GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZP ISKRA - INDUSTRIJE ZA ELEKTROMEHAN1KO, TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO, AVTOMATIKO IN ELEMENTE, KRANJ
Prva seja odbora za poslovno politiko r£P Iskra Kranj
Dne 24. 2. 1970 se je sestal na svoji prvi seji novoizvoljeni odbor za poslovno politiko združenega podjetja ISKRA KRANJ, katere so se udeležili vsi izvoljeni člani.
Po uvodnih besedah predsednika delavskega sveta ZP ing. Roka Žiberta in sekretarja aktiva ZK ZP ing. Toneta Nedoga je odbor za poslovno politiko ZP pristopil h konstituiranju.
Že v smislu sprejetega sklepa o ustanovitvi odbora za poslovno politiko ZP ISKRA je predsednik tega odbora generalni direktor ZP tov. Vladimir Logar, kateri je bil na DS ZP izvoljen v odbor za poslovno politiko ZP.
Za namestnika predsednika odbora za poslovno politiko ZP pa je bil izvoljen tov. Metod Rotar, direktor ISKRA COMMERCE.—
Takoj na prvi seji je odbor za poslovno politiko ZP imenoval komisijo za znanstve-no-raziskovalno dejavnost v naslednjem sestavu: ing. Marjan Gruden, univ. prof. Fakultete za elektrotehniko, dr. Milan Osredkar, Institut »Jožef Štefan« Ljublja-
na, Silvo Hrast, svetnik generalnega direktorja ZP Ljubljana, ing. Ljuban Artič, ISKRA COMMERCE Ljubljana, ing. Stane SISpšak, Elek-tromehanika Kranj.
Po konstituiranju pa se je izvršila primopredaja poslov od bivšega upravnega odbora ZP na odbor za poslovno politiko ZP. V imenu prejšnjega upravnega odbora ZP je poročal tov. ing. Pavle Sešek, namestnik predsednika UO ZP. Pri tej točki se je že razvila živahna razprava, v kateri se je obravnaval pristop k določenim kvalitetnim spremembam dela organov upravljanja ter kolegijskih in individualnih izvršilnih organov ZP.
V nadaljevanju se je zelo živahno obravnavala problematika prekrivanja proizvodnih programov med raznimi organizacijami ZP in nato problematika Tovarne polprevodnikov v Trbovljah.
Naslednja seja odbora za poslovno politiko ZP bo po vsej verjetnosti že v teku 14 dni. Dane so bile zadolžitve za pripravo gradiva za to sejo.	P. G.
IB£H[S(3!BBB8SaHSHEB!aH13HH0BI!naiHS83SaHaHHHB!BHH*l
iis&aasiaaaissssBssHEiaaassHafnaaHBcasBiiaB&iasQsaBKBgii
Dne, 28. februarja bo Kranjska gora spet prizorišče naših zimsko-športnih iger, ki bodo letos že osmič. Ob pričakovanju lepega vremena in ugodnih snežnih razmer, za kar se je zahvaliti zadnjim snežnim padavinam, bo veleslalom iz Podlesa velika reč, saj se je k tekmovanju prijavilo blizu 400 smučark in smučarjev iz malone prav vseh naših delovnih organizacij. Ker bi se tekmovanje ob tolikšnem številu prijavljenih tekmovalcev preveč zavleklo, bo podobno kot lani, veleslalom potekal vzporedno na dveh progah. Razveseljivo je, da se je k tekmovanju prijavilo letos kar 27 tekmovalk, kar je menda doslej rekordna udeležba smučark iz naših kolektivov. In ker leta proti naši volji teko svojo pot, se je tudi okrepil razred tekmovalcev nad 35 let starosti, seveda pa je povsem jasno, da bodo v vseh tekmovalnih razredih borbe za desetinke sekunde kaj hude in mnogi člani naših kolektivov, ki so se namenili v Kranjsko goro kot »kibici«, bodo prav gotovo prišli na svoj račun, ko bodo navijali za svoje. Obeta se torej velika športna reč, ki je ne gre zamuditi!
Studijska knjižnica Kranj
Pred kratkim je bila v obratu ATN formirana linija za izdelavo specialnih telefonskih enot za izvoz v Italijo. Vse kaže, da bo to dolgoročni posel. Inozemski kupec, ki je prvo pošiljko pregledal v kranjski tovarni, je bil s kakovostjo izdelkov zadovoljen, zato bo verjetno prišlo do naročil tudi novih, oz. dodatnih telefonskih enot
iiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimminiiiiiiiiiiiiiiimiiimmiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiimiimiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiHiiiiiiiiii
S sestanka sekretar jev organizacij ZP
Dne 23. 2. 1970 je bil po razmeroma kratkem času spet sklican sestanek sekretarjev organizacij ZP, na katerega so bili zaradi dnevnega reda povabljeni še pravniki in organizatorji. Na sestanku so obravnavali sistematizacijo delovnih mest ter probleme, ki zadevajo sprejemanje splošnega akta o sistemizaciji delovnih mest. Povabljen je bil tudi pomočnik republiškega sekretarja za delo Rado Miklič, ki se je povabilu kot običajno rad odzval. Obširno je odgovoril na vprašanja, ki so bila v zvezi s sistemizacijo delovnih mest, postavljena na zadnjem sestanku sekretarjev, pravnikov in organizatorjev dne 9. 12. 1969 v Novem mestu ter razjasnil še neka druga sporna vprašanja. Glede sistemizacije je bilo na sestanku postavljeno enotno stališče, da mora biti obdelana v posebnem splošnem aktu, katerega sprejme DS organizacije kot celoto, vendar ločeno po organizacijah združenega dela — če ga statut organizacije tako določa, ko sprejmejo splošne akte o sistemizaciji delavski sveti oziroma zbori delovnih ljudi organizacij združenega dela v organizaciji (obratov, sektorjev) vsak za svoje območje. Podatki o številu zaposlenih na vsakem delovnem mestu lahko vsebujejo ta splošni akt ali pa plan kadrov, katerega pa seveda tudi sprejema za naprej organ upravljanja. Sekretarji bodo dobili v kratkem okrožnico,
ki jo bo izdalo Organizacijsko kadrovsko področje, v kateri bodo obdelana temeljna izhodišča za skupen pristop k izdelavi akta o siste-matizacjii z vzorčnim primerkom takega akta in sicer za primer, ko ta akt sprejme delavski svet za vso organizacijo, kakor tudi za primer, ko ta akt sprejme organ upravljanja organizaci-cije združenega dela za svoje območje, če je za to pooblaščen s statutom organizacije.
Dogovorili so se tudi, da bodo sekretarji skupaj s pravniki in organizatorji pripravili do naslednjega sestanka, ki bo predvidoma sredi marca, svoje pripombe in stališča in jih poslali Organizacijsko kadrovskemu področju, tako da bo možno na tem sestanku obravnavati kompleksno problematiko v zvezi s sistemizacijo delovnih mest in sprejemanjem aktov o sistemizaciji.
Nato je sekretar ZP seznanil vse udeležence sestanka s tem, da statut ZP še ne bo takoj sprejet, volitve v delavski svet ZP pa bo treba opraviti, kajti v aprilu poteče mandat tistim članom, ki so bili izvoljeni v letu 1968. Navzoči so bili soglasni, naj bi se predlagalo DS ZP v predlogu za razpis volitev, da bi DS še naprej štel 52 članov in bi jih z ustanovitvijo samostojne organizacije združenega dela — pravne osebe Centra za avtomatsko obde-
lavo podatkov, kateri bi pripadal en mandat, imel tako 53 članov. Organizacijsko kadrovsko področje pa bo glede na število zaposlenih po vseh volilnih enotah izdelalo ključ za določitev števila mandatov. Volitve naj bi bile 22. aprila 1970, v 10 dneh od razpisa volitev v DS ZP pa naj delavski sveti organ iza-cij imenujejo svoje komisije za volilne imenike in svoje volilne komisije, dočim bi bili zbori delovnih ljudi po volilnih enotah od 1. do 10. 4. 1970. Sekretariat bo v smislu tega sklepa pripravil ustrezni predlog DS ZP.
Na koncu je sekretar tov. Gantar še predlagal, naj bi na prihodnjem sestanku obravnavali poleg dogovorjene teme o sistemizaciji delovnih mest še vse probleme, ki so se in se pojavljajo pri izdelavi statutov organizacij predpisi o odpravi nelikvidnosti. Sekretarji pa naj do 10. marca 1970 pošljejo sekretariatu ZP vsa vprašanja, na katera so naleteli pri izdelavi njihovih statutov.
Glede poklicne šole v Ljubljani je bilo na koncu dogovorjeno, da Organizacijsko kadrovsko področje skupaj s šolskim centrom Iskre izdela točno konstrukcijo finan, ciranja novih šolskih prostorov v Ljubljani, najkasneje do 15. marca 1970, da bo to obravnavano na naslednjem sestanku sekretarjev in pravnikov nato pa še na Odboru za poslovno politiko ZP.
A. M.
Seja odbora RS ZSS za tisk in informiranje v delovnih organizacijah
Tudi letos bogat delovni program
Na zadnji seji odbora RS ZSS za tisk in informiranje, ki je bila 30. januarja, so sprejeli v letošnji delovni program naslednje obveznosti in naloge: 1. Na osnovi analiz obravnavati obveščanje v statutih in v praksi delovnih organizacij ter politično učinkovati, kjer bo potrebno; 2. Na osnovi vsebinske analize glasil delovnih organizacij v Sloveniji definirati takega glasila v sistemu internega obveščanja ter izoblikovati enotno metodologijo za analiziranje in spremljanje glasil; 3. Preveriti položaj informativnih služb in dejavnost za informiranje v delovnih organizacijah in možnosti za uspešno delo ter pomagati pri njihovem uveljavljanju; 4. Nadalje spodbujati ustanavljanje komisij za tisk in informiranje pri občinskih sindikalnih vodstvih ter prek njih graditi učinkovito omrežje za komuniciranje v sindikatih; 5. Spodbujati osnovne sindikalne organizacije v delovnih organizacijah, kjer doslej za obveščanje zaposlenih še ni bilo poskrbljeno, naj prevzamejo takšno skrb v svoje delovne obveznosti.
Nabavna dejavnost v januarju
Doslej je odbor za tisk in informiranje deloval predvsem za jasnejše opredeljevanje informiranja v internih aktih delovnih organizacij, spodbujal in utemeljeval raziskovalno dejavnost na področju obveščanja v delovnih organizacijah ter si prizadeval politično in organizacijsko institucionalizirati informiranje z ustanavljanjem komisij za tisk in informiranje pri občinskih sindikalnih vodstvih in v delovnih organizacijah.
Po besedah tajnika odbora Jožeta Sintiča, ki je vodil sejo, je publikacija RS ZSS »Samoupravna zakonodaja v delovnih organizacijah« — zvezek A — osnovnim sindikalnim organizacijam zelo koristila. Njihova vodstva so v pripravah za dopolnitve internih aktov lahko predlagala in zahtevala, katera določila o informiranju morajo vsekakor priti v statute oziroma v posebne pravilnike o informiranju in poslovni tajnost:.
Sprejeti delovni načrt za leto 1970 je po mnenju članov odbora odraz potreb, ki se kažejo na področju obveščanja v delovnih organizacijah. Obravnavanje rezultatov že opravljenih raziskav in raziskav, ki bodo v kratkem končane, bo olajšalo politične akcije odbora za tisk in informiranje. Tako bo mogoče še bolj podrobno zasnovati ukrepe na področju normativnega urejanja obveščanja v internih aktih delovnih organizacij in delovnim organizacijam pomagati pri urejanju svojih internih glasil. Razpoložljive ugotovitve o položaju in delovnih pogojih služb za informiranje bodo olajšale napore, da bi v delovnih organizacijah opredeljevali take specializirane dejavnosti na osnovi že zdavnaj spoznanega aksioma — da ni resničnega samoupravljanja brez obveščanja samoupravljavcev o vseh fazah samoupravljanja — torej o vsebini predlaganih odločitev, o pripombah samoupravljavcev', o sprejetih sklepih in o njihovem izpolnjevanju!
Ker komisije za tisk in informiranje pri občinskih sindikalnih vodstvih omogočajo in zagotavljajo povezavo odbora RS ZSS za tisk in informiranje s podobnimi komisijami ali odbori v delovnih or-
ganizacijah in ker omogočajo učinkovito povezovanje vseh organizacijskih nivojev v sindikatih, bo odbor spodbujal ustanavljanje takih komisij tam, kjer so za to pogoji. Take komisije so že pri občinskih vodstvih v Mariboru, Celju, Velenju, Novem mestu in obalnem vodstvu Koper, na ustanovitev pa se pripravljajo v Novi Gorici in Kranju.
V precejšnjem številu delovnih organizacij še niso storili niti osnovnih korakov, da bi zagotovili zaposlenim s
Dušan Verstovšek je bil izvoljen za predsednika obratnega delavskega sveta po končani začasni upravi v tovarni. V Šentjerneju je zaposlen že štiri leta, sprva na mestu tehnologa, od jeseni 1. 1968 pa na mestu vodja I. faze pro-
Dušan Verstovšek
izvodnje uporov. No, ker smo pač začeli besedo o delu, mi je Dušan Verstovšek, doma tam nekje pri Brežicah, zaupal, da ga sedanje delo veseli in zadovoljuje, prav zato, ker ni šablonsko, ker je dina-
pravočasnimi, celovitimi in objektivnimi informacijami ustrezno seznanjenost s poslovanjem delovne organizacije, z možnostmi za nadaljnji razvoj niti jim ne omogočajo s pravočasnimi informacijami vplivati na odločitve organov samoupravljanja, če že nimajo neposredne možnosti odločati. Izkušnje nekaterih osnovnih sindikalnih organizacij (na primer gradbeno podjetje »Tehnika« Ljubljana), ki so samostojno prevzele pobudo in odgovornost za obveščanje zaposlenih, pa kažejo, da je tudi to področje eno izmed takih, ki nudi osnovnim sindikalnim organizacijam veliko koristnega dela in ki jim omogoča uveljavitev med članstvom.
Na seji odbora za tisk in informiranje so razpravljali tudi o pobudi, naj bi v Žalcu ustanovili lokalno radijsko postajo. Ta bi po mnenju predlagateljev zagotavljala tudi boljše obveščanje zaposlenih na žalskem področju. Člani odbora se s pobudo strinjajo, opozorili pa so, da z ustanovitvijo lokalne radijske postaje ni moč nadomestiti internih oblik ter načinov za obveščanje delavcev.
mično tako glede organizacije in tehnologije, kakor tudi glede stalne rasti proizvodnje.
Pri delu s sodelavci nima težav, ker tudi ob problemih, ki navadno spremljajo delo vsakogar, s sodelavci najde pravi skupni jezik, ker jih pač vse vodi skupna želja — uspeh obrata in tovarne. Zlasti mu je po godu to, da ni ene, nezmotljive komande, pač pa predvsem teamsko delo, kjer je pač za tudi najbolj zapletena vprašanja tudi najlaže najti ustrezne rešitve.
Posebno zadovoljstvo Dušana Verstovška pa je v tem, da delovni kolektiv v Šentjerneju, ob vseh objektivnih in subjektivnih težavah, s svojimi delovnimi rezultati vse bolj in bolj uresničuje pričakovanja, hkrati pa opravičuje sredstva, ki so bila investirana v obrat, da bi se le-ta čim bolj razvil in okrepil in bi tako v kar naj večji meri uspeli izkoristiti konjunkturo ki na domačem in tujem tržišču vlada za te vrste elementov. »Obstaja možnost, da bomo ob naših delovnih uspehih, kakršne predvidevamo, ustvarili pogoje tudi za to, da bo uspešneje zaživela v okviru tovarne, ali celo ZP tudi še kaka druga dejavnost, ki
Po poročilu ISKRA COMMERCE — NABAVNE ORGANIZACIJE je v januarju dobavljala jeseniška ŽELEZARNA še vedno zaostali material iz minulega leta, hkrati pa tudi že velik del dobav za letošnje leto. Skupno so dobile naše tovarne 375 ton izdelkov, od tega največ AV-TOELEKTRIKA — 210 ton. Tudi ŽELEZARNA RAVNE je v minulem mesecu dobavljala material še za minulo četrto trimesečje. Kontingent je obsegel 144 ton ploščatih jekel za tovarno v Novi Gorici. Edino ŽELEZARNA ŠTORE je dobavljala v januarju material samo za letošnje pogodbeno leto. Dobave so obsegale 16 ton specialnih vlečenih profilov, tudi te za Novo Gorico.
TOVARNA GLINICE IN ALUMINIJA iz Kidričevega je obvestila NO, da je dobila od Zveznega izvršnega sveta odobrenje za višje cene aluminija in njegovih zlitin. Dosedanja cena aluminija 99,5 se je povečala od 650 na 710 din, silumina Al Si 8 Cu3, ki ga največ trošimo, pa od
721,5	na 848,20 S din za kg. Nova cena bo veljala le do prvega aprila, nato pa se bo po dogovoru z ZIS oblikovala po izvoznih cenah — torej
se zdaj zaradi premajhnih ustvarjenih sredstev še ni mogla bolj razviti,« pravi Dušan Verstovšek, trdno prepričan v to, da sedanji tok proizvodnje v Šentjerneju zagotavlja lepo perspektivo tako delovnemu kolektivu obrata, kot celotne tovarne elementov za elektroniko. Glede samouprav-Ijalske dejavnosti mi je povedal, da imajo seje obratnega delavskega sveta približno vsakega poldrugega meseca, vsebina teh sej pa je predvsem navezana na proizvodne probleme in na smernice, ki jih obdeluje in predlaga že strokovni kolegij. Pogostokrat se pogovorijo tudi o tem, kako bolje gospodariti, zmanjševati poslovne stroške in doseči čim boljše delovne rezultate, pa o osebnih dohodkih. Tudi glede zanimanja za delo v samoupravnem organu obrata se je izrazil pohvalno, saj se člani DS sej udeležujejo zelo redno in polnoštevilno, prav tako pa aktivno posegajo tudi v razpravo.
In morda še bežen pogled v zasebno življenje in tako imenovan — prosti čas Dušana Verstovška! Smeje mi je potožil, da je prav za prav prostega časa kaj pičlo mero. Kolikor ima časa teži za tem, da bi svoje znanje še poglobil. Na tečaj nemščine hodi trikrat tedensko zvečer, po delu je pogostokrat udeleženec delovnih pogovorov s sodelavci, če pa le najde prosto urico, jo pa rad porabi za telovadbo, namizni tenis ali
(Dalje na 4. strani)
bo spet večja. NO ima že s sedanjimi dobavami velike težave, bodo pa še večje. Slej ko prej bomo morali del po. treb (približno 25 %) uvažati. NO je zato že zaprosila ustrezne organe za uvozno dovoljenje.
Tudi predelovalna- industri. ja aluminija je seveda povečala cene. V poprečju za 9%. Novega cenika NO še ni dobila, kakor hitro bo na voljo, ga bo posredovala našim organizacijam. Dobave aluminijevih izdelkov poleg tega še kasne in so potrebne stalne urgence.
Z dobavami kasni tudi VA. UAONICA BAKRA v Scvoj-nu. In sicer zaradi tega, ker ji borski rudnik lani dva meseca ni dobavljal bakra. Leta pa je zadrževal pošiljke v nadi, da se bo cena bakru zvišala. NO pričakuje, da se bo položaj z dobavami normaliziral še v tem mesecu.
Pri panogi elektroindustrije 119 je pomembno, da so se zaloge lakiranih žic in kablov pri naših servisnih skladiščili ob koncu lanskega leta zelo izčrpale. Zaradi tega je imela NO dokajšnje težave v preskrbi. Potrebne so bile stalne urgence. Obe tovarni ELKA in FKS pa seveda ne moreta v enem mesecu izdelati celotnega sortimenta. Zadnje dni je prispelo na skladišče nekaj več tega materiala in NO upa, da v naslednjem mesecu ne bo več težav.
Preostali material te panoge ni problematičen, ker ga je dovolj na zalogi. Kot minulo leto, je NO sklenila tudi letos z JUGOTEHNIKO pogodbo o dobavah elektroizo-lacijskega materiala in to zato, ker nam je Ie-ta ponudila najboljše prodajne pogoje in stopnjo rabata. Kopijo pogodbe je NO poslala vsem našim organizacijam, da bodo lahko koristile ugodnosti.
Za preostale panoge v minulem mesecu ni bilo težav, dobave so potekale v redu. Pogodbe za 117 in 120 panogo so podpisane za letošnje leto, razen s tovarno IVICA LOVI-CIČ iz Zagreba, kjer še trajajo pogajanja zaradi cen.
Značilna za letošnje sklepanje pogodb je bila pri vseh dobaviteljih tendenca po višjih cenah. Ker se še sedaj ni umirila, sodi NO, da bodo posamezni dobavitelji še med letom poskušali in tudi dosegli spremembe sedanjih cen nekaterim materialom.
V minulem mesecu je NO uvozila za naše organizacije skupno za nekaj več kot 9 milijonov ND polizdelkov oz. 4 % letošnjega plana. Po poreklu je bilo to 83 % dobav iz konvertibilnega področja držav, ostali odstotek pa iz Vzhoda.
Na carinskih skladiščih v Kranju in Ljubljani je trenutno skoraj 293 ton, raznega uvoznega reprodukcijskega materiala in surovin, od tega leži 81 ton že več kot tri mesece. Zanj plačujemo visoko ležarino. Najdalj in največ materiala leži od ELEKTRO-MEHANIKE in delno ELEMENTOV. Zakaj? . ■■_
.	... Marjan Kralj
-••;t ... . i: •	-.	■
Dva razsjovara v obratu »Upori« v Šentjerneju
Ob nedavnem obisku v obratu »Upori« tovarne elementov za elektroniko, o katerem bo govora v prihodnji številki našega lista, sem se zapletel v razgovor z dvema mladima delavcema: Dušanom Verstovškom, predsednikom obratnega delavskega sveta in Jožetom Horvatom, predsednikom mladinske organizacije v obratu v Šentjerneju. Marsikaj smo se pomenili, drobec o tem pa si preberite v naslednjem sestavku.
»Elektromehanika« Kranj
O osebnih doli ©d kili za leto 1969
ELEKTROMEHANIKA — KRANJ
; SISTEM DELITVE OD
Sistem delitve OD po delovnih enotah je tudi v 1. 1969 ostal neizpremenjcn. Menjala so sc le merila z ozirom na obseg proizvodnje, stroškov in zaposlenih, po katerih so delovne enote formirale svoja sredstva za osebne dohodke. Po tem sistemu so skoro vse enote ustvarile zadostna sredstva za pokritje 100 % OD in formiranje rezervnih skladov OD.
Med ostalimi sistemi delitve OD je bila v preteklem letu ukinjena stimulacija na znižanje zalog in pravočasno nabavo materiala. Ta stimulacija je v prvih obdobjih uveljavitve dala ugodne rezultate, vendar pa je bila v zadnjem času predmet različnih negativnih pojavov, ki so v končni fazi neugodno vplivali na proces proizvodnje.
Prav tako je bila koncem leta ukinjena tudi stimulacija za prisotnost na delu, ki je od prvotnega sicer ugodnega vpliva na zboljšanje ko-riščanja delovnega časa, v zadnjem času prizadela le še bolnike, ki že itak s prejemanjem boleznin občutno izgubljajo na svojih prejemkih.
V preteklem letu je bila tudi korigirana politika do nekaterih vrst osebnega dohodka z namenom odpraviti zaslužke pod 500 ND neto mesečno, povečati razpone med posameznimi kvalifikacijami delavcev in omogočiti starejšim delavcem nadomestilo za zaslužek, ki ga izgube zaradi manjše delazmožnosti. V ta namen je bila korigirana tabela obračunskih osnov in uvedena stimulacija na osebno kvalifikacijo in čas zaposlitve. Poleg tega so bila spremenjena določila glede terenskih dodatkov in dnevnic, počitniškega prispevka, samoprispevka delavcev, ki se vozijo na delo in minimalnega OD.
Zaradi nekaterih sprememb v organizacijski strukturi tovarne, so bili izvedeni določeni popravki vrednosti delovnih mest in opravljene nekatere spremembe in dopolnitve na pogoje dela.
GIBANJE OSEBNIH DOHODKOV
1. Poprečni osebni dohodek na zaposlenega
Poslovni rezultati v preteklem letu so nam omogočili nadalnji porast osebnih dohodkov. Ce vzamemo kot merilo poprečni mesečni neto OD na zaposlenega ugotovimo, da je bil ta dosežen v 1698. letu 864 N din, planiran za 1969. leto 945 N din in dosežen v 1969 letu 951 N din.
Po navedenem so osebni dohodki v preteklem letu po-rastli za 10%, dočim so planirani prekoračeni le za 0,6 odstotka.
Porast nominalnega osebnega dohodka je v skladu z doseženimi rezultati poslovanja tovarne. Kljub takemu
porastu pa je nivo naših OD nasproti ostali industriji, tako v okviru občine kakor tudi v okviru ZP ISKRA - nizek. Posledica takega stanja je bila v letu 1969 velika fluk-tuacija strokovnega kadra in pa težakov, ki so v drugih podjetjih našli za enako ali podobno delo boljši zaslužek.
Osebni dohodki v tovarni so v letu 1969 porasli za planiran % povečanja. Hitrejšo rast pa so nam močno zavi-
■■
rale težave pri preskrbi z materiali, pomanjkljiva organizacija dela, veliko število čakalnih ur in večji stroški, kjer nam je podražitev gotovih materialov močno zniževala doseženi dohodek.
2.	Osebni dohodki po razponih
Statistika kaže, da se kljub večjemu % povečanja najnižje obračunske postavke v preteklem letu, število delavcev z zaslužki pod 500 N din ne-
(Dalje na 7. strani)
BB
EB
DS potrdil zvišanje štipendij
Delavski svet je potrdil predlog upravnega odbora tovarne, po katerem se s 1. 1. 1970 povišajo štipendije za srednje, višje in visoke šole in dodatek študentom, ki živijo v težkih socialnih razmerah in sicer v zneskih, ki jih je predlagal DS ZP Iskra.

»Instrumenti« O toče * V
Še vedno primanjkuje višjih in visoko strokovnih kadrov
Na seji UO so posebno skrb posvetili kadrovski problematiki. V poročilu je bilo navedeno, da se bo treba čim-preje odločiti za ukrepe, ki bi pospešili vpis štipendistov, ker bi le s tem tovarna v doglednem času dobila potrebne kadre z višjo in visokošolsko izobrazbo. Ker ima tovarna srednje strokovnega kadra dovolj, je bil sprejet sklep, da je treba le-te razporediti na ustrezna delovna mesta, nove pa sprejemati le z višjo in visoko-strokovno izobrazbo.
V	razpravi so bila dana tudi vprašanja glede pridobitve strokovne kvalifikacije delavcev v produkciji in montažah. Dosedaj so KV lahko določale le šole, ki so bile za to registrirane, nova organizacija, ki se predvideva, pa daje možnost tudi interne kvalifikacije, ki bi veljala le za tovarno. Primer: Nova organizacija predvideva zaključene skupine. Tako bi bili novo sprejeti delavci upoštevani kot nekvalificirani, čim pa bi v svoji skupini znali opravljati določeno število operacij, bi lahko pridobili PIC, pozneje pa tudi KV interno kvalifikacijo. Temu načinu bi v bodoče morali prirediti tudi dobe priučeva-nja, ki so sedaj enake za nove delavce, kot tudi za tiste, ki le zamenjajo delovno mesto.
V	razpravi so omenili tudi problem o sedanjem kadro-
vanju. Praksa namreč kaže, da nekateri kvalificirani delavci v proizvodnji niso pravilno zaposleni in zato od njih tudi ni takih uspehov, kot bi jih s svojo strokovnostjo lahko pokazali. Hkrati je bilo dano tudi mnenje o nezadovoljivem usmerjanju tega kadra za nadaljnje izobraževanje.
Kot je bilo razvidno iz razprave, je v načrtu program kadrovske politike za prihodnjih pet let. V programu bo rešen problem štipendiranja in dopolnilnega izobraževanja. Kot vse kaže, bo program dan v razpravo še v letošnjem letu.	— B
BB
BES
SH
na
BB
EB
BB
BB
BB
■a
Dosedanje štipendije za		. srednje šole		
	zadostno	dobro	prav dobro odlično	
I.letnik	180	195	220	250
2.letnik	190	205	230	260
3. letnik	200	215	240	270
4.letnik	210	225	250	280
Štipendije od 1.1. 1970				
	zadostno	dobro	prav dobro odlično	
1.letnik	220	235	260	290
2.letnik	240	255	280	310
3.letnik	260	275	300	330
4.letnik	280	295	320	350
Dosedanje štipendije za višje in visoke šole				
	zadostno	dobro	prav dobro odlično	
1.letnik	195	205	230	265
2. letnik	200	215	240	285
3.letnik	210	230	255	300
4.letnik	225	245	275	325
štipendije	od 1. 1.1970			
	zadostno	dobro	prav dobro odlično	
1. letnik	265	285	315	360
2. letnik	280	295	335	375
3.letnik	290	320	355	405
4. letnik	350	395	450	520
absolvent	350	395	450	520
Dodatek	štipendistom,	ki žive	v težkih	socialnih
razmerah se	zviša od sedanjih 20		do 100 din	mesečno
na 50 do 200 din mesečno.
Zvišane štipendije veljajo od 1. 1. 1970, tako kot je določil DS ZP Iskra.
Proizvodnja počasneje, cene hitreje
Obstoječa konjukturna situacija ima dve temeljni karakteristiki: počasnejšo rast industrijske proizvodnje ter pospešeno naraščanje cen. Napovedi prognozerjev za prvo trimesečje govore o nespremenjenih tendencah: v januarju so bile cene proizvajalcev za 1,5 % večje od decembrskih, medtem ko so bile decembrske v primerjavi z novembrskimi (1969) večje samo za 0,4 %.
Posojilo za razvoj PTT v Jugoslaviji
Mednarodna banka za obnovo in razvoj je sporočila, da je odobrila 40 milijonov dolarjev posojila za razširitev in modernizacijo telefonsko-telegrafskega in poštnega prometa v Jugoslaviji. V sporočilu banke je rečeno, da se bo s temi sredstvi financiral del večletnega programa razvoja jugoslovanskega PTT prometa. Posojilo je mednarodna banka za obnovo in razvoj dala prek jugoslovanske investicijske banke na 20-letni odplačilni rok s 7-odstotnimi obrestmi.
Omenjene napovedi temeljijo na večih razlogih. Naročila za domače tržišče v drugem polletju so potekala čedalje počasneje. Dasiravno so bila naročila za izvoz v rahlem naraščanju, je treba vzeti v poštev dejstvo, da je bilo 1969. leto konjunkumo. V celokupnem povečanju industrijske proizvodnje za okrog 11 %, znaša delež izvoza približno 4 %. Pešanje konjunkture v Zahodni Evropi in ZDA bo imelo neugodne posledice tudi za nadalnje pritekanje naročil za izvoz. Ocene OECD in dunajskega inštituta za gospodarske raziskave predvidevajo počasnejšo rast gospodarstva v letu 1970 skoro v vseh državah, posebej pa še v ZDA.
Na podlagi takšnih globalnih razmerij ne bi smeli pričakovati tako dinamične rasti cen v drugem polletju 1969, ki je bilo v znaku tendenc po zmanjšanju rasti in obsega zalog. Na gibanje cen so potemtakem vplivali tudi drugi činitelji izven globalnih tržnih razmerij v državi. Eden od njih je bilo poveča-
nje cen na svetovnih tržiščih. Drugi tiči v povečanju cen storitev ter v delni nevskla-jenosti med ponudbo in povpraševanjem pri posameznem blagu, posebej še pri prehrambenih izdelkih, kar je vplivalo na povečanje življenjskih stroškov, pa tudi na povečanje osebnih dohodkov. Vse skupaj pa je, vzporedno s povečanjem zakonitih in pogodbenih obveznosti, kumulativno vplivalo na zvišanje proizvodnih stroškov.
Sedaj, ko so napravljeni računi poslovanja v 1969. letu, so kalkulacije pokazale neugodna razmerja v enem delu gospodarstva, ki je skušalo najti rešitev v povečanju cen s pomočjo uradnih popravkov cen kovin, v železniškem prevozu, elektrogospodarstvu itd. Povečanje cen surovin je eden od- najpomembnejših činiteljev, ki vpliva na povečanje stroškov predelovalnih panog, medtem ko se bodo zaradi novih železniških tarif zvišale cene predvsem surovinskih panog.
Mi-
(Dva razgovora v obratu »Upori
( (Nadaljevanje z 2. strani) plavanje, žal pa mu manjka časa za smučanje, čeprav ga ta športna zvrst pozimi močno privlači.
Drugi sobesednik — Jože Horvat, je predsednik mladinske organizacije v obratu, po poklicu pa je strugar in že tri leta zaposlen v Šentjerneju. Dobro leto dela kot predsednik mladinske organizacije v obratu, katera šteje sedaj okrog 250 članic in članov. Na vprašanje, kako ocenjuje delo mladih v Šentjerneju, je nekoliko stišal glas in povesil pogled (dokaz za to je tudi pričujoči posnetek), potem pa odvrnil: »Ne bi ga mogel niti posebno pohvaliti, niti posebno grajati, veste, nekaj sred-ftjega je, čeprav bi vsi radi, da bi bilo naše delo živahne-je, plodnejše!«
Na sestankih mladih pogostokrat razen lastnih problemov, razpravljajo tudi o vprašanjih proizvodnje, o vpraša-lijih OD, izobraževanja in podobnem. Seveda pa ob svojem delu mladi občutijo tudi vrsto težav, med katerimi je prav gotovo največja ta, da niti v tovarni, niti v samem Šentjerneju praktično nimajo prostora, kjer bi se lahko sestajali in poživljali svojo aktivnost. Ce bi imeli svoj, vsaj skromen kotiček, bi prav gotovo njihovo delo bilo živahnejše, pa tudi v dobršni meri bi odpadlo to, da se mladi zdaj tako radi zatekajo v gostilne.
Aktivnost mladine v obratu »Upori« se pa najbolj odraža pri organizaciji raznih proslav ob državnih praznikih, v precejšnji meri so mladi sodelovali lani tudi pri proslavi 20 letnice tovarne elementov. Lani so nadalje organizirali izlet na proslavo 50 letnice SKOJ v Kozjem, v okviru sindikalne podružnice za dan borca na Lokve, na Plitvička jezera in na obisk kranjske . tovarne. Lepo število mladih
delavk in delavcev aktivno deluje v družini Počitniške zveze, okrog 15 pa jih trenutno obiskuje jezikovne tečaje nemščine in angleščine. Mladi pa se udejstvujejo tudi v delavskem samoupravljanju tako obrata kot tovarne in v
ri«. Gojijo smučanje, atletiko, namizni tenis, rokomet, nogomet in v teh športnih disciplinah so prejšnja leta sodelovali na sindikalnih prvenstvih Novega mesta. Kaže, da bodo v teh delavskih igrah znova nastopili nekateri najboljši iz našega obrata.
In za konec še — o načrtih mladih v Šentjerneju? »Ker v zadnjem času vse bolj mladinski aktivi v obratih naše tovarne težijo po skupnem delu, je pa s tem v zvezi najbolje, da se 14. marca udeležite letne konference mladine naše celotne tovarne, saj ne bi bilo napak, ko bi ob tej priložnosti kaj več napisali o delu vse naše mladine v tovarni in njenih bodočih načrtih,« je dejal predsednik Jože Horvat in me »položil not«. No, pa med mlade gre že nekoliko odrasel človek vedno rad in ne morem si kaj, da se ne bi res udeležil napovedane letne konference!
J. C.
Jože Horvat
•sindikalni organizaciji. Predsednik mladine, Jože Horvat pa mi je zaupal, da tudi sam, s še nekaterimi mladinci in mladinkami sodeluje v dramski sekciji tukajšnjega kultur-no-umetniškega društva, kjer pravkar študirajo igro »Vozel«, s katero bodo v kratkem nastopili v Šentjerneju, pozneje pa tudi morda kje v okolici. Seveda bi bilo krivično, če ne bi omenili plesov, ki jih mladina prireja, tako kot na primer za proslavo 20 letnice tovarne in za novo leto.
Za svoje delo imajo mladi od strani vodstva obrata sicer dovolj razumevanja, s strani tovarne pa tudi nekaj sredstev, čeprav ne toliko, da bi lahko delali še aktivneje.
V okviru šentjernejskega športnega društva je pa dokaj živahna športna dejavnost mladih tudi iz obrata »Upo-
Počitniška skupnost ISKRA, Trg prekomorskih brigad št. 1, Ljubljana	.
RAZPISUJE
za sezono 1970
naslednja sezonska delovna mesta za počitniški dom: Poreč, Dugi otok, Trenta in Bled:
UPRAVNIKE
KUHARICE
POMOŽNE KUHARICE STREŽNICE TOČAJKE SOBARICE
OSEBE ZA PEKO NA ŽARU.
Čas zaposlitve je predviden od 10. junija dalje, do začetka septembra. Prijave sprejemamo takoj. Ponudbe naj bodo pismene z opisom za katero delovno mesto in kateri kraj je prijava.
Prednost imajo ožji sorodniki naših delavcev, zaposlenih v ZP »ISKRA« (študentje in upokojenci).
Prijave sprejemamo do zasedbe in sklenitve pogodb za vsa razpisana delovna mesta.
Uprava Počitniške skupnosti
Križišče ceste in železnice na Viču v Ljubljani, kjer sc je dogodila pred nedavnim težka nesreča. Zaporničar je iz neznanega vzroka pozabil zarpeti zapornice (pravijo da se tu ni zgodilo prvič, marveč že večkrat). Vlak je zato razbil fička, ki je prav tisti hip zapeljal prek tirov. Posledica: en mrtev in en težko ranjen, če bi železnica montirala naše avtomatične signalne varnostne naprave, o katerih smo pisali v eni izmed prejšnjih številk, se to ne bi zgodilo.
illllllllllllllllllllillltllllllllllllflllllllllEllllllllllllllllillllllliiiiEllllllilllllllllEllllllllllllllllllllEllEEllIlllllEllltllllllllllllilElEiElllllEEillilElllllillllllllEEllillllllllllEIIIEIIEIIIEIIEIIIIIIIIIIEIIElEliHIIIIIIIIIIIIIIIIttlllllllllllllEIlEIIEIlEElItllillllllllElllllilEiEtllllllillilllEEII
Zakoniti predpisi za odpravo nelikvidnosti v gospodarstvu
V naši številki 3 in 4 smo objavili glavno vsebino zakonskih predpisov za odpravo nelikvidnosti v gospodarstvu. V tem članku pa imamo namen obdelati vsebino še treh predpisov, na katere smo opozorili že v prejšnjih člankih.
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o bankah in kreditnih poslih objavljen v Uradnem listu SFRJ, št. 55 z dne 25. 12. 1969 pod številko 651.
Novelirani 2akon o bankah in kreditnih poslih naj bi tudi pripomogel k postopni razrešitvi dolžniško-upniških razmerij. Tako bodo poslovne banke izdale potrdila na ime vlagateljev za vloge, ki so jih vplačale delovne organizacije v njihov kreditni sklad. Potrdila bodo lahko delovne in druge organizacije in družbe-no-politične skupnosti prenesle na drugo organizacijo proli povračilu ali brez povračila, se pravi, z njimi bodo lahko kompenzirale svoje
dolgove. S prenosom potrdil bodo delovne organizacije, na katere so bile prenesene, pridobile vse pravice in obveznosti, ki so jih imeli dosedanji vlagatelji na podlagi sredstev, vloženih v kreditni sklad poslovne banke.
Za promet s potrdili o vplačilu vlog v kreditni sklad veljajo iste določbe, kakor za obveznice, ki jih izdajajo banke.
S prenosom potrdil o vplačilu vlog v kreditni sklad poslovne banke se bo lahko dogodilo, da bodo tudi pri kreditnih bankah ustanovitelji s celotnega območja. države, ne pa samo delovne organizacije iz neposredne okolice, katero je doslej pokrivala.
Na novo bo narodna banka Jugoslavije predpisala v soglasju z zveznim izvršnim svetom, do katere višine smejo poslovne banke dajati garancije za investicijsko graditev. Dajanje garancij bo zaradi restriktivne kreditne politike zaostreno, kar bo ugodno vplivalo na plačila izvajalcem izvršenih gradbenih del in opreme.
Na hitrejšo poravnavo obveznosti bo vplivala tudi določba, po kateri banka ne sme skleniti pogodbe o kratkoročnem kreditu z delovno organizacijo, ki ima zapadle še neizterjane terjatve, če je od dneva zapadlosti terjatev minilo več kot 60 dni in delovna organizacija ni ukrenila, kar je bilo potrebno za njihovo izterjavo, in če skupen znesek teh terjatev presega 20 % skupnega zneska zapadlih terjatev delovne organizacije v času, ko je vlo-
žila prošnjo za kredit. Samo izjemoma bo smela poslovna banka skleniti pogodbo o kratkoročnem kreditu s tako delovno organizacijo, če je v minulih 12 mesecih v redu izpolnjevala obveznosti do nje in drugih upnikov.
Tudi banka bo morala vnaprej zahtevati od jemalcev kreditov večje garancije. Kreditno pogodbo bo smela skleniti, če bo dal oziroma položil prosilec za kredit:
menico, akceptni nalog, obveznico, certifikat, cesijo, terjatve, skladiščnice ali druge oblike zavarovanja.
V primerih, če bo dolg po dotedanjem in po novem kreditu presegel 500.000 dinarjev, banka ni dolžna zahtevati zavarovanja.
Z zakonom je tudi zaostreno oročanje sredstev. Banka ne sme sklepati z delovno in drugo organizacijo ali druž-beno-politično skupnostjo pogodb, če ima neporavnane obveznosti, neizpolnjene pogodbe o naložitvi sredstev z odpovednim rokom, niti spre-
jemati od nje vlog v kreditni sklad, obveznic ali blagajniških zapisov.
Za naložena sredstva z odpovednim rokom nad enim letom bodo poslovne banke izdajale delovnim in drugim organizacijam certifikate, ki se glasijo na ime, navajata se rok in obrestna mera — in se ne smejo prenesti na diugo pravno osebo.
Koncentracijo prostih denarnih sredstev lahko doseže banka z različnimi oblikami poslovnega sodelovanja z gospodarskimi organizacijami, z dtugimi nosilci družbenih sredstev in z občani. To sodelovanje je v dosedanji praksi potekalo na tak način, da so delovne in druge organizacije vlagale pri bankah svoja prosta denarna sredstva v obliki naložb (na vpogled ali z odpovednim rokom), občani pa v obliki vlog na hranilni knjižici. Sedanji gospodarski razvoj pa zahteva ustreznejše oblikp sodelovanja. Zagotoviti je treba širšo uporabo instrumentov, ki orno-
portreti Iskrašev.
I	Za današnjo rubriko smo izbral' Franca Južino, mojstra v oddelku stiskalnic naše tovarne za elektroniko in avtomatiko na Pržanu. In je kar i prav, da smo mu namenili j teh nekaj skromnih vrstic, saj | je v svojih 20 letih vestnega ¡in marljivega službovanja v Iskri to tudi zaslužil.
Zaposlil se je v začetku le. ta 1950 še v tedanjem IEV, tedaj, ko je ta kolektiv štel komaj nekaj nad 200 zaposlenih. Po poklicu strojni klju-jiavničar in klepar, je delal na mehanskih sestavnih delih
Ivisokofrekvenčnih aparatur, ki so si prav tedaj utirale pot na domači trg. Od 1. 1951 naprej, ko so se iz IEV porodile takratne »Telekomunika-rije,« oz. današnja tovarna za elektroniko in avtomatiko, je delal kot mojster kleparske delavnice in tako so šli skozi njegove roke tudi ¡mehanski deli za radijske in televizijske sprejemnike in ¡gramofone.
! Ko je bila iz te v novo formirano tovarno elektronskih naprav prenešena proizvodnja visoko frekvenčne telefonije, je Franz Južina portal mojster v oddelku stiskalnic in to delo še danes opravlja z veliko marljivostjo in prizadevnostjo: hkrati s ¡tem, da je pri strokovnem (delu uporen, zagrizen in zlepa ne vrže puške v koruzo, vselej pripravljen sodelavcu prenesti svoje bogate delovne in strokovne izkušnje, je v svojih dvajsetih letih dela v Iskri, zelo aktivno sodeloval tudi v delu družbeno-po-litičnih orgahiiftrcij v tovarni, prav tako pa tudi na terenu, kjer stanuje. Izvoljen je bil 1. 1951 tudi za člana prvega delavskega sveta, jc pa v samoupravljanju, v okviru obratnega delavskega sveta so-jdeloval tudi pozneje.
Še druga je beseda, ki jo moramo reči o mojstru Fran-tu Južini. Menda je eden ti-
Franc Južina
stih redkih, ki se lahko pohvali s tem, da je v dvajsetih letih dela v tem kolektivu najmanjkrat zamudil delo zaradi bolezni. Zeprav mu v času vojne ni bila prihranjena tegoba in strahota koncentracijskega taborišča v Dachau, ki je slehernemu, ki je količkaj okusil dobrote fašističnih in nacističnih taborišč in zaporov, prav gotovo pustila sledove na zdravju, je vse do lani bil zdrav in odločen nasprotnik »bolniške», zato so bili njegovi izostanki z dela v dvajsetih letih neznatni.
Prav na račun svoje neomajne vztrajnosti in zagrine-sti, je preživljal s kolektivom vse svetle, pa tudi težke čase, vselej izpolnjujoč svoje delovne dolžnosti in prizadevajoč sc, d&, bi .sodelavcem, katerih, vodja je bil, kar največ izkušenj In znanja razdal in jim tako nesebično pomagal, da bi si tudi sami ustvarili delovne izkušnje. Vselej ie mojster Južina poln pobud ip kadar se kje kaj zatakne, že najde idejo, kako ta problem odpraviti. Ne manjka pa mu pri tem zagrizenosti, doslednosti in vzrajnosti, kar vse mu pomaga, da prema-
ga težave, na katere je naletel pri delu.
Prav nič čudnega torej, da je zaradi vseh svojih kvalitet Franc Južina med svojimi delavci izredno priljubljen, priljubljen, ker je dober tovariš, dober mojster svojim podrejenim, ker jc človek trdnega značaja in ne pozna medsebojnih trenj in konfliktov v sredini kjer dela in živi. Ob koncu morda še zanimivost — mojster Franc Južina ima v svojih delovnih dokumentih številko 20, od časa, ko se je zaposlil v tedanjem IEV. Tudi to je trden dokaz njegove vsestranske »trpežnosti«’ saj je vztrajal v tovarni tudi tedaj, ko so jo pretresali najhujši krči. Takšnemu kakršen Franc Južina tudi v resnici je, ob tej priložnosti želimo še veliko nadalnjih uspehov, predvsem pa to, da bi še naprej svoje bogate izkušnje razdajal sodelavcem, zlasti mlajšim, katerim tako rad pomaga do praktičnega znanja.
-C-
V usmerjevalnici otoške tovarne instrumentov že več let delavke: Ovsenik Mara, Ješe Zvonka, Aljančič Marija in Škofič Mira poleg izvrševanja proizvodnih nalog gojijo tudi lepe lončnice. Cvetice so razporejene na oknih druga poleg druge, nekaj pa jih je tudi na omarah in vitrinah. Kar lepa zbirka jih je. Med njimi najdemo: sansilvanije, cenerarije, filoden-dron, kraljeve begonije, amarilis, več vrst kaktusov, sobno lipo in druge. Prav prijeten je pogled na to pisano druščino cvetic, ki poleg lepega videza nudijo umerjevalcem tudi od-počitje oči od napornega gledanja v kazalec in skale instrumentov
Planiranje In racionalizacija
Mnogo govorijo v svetu in pri nas o tehnološki revoluciji ali evoluciji, kakor hočete, ki s tako pospešenim tempom išče nove tehnološke možnosti v odkrivanju in proizvajanju dobrin vseh vrst. V tej dobi strokovnjaki vztrajno razvijajo tudi razne metode, s katerimi znanosti in proizvodnji pomagajo pri čimvečji racionalnosti celotnega dela.
Ena od teh metod,, ki s svojo sistematiko prispeva svoj delež k racionalnemu delu, je tudi planiranje. Vendar sem mnenja, da pri nas v tovarnah in drugod planiramo premalo, preveč površno, ali pa na to celo pozabljamo. Zato izvajanje dela ni optimalno niti po času niti po denarju.
Oglejmo si primer: Namenjeni ste v mesto, kjer imate razne opravke recimo na 10 raznih krajih mesta. Doma se vsedete in premislite, kako boste vaše opravke opravili zaporedno, da bo pot čim krajša. Potem greste v mesto in s krožno potjo opravite vse, kar ste nameravali. Največkrat pa doma nimate 5 minut časa za premislek sistematskega zaporedja opravljanja vaših opravkov, pa hodite v mestu od enega konca do drugega in za svojih 10 opravkov porabite najmanj eno uro več časa, kot bi to dosegli s planiranjem svoje poti. To se najbržc dogaja nam vsem.
Mnogo važnejše, kot planiranje hoje po mestu, ki v končni fazi tudi pomeni pri-
hranek denarja, pa jc planiranje vsakovrstnih akcij v tovarni ali kjerkoli v gospodarstvu. S planiranjem raznih variant naše akcije lahko z dokazili izbiramo najboljšo varianto, ki jc v vsakem slučaju vsaj za širše pojme najcenejša.
Vsi vemo, kaj jc bilo včeraj, kdor pa ve kaj bo jutri, se lahko že danes pripravi na to, da bo jutri uspešnejši. Vedeti vnaprej, to jc moč jutrišnjega dne.
Planiranje realnih gospodarskih akcij v tovarni ali kjerkoli drugod je ustvarjalno delo, ki se ga modema doba mnogo poslužuje, da uspeva v svojih hotenjih. S tem si pa tudi zagotavlja najbolj racionalno izvajanje svojega dela.	š.	S.
nilI!nUll!!tltlltllEIIEIIIItlill!llllIt!li:tiiMII!lllll!!!llItnEIIIIIIIEIIIIIIItll>I!lllllIiItIllllltlllllltllll!l!lllllllll!llll!iimilill!tlfltt!!UiEimiMim!mil!illllllll!tnill!lllftifllilllllllllllllllllIi!l)llilllllllilll!ll!liilil!lllimiilllillllllllllllllll!I lllllllllllllillliilllllllllllll
točajo koncentracijo prostih sredstev z vsega ozemlja naše Pružbcne skupnosti. Za ta namen najbolje ustrezajo ob-to.nice in blagajniški zapisi. P instrumenti so bili že predvideni v zakonu o bankah in creditnih poslih, vendar jc 5ila njihova uporaba doslej kanalna. Za masovnejšo upo-bbo teh instrumentov, zlasti pa obveznic pa jc treba do-faditi tudi naš sistem. Natančneje je treba določiti, po lahko vabi k vpisu obrale in ob kakšnih pogojih, Nalje, kdo lahko vpisuje pveznice, in končno urediti r Ireba njihov promet. V j® smislu so spremembe zakona. Razumljivo je, da naj [n spremembe samo odpravijo ovire za množično upora-rj lega instrumenta, mno-pna uporaba obveznic pa Postopoma sledila, ko bolj? 23 to ustvarjeni pogoji, plavni pogoj za bolj množič-r® uporabo obveznic v pro-l*1u je namreč to, da nosil-družbenih sredstev in oblini razpolagajo s precejš-
njim zneskom prostih denarnih sredstev. Nujno mora obstojati tudi gotovost, da bodo sredstva, vložena v obveznice vrnjena lastniku v enaki efektivni vrednosti, to pa jc možno doseči le s stabilnim dinarjem. Končno, ustvariti je treba pri naših ljudeh navado, da bodo uporabljali tudi to vrsto plasmaja.
V spremembah zakona je določeno, da smejo vabiti k vpisu obveznic banke in delovne organizacije. Tako je delovnim organizacijam omogočeno, da bodo lahko prišle do potrebnih sredstev tudi po tej poti, ki pravzaprav pomeni, da ne bodo več vezane izključno za banke. Glede pooblastil za izdajo obveznic pa je uvedena določena razlika med banko in delovno organizacijo. Glede na to, da jc izdaja obveznic reden bančni posel, se od banke ne zahteva, da izpolnjuje kakšne posebne pogoje za izdajo obveznic. Slišati je bilo mnenja, da je cenzus, ki so ga morale banke izpolnjevati
ob ustanovitvi, zadostna garancija, da je banka sposobna ukvarjati se s tem poslom. Za delovno organizacijo pa je bilo nujno potrebno določiti določeno materialno bazo, ki naj bi bila objektivna garancija, da je sposobna prevzeti obveznosti, ki izhajajo iz izdaje obveznic. Delovne organizacije so izpolnile ta pogoj, če razpolagajo po zaključnem računu za zadnje leto s poslovnim in rezervnim skladom, ki znašata skupaj najmanj 20 milijonov dinarjev. Delovne organizacije, ki ne izpolnjujejo tega pogoja, smejo kljub temu izdajati obveznice, če dobijo garancijo banke ali delovne organizacije, ki izpolnjuje ta pogoj, ali garancijo družbeno-politič-ne skupnosti. Da bi bilo vse to strnjeno v realne okvire, je predvideno nadalje, da smejo delovne organizacije dajati garancijo največ za dvojni znesek vrednosti svojih skladov po zaključnem računu za prejšnje leto.
Zakon ne predvideva za
vpis obveznic nobenih omejitev. Obveznice smejo vpisati delovne in 'druge organizacije, družbenopolitične skupnosti in druge pravne osebe ter posamezniki, to pa so pravzaprav vsi, ki lahko razpolagajo s prostimi denarnimi sredstvi.
Način izvajanja priprav kot je objava vpisa in končane izdaje, je zakon sedaj natančneje določil. Določa, da se mora vabilo za vpis obveznic razglasiti z javno objavo, ki mora vsebovati bistvene po: datke o posojilu, ki se zahteva in o prosilcu za kredit, kot so: v kakšen namen se bodo uporabljala zbrana sredstva, kolikšen znesek je treba z izdajo doseči, vračilni rok izposojenih sredstev, obrestno mero, podatke o finančnem stanju tistega, ki izdaja obveznice itd. Zlasti je pomembno poudariti, da je sedaj natančneje določeno, kdaj se šteje, da je izdaja uspela. To ni več prepuščeno presoji tistega, ki obveznice izdaja.
Po zakonu se šteje, da je izdaja uspela, če je bil v roku za vplačilo obveznic vplačan določen odstotek (90 %) razpisanega posojila. Za osnovo je vzet vplačan, ne pa vpisani znesek iz razloga, ker se obveznice redno izdajajo za določene investicijske naložbe. Ker je znesek teh vlaganj določen, je nujno potrebno, da se sredstva, ki se zberejo z obveznicami, realizirajo v polnem znesku, ki je v izdaji obveznic naznačen. V nasprotnem, problem zagotovitve sredstev z izdajo obveznic ne bi bil rešen. To je razlog, da je tudi odstotek za uspehe izdaje določen tako visoko (90 %). če bi se kot osnova za uspeh izdaje vzel »vpisani znesek«, bi to moglo pripeljati organizacijo, ki izdaja obveznice do napačnega sklepa, da je izdaja uspela, ker je bil vpisan celotni znesek posojila, pozneje ob vplačilu pa bi se pokazalo, da veliko vpisnikov ni izpolnilo svoje obveznosti. Razumljivo je, takšne posledice bi to utegnilo
Šolski center Iskra — Kranj
Maš razgovor
DEVETMESEČNI STROKOVNI SEMINAR ZA SLUŠATEIJE IZ ZAR
Na vprašanje UREDNIŠTVA odgovarja direktor Šolskega centra dipl. inž. GABRIJEL PERKO.
IIIII!lillllll!lllllllllllllllillllllllIillilIl!l]lli;iIllIIIllllllllll!ll!ll!ll(!niimilli:!i!ll!!l!IIIIB!l|||||^ I!
jj| V skladu z določili temeljnega zakona o volitvah DS I E in drugih organov upravljanja v delovnih organizacijah ; [ E in Statuta Iskra Commerce Ljubljana, Nabavna organi- § j§ zacija Kranj v ZP Iskra Kranj
E razpisujemo delovno mesto
| direktorja
|j Poleg splošnih, z zakonom predpisanih pogojev, moE ra kandidat izpolnjevati še naslednje, s statutom orga-E nizacije predpisane pogoje:
E — visoka ali višješolska izobrazba, 5 let ustrezne prakse j E v gospodarstvu, pravico opravljati samostojno zuna- j = njetrgovinske zadeve E ali pa
S — srednješolska izobrazba, 8 let ustrezne prakse v goE spodarstvu, od tega 5 let na vodilnih delovnih mestih, ' E pravico samostojno opravljati zunanjetrgovinske E zadeve.
E Poleg vloge morajo kandidati predložiti dokazila o = strokovni izobrazbi, opis dosedanjih zaposlitev s krat- : H kim življenjepisom in izjavo o nekaznovanju.
S Pravilnik o strokovni usposobljenosti vodilnih in E strokovnih delavcev za opravljanje zunanjetrgovinskih E zadev kakor tudi vsa ostala pojasnila, so na razpolago S na sedežu organizacije.
Š Prijave naj kandidati pošljejo priporočeno po pošti S na naslov:
Š ISKRA COMMERCE Ljubljana, Nabavna organizacija E Kranj v ZP Iskra Kranj, Oldhamska 2 — za komisijo p za razpis delovnega mesta direktorja.
E Razpis velja 15 dni po objavi.
Komisija za razpis delovnega mesta direktorja
iiliiiiiiimiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiimiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiniiia ELEKTROMEHANIKA KRANJ
Občni zbor in nov upravni odbor PGD
Vprašanje: Po danih informacijah ste prejeli v Iskrinem šolskem centru nalogo, da organizirate devetmesečni strokovni seminar za slušatelje iz ZAR. Bi lahk ■ kaj več povedali o tem?
Odgovor: Iniciativo je dal Zavod za mednarodno tehnično pomoč v Beogradu: Motiv: ZAR manjka poklicnega strokovnega kadra, ki bi poučeval na srednjih in poklicnih šolah. Tako so sc nekatere države odločile, da pomagajo ZAR pri tej akciji. Tudi naša država je sprejela obvezo, da prek omenjenega zavoda v Beogradu nudi zadevno pomoč. K sodelovanju je bil povabljen tudi Iskrin šolski center v Kranju, kamor je prišlo 30 slušateljev iz ZAR.
Vprašanje: Rekli ste 30. Kot vse kaže, imajo omenjeni slušatelji že svoje poklice, oz. so že doštudirali. Katere stroke prevladujejo?
Odgovor: Elektro stroka je njihova specializacija; od teh je 10 diplomiranih inženirjev in 20 tehnikov. V 9-mesečnem intenzivnem študiju bodo obdelali naš strokovni in tehnični program na srednjih in poklicnih šolah ter pedagogiko.
Vprašanje: V kakšnem jeziku so predavanja in kateri strokovnjaki predavajo?
Odgovor: Vsa predavanja so v angleščini. Strokovno-teh-nični program predavajo: magister Aleksand er Mihev in diplomirani ir.’:? .1 j : Miha Unk, Milan Mežek. Miroslav Mulej, Zvone Turšič, Stane Štrukelj, Zorko Rudi (vsi iz
imeti za delovno organizacijo, ki je računajoč na ta sredstva začela investicije v višini vpisanega posojila. V zvezi s tem pripominjamo, da vzemanje vpisanega posojila kot osnove za ugotovitev ali je izdaja uspela, ne bi bilo v skladu niti s temeljnimi določbami zakona o investicijski izgradnji, ki postavlja zelo trdne podlage za ugotovitev ali so sredstva za investicijsko izgradnjo zagotovljena. Vpisane obveznice ne bi mo-g’e biti po tem zakonu garancija, da so sredstva za investicijsko izgradnjo zagotovljena.
V zakonu je urejen tudi primer, ko se obveznice vpisujejo v obrokih. V takšnem primeru se šteje, da je izdaja uspela, če je vpisanih 95 M celotnega zneska izdaje in če je vplačanih najmanj 95 % prvega obroka. Obenem je določeno, da znesek prvega obroka ne sme biti manjši od dela, ki ga dobimo z delitvijo celotnega zneska izdaje s številom obrokov.
»Iskre«). Pedagogiko, in učne metode pa predavajo strokovnjaki iz Ljubljane.
Vprašanje: Če vzamemo v poštev, da se je seminar pričel 15. novembra, že lahko poveste mišljenje, kako se slušatelji pri nas počutijo in kakšen je njihov interes do študija?
Odgovor? Turistični biro v Kranju jim je preskrbel privatna stanovanja; vsi namreč dobivajo od Zavoda za med-narodno-tehnično sodelovanje štipendijo. Da vse ni brez
ZAGREBŠKEMU »KONČARJU« SE PRIDRUŽUJEJO PODJETJA IZ VSE DRŽAVE
Delavski svet zagrebškega podjetja »Rade Končar« je sprejel sklep o priključitvi vrste podjetij elektroindustrije, ki so jih postreform-ske razmere pognale pod okrilje močnejših. Dosedaj so se združili s »Končarjem«: tovarna dvigal »Radnik« iz Zagreba, »Tesla« iz Sombo-ra, splitska »Svetlost« ter »Labinka« iz Labina. Zagrebški »Radnik« ter splitska »Svetlost« bosta v bodoče poslovala kot specializirani tovarni, somborska »Tesla« bo postala specializiran obrat za proizvodnjo električnih aparatov, a »Labinka« obrat reške tovarne »R. Končar«. Sklep delavskega sveta je dejansko samo formalna potrditev odločitev delovnih kolektivov, ki so se za združitev odločili že z referendumom.
V spremembi zakona je končno urejeno vprašanje prometa z obveznicami. Od tega, kako bo to vprašanje urejeno, je odvisno, kakšno bo zanimanje za uporabo tega instrumenta. Da bi postal ta instrument čim bolj množičen, smo si prizadevali odstraniti vse ovire za enostaven promet. Tako je določeno, da smejo obveznice glasiti na ime ali na prinašalca. Če se obveznice glasijo na ime, sc prenesejo na drugega uporabnika z overitvijo podpisa tistega, ki jih prinese, podpis pa lahko overijo vsi organi, ki so sicer pristojni za to (sodišče, občina). Obveznice bo sedaj mogoče lom-bardirati pri bankah, tj. da bodo banke lahko dajale na podlagi obveznic kredite njihovim uporabnikom. Kot je razvidno, je storjeno vse, kar je bilo množno, da uporabnik obveznice ne bo imel težav ob njeni realizaciji.
Izjemen fiskalni tretma v prometu z obveznicami je treba uvesti zato, ker obveznice
težav in problemov — je razumljivo, vendar pa lahko rečem, da so se kaj hitro prilagodili,. pa tudi slovenščini posvečajo dokaj pozornosti.
Za študij so zelo zainteresirani. Zaradi boljše povezave jim je na voljo mentor — študent Mihael Nonne, ki dobro obvlada angleščino. Povezava prek mentorja je zelo uspešna in zadovoljiva, tako za šolski center, kot tudi za slušatelje.
Vprašanje: Gotovo spada med učni načrt tudi ogled raznih tovarn.
Odgovor: Vsekakor! ... Do sedaj so si ogledali Iskrine tovarne v Kranju, Otočah in Trbovljah.
Vprašanje: Ali bodo po končanem študiju odšli takoj v svojo domovino?
Odgovor: Kot vse kaže, bodo pred odhodom opravili še nekaj prakse v naših tovarnah.
ABC
V skladu s pričakovanji je pred neposredno uresničitvijo tudi sklep referenduma o združitvi »R. Končarja« s skopskim podjetjem »Daleko-vod«. Podoba je, da s tem niso izčrpani integracijski prijemi »Končarja«: v teku je namreč uresničenje programa, po katerem si prizadevajo ustvariti močno grupacijo za proizvodnjo gospodinjskih aparatov, okrog katere se bodo zbrali domači proizvajalci, ki bodo lahko izkoristili obstoječi obrat za veli-koserijsko proizvodnjo malih elektromotorjev. Po tem programu je zastavljeno sodelovanje z enim od največjih proizvajalcev gospodinjskih aparatov na svetu — Za-nussi-jem — z namenom uresničiti pomembno velikoserij-sko proizvodnjo, ki bo konkurenčna tudi na svetovnih tržiščih.
pomenijo posebno obliko zbiranja prostih sredstev in imajo na ta način poleg hranilnih vlog pomembno vlogo v gospodarstvu.
Z zakonom se uvaja tudi možnost, da smejo delovne organizacije dajati kredite drugim delovnim organizacijam. Za zavarovanje kredita, ki presega 10.000 dinarjev, mora zahtevati od uporabnika enako ustrezno zavarovanje, kakršno zahteva poslovna banka.
Delovne in druge organizacije bodo smele izdajali ' obveznic, če znaša njihov po- ■ slovni oziroma rezervni sklad po zaključnem računu za prejšnje leto najmanj 20 mi- i lijonov dinarjev.
Delovne organizacije, ki nimajo v poslovnem oziroma rezervnem skladu 20,000.000 dinarjev, pa smejo izdajati obveznice, če dobijo garancijo banke ali druge delovne or- | ganizacije, vendar največ za j dvakratni znesek svojih skla- j dov po zakliučnem računu za prejšnje leto.	j
Pred kratkim je imelo Prostovoljno gasilsko društvo v Elektromehaniki v Kranju svoj letni občni zbor, ki se ga je udeležila velika večina članov; manjkali so le tisti, ki so bili zaposleni v popoldanski delovni izmeni. Prisotni so bili zastopnik občinske gasilske zveze, zastopniki tovarn »Sava« in »Tekstilin-dus« ter zastopstvo PGD na Trsteniku. Od povabljenih družbenih organizacij v tovarni se je vabilu odzvala samo ZMS in poslala na občni zbor svojega zastopnika. Neprijetno pa so bili gasilci presenečeni, da druge družbene organizacije in vodstvo tovarne niso poslale svojih predstavnikov.
Po izčrpnih poročilih o društvenem delovanju v preteklem letu se je začela živahna razprava o različnih vprašanjih, med drugim tudi o odnosih današnje mladine do gasilske organizacije in obratno o želji društva, da v svoje vrste privabi čim več /mladih moči. Po splošnem mnenju udeležencev bi se moralo v tolikšnem delovnem kolektivu, kjer je zaposleno veliko mladine, in glede na to, da mladini ne manjka idealizma in navdušenja za—dobro stvar, najti vsekakor več mladih, ki bi se pridružili prostovoljnim gasilcem in delali v njihovem društvu.
Po končani razpravi in razrešnici dosedanjemu odboru sta bila izvoljena nov upravni in nadzorni odbor.
Člani novega odbora so * 17. februarja zbrali na ta stitutivni seji, kjer so bi. razdeljene posamezne funko! je. Za predsednika je bil p novno izvoljen Franc Camm za blagajnika pa dosedanj blagajnik Pečenik. Tajniifc mesto je prevzel Janez ček šek. Mesto poveljnika P® čigar dolžnosti je po snu* bivšega poveljnika Vrtačnihj nekaj mesecev opravljal Im Bajželj, je sedaj prevzel Ltd vik Saje, mesto orodjarji Franc Gričar, referate s propagando, za saniteto ins mladino pa Ivan Bajželj; Franc Kalan in Stanislav (k-renc. Novi nadzorni odbor društva sestavljajo: ing. Jok Mokorel, Andrej Verbič j« Franc štrbenk.
Na prvi seji si je nori upravni odbor. gasilske? društva tudi že postavil dd ni program dela. Začel se bi tečaj za izprašane gasilce, b ga bo vodil gasilski podčast nik Vinko Šilar. Namesto zunanjih gasilskih vaj bo dni štvo v mesecu marcu orgta ziralo teoretične in praktik11 vaje o uporabi gasilskih aps ratov minimax in pouk, 1 kakšnimi sredstvi se sntep gasiti različne vrste požara'-Tudi tečaja za gasilske I*" častnike, ki ga bo priredi» Kranjska občinska gasi»» zveza, se bo udeleževal PGD tovarne »Iskra«-in slCfj Peter Boncelj. O izvrševanj1 načrtov in o uspehih prosto voljnega gasilskega društva tovarni, upamo, da bon» lahko kmalu spet kaj sh»“-rt
niiHKHiitimiiiimiiiiiiMiiiiiiimiiim.i»tin>uiimiimijim!imiiUimiHiiimiiiiiiii»iiiiii!iiniiiiiiiiiMiiMiii!iiiiiiiii!WHiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiwitt
							
O osebnih dohodkih za leto 1969
»Avtoelektrika« Nova Gorica	h
Jubilanti 10- j letnega dela |
Kot smo poročali v prejšnji številki »Iskre« je delovni= kolektiv tovarne »Avtoelektrika« v Novi Gorici 14. fe-E bruarja praznoval 10 letnico svojega obstoja. Iz tehnič- = nih razlogov šele danes objavljamo seznam članov ko-= lektiva, ki so v tovarni zaposleni že od vsega začetka. =
AMBROŽELI Rudi BANDELJ Anica BASA Jožefa BATISTIČ Miroslava BAVCON Andrej BAVCON Terezija BAZILIJA Alberta BENSA Marta BESEDNJAK Danijel BITEŽNIK Marina BREMEC Jože BRESAR Marija BRUMAT Jože COTIC KIclija CEBRON Ida ČERCE Marija ČERNE Alojz ČERNE Sergej I ČERNE Suzana ČERNE Viktor COTAR Marija CUCAT Jolanda ČUFAR Alojz DERONJA Karmela DOPLIHAR Emil ERZETIČ Zmaga ERŽEN Gabrijel FABJAN Smiljan FAGANEL Alojz FAGANEL Pavel FORNAZARIČ Anica FURLAN Bruno (1936) FURLAN Bruno FURLAN Emil FURLAN Valerija GORENSCEK Metod GORKIČ Rozalija GREGORIČ Benjamin GREGORIČ Cveto GREGORIČ Draga GREGORIČ Franc GREGORIČ Marija GREGORIČ Marjan GREGORIČ Orlanda GREGORIČ Severin GRUNTAR Ema GULIN Danijela GULIN Radivoj HANZELIC Franc HAREJ Darja HROVATIN Silvester HUMAR Silvana JARC Stanislav JEDRLINIC Nikola JEJČIČ Rado JELINČIČ Ludvik KAVČIČ Jože KERSEVAN Ana KERSEVAN Miloš KOGLOT Emil KOGLOT Lucijan KOGOJ Izidor KOGOJ Olga KOKELJ Anton KOKELJ Ernest KOMIC Jelka KONJEDIC Bruno KRAJNIK Estera KRALJ Vladimir KRUŠEČ Ivan LEBAN Edvard LEBAN Marjan LESTAN Rafaela LUICEŽIC Ivan MALIC Norma MARKIČ Jelka
MARTINUC Emilija MEDEOT Lucijan	S
MERLJAK Karel	H
MERMOUA Ana MERMOUA Pavel MIHELJ Kvirin	=
MILANIČ Elizabeta	=
MOZETIČ Adrijana	=
MRAK Marija	=
NARDIN Jolanda	H
NAZZARO Sabino	|
OREL Bojana OREL Marija	=
PAHOR Ivo	=
PELIKAN Avgust PELIKAN Gabrijel	§
PERIC Silvo PERSOLJA Danilo POCEKAJ Mirka	=
PODGORNIK Ljudmila	=
POLENČIC Lidija	=
POLJŠAK Branko POLJŠAK Marjan	i
PRINČIČ Leander	=
PRINČIČ Marija	^
PRINČIČ Rajmund	S
REŠČIČ Kamilo	§j
ROJC Marija SAKSIDA Alojz SAKSIDA Ana (1943)	=
SAKSIDA Arftca SAKSIDA Klavdija SAKSIDA Silvo	§
SATLER Rudi	§
SFILIGOJ Karmela SIMČIČ Anton SKOMINA Pavel	=
SLEJKO Humbert SPACAL Silvo	=
SULIC Ana	=
STUBELJ Jožica ŠCUKOVT Edvard ŠINIGOJ Bogonul	=
ŠKRLJ Valerija	=
ŠPACAPAN Ana ŠPACAPAN Darinka	=
STANTA Pavla ŠTOLFA Emil ŠTRUKELJ Alojz ŠTRUKELJ Marta ŠULIGOJ Alfred	=
ŠULIGOJ Alojzija ŠULIGOJ Angel	=
TINUNIN Perina	=
TOMINEC Neva TRIBUŠON Bogomil	s
TRIBUŠON Stana	=
TUREL Jožef (1918)
UŠAJ Jože
UŠAJ Virgilij	=
VECCHIET Marija	H
VIŽIN Livija VIŽINTIN Ernest VODOPIVEC Jože	=
VODOPIVEC Jože VODOPIVEC Marija VODOPIVEC Milka VOLK Rudolf VRTOVEC Kazimir ZORN Ivan	=
ZORN Vladimir	=
ZORZUT Aldo ZULJAN Cvetka ŽIŽMOND Elvira	=
ŽNIDAR Aleksander ŽORŽ Ana
(Nadaljevanje s 3. strani)
to mesečno ni zmanjšalo, ampak celo povečalo. V tej kategoriji delavcev je v preteklem letu bilo kar 26 delavk, ki so pri polnem delovnem času zaslužile od 200 do 300 N din neto mesečno. Tem delavkam so bili v skladu z zakonom potem izplačani minimalni OD, ki predstavljajo 300 N din. Tako nizki zaslužki se pojavljajo le v enoti ploščatega releja predvsem pri novodošlih mladih delavkah. V večini primerov so to disciplinirani delavci, vendar pa ne zadovoljuje niti kvaliteta niti količina njihovega dela.
Od ostalih kategorij beležimo sicer občutnejši padec števila oseb v razponu od 500 do 800 N din, zato pa skoraj v enakem odnosu povečanje v razponu od 800 do 1.200 N din. V tej kategoriji prevladujejo zaslužki kvalificiranih delavcev. V razponih od 1.200 N din dalje pa beležimo v vseh kategorijah večje povečanje. To so kategorije visokokvalificiranih, srednje, višje in visokostrokovnih delovnih mest. Na to večje povečanje pa je vplivala politika nagrajevanja do strokovnih kadrov tako s povečanjem razponov v obračunskih osnovah kakor tudi z uvedbo dodatka na osebno kvalifikacijo in službena leta. Premik navzgor pa je delno pripisati tudi velikemu številu plačanih nadur.
3.	Poprečni OD po delovnih enotah
Osebni dohodki, ki jih delovne enote formirajo in izplačujejo v odvisnosti od dosežene proizvodnje in stroškov, so v poprečju na zaposlenega dosegli naslednje rezultate:
Delovna enota	Indeks 1969 1968
EMI	112,8
Števci	107,2
ATN	107,4
Mehanizmi	107,-
Stikala	112,8
Orodjarna	107,4
Merilne naprave	106,6
Vzdrževanje	113,8
Tehnične službe	107,1
Služba kvalitete	109,2
Plan, nabava, prevoz	111,2
Kadrovska služba	109,6
Organizac. služba	116,9
Finančna služba	111,9
Skupni stroški	98,6
Tovarna	107,9
Največji porast poprečnega OD zabeležimo v »Organizacijski službi« zaradi spremembe sistematizacije in korekture vrednosti delovnih mest. Tej enoti sledi Vzdrževanje, kjer so bili v marcu 1969 povečani osebni dohodki za 12,9 %. Tema enotama slede med obrati EMI in »Stikala« zaradi porasta preseganja norm in nadurnega dela, pri službah pa »Plan, nabava« in »Finančna služba« zaradi večjega povečanja osebnih dohodkov po osebni oceni in zaradi korekture
UHHiiiiiiiHiiiiiimiiiiiiiuiiiiiuiiuuitiiimiiiiiUiiiuiiuiiiiuimimuiiiiiuiiiiiiiiiuiiiiiiUHiUiiii
vrednosti nekaterih delovnih mest. Ostale organizacijske enote se gibljejo v okvirju doseženega poprečja povečanja OD.
4.	Delo v podaljšanem delovnem času (nadurno delo)
Nadurno delo je v preteklem letu zavzelo velik obseg, ki ga ob sprejetju gospodarskega načrta za leto 1969 nihče ni predvideval. Tako je bil plan nadur za leto 1969 dosežen že v prvih štirih mesecih. Zavedajoč se nastale situacije je upravni odbor tovarne predlagal določene ukrepe, ki pa žal niso bili sprejeti. Nadurno delo je v poletnih mesecih sicer padlo, vendar pa je proti koncu leta ponovno porastlo.
Gibanje nadurnega dela nam nazorno pokaže poprečno mesečno število opravljenih nadur na zaposlenega. Tako je opravil delavec v 1965. letu 3 nadure, v 1966. letu 2,9 nadure, v 1967 letu 3,4 nadure, v 1968. letu 2,9 nadure in v 1969. letu 4,6 nadure.
Primerjava pove, da smo se vsa leta gibali v nekih normalnih okvirjih, da pa je bilo leto 1969 v tem primeru izredno. Pri dejstvu, da smo v preteklem letu opravili 257.644 nadur in pri tem imeli 125.318 registriranih čakalnih ur (dejanskih je bilo več), ugotovimo, da je tak porast nadurnega dela v vzročni zvezi s čakanjem na delo, ki se pojavlja zaradi neenakomerne preskrbe z materiali, slabe organizacije dela, nediscipline in podobno.
Nadurno delo se redno mesečno spremlja in z njegovim gibanjem redno senanja samoupravne organe delovnih enot. Po mnenju le-teh je tako porast nadurnega dela posledica pomanjkanja delovne sile, kar pa je le v določenih primerih zaradi fluktua- 'e strokovnega kadra, brez dvoma drži. Opravljeno štev: o nadur predstavlja v poprečju 112 delavcev več.
N
»Avtoelektrika« Nova Gorica
Upokojeni člani kolektiva
Sicer še mladi kolektiv goriške tovarne je doslej zapustilo že naslednjih 26 upokojencev: ARČON Anton BELTRAM Milovan BIRK Ivana BRATUŽ Frančiška ČERNE Marta FAJT Ivan FERFOUA Vladimir FRANČEŠKIN Stana FRANK Ivan HVALIČ Miroslav KAMENŠČEK Stanko
KRAGEU Elvira	-
KUMAR Ivanka
MEDJA Marija
MIUAVEC Zlata
NOVAK Marija
SAKSIDA Bratko	j
SIMČIČ Marij
SKOMINA Feliks	'
ŠTROSAR Jožef ŠTRUKELJ Jožef ŠULIGOJ Marija TRAMPUŽ Marija TRPIN Konstantin URŠIČ Rudolf VODOPIVEC Metod
.	'	I
ZP ISKRA Kranj
iščemo
NOVEGA SODELAVCA ZA DELO V STROKOVNIH SLUŽBAH — ZP ISKRA KRANJ
ponovni razpis
pravnika
Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje
—	da je diplomiran ¡jmvnik
—	zaželeno je nekaj delovnih izkušenj
Za navedeno delovno mest je določena 2-mesečna poskusna doba.
Osebni dohodki po Pravilniku o delitvi OD Strokovnih služb.
Delovno mesto je v Kranju.
Pismene prijave na to objavo pošljite na ZP ISKRA KRANJ, Strokovne službe, Organizacijsko kadrovsko področje, Kranj, Gosposvetska 10.
Rok za sprejemanje prijav je 15 dni od dneva te objave, oziroma do zasedbe delovnega mesta.

zdravnik Razlike med preh svetuje ladom In gripo
V teh zimskih dneh večkrat slišimo: »Prehlajen sem, gripo imam.« Ali je to točno? Ali sta prehlad in gripa isto? Nepoučen človek pogosto ne more razlikovati 'prehlada od gripe. Priznati pa je treba, da včasih tudi zdravniku ni ravno lahko postaviti »diferencialno diagnozo« med tema dvema obolenjema.
tlim....
		
Pisma
bralcev
POZDRAV
OD VOJAKOV
Tov. urednik!
Javljam se iz Križevcev, kjer služim vojaški rok. Pred tem sem bil zaposlen v pomožni orodjarni v obratu »Produkcija«.
Iskreno pozdravljam sodelavce, posebno pa mojstra Alojza Čeča. Kolektivu želim čimveč uspehov pri poslovanju.
Veselim sc dneva, ko se bom vrnil med sodelavce, prijatelje in znance.
Uredništvu se zahvaljujem za redno pošiljanje glasila »Iskra«, saj. mi je to edina vez s podjetjem.
Tovariški pozdrav!
Vili Stare,
V. P. 2005/4 Križevci, Hrvatska
Hvala za pozdrave! Veseli nas. da se še vedno z zadovoljstvom spominjate na podjetje »Iskra«, oz. na svojo delovno enoto. Tudi mi Vas pozdravljamo in želimo čim boljše počutje pri vojakih.
Uredništvo
Kolikor sta si različni, toliko sta si tudi podobni.
Gripa se pojavlja v obliki epidemije. Siri se neverjetno hitro, kot požar, za njo zboii veliko število ljudi v raznih deželah in na vseh kontinentih. Tako je npr. znana epidemija v letih 1957-58, ki se je iz Azije prenesla v Evropo, zajela ves svet.
Prehlad ali nahod pa ni epidemična bolezen, povzroča pa jo prav tako kot gripo virus. Toda virus gripe je za človeka nevarnejši. Povzročitelji nahoda pripadajo veliki družini respiratornih (dihalnih) virusov, to je tistih, ki posebno radi napadajo sluznico dihalnih poti.
Gripa se začne hitro z mrzlico in drhtenjem. Temperar tura hitro naraste do 40 stopinj C, medtem ko se začne prehlad postopno s slabim počutjem vsega telesa in z občutkom žarenja v nosu. Pri prehladu niti ni nujno, da se telesna temperatura dvigne.
Za gripoznega bolnika je značilno, da se izrazito slabo počuti, pritožuje se nad bolečinami v vseh mišicah in je nesposoben za delo. Pri prehladu in nahodu pa razen iz-
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦«*
DOPISUJTE V »ISKRO«!
Naslov uredništva:
Kranj, Savska loka Tel. 22-221. tnt. 333
Tone Svetina — Ukana
Izšel je slednjič tudi tretji, zadnji del najpopularnejše slovenske knjige zadnjih let — Svetinove Ukane (založba Borec, 1969). Naš zapis je zgolj informativen, zato na kratko: Svetina vodi svoje junake v 3. knjigi skozi zadnje leto vojne, se dotakne tudi bojev za Trst in končuje z osvoboditvijo leta 1945. Kot nekak epilog je vključen še prikaz kaznovanja vojnih zločincev Rbse-nerja, Rainerja, Rupnika in Hacina.
Razne ocene o romanu »Ukana«, ki so bile objavljene v časopisih, poudarjajo, odlično vodenje zgodbe. Iz DNEVNIKA (A. L.) povzemamo naslednje mnenje:
Pred seboj imamo vsega upoštevanja vredno epopejo slovenskega naroda v 2. svetovni vojni. Knjiga, ki je že postala ljudska v najboljšem pomenu besede, bo postala tudi predmet številnih analiz in ocen; eno od njih je prispeval že R. Jan v 3. knjigi.
Kvalitete T. Svetine (roj. 1925) so med drugim: odlično vodenje zgodbe, plastičen prikaz bojev, dogodkov in doživetij, spretno prepletanje dokumentaristično-zgodovinske ravni z domišljijsko-literarno, objektivno opazovanje obeh nasprotnih si strani, uspešna oživitev zlasti nekaterih likov in še kaj.
Pomembno je še to, da je roman od prve knjige vseskozi rasel in dosegel v tretji vrh. Avtor obvlada epski zamah in je suveren nad gradivom. Kljub občasni malce narejeni »literarnosti« je delo sugestiven prikaz velikega medvojnega dogajanja in monumentalen, a obenem zelo privlačen tekst za vse vrste bralcev.
ločanja sluzi iz nosa in draženja v vratu splošno počutje ni tako slabo. V večini primerov bolnik lahko dela. Kašelj pri gripoznih bolikih ni pomemben pojav. Pri prehladu pa je kašelj močan in boleč. Spremlja ga draženje v vratu in bolečine v prsih.
Tudi glede trajanja obolenja so razlike med prehladom in gripo. Prehlajena oseba ozdravi že po treh do štirih dneh, težave izginejo, kot da jih ne bi bilo. Gripa pa običajno traja sedem do deset dni in vedno pusti posledice: splošno oslabelost, ki lahko traja še do deset dni, ko je bolnik že vstal iz postelje, jasno pa je, da ozdraveli v tem -času še ni sposoben za delo.
Komplikacije so po nahodu redke in vedno posledica »napada« bakterij na oslabeli organizem. Običajno se pojavi vnetje obrobnih odprtin (sinusov) in redkeje sapnika. Gripa pa, posebno če jo je bolnik prehodil ali če je prezgodaj vstal, pravilno povzroča resne komplikacije. Te so: virusno vnetje bronhijev ali pljuč, vnetje srednjega ušesa, .možganskih open (meningitis), pa tudi mehurja. Pogosto so tudi neprijetne motnje ravnotežja (vrtoglavica) zaradi virusne infekcije notranjega ušesa.
Uspela
razstava planinske fotografij«
Pred tedni smo pogostokrat objavili poziv članom kolektivov ZP, fotoamaterjem, naj sodelujejo s svojimi uspelimi planinskimi motivi pri organizaciji razstave planinske fotografije. Danes z veseljem ugotavljamo, da ti razpisi in obvestila le niso bila zaman, saj se jim je odzvalo kar lepo število sodelavcev, ki se v prostem času kaj radi ukvarjajo s foloamaterstvom, zlasti na svojih poteh v planine.
Za razstavo so avtorji poslali skupno 145 fotografij v črno-beli tehniki ter 6 barvnih. Komisija, ki so je se, stavljali Oskar Dolenc, dipl. ing., Marjan Smerke, dipl. ing. in Ivo Razboršek se je spričo tolikšnega števila zares lepih posnetkov le težko odločila, kdo izmed avtorjev zasluži katero od razpisanih nagrad. Izmed prispelih fotografij so za razstavo izbrali 45 črno-belih in 6 barvnih fotografij, medtem ko je komisija nagrade namenila naslednjim avtorjem:
za čmo-bele posnetke: 1. nagrado Albin Kurnik, dipl. ing. iz ZZA za sliko »Ljubljenec Triglava« — portret našega slavnega gornika Jožeta Čopa; dve drugi nagradi: Marjan Murovec iz »Elektrome-hanike« za sliko »Steber« in Mitja Vidmar, dipl. ing. iz ZZA za sliko »Zmagovalec«; tri tretje nagrade: Ciril Po-
To je fotografija, ki ji je komisija prisodila 1. nagrado n črno-bele posnetke
korn iz »Elektromehanike« za sliko »Mladi smučarji«, Marjan Vernik iz ZZA za sliko »Jutro« in Mitja Vidmar, dipl. ing. iz ZZA za sliko »V senci stene«. Avtor ene izmed drugih nagrad Marjan Murovec bo prejel še posebno nagrado za predložene kolekcijo slik. Za prispele barvne posnetke, kijih je bilo presenetljivo malo, čeprav se ta tehnika, v fotografiji vse bolj razvija in uveljavlja, pa je komisija namenila satiro 1. nagrado in to avtorju Edu Primožiču iz Iskra Crimmer-ce-sektor za pospeševanje prodaje za posnetek »Jesen v gorah«. Nagrajeni avtorji planinske fotografije bodo otne-njene nagrade prejeli na skromni slovesnosti v ZZA
2.	marca. .
Kot že napovedano bo na osnovi fotografij, ki jih je komisija izbrala "izmed prispelih, v času med 2. in 6. marcem v avli Zavoda za avtomatizacijo prirejena razstava, ki bo prav gotovo pritegnila številne obiskovalce. Kot je bilo že v začetku dogovorjeno bo razstava planinske fotografije obšla vse naše organizacije in bo tako v času med 9. in 13. marcem v tovarni elektronskih naprav, kjer je že doslej največje število ljubiteljev planin in gorništva pristopilo v novo usta-
novljeno planinsko društrn Iskra.
Kako je uspela razšla« planinske fotografije boi® poročali prihodnjič.
ZAHVALA
Ob bridki izgubi n»i hčerkice
RENATKE JANŽEKOVIČ!
sc iskreno zahvaljujem s® delavcem v produkciji ATU za izraze sožalja, venec fl spremstvo na njeni zadnji poti. Milka Janžekovič
ISKRA - glasilo delov« ga kolektiva Iskra, industrij1 za elektromehaniko, teleko munikacije, elektroniko avtomatiko — Urejuje ured» ški odbor — Glavni urednik Pavel Gantar — Odgovorni urednik: Janez Sile — ja tedensko — Rokopisov t* vračamo — Tisk in kli&i »CP Gorenjski tisk« K135*