RAZVOJ OBČINE DO LETA 2000 Dolgoročni plan delamo v času, ki ga označujejo intenziv-na prizadevanja za stabilizacijo gospodarstva, v času, ko administrativni ukrepi včasih tudi zamegljujejo pogled v bodočnost. Prav v takem času pa si je treba začrtati vizijo razvoja iri določiti naloge, za katere se je vredno boriti. Zavest in znanje o soodvisnosti družbeno gospo-darskih dogajanj in njihovem učinkovanju na prostor opazno naraščata. Ob tem se razvija tudi družbena zavest po takšnem usmerjanju in obvladovanju teh dogajanj, da bodo v delnem in splošnem v korist človeku in družbi — sedaj in v prihodnje. Osnavljanje te zavesti pomeni med drugim tudi pri-pravljanje in uresničevanje projekta ,,Grosuplje 2000". Priprava dolgoročnega plana občine Pred dvemi leti so delegati Skupščine občine sprejeli sklep o pripravi dolgoročnega plana občine Grosuplje do leta 2000. Za nosilca priprave strokovnih osnov je bil poleg samoupravnih interesnih skupnosti in nekaterih delovnih organizacij imenovan Urbanistični inštitut SRS jz Ljubljane. Celotno pripravo dolgoročnega plana pa spremlja in koordinira posebej imenova-na komisija pri občinskem Izvršnem svetu. Skladno s sprejetim programom so bile opravljene osnovne raziskave in analize razvojnih možnostih posameznih sektorjev: razvoj gospodarstva in zaposlovanja, industrijalizacija, demog-rafska projekcija, variantne možnosti poselitve, vodooskrba v občini, prometna infrastruktura, preskrba z energijo, izko riščanje surovin (kamnolomi), varstvo naravne in kulturne de-diščine, turizem in počitniška naselja, razvoj družbenih in oskrb-nih dejavnosti, gozdarstvo in gozdne površine. V končni fazi je še raziskava o možnostih razvoja kmetijstva v občini, ki jo ob strokovni pomoči Kmetijskega inštituta pripra-vljajo vse tri Kmetijske zadruge in obe kmetijski organizaciji — Prašičereja Stična in Posestva Boštanj. Nemogoče je v kratkem povzeti zelo zanifnive rezultate posameznih strokovnih gradiv. Navedel bom le najpomembnejše sklope razvojnih vprašanj. Razpršena, izsiljena ali usmerjena gradnja Med pomembnejšimi vprašanji so na prvem mestu procesi ur-banizacije, t. j. nadaljnega spreminjanja načina dela in bivanja Ijudi.. V preteklih 15. letih je prevladovala disperzija gradenj in posegov v prostor ter nadaljnje deljenje in drobljenje parcel. Ti pojavi so razvrednotili prednosti kvalitetnih kmetijskih površin, degradirali naravno okolje in postopoma zvišujejo stroške ko-munalnega opremljanja, energije, prometa.... Očitno je, da so interesi posameznikov prevladali nad sprejetimi družbenimi usmeritvami. Vendar moramo te in take procese zopet obvladati, obvla-dujemo pa jih lahko le s primerno ,,poselitveno strategijo" in vzporednimi ukrepi (selektivna davčna in kreditna politika, zajemanje rente potencialno zazidljivega zemljišča itd.) Osnove nove predlagane strategije so v krepitvi občinskega centra — Grosupljega in drugega razvojnega središča sovasja Ivančna go- rica — Stična ter v opredelithvi njenih južnih subcentrov — Vid-ma v Dobrepolju in Zagradca v Sutii Krajini. Ali lahko kmetijstvo postane vodilna gospodarska dejavnost? Opredeljena in do neke mere zaščitena so predvsem najkva- .Iitetnejša kmetijska zemljišča. To pa samo po sebi še ne zagota- vlja večje produktivnosti. Zavarovati moramo tudi kmetijska gospodarstva in to tako, da bo zagotovljeno ekonomično gospodarjenje. Po prvih ocenah so naravni potenciali za razvoj kmetijstva izkoriščeni komaj polovično. Nismo še dovolj pripravljeni za prevzem usmerjenih naložb v razvoj agrarnih dejavnosti, katerih pobudnikje mesto Ljubljana. Očitnoje, datudizaintenzivnejšo socialistično preobrazbo agrarnega gospodarstva šele ustva-rjamo pogoje. Kako prestrukturirati gospodarstvo Nagel tehnološki razvoj opozarja na nerealnost podrobnega napovedovanja in usmerjanja dolgoročnega razvoja gospodafs-tva. Postavlja pa se vprašanje, ali bodo obstoječe občinske delovne organizacije dovolj»hitro sledile potrebnemu prestruk-turiranju proizvodnje iz pretežno delovno intezivne z razvojno in tehnološko intezivno proizvodnjo, ki zagotavlja hitrejšo rast družbenega proizvoda in boljše izkoriščenje razvojno pomemb-nih faktorjev, predvsem usposobljenih kadrov. Neobetavna pa -sta podatka, da je sedanja kvalifikacijska struktura delavcev niz-ka in da imata le dve organizaciji svojo lastno razvojno službo. Skupaj z občinami Ormož, Lenart, Brežice, Šmarje, Ptuj, Šentjur, Murska sobota in Tolmin spadamo med tista območja, kjer stopnja industrijalizacije ni zadovoljiva. Primanjkljaj delov-nih mest je občuten. 4600 delavcev se dnevno vozi na delo v Lju-bljano. Obstoječe gospodarstvo najbrž ne bo samo sposobno reproducirati dovolj produktivnih delovnih mest. Dogovori z Ljubljano o *premestitvi nekaterih organizacij v našo občino potekajo. Industrijska cona pripravljena... Regijsko sodelovanje Iz Ljubljane se spontano preliva velik del stanovanjskih potreb in želja ob že tako velikem dnevnem vozačenju naših de-lavcev v Ljubljani, ima spontanost tega procesa za posledico tnočne dnevne migracije in zaostajanje spremljajočih dejavnosti in objektov, kar oboje zmanjšuje možnosti socialne integracije prebivalstva. 'Razvoj oskrbnih in družbenih dejavnosti je predvsem odvisen od razvoja gospodarstva in od event. spremembe sistema finan-siranja teh dejavnosti. Republiških normativov ne dosegamo predvsem na področju šolstva in zdravstva. Gostinstvo in trgovina sta polovico slabše razvita od repu-bliškega povprečja. Bogata kulturna in naravna dediščina nam nudi veliko osnovo za razvoj turiztna. Stična, Muljava, Višnja gora, Krka in bližnja okolica Grosupljega s Taborsko jamo lahko najdejo svojo eksistenco in razvoj ravno v ižkoriščanju podedovanih potencialov. Komunalna infrastruktura Z geološkimi raziskavami smo odkrili zadostne vire pitne vode za nadaljnji razvoj. Varstveni pasovi potencialnih zajetij bodo imeli prednost pred ostalo namembnostjo prostora. Žal pa vlaganja v komunalne dejavnosti zahtevajo precejšnja sredstva. Tudi na področju modernizacije in urejanja cest so prevladali lokalistični interesi. V najslabšem stanju so ostale ravno naj-pomembnejše regionalne cestne povezave v občini, Grosuplje — Videm, Šmarje — Grosuplje — Višnja gora — Ivančna gorica, Krka — Grosuplje. Vloga primestnega prometa bo postopoma prešla na železnico. Poselitvene variante . Na tem mestu ne bom navajal številk in napovedi o možnem razvoju prebivalstva do leta 2000, ki so v zadnjem mesecu, še bolj pa bodo v bodoče pritegnile pozornost javnosti. Na število in strukturo prebivalcev v občini Grosuplje moratno gledati kot na posledico naravnega prfrastka, odseljevanja in priseljevanjft ljudi, predvsem pa gospodarske rasti. Razvojni potenciali občine ostajajo. In izkoriščanje leh potencialdv je obveza, občine do širše skupnosti. Zaposlovanje mladih, prestrukturi-ranje gospodarstva, večja vloga občine v mednarodni delitvi de-la in zaradi tcga vse večji izziv so naloge in dolgoročne obveze. Izenačevanje življenjske ravni in bivalnih pogojev je obveza do manj razvitih predelov občine. Ob tem moramo računati z gospodarskimi in tehnološkimi stroški, s stroški urbane rasti in ekološkimi stroški. Izenačevanje razlik, ki se kažejo v prostoru, je tudi neposredno vprašanje, ki ima opraviti z najglobljim bistvom temeljnih vrednot naše socialistične samoupTavne družbe. Plan sam ne more rešiti vseh teh in takih vprašanj, lahko pa jih osvetli s svetlejšo lučjo. Izdelavi dolgoročnega plana, za katere-ga smo se obvezali, morajo slediti postavitve vsebine in oblike kontinuiranega načrtovanja, novi načini odločanja, boljši sistem informiranja in še mnoge druge organizacijske naloge, ki so že ali pa še bodo v posameznih planskih dokumentih nakazane in brez katerih bi planski akt ostal le sveženj papirja. Program priprave dela Opozoril bi še na program dela pri pripravi dolgoročnega pla-na občine. V mesecu oktobru in novembru bo v javni razpravi predlog Smernic dolgoročnega plana občine Grosuplje do leta 2000, ki bo objavljen v prilogi Naše skupnosti. Za lažje razume-vanje predlaganih smernic bo priložen še kratek povzetek ana-lize razvojnih možnosti občine. V začetku prihodnjega leta bo na osnovi jprejetih smernic pripravljen Osnutek dolgoročnega pla-na občine. Sam sprejem dokumenta pa je predviden v mesecu marcu 1985. Javna razprava O smernicah bo javno razpravo organizirala in vodila SZDL. V nekaterih krajevnih skupnostih, delovnih organizacijah in os-talih ustanovah smo se že dogovorili, da bomo skupno, ob raz-pravi, predstavili strokovna gradiva v obliki razstave. Verjetno bodo gradiva dostopna tudi v knjižnicah. Vsem, ki jih priprava plana.in predhodno pripravljene strokovne osnove bolj zanimajos so posamczna gradiva na vpogled na občinskem" oddelku za urbanizem in grarfbene zadeve občine Grosuplje, Kolodvorska ul. 4. Še posebej vabim tiste, ki bi s svojim poznavanjetn razmer v občini lahko ovredno tili posamezna gradiva in predlagali nove perspektivne rešitve, kot tudi tiste, ki se službeno ali študijsko v posamezni stroki srečujete z vprašanji razvoja na kateremkoli področju. Tudi vaša mnenja bodo dobrodošla. JOŽE NOVAK .