev. Ozrl se je na Jezusa, ki je Sel mimo, in rekel: »Glej, Božje Jagnje!« Učenca sta slišala, kar je rekel, in odšla za Jezusom. Jezus pa se je obrnil, in ko je videl, da gresta za njim, jima je dejal: »Kaj iščeta?« Rekla sta mu: »Rabi (kar v prevodu pomeni učitelj), kje stanuješ?« Rekel jima je: »Pridita in bosta videla.« Šla sta torej in videla, kje stanuje, ter ostala pri njem tisti dan. Bilo je okrog desete ure (Jn 1,35-39). PRIDI IN POGLEJ. —F ODKRIVAJ • Znamenja OTROCI-DELAVCI: ZNAMENJE ZA DON BOSKA Don Bosko, ta vznemirljivi in večnomladi svetnik, ježivel vTu-ri nu ravno v času, ko se je tod začela industrijska revolucija. Mesto seje hitro večalo. Priseljencev je bilo vedno več. Prihajale so revne družine in mladi samispo-deželja. Na gradbiščih je don Bosko videval otroke od osem do deset let stare, daleč od domače vasi, kako strežejo zidarjem in prebijajo dneve po majavih zidarskih odrih. Trume mladih so se PO ZNAMENJIH GOVORI BOG Mladost je lepa, čeprav naporna, polna iskanj in odločitev. Izbrati si poklic in sto izbiro zaznamovati celotnosvoježivljenje, ni lahko. Velikokrat nas je strah odločitev, ki zavezujejo za celo življenje. To so življenjske izbire, kot npr. odločitev za poklic, odločitev za družinsko ali posvečeno življenje ... Na teh straneh navadno razmišljamo in pišemo o duhovnih poklicih. Noben duhovni poklic ne pade z neba. Ponavadi se kali in oblikuje ravno ob znamenjih, ki nam jih ponuja vsakdanje življenje. In če temu pridamo kanček vere, lahko rečemo, da nam po znamenjih govori Bog. Že sedaj prav lepo vabljeni, da v letošnjem svetem letu še bolj organizirano (z avtobusi) poromate na tradicionalno molitveno srečanje za duhovne poklice, ki bo na Rakovniku v Ljubljani v soboto 27. maja z začetkom ob 9. uri. Popoldne možnost romanja še na Kurešček. Z radostjo vas pričakujemo. Salezijanci Naša življenja so polna najrazličnejših znamenj. Ena nas nagovorijo, druga spet ne, ena nas razveselijo, druga prestrašijo, ena puščajo dvom, druga žalost itd. Zelo pomembno je, da smo pozorni zlasti na tista znamenja, ki nas na poseben način nagovarjajo. To so dogodki, besede, dejanja, zgledi, ki nas v danem trenutku tako nagovorijo, da se v nas nekaj premakne, vznemiri, gane. zlasti ob nedeljah potikale po cestah in nabrežjih reke Pad. Don Bosko je hitro naredil sklep. Ti fantje potrebujejo šolo in delo, ki naj jim odpreta bolj zagotovljeno prihodnost. Pravico imajo do igre na prostem in do srečanja z Bogom, da bi odkrili in uresničili svoje dostojanstvo (prim. T. Bo-sko, Don Bosko, 94-95). Don Bosko bi lahko šel mimo tegaznamenja(dečkov-delavcev), a očitno je, da se ga je krivični položaj mladih delavcev-otrok tako dotaknil, da se je v njem nekaj premaknilo. Odločil se je zagotoviti tem mladim varno prihodnost. Nekaj podobnega seje zgodi-lozjanezovimaučencema. Kosta slišala, kaj je rekel Janez Krstnik, sta odšla za Jezusom i n tisti dan ostala pri njem. Pri naši poklicni izbiri igrajoto-rej pomembno vlogo znamenja. Potrebna je drža pozornosti in iskrenosti. Kajti znamenje lahko na- merno spregledamo, gremo mimo njega in se mu tako ne damo nagovoriti . Zato ne bo odveč, če nekoliko bolj odpremo oči inzačne-mo prisluškovati Življenju, ki nas nagovarja in vabi. Zato vabilo k razmišljanju: POIŠČI ZNAMENJA! Katera znamenja me posebej nagovarjajo, kateri dogodki, osebe ...so se na poseben način dotaknili mojega življenja. Kaj mi daje misliti, ko načrtujem svoje življenje!? SVETO LETO 2000 LETO SPRAVE Dragi molivci in molivkeza duhovne poklice! Smo v jubilejnem letu-svetem letu. Glavna prizadevanja kristjana vtem letu naj bodo: spoznati Kristusa, prisluhniti njegovi besedi in spreobrniti s k njemu, kot posamezniki in kot skupnosti stopiti v njegovo skrivnost vstajenja. Vrhovni predstojnik salezijancev Juan E. Vecchi, ki je v novembru 1 999 obiskal Slovenijo, je za letošnje leto napisal skupno pismo vsej salezijanski družini z geslom: Spravite se med seboj v imenu Kristusa, kijenašmir! Priče smo raznovrstnemu nasilju -od mednarodnega do družinskega. Sprava je milost, je osebna drža, je način sobivanja. Sad te sprave je mir. Sprava in mir pa imata svoj temelj v Kristusu, kakor zatrjuje apostol Pavel: Kristus je naš mir! (prim. Ef 2,14). Vtem svetem letu bomo odkrivali poti in smeri, kako doseči spravo in mir. Vrhovni predstojnik v svojem pismu omenja pet področij, kjer je potrebno uresničiti spravo: • sprava človeka z Bogom • sprava s samim seboj • sprava v družini • sprava s časom, v katerem živimo, ter • sprava z naravo in stvarstvom. Dragi molivci/ke! Bodimo graditelji sprave, saj na ta način močno sodelujemo pri ustvarjanju ozračja, v katerem lahko rastejo in zorijo duhovni poklici, ter dosegamo tudi mir v svojem srcu ... Naj bo letošnji postni čas milostni čas sprave na vseh ravneh, da bomo lahko deležni Jezusovega velikonočnega pozdrava: »Mir vam bodi!« IVAN TURKsdb voditelj molivcev za duhovne poklice MOLITVENI NAMENI ♦ MAREC - 2000 0 Bog, oče vseh narodov, po tvoji volji živimo Slovenci v raju pod Triglavom. Prosimo te za našo domovino, da bi veliki jubilej bil tudi jubilej sprave med vsemi Slovenci. APRIL - 2000 Po Kristusu nas je spravil s seboj, nam pa zaupal nauk sprave (2 Kor 5,18). Prosimo Kristusa, kneza miru, da bi kristjani znova ovrednotili zakrament sprave MAJ - 2000 Marija Pomočnica, Kraljica miru, je polna vere neustrašeno stala pod križem, na katerem je Sin za naše odrešenje s svojo krvjo spravil med seboj nebo in zemljo. Prosimo Marijo Kraljico miru, da bi po njeni priprošnji šmarnične pobožnosti prispevale k spravi med farani po slovenskih župnijah. SI V SVOJEM MLADOSTNEM ISKANJU ZASLUTIL/A POSEBEN KLIC? Informacije o raznih oblikah odgovora na Gospodov klic dobiš osebno, po pošti ali po telefonu. Janez Potočnik Rudnik I/T 3,1108 Ljubljana tel.:061/420-21-33 e-mail: janez.pofocnik@salve.si 2 • 2000 marec - april 2 • 2000 marec - april BOG JE USMILJEN To pomeni, da nas prenaša z neizmerno dobroto, čeprav je zelo naveličan naših grehov in sočustvuje z našo šibkostjo. V Svetem pismu se prerokobrne k Bogu, rekoč: Toda ti vse urejaš po meri, po številu in po teži. Tvoja silna moč je namreč zmeraj pri tebi. Kdo se bo ustavljal moči tvoje roke? Vendar si z vsemi usmiljen, ker moreš vse, ljudem pa grehe odpuščaš zato, da bi se spreobrnili. Kajti ljubiš vse, kar je, nič od tega, kar si naredil, ti ni zoprno, saj tega, kar bi sovražil, ne bi bil ustvaril (Mdr 11,21-24). Bog na drugem mestu v Svetem pismu govori in pravi: Ali si res želim krivičneževe smrti, mar nimam rajši, da se spreobrne od svojih poti in živi! Saj ni- V jubilejnem letu odrešenja in v letu priprave na stoto obletnico prihoda salezijancev v Slovenijo nam kot katehet govori sam sv. Janez Bosko - tako, kot je govoril svojim fantom v raznih nagovorih, šmarnicah, pridigah ipd. mam veselja nad smrtjo tistega, ki mora umreti. Spreobrnite se torej in boste ž i veli !(Ezk 18,23.32). Njegovo usmiljenje je večje od naših grehov. Četudi se naša duša močno pokvari, je Bog vedno pripravljen, da jo popolnoma prenovi. Po Izaijevih ustih nam je rekel: Umijte se, očistite se! Odstranite svoja hudobna dejanja izpred mojih oči, nehajte delati hudo. Naučite se delati dobro, skrbite za pravico. Pomagajte zatiranemu, zagovarjajte siroto, branite vdovo. Če so vaši grehi rdeči, kakor škr-lat, bodo beli kakor sneg... beli kakor volna (Iz 1,16-18). Pogum, torej dragi moj prijatelj. Bog bi nas lahko prepusti I smrti že ob našem prvem grehu. On pa nas je ohranil v življenju in na nas preizkuša svoje usmiljenje. Po Jezusovih ustih nam ponavlja -.Prišel sem, da pokličem tiste, ki se imajo za grešnike, da se spreobrnejo. Že v starem veku je Bog izkazoval svoje usmiljenje ljudem. Vrsta dogodkov v prvem delu Svetega pisma, ki ga imenujemo Stara zaveza, priča o tem. V prvih poglavjih teče pripoved o prvem človeku Adamu, ki je bil neposlušen Bogu in nam za svojo dediščino zapusti! izvirni greh ter zbudil v svojih potomcih nagnjenost k slabemu. Bog pa ni zapustil človeštva, marveč je že takrat obljubil Odrešenika sveta. Ko so se grešna dejanja človeštva vrstila in napolnila svet s slabim, se je Bog odločil, da pošlje potop, ki bi zbrisal ljudstva z ob-ličjazemlje. Preden pajeudejanjil to kazen, je poslal Noeta, da bi povabil ljudstvo, naj opusti grešna dejanja. In le po trdovratni zavrnitvi je Bog poslal potop. Atudi takrat je rešil Noeta in njegovo družino, ker niso bili hudobni. Hebrejsko ljudstvo, ki ga je Bog izbral za svoje Ijudstvoje velikokrat izdalo Boga, bilo neposlušno njegovim zapovedim. Bogga je večkrat kaznoval, a takoj ko se je ljudstvo skesalo, ga je zopet vzel v svoje varstvo in ga reševal pred sovražniki. Veliko mesto Ninive je bilo polno ljudi, ki so živel i v slabem, in Bog se je odloči I, da ga bo kaznoval s popolnim uničenjem. Pred tem pa je poslal preroka Jona, ki je oznanjal spreobrnjenje in pokoro. Prebivalci so poslušali glas preroka in so zapustili slabo življenje. Bog pa je svojo jezo spremenil v usmiljenje in mesto je bilo rešeno. Božje usmiljenje pa se je še posebej pokazalo z Jezusovim prihodom. Kolikočudežev, koliko besed in dejanj priča v evangeliju o Božjem usmiljenju. Jezus je prišel, da potrdi, dabo v nebesih večje veselje nad enim grešnikom, ki se spreobrne, kakor nad devetindevetdesetimi pravičnimi, ki ne potrebujejo spreobrnjenja (Lk 1 5,7). Pogosto bom ponavljal prošnjo: Jezus moj, usmili se! Če hočeš prebrati kako Jezusovo priliko, ki dokazuje, kako veliko je Božje usmiljenje, preberi Priliko o izgubljenem sinu, ki jo najdeš v Evangeliju po Luku (15,11 s). Če hočeš Jezusovo trditev, ki bi povzela vse Božje usmiljenje, je tu: Sin človekov je namreč prišel iskat in rešit; kar je izgubljeno (Lk 19,10). Če pa hočeš dejanje, ki bi dokazalo meje Božjega usmiljenja, povzdigni pogled h Križanemu: To je Božji Sin, kije dal svoje življenje za nas, da reši naše duše. Božje usmiljenje je veliko, Bog nam ga podarja vse življenje. Gorje pa tistemu, ki to izrablja. Tistemu, ki misli: Brez skrbi lahko grešim, saj mi bo Bog odpustil, izrablja Božje usmiljenje. Bog je usmiljen, a ne da, da bi se iz njega norčevali. Proti tistim pa, ki izrabljajo njegovo usmiljenje, nastopa s svojo strogo pravičnostjo. II Mese di maggio consacrato a Marla Immacolata, str. 118-133 MOLITEV Gospod, bil si usmiljen do skesanega razbojnika, ki je umiral poleg tebe. Bil si usmiljen do grešnice, ki so jo Hebrejci hoteli kamenjati. Prepričan sem, da boš usmiljen tudi do mene, če bom v svoji šibkosti padel v greh. Če se mi bo to zgodilo, bom skušal čimprej prejeti zakrament sprave, zakrament tvojega usmiljenja. Ti pa mi pomagaj rasti v dobrem, iskati pravičnost in braniti šibkejše. 2 • 2000 marec - april PRIŠTINA IN PODGORICA Dogodki velikega jubileja leta 2000 nas močno povezujejo z vesoljno Cerkvijo. Ne gre pa pozabiti tistih krajevnih Cerkva, ki preživljajo odločilne trenutke za svoj nadaljnji razvoj. Toliko bolj, ker nas sv. oče zelo vabi, da bi bili v tem letu na poseben način na strani stiskanih, ogroženih ali kakorkoli preizkušanih. Don Boskova družina na Slovenskem misli z ljubeznijo na naše brate in sestre na Kosovu in v Črni gori, še posebej na salezijance v Prištini in v Podgorici. IZZIV CASA IN KRAJA SALEZIJANSKO POSLANSTVO NAJUGU EVROPE Don Boskovi si novi so bi li vedno čuteči za vse ogrožene. Ko je prvi don Boskov naslednik, to je bi. Mihael Rua, obiskal Ljubljano v začetku 20. stoletja, je rad poudarjal, da je posebno misijonsko poslanstvo slovenske salezijanske družine na območju Balkana. In prvi slovenski salezijanci so venomer bolj pionirsko uresničevali to navodilo. Že pred drugo svetovno vojno so prišli do Kosova. Iz Janjeva in pozneje Urošev-casoobiskovalituditedaj kar neznatno Prištino. Po drugi svetovni vojni so zaslutili nov utrip in po so-bratu Jožetu Bakanu zgradili cerkev in majhno župnišče v Prištini. Iz podružnice postane Prištinato-rej župnija sv. Antona Padovan-skega. V šestdesetih letih število prebivalcev močno narašča. Za Jožetom Bakanom prevzame župnijo Franc Skuhala s svojo izrazito duhovno usmerjenostjo. V sedemdesetih letih mu pride na pomoč novomašnik, Albanec - skorajda domačin, sedanji bar- PRIŠTINA ">1 Zaradi zelo velike nezaposlenosti želimo salezijanci sčasoma postaviti poklicno šolo. Se bodo mogle te sanje (mar jih don Bosko ni imel) uresničiti? Sorodna vprašanja tarejo župnijo Srca Jezusovega v Podgorici. Betonska cerkev bi potrebovalate-meljitega posega. Prav tako žup-nišče. Pod cerkvijo so mladi ob pomoči sobratovžupnika Andreja Baligača in voditelja oratorija RudijaTisladokaj lepo uredili začetno zbirališčemladih. Nujnoje zgraditi mladinski center. V ta na- Črna gora je odprta za pozitivne vrednote in visoko ceni nav-zočnostslovenskih salezijancev. Bog nam torej daje izjemno priložnost, da pomagamo sobra-tom v Prištini in Podgorici, ki naj bi postavljali nove stebre miru in prižigali resnične zvezde upanja. Salezijanska družba bo letos že stopetindvajsetič pošiljala svoje misijonarje: ali ne bi tudi mi pomislili na nove moči zate kraje. Bog se vsekakor ne da prekašati v velikodušnosti. Stanislav Hočevar ski nadškof mons. Zef Cashi. Kmalu postane župnik in močno poskrbi ne le za razvoj župnije v Prištini, marveč še za nekoliko oddaljeni Pešter in kmalu še na Koso-vem polju. Tudi število katoličanov Albancev raste. Medtem pa je JožeBakan leta 1966 prišel že v Črno goro. Izkušen vgradnji, je prejel vabilo, da se loti enakegaopravilaše vtedanjem Titogradu, sedaj Podgorica. S pomočjo nemške Karitas so začeli jeseni leta 1967 graditi veliko cerkev in jo za praznik apostolov Petra in Pavla že posvetili. Izvajalci del so s skrito prevaro slabo gradi li to mogočno betonsko stavbo in si na ta račun postavljali vile. Dejstvo paje, da je glavno mesto Črne gore dobilo katoliško cerkev, saj so prejšnjo-maj h no in slabo grajeno—tedanje političneoblasti zrušile. no. Po surovostih nad albanskim prebivalstvom spomladi 1999 in bombardiranju NATAso se začele okoliščine korenito spreminjati. Prebivalstvo v Prištini je naraslo iz dvesto petdesettisoč na pol mi lijona. Cerkev, ki je bila takoj po drugi svetovni vojni skromno zgrajena, potrebujetemeljiteobnove. Se veliko boljžupnišče, ki ni lepo-zdaleč premajhno, marveč od vseh dogajanj docela dotrajano in razpokano. Pravabolečinazasa-lezijanceje vtem, dani ne dvorišča in ne prostorov za mladi no: kje imeti katehezo, kako zagotoviti pravo vzgojno ozračje. Če kje, potem bi bil potreben oratorij - mladinski center prav v Prištini. Župnik Nosh Gjolaj, sicer Albanec iz Črne gore, se s posebno ljubeznijo posveča prosvetnemu in kulturnemu delu. Toda kako? men so se lotili postavitve primerne ograje, sicer bi za miselnost ljudi kraja pomenilo, da ne gre zares. Ti mladi, ki so razpršeni daleč naokrog te edine katoliške cerkve v Podgorici, so pretežno brez dela. To dejstvo naravnost kriči po socialnih programih. Ali si moremo Slovenci predstavljati, da ta velika župnija (nekateri ljudje so oddaljeni nad 30 ali celo 50 km od župnijskega središča) nima nobene podružnice? Ali jim ne bi veljalo postaviti vsaj kako? Vprašanj pa je seveda še več: kako jim zagotoviti katehezo, vzgojo odrasli h, sodelovanje staršev ... Albanci, ki živijo v Podgorici, nimajoalbanskih šol in so vajeni samo narečnega govorjenja. V kakšnem jeziku naj bo katehe-za in bogoslužje? I n za Kosovo i n za Podgorico je značilno, da je število katoličanov, predvsem Albancev, dokaj hitro naraščalo, hkrati pa, da so bili vedno pod zelo hudim političnim, narodnostnim in verskim pritiskom. Naši sobratje so zelo veliko zdržali, nakar danes preveč pozabljamo. Sad njihovega pričevanja in molitve so tudi duhovni poklici. KLIC NOVIH ČASOV Sedanje stanje na Kosovu in v Črni gori je v marsičem spremenje- 2 • 2000 marec - april Pojdite MLADIM VSEGA Pojdite prek lupine vsakdanjika, ki se kaže v tegobah in prepletenosti življenja -in odkrivajte globoko v sebi načrt, ki ga je Bog Oče že od vekomaj položil v vas. Pojdite prek svoje sebičnosti -in prisluhnite mnogim klicem, ki odmevajo okrog vas: podarite jim iskreno besedo, prijazen pogled in dobrotljivo roko. Pojdite prek meja svojega naroda in svoje kulture - in si prizadevajte za tisto bratsko vesoljnost, ki priznava vrednoto drugega, ker se tudi ta rojeva iz Očeta vsega človeštva. Pojdite prek mirnega in tolikokrat zdolgočasenega zadovoljstva svojih porabniških navad - in neutrudno gradite koristno in očitno solidarnost. Pojdite prek osebnih načrtov in prek vsega, do česar ste se morda s trudom dokopali - in z ljubeznijo razdajajte svoje dobro tistim, ki so tega potrebni. Pojdite prek gotovosti razuma in znanosti - in v slutnji skrivnosti, ki se snuje v resničnost, s sinovskim veseljem priznavajte sledove Boga Stvarnika, delovanje vstalega Jezusa in navzočnost Duha, ki oživlja. Pojdite prek svoje izkušnje verskega življenja, ki se ne izčrpa samo v obveznostih, verskih obredih in iskanju takojšnjega čustvenega doživljanja vere -in se zasidrajte v veri velikega cerkvenega občestva: obhajajte veliko noč Gospoda življenja in z njo zmago dobrega nad zlom. Iti prek - to ni nič drugega kot verovati in usvojiti si evangeljsko logiko velikodušnosti in ustvarjalnosti, kakor učijo evangeljski blagri. JuanEdmundo Vecchi, vrh. predstojnik salezijancev za don Boskov prazni k2000 2 • 2000 marec - april SODOBNI MITI Sodobni čas je izdelal vrsto mitov, ki plitvijo naše življenje. Recimo: mito idealni ženski postavi, mit o vseh tistih lepoticah, ki nas s prebadajočimi očmi spremljajo s plakatov ob cesti ali iz kioskov, mito podobi srečne in zadovoljne družine in še in še. Vsak tak mit izdela seveda povsem določen stereotip, h kateremu mnogi nesrečni težijo. Koliko najstnic, na primer, trpi in obupuje, ker nikakor ne morejo doseči za lepoto "predpisanih" centimetrov in kilogramov? Dopovedovanje, da ne bodo resnično ljubljene zaradi enegacentimetra več ali manj, zaradi enega kilograma več ali manj, jih seveda ne prepriča. Stvar, ki je pravzaprav samo modna muha, jih dela globoko nesrečne, načenja njihovo samospoštovanje, jih napolnjuje s strahom. Sodobni miti torej storijo, da nismo nikoli zadovoljni stem, kar smo in kar imamo, ter da nikoli prav ne vrednotimo sebe in svoje resnične kakovosti. V nas vsajajo občutek prikrajšanosti, ogoljufa-nosti, hkrati pa nas negativno raz-položijo do drugih, ki jim "uspeva", ki so "lepi", "vitki", "srečni". V serijo sodobnih mitov sodi tudi mito uspehu in o uspešnem življenju. Cilj vzgoje, ki smo ji danes priča, je v tem smislu jasen: spodbuditi mlade, da bodo uspešni, pomagati jim, da se bodo uresničili. K temu zelo jasno teži že storilnostno naravnana šola. Otroci in mladi so obremenjeni s kupom informacij in znanja, ki ga morajo vsrkati vase. Že zelo zgodaj so nastavljeni hudi kriteriji selekcije, ki po svoje in neizprosno uravnavajo pot mladostnika. Samo najboljši se prebijejo skozi. K uspešnosti svojih otrok težijo pogo- sto tudi starši, ki vpisujejo svoje otroke v vse mogoče in nemogoče interesne dejavnosti, kajti vse bo lahko v določenem trenutku pomagalo k uspehu. Interesne dejavnosti otrok postajajo statusni simbol staršev. Nekateri starši so kar nesrečni, če se ne more pohvaliti pred prijatelji, da "gre otroku v šoli zelo dobro, je pa zelo uspešen tudi v glasbeni šoli, karateju, računalništvu in angleščini". ŽIVLJENJE JE MOZAIK USPEHOV IN NEUSPEHOV Izkušnja nam pove, da se v življenju ne moremo izognit; neuspehu. Neuspeh je - preprosto rečeno - dei življenja. Ne samo sestavni del življenja: neuspeh je bistven del življenja. VZGAJAJMO KOT DON BOSKO "Se želite uresničiti? Želite biti Želite narediti kariero?" V času, v katerem živimo, postaja uspeh merilo kakovosti življenja in dela. Ne slepimo se: ujeti smo v pogubno kolesje! MBki.i.i.mj.ftuiiii Kakovost našega življenja namreč še zdaleč ni odvisna samo od obdobij, v katerih nam gre vse kot po maslu; ravno tako je odvisna tudi od obdobij, v katerih čutimo vso težo življenja. V logiki krščanstva imata neuspeh in poraženost posebno mesto. Neuspeh je trenutek križa, ki postaja rodovitno polje življenja; je trenutek smrti semena, ki nosi v sebi obljubo bogatega sadu prihodnosti. Neuspeh je trenutek, ko je človek bolj odprt delovanju Božjega. Vzgoja je poklicana, da pripravlja mlade tudi nato, da bodo znali prav živeti trenutke uspeha, ki jih bodo dosegali, kakor tudi trenutke neuspeha, s katerimi se bodo nujno srečali. Mladim je potrebno pomagati, da si privzgojijotisto notranjo svobodo, ki jim bo pomagalaohranja-ti življenje v zdravem ravnotežju. V dneh okoli slovenskega kulturnega praznika se je na slovenskem, še prej pa na svetovnem medijskem nebu pojavil jezuit p. Marko Rupnik. Ko sem mu čestital za Prešernovo nagrado, mi je skromno dejal: Veš, to dogajanje okoli mene živim kot menih, z odmaknjenostjo. Me ne prizadene, se me ne dotakne. Vesel sem pa, če mi daje to priložnost, da spregovorim ljudem o Bogu in I ju bežni. Ob zgoraj zapisanem mi prihaja na misel nekaj drobnih misli, ki bodo lahko vzgojiteljem v spodbudo pri njihovem vzgojnem delu. • Mladi niso poligon naših neuresničenih želja. "Mi nismo mogli, nam ni bilo omogočeno, zato bom to omogočil svojim otrokom!" Namera je sicer plemenita, žal pa pogosto ne upošteva otroka, njegovih resničnih nagnjenj, želja. Da, omogočajmo otrokom vsestranski razvoj njihovih sposobnosti, toda še prej mu znajmo prisluhniti. Ne dovolimo, da bi bil zaradi številnih dejavnosti preobremenjen, kajti lahko se zgodi, da se bo začel izgubljati v množici stvari, izpred oči pa bo izgubil celoto življenja. • Uspeh je več, kot se vidi na zunaj. Otrokom in mladostnikom je pomembno vcepiti v srce, da uspeh ni vedno viden in merljiv navzven. K resničnemu uspehu sodi tudi vse tisto, kar se navzven ne vidi in se ne bo nikoli videlo. K resničnem uspehu nujno sodijo tudi vrednote, ki si jih človek privzgoji. • Uspešne otroke vzgajati za solidarnost. Nekateri otroci resnično zelo hitro pokažejo dobre rezultate. V šoli nimajo težav, v vedenju so odlični, živijo pozitivne odnose z drugimi. Navidez jim gre življenje zelo gladko od rok. Njim je potrebno privzgojiti odprtost in čut solidarnosti do ljudi v stiski. Kajti naravni darovi in darovi vzgoje, ki so jih bili deležni, niso namenjeni samo njim. Namenjeni so skupnosti, da jo obogatijo, namenjeni so ubogim, da jim prinesejo upanje in spodbudo. • Stati otroku ob strani v trenutkih neuspeha. Otroku je potrebno stati ob strani posebej v trenutkih njegovega neuspeha. Le ta otroka navadno zelo prizadene. Če ob neuspehu otrok čuti, da so tudi starši ali vzgojitelji nad njim razočarani, mu to zagotovo ni v nikakršno spodbudo. Odrasli v moramo s svojim ravnanjem dati otroku prvi vedeti, da posamezen neuspeh ne pomeni polomije življenja. Je samo priložnost za novo sintezo, za nov korak, za bolj kakovostno ravnanje. V vzgoji torej ne smemo biti neučakani. Vsi si želimo sadov, želimo videti, kako mladi ob nas dozorevajo v odgovorne osebnosti. Vzgoja je tek na dolge proge. V smislu slovenskega pregovora "kdor se zadnji smeji, se najslajše smeji" zaključimo: na koncu naj vsem ostane v srcu nasmeh, mladim in vzgojiteljem. Martin Lisec I9HEHBI Mami Helena iz Gabrovke je po desetih letih zakona pred trinajstimi leti ostala sama z dvema otrokoma: Karmen je imela tedaj štiri leta, Klemen pa osem. Tik pred smrtjo očeta Franca sta bila otroka priča očetovemu trpljenju. Štiri leta se je boril z rakom in pri 37 letih moral tukaj na zemlji zapustiti to, kar mu je bilo najdražje: ženo in dva otroka ZAPUSTITI, KAR IMAM NAJRAJE • Gospa Helena, preizkušaniste bili že pred moževo boleznijo. Posestih letihzakona, ki svajih preživela na njegovem domu, sva se morala seliti. Naš novi dom je po-stalamojadomačahiša,bili smo trije, četrti pa je rasel pod mojim srcem. Rasel, pa ni nikoli ugledal luči sveta. 30. decembra sem morala v bolnico. Z možem sva upala, da bo vse dobro. Toda zdravni kove besede so bile: »Nič več ne moremo storiti, tukaj ni večživljenja.« To je odzvanjalo v mojih ušesih in postavljala so se mi mnoga vprašanja. Ko je prišel drugi dan mož pome, ni bilo besed, le objem in solze. Novoletno praznovanje je imelo grenek priokus. Vendar je bilo treba naprej - otrok rabi zbrano in zadovoljno mamo, zato sem se s pomočjo mojih »fantov« sestavi la nazaj. • Potem pa je prišla Karmen in tudi moževa bolezen. Po nekaj mesecih sem zopet zanosila. V meni je ostal strah. Prosi la sem Boga, naj mi da dono- siti to bitje, da ne ostane Klemen edinček. Toda v teh mesecih pričakovanja se je v našo družino počasi naseljevala bolezen. Mož je čutil neke bolezenske spremembe, ki so ga psihično vse bolj ubijale. Prizadel ga je odhod od doma, splav, potem paše bolezen. Prav na dan rojstva hčerke Karmen je imel prvikratspecialistaoto-loga. »Nič posebnega. Kronično vnetje grla,« je bi la diagnoza. Veseli smo bili hčerke,misel namoževete-žave seje umaknila, bolezen pa je delalasvoje. Po nekaj mesecih jemo-ral v bolnico. Po več pregledih mi je zdravnik priznal: »Gospa, oprostite, nisem mislil, da je tako hudo. Vaš mož ima raka.« Predmeti v ordinaciji so nerodno zaplesali, tla pod nogami so se m i moč no zamajal a. Svet se mi je sesul v prah ...Sest mesecev nas je povezoval le telefon in redni nedeljski obiski. Povezovale so nas misli in molitev, v kateri je petletni Klemen vsak večer ob koncu večerne molitve prosi I:»Bog, daj, da bi se ati čimprej zdrav vrnil domov.« Potem pa se je vrnilo upanje. Pregledi, obsevanja, terapije ... Zaradi obsevanja so nastopile hude otekline na obrazu in v njem. Da ne bi prišlo do zadušitve, so mu z operacijo vstavili t. i. kanilo. Potem je zelotežko govoril. Pa smo vse sprejeli, samo da bi se naš ati vrnil in bil spet z nami. Bila sem vedno bolj raz-dražljiva in skoraj vsako besedo sem razumela kot zaroto proti naši družini. Za nameček so se po domačem kraju razširile govorice, da imam drugega moškega. Kako sem trpela ... Pa sem se odločila in mu ob obisku to povedala, on pa: »Naj govorijo, kar hočejo. Jaz vem, kaj imam.« Objem in solze, ki so tokrat pomenile srečo, ker sem videla, da bolezen pri nas ne deluje razdiralno, da se zaupanje poglablja in ustvarja iskreno upanje, da skupaj premagamo bolezen. Prišel je dan, ko smo bili zopet vsi skupaj doma, bili smo spet »cela« družina. Mož se je kmalu spet vključil v življenje in delo doma. Nikoli ni maral, da ga kdorkoli pomiluje. Jaz pa sem zato potrebovala čas. Postavljala so se PREIZKUSANE DRUŽINE 2 • 2000 marec - april mi nova in nova vprašanja. Kako močno občuti svojo bolezen? Kako mu lahko pomagam? Kaj naj skuham, da bo lahko jedel? Pa otroka, ga motita ali mu dobro dene njuna navzočnost? Ko je bil mož doma, se je veliko ukvarjal z otrokoma. Kmalu sta bila precej bolj navezana nanj, a vse to mi je bilo v zadovoljstvo, ker sem čutila, da se bolezen umirja ... Tudi zdravniki so govorili: »Lahko sta srečna! Analize niso pokazale nobene rakaste celice več.« »Hvala Bogu! Naše prošnje so bile uslišane,« mi je rojilo po glavi. • Vendar ta sreča ni trajala dolgo. Spomladi sejeprehladil inzbo-lel za pljučnico. Zopet se je začelo romanje od zdravnika do zdravnika, od Golnika do Ljubljane. Že v drugo so se v prah sesuli vsi moji upi, vse želje. »Ne moremo mu več pomagati. Spet se je pojavil rak in hitro napreduje. Vaš mož bo v določenem trenutku izkrvavel.« ... Ko je ob vikendih še prihajal domov, smo bili vsi veseli, mene pa je vsakokrat prevzel neizmeren strah - kaj se bo zgodilo. Zadnjikrat, ko je bil doma in je še govoril, sva se dolgo pogovarjala: o otrocih, bolezni, kmetiji, hiši in še o čem. Takrat sem vedela, daje v sebi začutil odhajanje. Dejal mi je: »Ni me strah smrti. Težko pa mi je zapustiti drugemu to, kar imam najraje. Premlada si še, da bi ostala sama z otrokoma.« Objel me je in zajokal. Dejala sem, da bo še vse dobro, da bova skupaj premagala bolezen... »Ti mi pomagaš, bolečine pa so le moje in samo jaz vem, kako daleč sem...« Ta pogovor, te njegove besede me vseskozi spremljajo. Potem so zamrle tudi njegove besede ...Trimesecenamjevse,karje hotel povedati, pisal. • Slovo ... Vtednu predvelikim šmarnom se je v meni pojavljala nepojasnjena tesnoba. Ni bilo v navadi, da bi na obisk k očetu hodili med tednom. Ta teden nisem zdržala. V če- trtek smo se odpravili. Vsi trije. Čakal nas je pri oknu, čeprav ni vedel, dapridemo. Pomahal namjeinko-maj smo prišli v sobo, jezačel močno krvaveti. Stekla sem po pomoč, otroka pastaostalavesčas pri njem in doživljala prav to, česar so se zdravniki nekako bali. Potem smo morali oditi. In tedaj sem se nenadoma ustavila in rekla otrokoma: »Kaj pa, če ati umrje?« Tako sem jima prvič omenila smrt očeta. Ve-delasem, daje hudo... Tesnobnost v meni je naraščala, obhajal meje nem i r i n v petek, ko se je komaj iztekel čas službe, seje možu izteklo zemeljsko življenje. • Ostali ste sami z dvema majhnima otrokoma. Najprej je bilo vse zavito v obilico solz. Klemen, osemletni fantič, je strašno jokal in hotel vedeti, kdaj bo spet videl atka, ko ga bomo že »dali vjamico.« Karmen, ki ji je bilo le štiri leta, je jokala, kersmo jokali drugi okrog nje. Nekaj časa smo vsak dan obiskovali očetov grob, ker nam je bilo tako lažje. Vse bolj sem čutila samoto ... Povsod sem čutila, da »me manjka polovica« in zdelo se mi je, da ne bom zdržala. Hvala Bogu pa sem imela okoli sebe ljudi 'd somi bili pripravljeni prisluhniti in pomagati ... Kmalu sem spoznala, da moram naprej, ker bi tako želel in hotel naš ati in ker tako »zahtevata« otroka, ki si navsezadnje zaslužita prav takšno otroštvo kot ga imajo njuni vrstniki ...V meni pa je nenehno vrtal neki strah. Biti oče in mati. Bom zdržala? Videla sem vse probleme in težave, ki se pojavijo ob odraščajočih otrocih, pa jih težko rešujejo v popolnih družinah, kako bom to zmogla jaz sama. Najbolj me je bilo strah odhoda otrok od doma, na šolanje v Ljubljano. Večkrat sem se zalotila na grobu s prošnjo možu: »Vem, da si še vedno z nami. Ti vidiš probleme pred menoj, zato mi prosim pomagaj, da bom prav ravnala, da prideta najina otroka do lastnega kruha po ne preveč trnovih poteh.«- • Minilo je že 13 let od moževe smrti. Otroka sta odšla od doma. Najprej Klemen. Uspešno je končal srednjo šolo i nšel naprej po poti študenta. Karmen je dijakinja na Gimnaziji Želimlje in upam, da bo s svojo marljivostjotaprogramtudizaklju-čila. Med časom vdovstva pa meje doletela milost, ki mi je še utrdila tla pod nogami. Bogje prekrižal potana- šedružinespotmi salezijancev. Odkrita nam je bila pot do Marijinega svetišča na Rakovniku, spoznali smo srečanjadružinvŽelimljem. Klemen in Karmen rada zahajata na duhovne vaje kot udeleženca i n tudi že kot animatorjatersodelujetakotanima-torja na poletnih oratorijih. Hvala vam vsem, ki ste pripravljeni prisluhniti sočloveku v stiski in mu pomagati najti in hoditi po pravi poti. Po poti, »ki domov nas vodi, gor v nebo,« kot je zapisal F. K. Meško. Helena Perko 2 • 2000 marec - april SPET GA BOM ViDELA Solza ... Zakaj? Največkrat solze zaznamujejo našo žalost, redkeje privrejo na dan ob srečnih trenutkih. Toda te niso grenke kot tiste, ki spremljajo žalost. Prava škoda je, da jih ne doživi-mo pogosto. Tudi sama se pogosto srečujem s solzami žalosti. Zadnje so me obli le pred kratkim. Stala sem pred krsto svojega strica in nemo zrla vanjo ... Nenadoma me zbode v srce. Ljudje ob meni so se pogovarjali ... o mojem stricu in njegovih sestrah in bratih. Besede so omenjale tudi mojega očeta: »Umrl je... Enajst let je že... Kako sta zrasla...« Celih stavkov nisem slišala, a vseeno me jezbodlo, globoko v srce. »Enajst let je že, kar ni več mojega očeta.« Na lice so se prikradle debele solze ... Tudi brat je jokal. Iz istega razloga kot jaz. Njegova povezanost z očetom je bila veliko večja kot moja. Bolje gaje poznal, saj je bi I starejši. Zaradi tega sem mu kar malo zavidala. »Zakaj ga jaz nisem tako dobro poznala, zakaj?« Poskušala sem si priklicati v spomin očetov obraz. Samo motna slika ... Stric v krsti pred menoj je bil edina podoba, ki me je spominjala na očeta. S tem dnem pa je tudi ta podoba odšla v večnost. Grenkoba, ki seje naselila v moje srce, ni in ni jenjala ... Zaslišala sem starejšo gospo: »Saj vem, daje hudo, ko umre kdo od tvojih bližnjih. Vendar mi, ki še živimo tu, moramo ostati trdni. Živeti moramo naprej. Navsezadnje tudi nas čaka smrt. In če bo Bog dal, se bomo v nebesih spet sreča I i.« V srce m i je posvetil žarek sreče: »Spet bom videla očeta ... lahko ga bom bolje spoznala.« Karmen mu pokaže, kar mu gre.« Stisnilo meje... Stežka sem izdavi I: »Očeta nimam več. Komi je bilo osem I et, j e u m r I.« » O p ro st i,« se j e še s I i -šalo v sobi. Potem pa popolna tišina. Bog ve, kaj so razmišljali prijatelji. Mojemisli pasozapluletja daleč v leto 1 987, ko sem izgubil očeta ... Za kaj vse sem bi I prikrajšan, ko sem tako majhen izgubil očeta. Ni ga bilo, da bi se igral z menoj, da bi mi »po moško« pomagal pri nalogah. Ni ga bilo niti takrat, ko bi mu rad zaupal, dasem ugledal dekle, ob kateri mi je srce hitreje bilo. Pa tudi takrat ne, ko bi ga rad vprašal, kako pribiti že-belj, kako varno uporabiti vrtalni stroj, pa žago ali kako zavariti kako malenkost... Lekdomebo vsega tega naučil, sem se vpraševal ... Imam sicer sestro in mami, ki mi sicer daje vse in še več. Kljub temu pa pogrešam očeta, pogrešam »moškega«, zato tako rad vidim, da nas obišče stric Tonče, ki se rad pogovar- jaz menoj in mi pomaga pri kakih bolj tehničnih stvareh ... V njem iščem lik očeta. Po atkovi smrti smo se lotili postavljanja drvarnice. Hodil sem v drugi razred. Nekega dne, ko sem se vrni I iz šole, sem takoj pokosilusamšel »kopat« namesto, kjer naj bi stala nova drvarnica. Kopal sem, kolikor lahko koplje fantič osmih let, in nenadoma udaril ob skalo. Na tistem mestu sem zagledal oblaček in v njem obraz atka, ki mi je rekel: »Klemen, priden bod', pa mami ubogaj!« Stekel sem v hišo k mami in ji to povedal. Da sem bil ves bled in prestrašen, mi pripovedujemami.Tegasi sedanes ne znam razložiti... So mi pa te besede ostale globoko v srcu. Skušam jih uresničiti. Vem, da mi to vedno ne uspeva, a vselej se zanesem na zaupanje i n razumevanje mami in s skupnimi močmi nama največkrat uspe. Klemen OČETOV OBRAZ Ko sem se neke srede v 1. letniku srednje šole vračal iz šole, meje vparku napadel vrstnik ... teden dni pozneje me je izsiljeval za denar, pa spet naslednji teden ... Vse sem povedal mami, ki je ukrepala, kot je treba, in izsiljevanja so se končala. Vse to sem pripovedoval tudi svojim prijateljem v internatu. Eden od fantov mi je dejal: »Povej doma, oče pa naj ga počaka v parku ter 2 • 2000 marec - april POJDITE PO VSEM SVETU... Kličejo ga preprosto Vilko ali Vili. Je salezijanec pomočnik (brat). Prihaja iz Srednje vasi v Tuhinjski dolini. Izučil se je mizarskega poklica. Po odsluženi vojaščini je svojemu župniku izrazil željo, da bi postal redovnik. In župnik mu je tedaj rekel: »Salezijanci so veseli ljudje in ravno za tja si. Bodi salezijanec in ne bo ti žal!« Leta i 972 je napravil prve zaobljube, pred tremi leti pa je odšel v misijone v Afriko. m Jeseni leta 1997 je prišel na dopust sobrat misijonar Danilo Lisjak. Že več kot deset let deluje vAfriki. Najprej je bi I vZairu, potem v Ruandi in sedaj že nekaj let delujev Burundiju.V deželah, ki so prepojene s krvjo. In po vojni je treba ljudem pomagati, celiti rane ... Ko sva se srečala z Danilom, je bila njegova prva beseda: »Vilko, ti greš z menoj v Afriko v misijone!« Jaz pa sem mu odgovori!: »Najprej mi povej kaj bolj veselega in zanimivega kot pa da me vabiš v to Črno Afriko!« Danilo je vztrajal pri svojem: »Ne premišljuje, odloči se in amen.10. decembra letiva proti Burundiju in hitro pripravi vse potrebno!« Pa sem še ugovarjal: »Saj sploh neznani njihovega jezika!« Danilo pa: »Italijansko znaš, njihovega jezika pa se boš naučil, saj sem se ga tudi jaz!« Menda si za pot v Afriko imel povratno karto, da bi se po mesecu ali dveh vrnil. Kolikojevtem resnice, ne vem. Nisem gledal, kdaj bi se s tisto kar-tolahkovrnii. Res, Danilomi jeza-trjeval: »Saj boš lahko šel takoj nazaj, četi ne bo ugajalo; sicer pa tako greš samo za tri mesece!« • Vilko, in preden si se podal v srce Afrike? Kot mizar salezijanec sem opravljal razna mizarska dela -gradbeno in pohištveno galanterijo, opremljal sakralne in cerkvene objekte. Največje delo naj bi bilo obnova oz. oprema cerkve Marije Pomčnice in salezijanske-ga zavoda na Rakovniku, kjer sem bival kar 1 8 let. Po letu 1 990 sem odšel vŽelimlje, kjersem prevzel službo hišnega vzdrževalca v Gimnaziji Želimljedo leta 1 997. Pri55-ih letih v misijone, vsrce Afrike? Sira t. t jj i cj cr-.i r;t*M® liauits i i i ; i • Nisi se takoj vrnil, tudi po treh mesecih ne, ampak si prišel po dveh dobrih letih! Cesa se iz teh dveh misijonskih let najraje spominjaš, morda pa ti je bilo kdaj tudi hudo? Najhujši je bil začetek. Takoj, ko sem stopil na afriška tla, me je zelo zdelala huda sopara, da sem komaj dihal. Ko smo zapuščali glavno mesto Bujumbura, se nam je odprla strašna panorama: levo in desno podrte hiše, brez streh, poraščene s travo in z grmovjem. Na vsak ki lometer je bila cesta zaprta, oboroženi vojaki so nas vpraševali, od kod prihajamo in kam gremo, kaj vozimo ipd. Zelo vesel pa sem bil, ko sem uspel opremiti novo kapelo sestram sv.Vincencija: oltar, klopi in slovesni stol -tron. Tedaj sem mizarje, svoje pomočnike; oz. vajence, tudi slikal ob tem stolu in so kar žareli od sreče in tudi sestresobilezeloza-dovoljne. Potem pa sem naštudrial še kar j; t nekaj novih stolov. V J; zadnji najštevilčnejši ti seriji jih je bilo 50. ® In sedaj, imašdovoljčrne Afrike? Nikakor. Že 22. februarja me čaka avion nazaj za Afriko. Moram se pohvaliti, da še nikoli nisem imel toliko ponudb za delo v domovini kot v teh dneh, ko sem bil na obisku doma. Odločil pa sem se, da grem vsaj za nekaj časa še nazaj v Burundi, kjer sem začel tudi kot učitelj mizarjev. Zakaj nazaj? Malo me je prevzela misijonska mrzlica, pa tudi velike potrebe so v tem mi-sijonu, saj je kar nekaj del ostalo nedokončanih. Predvsem bi rad do koncaopremil novo cerkev Marije Pomočnice v Burun-diju, ki jo je v glavnem gradil Danilo (njegova prva cerkev v Burundiju) z domačini in je v tem zadnjem času začela dobivati streho. Vsem bravcem Salezijanske-ga vestnika se toplo priporočam v molitev, tudi zato, da bi to delo tudi uspešno dokončali, obenem pa vas prav lepo pozdravljam. Vilko, hvala ti za zgled velikodušnosti -naj bo zgled tvoje odprtosti za misijonsko poslanstvo Cerkve spodbuda vsem nam v domovini, da bi imeli odprto srce in oči za potrebe ljudi. EVANGELIJ -SEME SPRAVE S tem vodilom se salezijan-ska družba pripravlja na salezi-janski misijonski dan. II. novembra 2000 bomo salezijanci praznovali 125-letnico, odkar je prva misijonska odprava odšla v misijone. Zato je ob tem jubilejnem dogodku vrhovni predstojnik povabil vse inšpek-torije po svetu, da prispevajo kakega novega misijonarja za»od-pravo 2000«. Tudi letos je v ospredju afriški kontinent. Salezi-janski misijonski dan je usmerjen v Angolo, ki že 30 let trpi zaradi vojne za osamosvojitev in zaradi drugih vojn in revščine. To pa je tudi dežela, v kateri so salezijanci in sestre HMP razvili zavzeto misijonsko delo. Z letošnjim salezijanskim misijonskim dnevom bi radi podprli poslanstvo salezijancev v Ben-gueli v Angoli, v kraju velike revščine, ki pa je odprt Kristusovemu oznanilu. Tam bi radi postavili tudi malo semenišče za salezijanske kandidate. Sicer pa so danes salezijanci navzoči že v 123 državah sveta (v Afriki v 41 od 53). V misijone odhaja 129. misijonska odprava, ki jo sestavlja 20 salezijancev, 13 sester HMP in 1 6 laiških prostovoljcev (tudi pet družin z otroki). 2 • 2000 marec - april več let obdeluje misijonske brazde te preizkušane dežele (na sliki mladi iz Kakuaka, kjerdelujes. Zvonka). Sama s. Zvonka je ob tem dejala: »To ni le priznanje za sestre HMP v Angoli; čutimo, da je priznanje za vse vzgojne ustanove naše Družbe, ki širom po svetu delujejo za blagor otrok in V zadnjih letih je vse manj misijonarjev iz Evrope (razen laikov). Letos odhajata v misijone prva dva Vietnamca (kako pomenljivo: prav ob smrti njihovega velikega misijonarja našega sobrata Andreja Majcna). Povzeto po ANS 9/99 NAGRADA UNESC-a ZA HMP V ANGOLI Organizacija Združenih narodov za vzgojo, znanost in kulturo vsako leto predloži v pozornost javnosti delo posameznikov ali organizacije za področje vzgoje in socialnegadela. Decembra I. 1999 je to U N ESCO-vopriznanje za mirovno vzgojo prejelo Izobra- ževalno središče Don Bosco iz Kakuaka v Angoli, ki ga vodijo se-streHMP.Centerdeluježe 15 let, v njem so otroški vrtec, osnovna šola, poklicna šola, večerni tečaji opismenjevanja za žene in mladinski center. Mednarodno priznanje je javnost ponovno opomnilo na dramo, ki jo dežela že leta preživljazaradi vojne. Hkrati je to velika spodbuda za to skupino Bogu posvečenih žena, ki med ubogimi te dežele zavzeto delujejo navkljub vsem težavam, globoko prepričane, daje vzgoja najučinkovitejša pot za graditev miru. Od letošnjega februarja naprej je v skupnosti v Kakuaku tudi naša misijonarka s. ZvonkaMikec, ki že mladine.« Krajevni škof iz Ango-lepajedejal: »Vendarlese bo po svetu lahko povedalo kaj pozitivnega o Angoli. Bogu hvala.« mš KOLEDNIKI IZŠENTRUPERTA ZA ANGOLO Že tretjič zapored so nas v času božično-novoletnih praznikov obiskali koledniki. Čez 90 otrok (v 30 skupinah) in njihovih voditeljev se je vključilo v tokratno ko-ledniško akcijo, prinašalo vonj kadila in Božjega blagoslova v sleherno hišo našega krajaterob božični pesmi in pripovedi koledni-ce (pogovoru treh kraljev s Herodom) razveseljevali ljudi dobre: volje. Tudi šetakooddaljeni zaselki ali posamezne domačije so bili deležni obiska treh kraljev (skupaj Darovi, ki so jih ljudje namenili ob koledovanju, bodo šli za misijone. Insicermisijonarju Erne-stuSaksidi v Brazilijo (vokviru vseslovenske koledniške akcije) ter naši rojakinji izŠentruperta, sale-zijanki s. Zvonki Mikec v Angolo, ki gradi šolo za tamkajšnje otroke ¿¡¡k in smo ji ob lanskem obisku tudi obljubili svojo pomoč. Bog daj, da bi stara slovenska šega koledovanja našla mesto v sleherni slovenski župniji, kot to velja npr. za sv. Miklavža, vzornika dobrote. Kajti le tako bomo počasi, toda vztrajno prekvasili našo narodno in krščansko zavest z vsem, kar se je skozi stoletja izkazalo za dobro in nas je gradilo. Tudi zato bo naše srce še bolj odprto za ljudi, ki so naše pomoči potrebni, pa naj živijo ob nas ali tam nekje daleč na drugem koncu sveta. Koledniška misijonska akcija nas vtem prepričanju vedno znova potrjuje. naa buu gospodinjstev). sos NAJ SE GOSPOD DOTAKNE NJEGOVIH OČI Misijonar Ivan KeSpret o misijonarju Pavlu Berniku: Pred kratkim sem po dolgem času dobi! pismo od g. Bernika. Čudil sem se, zakaj tako dolg molk. Zdaj pa mi po svojem tajniku sporoča v angleščini, naj mu zamudo oprostim, ker je skoraj popolnoma slep. Ker ne vidi, ne more pisati. Upa, da bodo zdravniki našli pravo zdravilo za njegove oči. Prosi me tudi, naj to sporočim slovenskim sale-zijancem in se jim zahvalim v njegovem imenu za vse, kar storite zanj. Priporoča se v molitev, da bi se Gospod dotaknil njegovih oči. 2 • 2000 marec - april GLEJ, ODSLEJ ME BODO BLAGROVALI VSI RODOVI 2 • 2000 marec - april Naša ljuba Gospa vsakdanjih skrbi Vsepovsod naokrog vidim množico ljudi, ki so vsi polni skrbi; vsak dan se vozijo z istimi avtobusi, z istimi vlaki vsak dan enako hitijo po pločnikih, vsak dan jih spremlja isti nasmeh, ista bol. Vsi skupaj smo iz dneva v dan isti! Sprejmi naše vsakdanje skrbi, ki jih polagamo v tvoje srce kakor venec dolgih litanij. Naša Gospa vsakdanjih skrbi, Naša Gospa nenehnega pranja, Naša Gospa dni brez veselja, Naša Gospa noči brez spanja, Naša Gospa negotovih jutrišnjih dni, Naša Gospa koncev meseca brez denarja, Naša Gospa let brez dopusta, počitnic ... Preprosta gospodinja in iskrena soseda, vedno na voljo in zvesta nalogam; zaradi revnega zavetja ob Sinovem rojstvu poznaš stisko ljudi, ki bivajo v bednih luknjah, spričo tesnob, ki si jih prestala kot mati, razumeš naše skrbi in težave z otroki; po drobnih uslugah, ki si jih izkazovala drugim, sprejmi naša dejanja vzajemne pomoči ... Tvoje življenje je bilo revno, vendar veselo; moje je polno zavisti in preračunljivosti, vendar te pozdravljam, Marija! Mati človeškega rodu, bediš nad zibelko sveta, ki nastaja. Človeštvo, zbrano pred tabo, je tvoj Sin, ki odrašča ... Ob tvoji brezmejni radosti, ob zarji vstajenja ob tvoji globoki ljubezni - ob jutru vsakega dne priznavamo, da je jezus Kristus, tvoj Sin, naše vstajenje in življenje. Luis Retif NOVA ZVONOVA NA RAKOVNIKU NAPOVEDUJETAOBLETNICO V zadnji številki Salezi-janskega vestnika je bila objavljena izjava o neiz-praznjenih prostorih Salezijan-skega zavoda Rakovnik. V januarju je tovarna Angora prenehala proizvajati v teh prostorih in izpraznila dve nadstropji. Veliko strojev in drugega inventarja pa je še ostalo v pritličju. Upamo, da bodo tudi ti prostori čimprej prazni. Marsikdo vprašuje, kaj nameravamo z vrnjenimi stavbami. Največje pomanjkanje prostorov čuti rakovniška župnija, ki bi rada razvila vse- stransko ponudbo za otroke in mladino v okviru salezijan-skega mladinskega centra. Sa-lezijanski zavod potrebuje primerne prostore za knjižnico, zlasti pa za stanovanja salezi-jancev in sester i IMP. Ker imajo na Rakovniku svoj sedež tudi druge salezijansko ustanove (inšpektorialno vodstvo, založba Salve, Projekt Skala, Mladinski c eh ...), je potreba po prostorih res velika. Radi bi preuredili tudi kak prostor za sprejem mladih na potovanju. V mnogih evropskih mestih, kjer imamo salezijanci svoje postojanke, je na voljo kak prostor za prenočitev mladih, ko gredo na ekskurzije ali romanja. S takimi prošnjami se obračajo na nas zlasti skupine, ki potujejo iz vzhodne Evrope proti Italiji. Župnija Rakovnik je začela zbirati sredstva za nov jubilejni svetoletni zvon. To bo njihovo darilo svetišču Mari- je Pomočnice ob 75-letnici posvetitve cerkve. Tako bo tudi drugi zvonik po več kot tričetrt stoletja samevanja opravičil svoj obstoj. Okrog 3900 kg težek zvon bo za praznike pozdravljal farane in romarje ter navduševal za bogoljubno življenje. Veselju župnije se bodo pridružili tudi drugi dobrotniki s 1200 kg težkim zvonom mašne zveze. To bo simbolni spomin na dobrotnike, ki so pomagali graditi rakovniško svetišče. Ta zvon bo vabil k maši vsako soboto ob 7. uri, ko se pri oltarju Marije Pomočnice obhaja sv. daritev po namenih članov mašne zveze. Njegov glas pa bomo slišali še ob sobotah opoldne in pri večerni avemariji. Vera, zaupanje in velikodušnost Marijinih častilcev bo tako odmevala tudi v pesmi zvonov. Tone L i par VSKI AD GIMNAZIJE ŽEI IMLJEstedo 10. 2. 2000 darovali: Ambrožič M., Andreja sit M.. Antič K.. Balažič V., Baloh T., Bartol A., Bojanovič M., Borštnik ). in P Bo/if Božič Z BrodaricM Cererm M. 3x, Cerne F Ccrne L., Dejak M. 2x, Dolenšek J., Dolinar R„ Družina Adamič, Družina Colner Družina Paskvale, Družina Sterk, Erlah T. Ferjančič F., r i steč C., Flajnik A., Frelih h. Frlic A Gaber I Galin M Gjergjek M., Golob B Golobic C., GraSič N. 3x, Grdadojnik I., Grmšek A., Gumilar j., Hostnik A., Hrastnik j. I Irastnik L in F., Hribar v., Indihar J., Iršič A. 2x, jakša I., Jamnik J., Jeras M„ Jerič M., Jeseničnik j., Jesenovec D. Kadunc 7 Kapler A Kapš>., Kapus A., Kastaneto M., Kavčič F., Kelich C., Klančar - Trček K., Knap A., Knez J. Kosi M Košak M Košir I., Kotnik S., Kovač P., Koželj C., Krajnik M. 2x. Kralj A. in A., Kranjc R. 2x, Krese M., Krivograd Š., Lah T I avrič " E I egat A. 4x, Levstek M., Likar A., l ogar l„ Malnar A.. Marinčič A., Marolt J. in T.. Mamil \. 2x, Mazij A in S 3x ' Milavec B Mirt j. in A Močan F., Mohar)., Mrgole j.. Mrzel S., MuSič Z., Nagode )., Nartnik C. 3x, občina Beltinc i Občina Velike Lašče, Ognn L, Papež M., Pečlin A., Pečnik A., Pegan A., Perčič i. in T., Perovnik I Perušek M Peterle M. Petne M. 2x, Piltaver B., Plahutnik P,, Pleskovic J., Plevčak M., Poreber A., Praviček O., Preložnik M Prislan I Rebolj N Remec I.. Rupnik P, Sajovic L, Samida Senica )., sestre sv. Križa, Simoni ič. Skornšek M. 2x, Slana M Sodeč F 4x Srebernjak F., Suhadolnik I., Šeligo J., Sifrot F., Sket R„ Škrabec j. 2x, Škrabec S., Šlihtuber M.. Šolar A " Spes L, Stebih M., lacer M., Teran F.. Terglav F., lomšic M„ Turu k P., Tušek J., Valentinčič T., Vesel A Vodlan F Zalazmk V. in B.. Za lesnik M. Zalesnik T. in E„ /alokar M. 2x, Zelič K. 3x Zorko L. Zorko K Zorko T Zupan r' 2x Zabol V Žagar M 2x, /muc A., župnija Rakovnik in več neimenovanih dobrotnikov, molivcev za duhovne poklicem bralcev Salezijanskega vestnika. Vsem darovalcem iskrena hvala in Bog povrni Kako prispevati v sklad Gimnazije Želimlje? Svoje prispevke v Sklad lahko izročile osebno ali nakažete na naslov Saleziianski f i j j n1"' 1291 Skofl/ica 'Številka žiro računa:50100-620-133»sklic naštevilko: 051010115-151)0175 Nova Liublianska banka d. d. • Pri nakazilih na žiru račun navedite oznako Gimnazija'. NASI RAJNI JOŽE TROBENTAR * 18.2. 1914-t 23. 12. 1999 salezijanec pomočnik Rodil seje 1 8. februarja 1 91 4 v Bre-sternici, župnija Kamnica pri Mariboru, očetu Jakobu in materi Ani, r. Hauptman. 22. februarja je že prejel sv. krst. Njegova sestra je postala redovnica, prav tako z veliko posluha in ljubezni do petja in glasbe kakor sobrat Jože. Po končani štiriletni ljudski šoli v domačem kraju so ga starši poslali v nižjo klasično gimnazijo v Maribor. Z osmimi leti je prejel zakrament sv. birme pri Sv. Križu nad Mariborom. Po opravljeni nižji maturi je šel vSalezijanski zavod Veržej in bil poenem letu sprejet v noviciat, kigajeopravil naRadni pri Bo-štanju in 11. avgusta 1934 izpovedal prve redovne zaobljube. Tukaj je potem nadaljeval še zadnje tri letnike višje gimnazije, zatem se je preselil na Rakovnik v Ljubljano, kjer je opravljal filozofsko-teološke študije in vmes še vzgojno prakso. Ko je končal štiri-najstmesečno vojaško služenje, je S.juiija 1941 na Rakovniku v Ljubljani napravil večne zaobljube. Zatem se je začela njegova značilna pot, ki je zaznamovana v svojem pretežnem delu z mnogimi menjavami kraja delovanja. V času druge svetovne vojne je dokončeval študij teologije v Italiji, kjer se je moral zaradi bombardiranja preseljevati izChierija v Bagnolo in od tu na Crocetto v Turin. Vmes je, kmalu po diakonskem posvečenju, težje zbolel. Zdravniki so odsvetovali duhovniško posvečenje. Če so vzgojitelji že leta 1933 zapisali, da je vesel, živahen, preprost, marljiv, pobožen, srednje nadarjen, a zelo prizadeven in v svojem ravnanju kar prikupen, je zdaj nastopil čas tesnobe zanj in za sobrate. Pokojni Jože se je potem kmalu vrnil v domovino in opravljal svojemu zdravju primerne službe na Rakovniku v Ljubljani, na Knežiji v Zagrebu in na Reki. Leta 1952 gaže najdemo v Rovinju kot organista in za-kristana. Po dveh letih seje zopet vrnil in kmalu nadaljeval svojesluženje skupnosti v Zadru, v Janjevem na Kosovu, pazopetvSloveniji na Radni in Koprivniku. Da bi si utrdil zdravje, mu je bilo omogočeno bivanje zunaj skupnosti, še posebej več let v Poljča-nah, kjer se je posvetil glasbi in zbo-rovodstvu. Ko se je mogel znova vrniti v skupnost, je bival z manjšimi presledki na Koprivniku do leta 1990, zatem ves čas naTrsteniku. Njegovo zdravstveno stanje se je vzadnjih dveh desetletjih vedno bolj umirjalo in je tako mogel z veliko ljubeznijo pomagati svojim sobratom, s pravo mladostno gibčnostjo je opravljal svoja vsakodnevna dela med hišo, cerkvijo in pokopališčem. Le v zadnjem slabem mesecu ga je bolezen, katere klice je že dalj časa nosil v sebi, hitro prešinila in mu odvzela moči. On pa je te zadnje dneve sprejemal v miru, zaupno in vdano. Ob molitvi sobratov, na obletnico plebiscita, tik pred praznikom Gospodovega rojstva je vstopil v večno življenje. Duhovno podobo rajnega zaznamujejo tri temeljna dejstva: veliko hrepenenje poduhovništvu, bolezen in navdušenost za cerkveno glasbo. Znotraj tega trikotnika pa se zrcali njegov poseben čut za duhovni svet ali preprosto: ljubezen do Boga. Gotovo mu ni bilo lahko, da zaradi bolezni ni mogel prejeti dar duhovniškega posvečenja. Latentnost bolezni je povzročala notranje iskanje in razmišljanje, če ne bi bilo morda bolje, da bi zunaj redovne skupnosti iskal pot svojega poklica. Zelo mu je bilo pri srcu gregorijansko petje. Njegova naravna živahnost ga je navajala k razgibanemu delu, življenju, hoji in nasploh posebnemu slogu življenja. Zanj je bi I a največja čast peti in igrati v Božjo čast in slavo. Biti pri Gospodovem oltarju, razglašati njegovo besedo, občestvovati s pastirji Cerkve in obhajati praznične shode. To duhovno ozračje pri sebi in drugih je pospeševal tudi z izdelovanjem rožnih vencev in gorečo molitvijo rožnega venca. Posebej mu je bila pri srcu Marija. Romanje v Marijina svetišča je doživljal kot resnično vsestranskoozdravljenje in prenovo. Njej je zaupal vse svoje in vse skup-nostne težave. Vse do zadnjega diha je ohranjal popolno zvestobo Bogu, Cerkvi in Družbi. Od njega smo se poslovi I i na praz-niksv. Družine v nedeljo 26. decembra. V dobrem mesecu dni sta tako našla svoj pokoj natrsteniškem pokopališču dva zavzeta salezijanca pomočnika (poleg njega še Ivan Pompe). Naj pri Bogu izprosita novih poklicev v salezijanski družbi. Povzeto po nagovoru S. Hočevarja AMALIJA UKOTIC * 24. 4. 1934 + 8.7. 1999 8. julija 1999 je odšla k Bogu naša ljubljena in edinstvena mamica. Rodila se je 24. aprila 1934. Bila je zvesta Mariji na časti I ka in molivkaza duhovne poklice. Kakor Božji izvoljenec sv. Kilijan se je tudi naša mamica priporočalavmolitvah Jezusu in Materi Božji. In prav Bogu in Materi Božji se zahvaljujeva, da sva jo imela za mamico. Njeni najdražji. Dorjan in Nataša t K Bogu so odšli po plačilo naročniki Salezijanskegavestnika, člani Masne zveze in molivci za duhovne poklice Cesar Katarina, Metlika Crgii Pet ar. Split 11 ribal Cita, Ljubljana Jpntes Alojzija, Šentjanž Krznar Ivanka. Ljubljana Medved Francka, l eskovic.i Meško Lrna, Lahonci Osvald Kiristina, Lenart Pcklenek Ivanka, Ljubljana Petrič Marija, Sv. Gregor Petrič Milka, Ortnek Preložnik Molita, Loče Rofnšak Katarina, Dolsko Veble Anica, Brežice Volavšek Albin, Razbor Žakelj I ranc, Godovič Žnidaršič Miroslava redovnica i z \M 2 • 2000 marec - april PRIZNANJE ZA POVERJENIKE SALEZIJANKSEGA VESTNIKA Ko jc bil novembra 1999 na Rakovniku pri Mariji Pomočnici vrhovni predstojnik salezijancev |. L. Vecclii, je pri slovesnem bogoslužju predstavnikom poverjenikov, ki raznašajo Salezijanski vestnik, podelil posebna jubilejna priznanja. Sredi leta smo namreč prejeli v roke jubilejno 500. številko te naše skupne revije, ki je začela izhajati že leta 1904, samo dve dobri leti potem, ko so prišli prvi salezijanci na Slovensko. Druga svetovna vojna je izhajanje Vestnika prekinila za celih 25 let. Da se je znova »rodila« in razširila med Številne Slovence, imajo velike zasluge mnogi raznašalci/ poverjeniki. Ob tem velja vsem še enkrat iskrena zahvala za požrtvovalno in velikodušno délo aposto-lata dobrega tiska. Nekateri poverjeniki so se takole odzvali na prejeto priznanje: • Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala za poslano priznanje. Tega gotovo nisem pričakovala. To je bilo zame res pravo presenečenje. Mislila sem, da le Bog veza moje delo in skrite tihe molitve. Zdaj vem, da ni tako. Ta dokaz sem dala v okvir. Zdaj visi na steni pod križem poleg Slomška. Mani pa je še v večjo spodbudo za pridobivanje novih molivcev. (Pold-ka K.) Veliko presenečenje sem doživela, ko sem dobila priz- nanje tako velike in svete ustanove, kot je don Boskova družina. Tako velike časti si nisem zaslužila, se pa vsem najlepše zahvaljujem. SV jc zelo privlačen in tudi starejši ljudje ga radi berejo. (Ana FJ • Najlepše se vam zahvaljujem za prejeto priznanje, ki mi bo v veliko spodbudo pri nadaljnjem delu in sodelovanju. To je zame najlepše darilo, kar ste mi ga mogli dati. Ampak premišljujem in mislim, da je to preveč, ker si tega nisem zaslužila. (MirniP.) Minilo ježe nekaj časa od prečudovitega doživetja pri Mariji Pomočnici na Rakovniku, kosem ob priliki obiska don Boskovega naslednika prejela priznanje. Se enkrat se vam za to čast prisrčno zahvaljujem, saj je bil zame to eden najveličastnejših dogodkov v moji jeseni življenja. Bog plačaj. (Terezija C.) Z globokim spoštovanjem gledam na naše sodelovanje in se vam od srca iskreno zahvaljujem za priznanje. Večje nagrade in bolj dragocenega darila se ne bi nikoli mogla nadejati. (Cilka Ž.) • Prav lepa hvala za poslano mi priznanje, bila sem presenečena, saj nimam nobenih zaslug, saj naredim le, kar lahko, držim se načela: »Ne kar veleva mu stan, kar more, to kristjan je storiti dolžan!« (Marija I..) • Lepo se zahvalim za poslano priznanje. Nisem ga vredna, saj šele 14 let raznašam Salezijanski vestnik ... Priporočam se vam v molitev, da hi še lahko opravljala svoje poslanstvo pri širjenju SV. (Anika H.) Prav lepo se vam zahvaljujem za priznanje, ki ste miga podelili ob tej lepi obletnici s a lezijanske-ga vestnika. Še naprej vam bom pomagal, kolikor bo v mojih močeh. Z vami bom povezan tudi v molitvi. (Andrej B.) Iskrena hvala za vse, kar m i pošiljate, posebej še za diplomo, čeprav je nisem zaslužila. (Marjeta V.) • Zahvaljujem se vam za poslano priznanje; pa jaz si tega ne zaslužim. premalo naredim. Sem pa že v 73. letu in bom skušala to prenesti na kako mlajšo, čese bodalo. (I lelena T.) I Ivala vam vsem, ki raznašate SV. Vabim vas, da bi pridobivali nove naročnike. Če pojemajo vaše moči, vas prosimo, da poiščete novega poverjenika. Hvala pa vam tudi za vse darove, ki jih pošiljate /a poravnavo stroškov pri tiskanju in razpošiljanju Salezijan-skega vestnika. Bog naj vam obilo vse povrne s svojim blagoslovom. Hvaležno uredništvo Salezijanskega vestnika 2 • 2000 marec - april POSTNE DUHOVNE VAJE ZA MLADINO 3.skupina 17.-19. marec, Bled 4.skupina 24.-26. marec, Veržej (F. Maršič, tel. 069/87-871) 5.skupina 31. marec - 2. april, Želimlje 6.skupina 7,-9. april, Pohorje Informacije in prijave (razen za Veržej): Jože Vidic, tel. 793-633 DUHOVNEVAJE ZELIMLJE 17.-19.3. za fante in dekleta 7.-8. razreda 24.-26.3. za fante in dekleta 5.-7. razreda 7.-9. april Duhovne vaje za srednješolce Informacija in prijave: Peter Pole, tel. N.C. 061/1702.100, 061/1702-115 PROGRAMI PRI SESTRAH HMP BLED 31.3.-2.4. Priprava na veliko noč za dekleta 5.-8. razreda j 7.-9. april Priprava na birmo za dekleta. 27.-30.april Duhovne vaje za mlade. Informacija in prijave: s. Ivanka Berčan. tel. 064/741-075 DUHOVNI VIKEND ZA ŠTUDENTE IN ANIMATORJE 14.-16. april Koprivnik Informacija in prijave: Martin Lisec. tel. 1271-419 ŠPORTNI TURNIR ZA FANTE IN DEKLETA 15. april Ljubljana Kodeljevo. začetek ob 9.00 Informacija in prijave: MetodOgorevc. tel. 061/127-1459 MEDNARODNI SEMINAR: MLADI-ULICA-PRIHODNOST april Ljubljana, Teološka fakulteta Informacije in prijave: Skala. tel. 061/1271-419 GRAHOVO POSVETITEV CERKVE 27. april ob 10. uri slovesna posvetitev cerkve Marije Brezmadežne Gospod, v prepolnem vsakdanu te iščem. Iščem ljubezen v svojih šolskih knjigah, zvezkih, a nikjer je ni! Iščem jo v popoldnevih svoje sobe, v pisanju šolskih nalog ... Iščem jo, ko želim vsem ugajati in delati tako, da bo drugim prav. Iščem jo v joku, v obsojanju in sebe v lepo luč dajanju; a Cospod, ni je in ni! Učim se, delam, iščem od jutra do večera, da bom v življenju nekoč srečna ... A ... A ti veš, Gospod, da potrebujem samo objem, in koga, ki me imel bo rad, takšno kot sem hčerko ločenih staršev in sebično punco, ki vidi samo sebe. Tvoja ... N.N. V letu 2000 vabljeni k ADORACIJ1 vsak četrtek od 17.30 do 18.30 v svetišču Marije Pomočnice na Rakovniku. Salezijanci MLADINSKA MASA Vsakprvičetrtekvmesecuob 18.30 na RAKOVNIKU 6. april Ur 4. maj .......I*!*» Salezijanska mladinska pastorala IGRA, PRASKA IN ŠIBA • Vaški otroci so že čakali štiriletnega Janezka. Med njimi so bili tudi krepki fantiči, nekateri robavsasti v govorjenju in vedenju. Preganjali so krte, iskali gnezda po drevju, se predajali neskončnim igram, posebno še nekakšnemu preprostemu basebalu. Neko popoldne je Janezek prijokal domov s krvavim obrazom. Nekdo je namesto po žogi mahnil s palico po njegovem obrazu. • Mati Marjeta je zaskrbljeno dejala: »Nekega dne boš prišel domov brez očesa. Zakaj se družiš s temi fanti? Ne veš,vda nekateri niso nič prida?« »Če želite, ne bom več hodil z njimi. Veste, mati, če sem zraven, se vseeno lepše vedejo. Ne govorijo grdih besed.« In mati Marjeta je popustila. • Nekega dne je Janez zagrešil precej hudega. V naglici je pustil zajčnico odprto in zajci so se razkropili po travniku. Ni jih bilo i____ zardevati SV. fai Ujanež Bosko lahko spet poloviti. Ko sta se mati in Janez utrujena vrnila, mu je pokazala šibo v kotu: »Janez, pojdi po šibo.« Otrok se je umaknil k vratom: »Kaj bi z njo?« »Prinesi jo, pa boš videl.« Materin glas je bil odločen. Janez je šibo vzel in jo od daleč podal materi: »Mar jo hočete poskusiti na meni?« »Zakaj pa ne, ko si mi tako zagodel.« »Mama, ne bom več.« Mati se je nasmehnila in Janez tudi. Besedilo: T. Bosco, Don Bosko, Ljubljana 1988, str. 18-19, Risbe: T. Špendal založba, trgovina, priprava za tisk, video • p.p. 2404 • 1001 Ljubljana • tel.: 061 1277310