Kako smo proslavljali praznik sv. Save (Dopiis iz vardarske banovine) V Crni Reki, kjer službujem, in mislim, da tudi po vseh okoliških vaseh, se praznik sv. Save, kot povsod v Srbiji, smatra kot dan šolske slave, vendar s to razliko, da imajo glavno besedo na slavi starši otrok, odnosno vsa vas, otroci pa samo deklamdrajo nekaj pesmic in prisostvujejo rezanju kolača. Vsa vas pa potem v šoli pije in se zabava do poznc noči. Torej prazntk vse vasi. Žc zgodaj zjutraj so prišli otroci v šolo, umiti in kolikor mogoče lepo oblečeni. Bil jc njihov praznik. edini v letu, da je bil res vsaj malo tudi njihov. S pomočjo služitelja so iznesli iz razreda vse do zadnjega. Klopi, tablo, peč, mizo, stol, majhno stelažo za zvezke, s stene so sneli vse, kar je bilo pribitega na njej, tako, da razen kraljcve slike ni ostalo nič drugega, kot štiri stene. Okrog šole pa v snegu klopi, tabla in še napol vroča peč. Kmaiu za njimi so začeli prihajati starši iz vse vasi, otovorjeni s steklenicami žganja in hrano za ves dan. Kot domačina slave so me pozdravljali s stiskanjem rok, deloma tudi roko poljubljajo, in pa s pozdravom: »Sretna slava!«, nakar sem odzdravljal, kot sem se že prej naučil, z odgovorom: »Sretna neka je — da Bog dao in do godine!« Kmalu je prišel tudi »kum«, sosed, ki je bil za to slavo izvoljen za kuma. Prinesel je svetosavski kolač in kot ceno za svoje kumstvo, 25 litrski sodček žganja in 12 parov opank za otroke. Kolač in opanke smo položili na majhno mizo, kum je prižgal tanko svečo in jo zabodel v kolač, služitelj je prinesel še lonec kuhane pšenice, prišla sta še najimovitejši meščan »gazda Andon« in občinski tajnik in slava se je pričela. Majhna, 5 X 4 m velika šolska soba je bila do zadnjega napolnjena z Ijudmi, v enem kotu otroci, za mizo s svetosavskim kolačem smo stali kum, tajnik, »gazda Andon« in jaz in neko svečano razpoloženje je objemalo vse. Občutil sem nekoliko treme, ker nisem poznal obrcda, pa sem moral sodelovati pri njem. Tajnik mi je obljubil, da mi bo sproti dajal instrukcijc z desne strani, kum z leve, in tako se je začelo. Z lopatico z žerjavico in s kadilom je kum najprej trikrat obkrožil kolač in sc pri tem križal in za njim ostali ljiidje. Jaz sem se zmotil, pa sem se križal po naše, tajnik me je sunil s komolcem in sem hitro popravU. Kum je nato odložil lopatico, se pri tem zopet začel križati in priklanjati pred kolačem z besedami: »Neka je sretna slava! Šta popili, Bog da nam napuni, šta potrošili, Bog da nam navaži,« itd. »Neka nas čuva sv. Jovan, sv. Dorde, sv. Atanasije, i do godinc opet neka bude!« Njegove želje in prošnje so vzbudile splošno veselost. Nato je oblil kolač z žganjem, zopet smo se križali, nato peli: »Otče nas, iže jesi na nebesjeh...«, s kumom, tajnikom in gazdo nato vrteli kolač okrog navpične osi in nato so ga dali meni v roke, da ga presečem. Po danih navodilih sem se trikrat prekrižal in trikrat dvignil kolač visoko v zrak, ga nato s precejšnjo mero nerodnosti narezal na štiri dele, zopet smo se križali, s kumom poljubljala vsak del kolača posebej, zopet se križali itd. Jaz ne vem, ali sem delal prav, pri molitvi sem seveda po naše sklenil roke in šele na tajnikov opozorilo jih prekrižal na prsih, toda končno je vseeno vse srečno minilo. po zaslugi tajnikovi, ki mi je kar na glas začel suflirati. Še razdelitev kalača, pšenice in opank med deco in prvi del sporeda je bil končan. Nato so na isti mizi začele deklamacije otrok. Ker sem šele 2 dni pred slavo dospe! v Crno Reko, so se otroci kar sami naučili pesmi za deklamacijo. Po večini so si izbrali narodne pesmi o kraljeviču Marku, o majki Jugovičev in podobne, dolge po 6 do 12 strani v čitanki. Deklamiralo jc vseh 32 učencev in tako je to deklamiranje trajalo več kot eno uro. Medtem so ljudje že pričeli prinašati od nekod mize in klopi, jih napolnili z žganjem in jedili in že začeli s splošno zabavo. Od zunaj se je že začul glas bobna in nekake violine, nazvane »čemane«, godci so prišli iz sosednje vasi in kmalu se je na snegu začelo kolo. Otroci so med tem končali z deklamacijami in odšli ven. V šolski sobi pa se je začelo splošno pitje in jedenjc. Nekaj časa sem sedel v sobi, nckaj časa zunaj igrail kolo, zopct v sobo nazaj, debate o politiki, o vojni, o Sloveniji, in vseh mogočih stvareh. Tako jc kmalu minilo poldne in šc par ur za njim. Ljudje se razgovarjajo, pijejo žganje (popilo se ga je gotovo kakih 60 litrov), se razgovarjajo in zopet pijejo. In med tem vedno »gospod učo« sem, »gospon učo« tja in to povej in ono povej, kličcjo me v kolo in zopet nazaj, tako, da sem neštetokrat moral kar po sredi mize med lončenimi posodami in steklenicami z žganjem, da sem mogci priti na svoje mesto. Okrog dveh popoldne se je začela licitacija za izbiro kuma za prihodnje leto. Kdor da več žganja in vcč za otroke, ta je kuni. Padel pa je predlog, da naj se v bodoče da raje neko vsoto denarja, ki naj ostane kot šolski denar, pa manj žganja in brez opank. Vsak oče bo sam obuval svoje otroke, je dejal. Predlog je bil sprejet in jaz, vodil sem izbiranje kuma, senif pozval vaščane, da naj se torej javijo. Javil se jc Radenko, kmet iz Bajinovske Male. Ponudil je »10 kila rakije« in 50 din. Če pa kdo da več, pa naj da. Kmetje so zmajevali z glavami, več pa nihče ni ponudil. Dolgo časa je ostalo pri tem. Videl sem, da so trdi, kadar jc treba dati denar, pa sem hotel malo dvigniti ceno. Vprašal sem kuma, če more tudi učitelj biti izbran za kuma in ko mi jc on potrdil, da po njegovem mnenju lahko, sem se sam javil z »10 kila rakije i 200 din«. To jih je osupnilo. ker še nikdar niso imeli učitelja za kutna. Postalo jim je nerodno, da bi izmed sebe ne mogli najti kuma, ki bi dal več kot samo 50 din, pa so že začeli apelirati na »gazdo Andona«, da naj on, kot najimovitejši ponudi več kot jaz, ker je vendar nerodno, da bi Crnorečani med seboj ne mogli najti kuma. Res je »gazda Andon« skočil na 250 din in jaz, da ceno še dvignem. takoj na 300 din. To jih je osupnilo še bolj in dvignilo iz ravnotežja. Vsi so mislili, da hočem jaz na vsak način biti kum in gazda Andon mi potem ni hotel iz kolegialnosti več kvariti cene. Vsem se je zdelo to, da sem se odločil biti kum, strašno lepo, čestitali so mi, kum mi je poljubil roko, v znak, da mi preda kumstvo za naslednje leto in tako sem postal kum za naslednje leto. Hotel sem samo navijati ceno za kumstvo, ker scm vedel, da so kmetje trdi za denar, pa sem navsezadnje sam ostal za kuma. Seveda sem si takoj izbral namestnika, da bi me »v primeru«, da drugo leto ne bi bil več v Cmi Reki, zastopal in v mojem imenu rezal kolač, stroške pa da mu v naprej plačam. Vendar pa so mi vsi želeli »srečo«, da bi še dolga leta ostal tu gori. Kmalu se je zmračilo. Nekaj svojevrstnega je bil pogled v slabo razsvetljeno, majhno šolsko sobo. Tri petrolejke na stenah, po podu nizke mizc, polne ostankov kruha, praznih posod, stcklenic, na eni izmed miz sodček žganja, za mizami, skoro drug na drugem, ljudje mladi in stari, moški z izrazitimi, markantnimi, neobritimi obrazi, starejši z dolgimi brki, vsi s šajkačami na glavi, ženske z rutami, pisanimi krili in raznimi starimi brezvrednostnimi kovanimi novci okrog vratu, soba zakajena od tobakovega dima, duh po žganju, razgovori, ki v vzdušju žganja radi svojevrstnega jezika postanejo po večini nerazumljivi, vse je glasno, pod vtplivom žganja se živo gestikulira, tu irn tam prepir, tam si zopet nazdravljajo z žganjem itd. Svojevrstni, napol orijentalski »štimung«. In med vsem tem — mlad slovenski učitelj. V mraku so potem kmalu začeli odhajati. Nekateri pa so ostali še pozno v noč. Tako smo praznovali sv. Savo. Za vedno mi bo ostal v spominu, kot nekaj, kar more videti človek samo v teh visokih planinskih krajih. D. M.