Štev. 11. Leto LXVI.
V LiubfianS, 18. marca 1926.
Poštnina plačana v gotovini.
Vsa spise, v oceno poslene knjige itd. je pošiljati na uredništvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na upravništvo v Ljubljani, Ufikeljska tiskarna, Frančiškanska ul. 5/1. Vse po-šiljatve je pošiljati frank». Reklamacije so proste poštnine. Rokopisov ne vračamo. Telefon uredn. 312.
UČITELJSKI
Stanovsko poliftiško glasilo UJU. - Poverieništvo
Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša za neorganizirane 60 Din, za i nožem. 80 Din. Posamezna štev. 1'50 Din. Članstvo „Pov. UJU — Ljubljana" ima s članarino že plačano naročnino za Kst. Za oglase in reklamne notice vseh vrst ja plačati po Din 2'50 od petit vrste. Inseratni davek posebej. Pošt. ček. ur. 11.197.
Pismo iz Bačke k našemu pokretu.
Dragi druže!
Slovenski učitelji su najlepšim namerama i največom spremom ušli u re-dove iugoslavenske učiteljske organizacije Predugo su troieli da im drugi na-meču politiku, koja niie bila ni njihova ni učiteljska.
Vi i oDet Drvi kompaktno poderaste mrežu. koia ie nretila da notouno uguši učitelisku organizaciiu. i da odbiie i no-sliednieg idealista od nje. Za žaliti ie što se tai orelom ni.ie dogoclio. ioš za vreme izbora kada bi ovakov eest značio — he-rojstvo. Medutim i sada ie dobro došao.
Po mome mišlieniu naiveča nesreča naše organizacije iesu prilike u Hrvai-skoi. koje su toliko pokvarene i rastro-vane i gde ie obe strani učinieno tako
Odžaci (Bačka). 12. III. 1926.
mnogo nekolegiialnib. na oolitičkih i tak-tičkih grešaka. da ie postalo nemoguče, da se organizaciia celog iugoslovenskog učitelistva za te prilike eksnonira ni pod vidom obrane valianih v zaslužnih na-, cionalnili radnika ni inače.
Jer gde nrevladaiu strasti i polltič-ki razlozi tu ie teško ustanoviti trde te granica opcih interesa, a gde lične koristi. trde interes domovine, a gde nar-tiiski.
Ustraite na tom Dutu i ne ustruča-vaite se dn kraia izvesti «ve konzekvence ier ondfl možete biti 11 veren i u Dot-Doru večine učiteli?.
Drugovi treba vam čestitati!
lurkovič.
Od vseh političnih strank, katerim ie res kai do šole in našega stanu, na upravičeno pričakujemo, da ne bodo uporabljale med nami dbsedaniih metod, katere ne koristijo ne nam. ne niim. Sta-
novsko zavedno in moralno visoko sto-ieče učitelistvo ie najboljša in na.itra.l-neiša onora tudi pošteni politični stranki.
—ski.
Za našo stanovsko moralo in ugled.
Naša stanovska morala in ugled sta tekom zadnjih let vedno padala in padala tako, da smo prišli že na ničlo in marsikje tudi pod nio. Tega dejstva ne more tajiti nikdo in nespametno bi bilo ga olepševati in ored niim zapirati oči.
Vzrokov, da ie prišlo tako daleč, ie več in o vsakem bi se lahko napisali dolgi članki. Jaz iih delim v dva dela: v zunanje in notranje; v krivdo drugih in v našo lastno.
Krivda drugih ie. da so nas izrabljali v svoie strankarsko politične namene hi nas izrabliaio še sedai. V tem so grešiie vse stranke in trrešiio še sedai.
Naša krivda ie na ta. da smo se dali izrabljati ne samo kot posamezniki, am-nak tudi kot stan In ta naš greh ie velik. mnogo večii. kakor se navadno misli-Tega našega velikega greha ni krivo samo bivše vodstvo, ampak še v večji meri članstvo samo. ki ie pražilo za dosego če tudi često samo navideznih in trenutnih gmotnih dobrin, vsa načela in teme-lie. na katerih sta slonela, naša stanovska morala in ugled. Pri tem ne pomaga noben izgavor. da so bile tak,p in tako prilike in da ni bilo možno drugače postopati. Ako bi bili ostali na višku stanovske morale, bi nas ne bile smele zapeljati i7. naše ravne noti nobene razmere in pritisk, pa če so bile še tako zapeljive in vabliive. Tako so Pa padali v nastavljene mreže posamezniki in število teh posameznikov se ie večalo in večalo tako. da danes lahko z vso upravičenostjo govorimo o oropali stanovski morali med celim stanom.
Pa ;poglejtno!
Prejšnje čase ie bilo nas sram. da bi se šli predstavit pri komoeteneah za kako službeno mesto posameznim funkcionarjem n r o s v e t n e uprave Ako je to storil kak posameznik pod silo živ-lienskih razmer (ki so bile čestn mnogo težje nego so današnje), ie to skrival kot nekai nečastnega. Drugi so ga obsojali in so ?ovorili o pritiskanju kliuk.
In danes?
Danes se oblazi vse mogoče politič-no-strankarske faktorje, katerih režim ie slučajno na krmilu ter se berači za mesta. In koliko posredovani strankar-sko-političnih. osebnih in prijateljskih se zgodi, predno pride do take osebnosti, katera bi res lahko posredovala! Da bi šel kdo k predstavnikom prosvetne uprave, ali pa se obrnil direktno in samo na organizacijo, to mu ne nride niti na misel. Sai kažeio žalostne izkušnje, da več zaleže pritiskanje kliiuk celo pri ženah Posameznih političnih činiteliev in poslancev, kakor pa še taka kvalifikacija in službena doba. In danes ti oritiska-či kliuk neženirano povedo, da so bili tam in tam v tei zadevi in so dobili od tega in onega tajnika politične organizacije taka in taka zagotovila.
Kakšno ie noklicno delo v šoli in kakšno ie Drosvetno delo izven nie. do tem ne vDraša nihče več ob takih prilikah. niti vrhovna prosvetna uprava, še mani pa seveda nosredovalci sami.
Tako se vrši demoralizaci a našega stanu že nekai let. tako se ruši naš stanovski ugled in tako se zavaia učitelistvo. da ne posveča vseh svoiih sil poklicnemu delu v šoli in prosvetnemu izven nie
To ie Pa veliko zlo ne samo za naš stan. ampak tudi'za. šolo kot tako. Ta demoralizuioči proces pa tudi prav nič ne ¡koristi političnim strankam, ker navidezni trenutni usinelii posameznikov odbiiaio traino številne dobre ideine pristaše Stranka morda trienotno pridobi in naveže nase enega pristaša često dvomljive vr.ednosti. izgubi na deset dobrih somišljenikov, čeprav vedno ne tolčejo na veliki boben in ne silijo povsod v ospredje.
Dobro se zavedamo, da propadanje stanovske morale izvira i/ vojnih, zlasti pa še iz povoinih razmer, ki so močno zrahljale vse temele principom prejšnjega živlienia in udeistvovania ali iih pa celo docela uničile. Ta rak-rana na našem stanovskem telesu obstoia že leta in leta ter se ie večala in večala tako. d.i ie dosegla strašen obseg in prodrla prav do mozga. To ie treba posebej novdariti ravno vsled tega. ker mnogi naivneži trdijo, da sta naš stanovski ugled in morala padla šele letos na dan spreietia Deklaracije. Takrat sta bila že davno na tleh in če iih bo možno kai dvigniti, tu more in mora dvigniti le udeistvovanjc in dosledno izvaianie načel, na katerih sloni Deklaraciia.
Treba bode mnogo doslednega dela in truda predno ozdravimo to rak-rano. Zakai boriti se danes proti zlu. se pravi plavati naravnost proti mogočnemu toku' razmer, ki drve z nami — v pogubo. Toda kljub temu ne smemo več odlašati in se izogibati boiu Sai smo bili že itak predolgo ravnodušni in smo mirno gledali, kako se nam uničujejo naiveč.1e moralne dobrine našega stanu. Začeti moramo naipreie saml nri sebi. Komur ie kai na lastnem osebnem ugledu, komur ie količkaj nri srcu dobrobit lastnega stanu in šole. ta ne bode stooil za dosego svoie ga cilia na ono tako poniževalno in opolsko not. do kateri ie hodila zadnia leta velika večina našega učiteli-stva.
Obenem na moramo prav odločno apelirati na našo prosvetno upravo, da se drži pri oddaii službenih mest strogo principov, za katere nam iamči zakon, da službe oddaia le na podlagi razpisov ter odločno zavrne vsak partijski pritisk. Ce zahtevate od učiteljeva. da vžgala značaie ne daiaite mu Dovoda, da oosta-ne samo neznačaino ter išče nemoralnih sredstev za idosego cilja!
IVAN ŠMAJDKK:
Ali moremo biti za Deklaracijo?
Svrha Udruženia je no čl . 2.: »Cilj ie Udruženia. da udruženom snagom s v i h učitelja naše Kraljevine radi na napretku osnovne nastave i narodno-ga prosvečivanja; da nastoii oko ucvi-ščivania duhovnog iedinstva s v i h d e -lova našega naroda i štiti moralne t materiialne interese učiteljstva.«
Ta člen nam popolnoma iasno pove, kakšni cilji so bili ustanoviteljem pred očmi. ko so ustanavljali ponosno zgradbo našega Udružeira. V tem členu, kakor tudi v ostalih ne najdemo naiman;-šega sledu o politiki, ki daip našim slovenskim deklarantom povod govoriti o depolitizaciji Udruženia.
I.
Idejna kriza ie nastala v organizaciji vsled tega le pri t i s t-i h č 1 a n Hi UJU. ki niso poznali člena 2. in vsled tega tudi ne svrhe našega UdruženJa, ali na dotičniki načelnega programa UJU ne spoštujejo več.
II.
Vse učitelistvo ima gotove skupne interese, med te bi šteli socialne in nrav-ne; pod nobenim pogotem pa ne moremo pristati trditvi deklaracije, da ima vse učitelistvo. brez razlike, skupne tudi duhovne interese Ali niso biii ravno duhovni interesi podlaga dife-renciiaciie učiteljstva v pretekli dobi? V sedanji državi na posebno ni mogoče akceptirati v tem ozi'u stališča deklaracije. V pravnem in socialnem oziru ie na vodstvo organizacije storilo vse. kar ]e bilo največ storiti mogoče in to ravno naiveč s Pomočjo vseh naprednih, šoli in učitelistvu prijaznih strank, v prvi vrsti demokratske stranke. Ali ni njih zasluga da ie učitelistvo danes kolikor-toliko trdno, da ¡p niega družabni in socialni ugled1 enak vseh državnih uslužbencev. kar pred prihodom v našo državo ni bilo?
Depolitizacijo šolstva odobruie brez izieme vse učitelistvo a žal. da ravno učitelistvo in tudi še kdo drugi nima t e moči. ki bi preprečila raznim političnim strankam udeistvovati svoi šol-sko-nolitični program. Razpravljanje o tem ¡p skoro prazno besedičenje.
Dolžnost stanovske organizacije ,pa ie. da ie v dobrih odnošajih s tistimi strankami, katerih šolsko-nolitični program ie šoli in učitelistvu najbližji, ker stranke ki imaio na svo-em praporu zapisano, da mora biti šola poslušna gotovemu stanu ne bodo naših žalitev in teženj nikdar priznale.
Učitelistvo ie t a k o i no državnem uiedinjen'u uvidelo, da mu ie nuino potrebna samo ena stanovska organizaciia in ie posledica tega mišlienia izražena v dejstvu, da ie skorai 90% vsega učiteljstva v UJU. Ostali gotovo ne čutilo potrebe ene same stanovske organizacije oziroma iim ie vsaka organizacija odveč. Kakor vidimo in poznamo naše razmere, smo prepričani, da deklaraciia nikogar od teh ne bode privedla v naše vrste.
Zato si pri obstoječem številčnem razmerju našega Udruženia do ostalega učiteljstva lahko lastimo pravico, d a Nastopamo ves stan s o o 1 n o o d g o v o r n o si t j o vsemu stanu. Organizacija mora vsled tega posvetiti nolno pažnio. da ne bodo posamezni nie člani in tudi nečlani izkoriščali poE-tične okoliščine sebi v korist.
Skrajno je pogrešen v tem oziru Prvi stavek člena X. deklaracije, ker
0	d k 1 a n i a direktno sode lova" n i e organizacije pri nameščanju, hoteč le braniti zakonite in moralne določbe. namesto odločno zahtevati, da se iste izvršuieio.
Tretia točka 111. člena Da organizaciji celo nalaga dolžnost, zastonati 1 e one i n t e r e s e in zahteve, ki so nesporno skupne vsemu stanu.
Iz te točke ie razvidno, da stremi deklaraciia za čim ugodnejšim stališčem napram . vsakteri vladajoči nolitičm stranki, ker ii gre pri tem le za materiialne dobrine, ne pa tudi za doboievanle načelne smeri našega Udruženia.
Organizaciia ne sme tedai zastopati duhovnih interesov šolstva in učitelistva. ker ti gotovo niso nesporno skupni celemu stanu in nas ravno ti interesi stanovsko ne druži -
1	o. Ta dvojni duhovni interes se oa nanaša le na p r i 1 i k e v Sloveniji ker so vsi drugi deli naše države boli strp-liivi.
S četrto točko III. člena se odre-k a deklaracija tisti i d e i i. ki so to imeli ustanovitelji UJU. Po tei bi organizaciia ne smela poznati nobenih i de i. ki niso last vseh članov. ali ki bi ustvarjala načelne po-mislike proti vstopu v organizacijo. Do-sedai smo se organizovali pred vsem zato, d a i z v o i u i e m o zmago gotovim i d e i a m in radi te zrnate smo se borili iti delali, imeli do danes — lene uspehe.
V smislu deklaracije pa vodi pot na-zai v preteklost mesto v bodočnost.
Z deklaracijo nam hočete celo preprečiti nacionalno-politično delovanje. Učitelii-idealisti. narodni borci, naj postanejo mrtve lutke, brez srca in brez čuta za narodni blagor. S tem oslabimo vso tradiciio naprednega učitelistva. ki ie že od nekdai stalo v prvih vrstah pri narodnih borbah in bilo orožeto radikalno sokolskega duha. Ali ni aksi om narodne orosvete danes, ko vsi naši sosea-ie vzgai^o svoi rod nacionalno, šovinistično. da nas bo le s t r o g o narod-n a vzgoia rešila narodnega pogina v bodočnosti ?
Točka 5. III. člena zahteva, nai se vzgoino nrosvetna vr*-ašania rešujem le v toliko, kolikor spadajo v okvir onih načel, na koia lahko pristanejo vsi člani, ne da bi prišli v konflikt s svoio zavestjo in svetovnim nazorom. Tako smo orimorani prosvetna vnraSa-nia zopet reševati s stališča suhega ma-teriializma. ne oa na podlagi i d e i in načel, ki iih zastopa učitelistvo. udru-ženo sedai v UJU.
Šesta točka III. člena ie v protislovju z IX. členom" deklaracije, ki zahteva »ne toliko iz načelnih kot iz taktičnih razlogov«, da tovariši, stoječi na vodijnih mestih UJU, ne smejoIbiti strankarsko eksponirane osebnosti
I ako se ne ščitijo državljanske pravice svoiih članov in svoboda njih iavne-tra udeistvovania kakor začrtava 6. točka III. člena. Ali njih delo ni v interesu stanu, ali na izvrševanie državljanskih pravic ni v okviru zakona?
m.
Ta člen pravi, »da je v vseh točkah izraženo bistvo onega, kar imenujemo stanovski Dravec naše organizacije. Vsa žgodovina slovenskega učitelistva dokazuje. da ie vsako oddaljevanje od te ravne smeri v naši stanovski politiki prineslo našemu stanu samo zlo. Zato smo odločeni ta oravec uveljaviti do zadnjih
Naročnike za 7. Številko Zvonika nam Javite zanesljivo do 20. t. m.

konsekvenc in odstraniti i/ organizacije vse. kar bi mu nasprotovalo.« Ta člen bi se imel glasiti: Vsa zgodovina slovenskega učitelj-stva dokazuie. da ie vse. kar ima uči-telistvo danes ugodnega nlod dela tistih učiteliev borcev, ki so šli s svojimi načeli in ideiami v ravni smeri
proti cilju Niso se strašili Dri tem ne trnlienia, ne žrtev. Ako ie danes en del učitelistva vzpričo temu de.istvu pripravljen odstraniti iz organizacije vse. kar bi nasprotovalo meglenim i de-i a m deklaracije, svobodno mu. Prihod-niost bo pokazala!	(Dalje prili.)
RADOSLAV KNAFLIČ :
Proglas-Deklaracija.'
(Dalje.)
4 Odkar smo v svoji .novi državi rešeni nemškega jarma ter smo v Jugoslaviji postali s šolo vred državni, smo s šolstvom vred postali jugoslovanska ^državna in narodno-politična zadeva Šolstvo ostane tudi v naprei odličen »poli-ticum«. saj ga ne da niti država niti narod več iz svoiih rok. Razpolifčenje ali nepolitičnost šolstva za sedaj ni mogoča. Ako bi naše šolstvo prestalo biti državna in narodno-politična zadeva, bi mogla postati le še cerkveno-politična. morebiti celo po vzorcu starih časov ali ph boliševiška politična zadeva po vzorcu novih ruskih razmer, drugih činitellev. ki bi se za sedaj za mo potegovali, ni. zato se mi dozdeva, da oonuiamo 7 raz-političenjem svoje šolstvo nepoklicanim na razpolago. Ako bi bil predlog za raz-političen.ie šolstva izšel iz Slomškove zveze, bi se temu predlogu ne čudil tako. kakor se mu čudim sedai. ko ie Izšel iz vrst naše stanovske organizacije.
5. Slomškov sodobnik dr. Prešeren ie bil kot nesnik slaven, toda kot politik je bil nravi Slomškov brat. morebiti še celo manjši od njega. O njunem času se ie bil namreč na iueu avstrijske drŽave porodil in se na Hrvatskem ¡povzpel na precei visoko stopnio ilirski" nokret. ko-iemu ie bil vzvišen namen, uiediniti slovenski in hrvatski književni iezk pod geslom »Bog oomozi k našoi slozi!« Vsi slovenski pisatelji so bili k temu uied-nieniu povabljeni. Pesnik in pisatelj Stanko Vraz mn ie oristoirl z navdušenjem pod geslom »Iz naroda za narod!«, toda dr Prešeren se ie obotavljal. Slomšek pa kolebal Na Slovenskem ste med književniki nastali dve struii- Stanko Vraz za, Fr. Prešeren proti književnemu uiedinjeniu. Prešeren se ni hotel ločiti od svoiega gorenjskega narečja, ker ie bil zbog svoiega omejenega političnega obzorja preveč zakopan v svoi gorenjski krajevni separatizem. V tem iezi-kovem boiu ie s pomočio Slomška in drugih zmagal on nad Stankom Vrazom, goiil ie svoie p-orenisko nareč5e še naprei kot književni slovensk; iezik. Stanka Vraza Pa ie imenoval uskoka. Ta ie deloval na to. da so se hrvatske besede nrikroievale tako. da so sp bližale^ slovenskim. a slovenske hrvatskim, česar Prešeren ni Jiotel ter ie v svoiem nizkem narodno - političnem obzoriu onemogočil zbližanie našega književnega jezika hrvatskemu, ie -povzročil niegovo rastoče oddaljevanje. Avstrijska vlada ie tu spretno vmes Dosegla, izdala ie naredbo. da izniti naše mladine na hrvatskih sredniih šolah nimaio tostran Litve nobene veljave, s tem ie bilo na-dalnie oddaljevanje slovenskega jezika od hrvatskega in obratno vznostavlieno. ilirski pokret tostran Litve uničen, a jugoslovansko književno ujedinlienie tudi za orihodniost onemogočeno. Slomškova in Prešernova narodna nepolitičnost ie iugoslovanstvu kulturno mnogo mnogo škodovala. Prešernova še mnogo več nego Slomškova: kaiti 7 dosego svoje države ie bila ta škoda odpravljena. Ul>e-dinienie srbohrvatskega in slovenskega književnega narečja v en književni iezik pa ie potisnjeno v daljnio prihodnjost.
* Opozarjamo na sklep org. ekse-kutive. da uredništvo ne prevzema prav v nobenem oziru odgovornosti za podpisane članke ttidi ne vsebinsko, kar vel.ia. tudi za ta članek.	Uredn.
6.	J'udi cerkev zlasti učeča cerkev, to so papež, škofje in duhovniki ne zasledujejo namena razpolitičenia. sa.i ima papež v vsaki državi svojega poslanika. Ne morem se tu spuščati v natančnejša razmotrivanja te zadeve, omenim naj samo. da ie bil od več stotin oapežev samo eden Jugoslovan in še ta le problematičen. večina njih so bili Italijani, a le malo drugih narodnosti. Omenim naj še našega pesnika duhovnika Aškerca, ki se ie pritoževal, da ni našel med svetniki v 'koledarju nobenega Slovenca, a ne zato. da bi jih ne bilo. nego zato ker v Rimu niso iz cerkveno-političniii ozirov še nobenega Slovenca svetnikom proglasili Tam so tudi proti staroslo-vanskemu bogoslužju vedno^ zavzemali nasprotno stališče.
7.	Razpolitičenje šolstva ie Dri nas prvi službeno napovedal naš novi naučnt minister St. Radič. Tudi ruski boljševiki so razpolitičil: šolstvo, ko so prevrgli ves državni red Šolstvo so unreglj v voz svoje nove politike, pretvorili so ga iz prejšnje v novo boliševiško politično zadevo. Po podobn' preobrazbi diši tudi Radičev proglas: »Školu ie treba depo-litizovati.« On odstavlia v resnici vse-učiliške profesorje i sreske šolske nadzornike itd., ki ne ugaiaio njegovemu ukusu ter nastavlja druge, o kotih misli, da mu bodo oovšeči. Ali ie to razpolitičenje? Da. ie! Toda takoi mu sledi novo UDolitičenie. ta cela preobrazba na ni nič druzega. nego ponovljeno političenje = politizaciia šolstva Tudi naš naučni minister nam z dejanii dokazuje, da ie šolstvo politična zadeva. Niegova dejanja so v protislovju z niegovo trditvijo.
8.	Izraz »šolstvo« obsega poime šolsko upravo, vzgojo ;n poduk ter učitelj-stvo. Na kai se nai torei proglasov izraz »razpolitičenie« nanaša? Na upravo gotovo ne. kaiti ta upravlja šolo kot državno in narodno-nolitično zadevo Naravnost nezmiselno se mi zdi trditi, da ie treba šolsko vzgoio in poduk razpoli-tičiti. potem bi ne smeli v šol; več učiti, da smo :HS eden uiedinien narod, moi-čar bi morali o svoiih ne od rešen i h bratih. postali bi izdaiice. ne smeli bi več uč:ti. da so tudi Čehi. Poljaki. Rusi itd. Slovani, da so imena naših mest. trgov, vasi. gor. rek in potokov staroslovan-skega izvora, molčati b: morali o svoil državni ustavi, zakonodaistvu itd.: kajti vse to spada v narodopis in v državno politiko. Morebiti misli proglas, da se naj samo uČtelistvo razoolitiči. potem bi ne smel rabit? izraza »šolstvo«, temveč »učitelistvo« Ker ie ožji ipoiem »učitelj-stvo« vendar zapopaden v širiem potmu »šolstvo«, greši proglas v tej točki tudi proti učitelistvu. Ako bi bil Radié in njegov posnemalec pisateli proglasa rabil izraz »strankarsko razpolitičenie šolstva«, bi nam bilo takoi iasno. kai oba mislita, a tudi ta izraz bi morali odločno odklanjati: kaiti v šol: se nismo in se ne bodemo nikoli dotikali strankarske ali morebiti celo volilne oolit'ke ter obžalujemo. da sta se v Jugoslaviji za sedaj našli četudi samo dve osebi. Radič ¡n P -sateli proglasa, ki čutita potrebo razpolitičenia šolstva, s tem ste nas iavno obdolžili nečesa, česar nikdar zakrivili nismo in česar v slovenskem šolstvu soloh ni. Razpolitičenje torej tu ni potrebno, drugod oa bi bilo. kakor nas uči zgodovina. zelo škodljivo (Dalje orih
Paberki iz načelnih borb.
Trditev: »Mani besedi, več dejanj!« Odgovor: Željo sami spod-biiaio s trditvijo: »Deklaracija postane nravomočna šele s sklepom delegacije. nimate jp še pravice uveljavljati v javnosti!«
Trditev: »Deklaracija ie i z-rodek par boliševikov iz Mežiške d o line!« Odgovor: Čestitam
11 predsednikom zelene gornje Slovenije!
Trditev: »D e k 1 a r a c*i it a je b r ez"n ačelna . k o r i t a r s k1 a! —
Znak duševnega uboštva!«
Odgovor: Glave doli. vi člani odsekov. gospodarskih, prosvetnih, stanov-sko-političnih! Čemu. tratite denar za »Prosveto«. »Omladino«?
Trditev: »Deklaracija je kapitulacija pred Slom. Zvezo.«
Odgovor: Besedilo deklaracije je moralo pač neprebavljeno preiti svojo naravno pot.
Trditev: »Za deklaracijo g 1 a-s u i e i o samo bivši S 1 o m š -k a r j i!«
Odgovor: In doslei srno ponosno trkali na število svoiih članov in se nismo sramovali nikdar tudi oni ne. ki srno iim molili ovsa. da s0 prestopili meio.
Vi »stari«, ki doslej niste poznali prave smeri, učite se ie danes, spreglejte in vrnite se od okuženih. — »Krvna osveta*. »klin s klinom«, to u^ znak »kul-ture« 20. stoletja! To so bila stanovska gesla v preteklosti.
Trditev: »Ni d a v n o . k o smo glasovali za blejske resolucije!«
Odgovor: Tov. Rajšp na seji širjega sosveta govori: Kar ie bilo pred 20.. 15., 10.. da pred 5. leti: to ne velja danes! Tega se zavedai J.!
Trditev: »Blejske resolucije so bile strogo svobodomiselne, naperjene proti S 1 o m-š k a i; i e m!«
Odgovor: »Blejske resolucije« so bile odgovor »katehetskim resolucijam« in samo tem namenjene. Slomškarii so tedaj sami izključili duhovščino iz svojih
vrst. ker so upali, da bomo mi trezneiši, dostopnejši. Cas nas ie pa zavedel v stari tir.
Trditev: V »Tovarišu« se oglašajo 'samo m a 1 k o n t e n t i. 1 i u d i e. ki nikdar niso ničesar delali!«
Odgovor: Malkontent ie. kdor obso-ia slaba deiania. in teh nas ie veliko. Kdor še ni delal mora enkrat začeti, in če ni še doslei začel, mora biti krivda na n.iih. ki so mu branili.
Trditev: »D e k 1 a r a š i« se pulite za »stolčke«!
Odgovor: To blato ni vredno niti pljunka. Moj stolček rezerviram najhujšemu protideklarašu.
Dovoli, gospoda je bratomornega bo.ia! Iz ognia nai moleti zavest, da smo danes v državi SHS. doslei bratovsko tn versko razkosani, da nam ie treba »d r-ž a v n o e d i n s t v o« udejstviti. kar pa ie možno le z medsebojno liubavio. ne pa z mečem v rokah.
iosin Laoaine.
V pojasnilo.
Nekateri »protideklarašlV niso /izbirčni v sredstvih, ko nimaio stvarnih protiargumentov. — V novomeškem okraju se n. pr. širi glas. da ie »Deklara-ciia« nesprejemljiva.... ker sem se jaz ponudil oblastvu za pouk italijanščine na Rakeku«.
Ker ie nekai resnice na tem. ne morem odrekati tem »tovarišem« vohunskega talenta. Boljše nekai kot nič!
Nairaie bi s to konstatacijo končal. A ker vidim, da odločujejo osebnosti v tem našem »stvarnem« boju: Evo kai je resnica:
V mesecu februarju leta 1925. se le na Rakeku izvedelo, da se Rakek razširi v mednarodno postajo. Posledica teva bi bila. da bi na Rakek prišlo okrog 60 laških rodbin laške bankp in laški trgovci, Kakor imaio že sedai rakovški trgovci v svoii službi vsai enega nastavlienca, ki ie zmožen laškega iezika. tako bi čas zahteval, da bi vsaka tvrdka pozneje bila naravnost orimorana razumeti jezik tistih ljudi, ki tvorii« naivečii procent vseh odkupovalcev ali po domače: ki prineso največ denaria na Rakeku v našo državo Zaradi tega so nekateri starši spoznali, da se odpira niihovim (slovenskim) otrokom lepa bodočnost, če bodo vsled znan'a iezikov mogli konkurirati 7 bodočimi prosilci služb rri raznih tvrdkah na Rakeku. Prišli «so in me prosili da bi njihove otroke v prostem času učil laški iezik.
Ker sem spoznal d e 1 i k a t -n o s t te z a h t e v e (otvoril bi bil lahko laški kurz privatno, ne da bi mi bilo treba iskati posebnega dovoljenja). I n ker sem hotel svojo osebo
kriti (danes vidim da ie bilo to potrebno). sem dne 27. februarja 1 9 26 naznanil to prošnjo staršev o'o-lastvu. mu obrazložil vse argumente, ki govore za otvoritev kurza in orosn za navodila. Oblastvo je bilo proti kurzu m stvar ie padla v vodo
To ie ves moi greh. da pa prihranim organizačni policiji trud. novem še to: da ie kurz italijanščine na Rakeku iz gospodarskih ozirov potreben — trdim se danes in težko, da bi kedai to mnenje Iz-premenil. V tem oziru nai nam služilo fašisti za vzgled, kateri se pridno uče slovenščine, da lažie izoodrivaio naSe ljudi. To ie zdrav in praktičen šovinizem.
In sedai se vprašajmo, kai ie hotela naša ooliciia 7 zgorai navedeno trditvijo dokazati? Ali morda, da ie moi nacionalizem boli slabe sorte? V tem oziru sem tako domišljav, da se klevetnikom ne bo posrečilo dokazati nasprotno. Ali hočete, •da pričnemo odiozni bo; dokazov in primer ?
Še to: Nekateri protideklaraški bojevniki ne morejo razumeti, kako da se moreio liudie nesebično boriti za »aD-straktno« ideio in sklepaio po lastni mentaliteti: »Gotovo računajo na naa-zorniške in podobne stolčke.« Tem odgovarjam ■
Na čelu borbe za pravico in za ugled stanu, v prvih vrstah boia za »Deklaracijo«. stoie povečini ljudie. ki so iim bili v zadniih letih oonuiani razni »stolčki», pa iih niso sprejeli.
Gg. iprotideklaranti storite i Vi tako in naše vrste bedo čiste.
Josip Ribičič.
V obrambo na članek tov. Dostala v,Jutru.
6 *
Popolno zadoščenje na podpisane in anonimne klevete v »Jutru«, ki so si podobne kot las lasu. mi ie zadnja iz-iava in obsodba »Jutrovih« dopisov s strani članov ožjega sosveta, ki dobro poznajo moje delo in tudi vse razmere in dogodke v naši organizacij! od prej in v zadnjih dneh. da iih ni mogoče preslepiti z enakimi neistinitinn »šlagerji«. kakor iih prinaša »Jutro« proti moji osebi, in ki morajo žaleči Ie pri onih. ki nimajo točnih podatkov o razvoju zadeve in, presojajo vse po vesteh političnega lista.
Soglasna odklonitev preklica Jelen-čeve in Dostalove demisiie temelji na argumentih in dejanjih v korist organizacije. ki so si iih člani ožjega sosveta pridobil na podlagi vpogleda na obe strani, brez vsekakega vpliva. In kakor so sodili člani ožiega sosveta, tako bo sodilo vse članstvo, ko dobi vpogled, kakor ga imajo člani ožjega sosveta v vso zadevo. Po zadniem dogodku ie bilo onemogočeno celo članom ožjega sosveta. ki so proti deklaraciji, vsako posredovalno delo.
Kako drže argumenti o zahrbtnosti in o tainih sestankih v Mariboru ter druge klevete, se ie prav dobro videlo na zborovanju ljubljanskega učiteljskega društva, ko sem bil izzvan od tov. Dostala. da sem zadevo pojasnil in ob navzočnosti tov. Jelenca in Dostala zavrnil
* Čitatelji naj oproste. ker sem izzvan in sem primoran se braniti. Če izgleda zadeva več ali mani osebna, ni moja krivda. Kakršen napad, tak odgovor. Ker sem bil napaden kot urednik, mi menda tudi pripada prostor v listu.
vse očitke, na podlagi česar so pričeli potem niihovi pristaši uhajati od zborovanja in ie bi! končen njihov poraz 44 proti 7, vkliub temu. da so do zadnjega svojih zvestih spravili na zborovanje.
Od prvega početka naprei se je naiorei anonimno, iti šele sedai s podpisom. sejalo razdor v naše vrste potom »Jutra« in se ie vedoma in hotoma vso zadevo slikalo kot popolnoma osebno, dasi se »Tovarišu« ne more očitati ničesar v tem oziru.
Na oseben, maščevalen naioad tov. Dostala v nedeljskim »Jutru« oa le sledeče :
Člani ožjega sosveta vedo. da se le komunike \ članstvu eiede odklonitve preklica Dostalove in Jelenčeve demisije sestavliai šele na Seii ožiega sosveta brez vsakega ipreišniega koncepta ali dogovora in da sem se iaz celo branil sodelovali mri tem. da bi tako odpadel očitek vsake osebne osti.
Ni tudi res. da sta bila tov. Jelene in Dostal nozvana od zagrebškega no-verieništva in centrale UJU. da mrekli-četa svoio demisiio (pozvana sta pa pač bila od »kluba demokratskih učiteljev«), zagrebško poverjeništvo ie pa izrazilo le željo, da bi v to svrho stopilo v stik z ožjim in širjim sosvetom (a ne preko njih), medtem ko ie Izvršni Odbor UJU v Beogradu vzel izpremembo v našem pover.ieništvu na svoii seji na znanje. (Glej »Narodno Prosveto«)
Res ie. da se ie pov. tov. Gnus trudil zadevo zopet izravnati ter ie v to svrho posredoval na obe strani, z njim se ie trudil tudi tov. Rus: toda. kakor ie na seii širjega sosveta vsako ¡pomirjevalno besedo tov. Gnusa sproti ubi-
jal tov. Dostal. ki ie vlival olie na žrja-vico. tako smatram tudi sedai. da ie on sokriv na popolnoma neparlamentarnem. oroti določbam pravil, proti zakonu, kazniivemu de.ian.iu, ki ga ie hotel izvršiti tov. .lelenc nad menoi kot urednikom. Da ni bilo tov. Dostala. bi pomirjevalno in vplivno posredovanie tov. Onusa doseglo drug uspeh, a Dostal ie kuril na se i i širieea sosveta in kuri po >\lutru« še naprei samo z osebnimi zadevami ter ustvaria zani »desolatne razmere v oi-
eanizaciii «
Glede poverila za intervencijo pri
policijski direkciji, kot oblasti, ki ima čuvati postopek društev po pravilih (ako ie preklic pravno sploh mogoč), nai bo tov. Dostal le brez skrbi, da se ie izvršilo s ooverilom poverjenika.
O diktatorjih govoriti pa bi bil čas nrei. ko se te teroriziral ožii sosvet in se kratkomalo diktatorsko ni hotelo pripustiti razprave o premembi dnevnegr. reda seie šir.ieea sosveta: o dikta-torstvu bi se dalo govoriti na seii širje-ea sosveta, kjer se ie hotelo s terorjem udušiti voljo večine in o diktatorstvu bi se dalo govoriti nrei. ko se ie kliub sklepom ožjega sosveta odstavlialo z dnevnega reda ožieea sosveta zadeve, ki so v resnici napravile že doslei težko popravljivo in občutno škodo organizaciji. Ne more sg pa govoriti o diktatorstvu danes, ko o najmanjši zadevi odloča eksekutiva in ožii sosvet.
Veseli me. da ie tov. Dostal stopil vendar enkrat s polnim svoiim imenom na dan. da se ne skriva več za osebo tov. Jelenca. ki io ie doslei vedno Porival naprei. ker se ie na podlagi starih Jelenčevih zaslug dalo bolie braniti po-
ložai z njegovo osebo; toda tovariš Dostal in njegovi »Jutrovi« prijatelji naj vedo. da so oni krivi razdora in za nJe desolatnih razmer v organizaciji, o čemer nikdar ne bi mogli govoriti, če bi po »Jutru« ne netili osebnega razdora in političnih strasti v naši organizaciji in bi ostali stvarni in ne osebni in strankarski.
Prepričan nai bo tov. Dostal in njegovi prijatelji, da obsojajo ©¡šarjenje »Jutra« v tei zadevi vsi učitelii-demo-krati- deklaraši. ki jih ni malo (a ostanejo radi tega izven organizacije ravno tako dobri demokrati); prepričan pa nai bode tudi. da se bo organizacija dvignila visoko na podlagi nove smeri — ne trpi niti sedai. ker gre vse v redu naprej — celo njen ugled ie trpel prei bolj nego sedai in bo zavladal pooolen mir v organizaciii. ko bo gospod Dostal in njegovi prijatelji, nehal po »Jutru« sejati osebni razdor in osebne zdražbe.
Ne bojim se za organizaciio. ker intrige je ne bodo razbile, in sem prepričan. da se z menoi ne boje zanio resni člani, ki se dobro zavedajo odločilne borbe za osamosvoiitev našega stanu. Šli bomo preko intrig in kakor smo že ]>okazali v preteklosti trezno in resno delo v prid organizaciie in Našega stanu. tako bomo isto pospešili tem lažie v bodočnosti na novih temeliih.
Ožii sosvet deluie naprei in na podlagi tega posluje ooverieništvo. Tudi okrajna društva delujejo in bodo delovala naprej: če pa smo se malo dali iPOmudili pri obravnavi naše načelne smeri, kakor smo mislili, so bili temu krivi »Jutrovi« informatorji »iz uč'teljskih krogov«.	Ivan Dimnik.
Deklaracija.
(Poročilo tov Jos. Ambrožiča na zboru liubl anskeca učiteljskega društva dne h.
marca 1926.)
S 1. Zadnie čase govori o Deklaraciji vse: učitelii in lajiki. Postala ie že javna diskusija za organizirano in neorga-zirano učiteljstvo. za prijatelje in nepri-iatelie učiteljstva Vsak io interpretira po svoie. kakor io nač razume ali razumeti hoče. Obdeloval jo ie tudi »U č i t. T o v « in moram reči. da zelo posrečeno. Škoda, da se v stanovskem glasiti! niso oglašal' njeni nasprotniki, da bi vsled razčiščenia pojmov pridobila Deklaracija tudi ostali del iavnosti.
Kriza, katero ie povzročila Deklara-ciia v članstvu samem in diskusiia izven niega. ne izvira iz Deklaracije same. temveč ie plod dolgotrainega notranjega boja članov samih med seboi; kriza ie re-voluciia. ki so io izsilile razmere našega stanu v pretekli in nolpretekli dobi
Z našo žalostno preteklostjo ie bila tesno združena vsakokratna doba avstr. vlad z vedno istimi tendencami. Cilj iiip ie bil Dunaj-Berlin, t. i. germanizacija in zatiranie avstriisk'h Slovanov V dosego teh smotrov so se posluževale vse dunajske vlade zlasti Rima. s pomočio katerega so potem tlačile v našem primeru zlasti naš stan. Vsaka dunajska vlada ie imela tedai vedno enak nameni: zato ie zadostovalo za bivšo Zavezo avstr. iugoslov. učit. društev vedno eno in isto oovdarianie naše kulturnosti. naprednosti, narodnosti itd. Bila so to stalna niena gesla v boiu proti stalnim sovražnikom učiteljskega stanu na severu in iugu.
Z likvidacijo monarhije ie moralo učitelistvo prelomiti tudi s staro, obrabljeno tradicijo, sai se ie tuii voliv na naše iavno mnenie in posebno na naš stan naravnost zelo zmanjšal ter ie vsled tega novega položaia iskala Zaveza novih naslovov in novih oblik. Želela ie tudi nove vsebine, da bo zadostila novim razmeram Imeli smo državne in pokrajinske skupščine, kongrese, zborovanja, enkete. sosvete, klube itd. Naslanjal: smo se zdai sem zdai tja: ali ostala »e samo forma, oblika, zunanjost, ker smo šli premalo v se, da bi mogli naiti samega sebe. svojo lastno vsebintj Vse delo učiteljskih predstavnikov ie bilo doslej kronano z razočaraniem članstva v vseli učiteljskih organizacijah, ker so posamezniki mani iskali tovarišev in tovari-šic, a več drugih. Služiti drugim ni dobro in prijetno. Vse te dobrote, smo občutili na lastnem organizmu tako. da nam pretekla doba. še boli na naša polpreteklost sama daje ukaze in direktive, kakšni ne smemo biti več. Iz teh učitelj-stvu nenaklonjenih razmer se ie pojavila Deklaracija — dete časa. Glasovanje za ali proti Deklaraciii se ne tiče ene ali dveh oseb. Njen sprejem pomeni p r e -1 o m s preteklostjo ter poglobitev vprašanja medsebojne du-
hovne p r e r o d i t v e celega stanu. Deklaracija ie mejnik v zgodovini učiteljstva in začetek nove dobe. novega živlienia.
S spreietiem Deklaraciie postanemo tudi formalno polnoletni, ker ne priznamo nobenega varuštva več nad našim stanom, postanemo borbeni, ker oživita v nas stanovska zavest in sol darnos-i Čas zahteva od nas. da nostanemo taki:
Ka
.iti od leta Í 8 6 9.. ko se
;e s šolskim zakonrm porodil prvi učitelj, ie preteklo do danes 57 let. Deklaraciia ie tedai vsebina našega stanovskega oreroienia in najbrž za dolgo dobo let ne bo mogla v interesu učiteliskega stanu spremeniti svojega pravca prav nič
Zelo dobro ie pogodla Deklaracij i načelnost stanovske politike v S 1. Odslej odpadejo vsaka razpravljanja o načelnih smereh, nai se izpreminiaio vlade kolikorkrat hočejo. Ali nista stalnost in neodvisnost učitelistva prvi pogoi duhovne svobode? In ali usta svoboda in neodvisnost oztianievalkj učiteljskih zbornic? Ne moremo si ^sliti učiteljske zbornice, vsaj dotlei. dokler se nista sleherni naš tovariš in tovarišica osvobodila tradicii. ki so z ne:znrosno dosled-nostio krivile našo hrbtenico, oo kateri so plezali drugi navzgor
Sprejmimo in obdržimo vse. kar je stalnega ter zavrnimo naslonitev na druge. To so pridobitve za naš stan. kfer rabimo miru. ne medsebojnih boiev. ki no nepotrebnem, na ukaz drugih razna-liaio naše strasti pod doimi namišljenega varuha nad nami in naš;m stanom
V	Sloveniji imamo dve učiteljski organizaciji. Po mnenju obeli organizacij zadostuje ena Toda katera? Katera ima bodočnost? Kateri ie usojena daljša doba življenja? Na vsa ta-vprašanja si lahko damo odgovor, ako čitamo § 2. Deklaraciie. Ena organizacija se prelije v drugo. Katera bode boli oovdar.iala skupne stanovske interese, duhovne in nravne. -tista absorbira tekmovalko, ceo-lienie sil na ie na škodo stanu. Organizacija. ki išče uspehov v iavni konjunkturi. ie zapisana neizprosni smrti. Nikakor nočem podcenjevati Slomškove zveze. ker ima za seboi močno politično stranko, vendar mislim, da bode tudi pri nienih članih zavladal duh strpnosti in se oprimejo gesla: Stan najprej, drugo šele potem Ni dvoma, da voliva Deklaraciia na člane Slomškove zveze zelo in to ie uien uspeh.
V	§ 2. ima Deklaracija v mislih UJU. 'Organizacijo hoče okrepiti s tem. da. povdaria vse tiste interese, ki so skupni za stan dobro pripravljenemu učitelj-stvu Vsaka organizaciia ima namen združevati posamezne člane, iim dajati obrambo in zaščito. Prava organizacija
združuje; ne sme razdruževati. ker bi sicer zgrešila svoi namen, ali ioa bi slu-ž la pod masko stanovske organizacije neodgovornim posameznikom. Odstraniti mora vzroke, ki odvračaio člane kakšnega stanu do zedinjenia in najti vsa sredstva, da se organiziralo doslej neorganizirani poedinci. Kdor se odreka tem zahtevam, hoče — da se izrazim nekoliko trivijalno — kastrirati bistvo i n g o n i 1 n o • s i 1 o naših moralnim materiialnih in etičnih smotrov, katera tako natanko izraža Deklaracija.
§ 3. Deklaracija ne prizna poleg UJU nobene stanovske organizacije. Ustvariti hoče zato enotnost stanu tudi na zunaj Razlikuie interesne in stanovske organizacije. Prva je materialistična; iz razrednega stališča bi ii lahko rekli slojna organizaciia Nima viši li ciljev, nego ie samo zaščitnica koniunkturalnih pozvancev na škodo celote Taka organizacija ie vedno v bolestnem stanju kakor človek, kateri celo življenje boleha. Enkrat kaže buletin višjo, drugič nižjo temperaturo. Dolga bolezen, gotova^ smrt. Ista usoda bi doletela tudi naSo. učiteljsko organizacijo, ako se pravočasno ne oklene smernic in načrtov, ki nam iih Deklaracija programatično določute za stanovsko organizacijo.
Kar se tiče majorizaciie članstva v S 3.. točka 5, mislim, da se mora manjšina ukloniti večini, da varu.ie s tem princip moderne demokracije in iz nje izviraiooega parlamentarizma. Po moteni mneniu ne morejo priti člani UJU pri obravnavanju vzgo'no - prosvetnih vprašani v načelne konflikte s svo!'m svetovnim nazorom, ker presegajo taka vprašanja delokrog stanovske organizaciie ter so za rešitev takih važnih vpra-, šani merodaina tla parlamentov. Takih problemov ne bomo v organizaciji nikdar rešili in bilo bi brezplodno izgubljati-čas. ker nobena stanovska organizacija ne temelji na znanstvenem raziskavan.lu.
§ 4. Deklaracija ponavlja zgodovino slovenskega učiteljstva in njegovo trnje-vo not Zgodovina našega stanu celih 57 let nam kaže. da ie razvoj človeške družbe zavrgel slabe bojne metode m starodavne tradicije in da mora iskati stan rešitve in lepše bodočnosti v vsestranski neodvisnosti na desno in levo.
• § 5. Organizaciia ie večkrat v položaju v težkih in za stan neugodnih čas;n apelirati na disciplino svoiih članov; zato ie treba članstvo vzgajati. Toda de-ianja zadnjih let in dni govore, da so lepe besede o tovarištvu, požrtvovalnosti, o nodreienosti osebnih interesov koristim celote itd. zelo na mestu za interesno organizaciio brez stanovskega zanosa in brez tovariške iskrenosti. Dokler organizacija ne okrepi in utrdi morale v članstvu, toliko časa ne more apelirati'
na kolegialnost in disciplino. Oddaja različnih razpisanih mest nam iasno dokazuje. da nam ie manjkalo poleg stanovske discipline tudi morale.
§ 6. Deklaraciia ie širokogrudna dovoli. da ne utesn.iuie našega političnega udeistvovanja. Noče obleči učitelistva v enotno uniformo ter pušča razve1'" posameznikov niihovo individualnost in ie ši-rokogrudnejša nego bi bila vsaka še tako raz-brzdaiia politična organizaciia članov kakšnega stanu. V to svrho postavlja Deklaracija v § 7. stranke v službo našega stanu, kar ie bilo doslei ravno narobe. Nobena politična skupina ne more z udeistvovanjem Deklaraciie ničesar izgubiti na članstvu iz, vrst učiteljstva, ako bodo stranke svoie moralno in ma-teriialno naziranie usmerile in udeistvo-vale v pravcu učiteljske Deklaracije. Nasprotno interes razmaha stranke bode ■zahteval visdko dvigati svarilen glas vsem nasprotnikom učiteljstva. ako bi kdo hotel ubijati enotnost stanu, od katerega pričakuje vsa domovina etične in moralne vzgoje.
§ 8. Vse ie minljivo! Izgine režim m pride novi. Vse se preživi ter zopet prenavlja in ponavlja. Usodo celega stanu vezati na minljivost vsakdanjih tekočilr dogodkov. pomeni dati organizaciii začasno pravico do obstoja. Učiteljstvo ostane, ker hoče biti del naroda in narod živi večno. Moremo biti kot stan del narodne individualnosti Vse stranke se pa morajo prilagoditi razmeram naroda, med tem ko se posameznik lahko prilagodi razmeram stranke. Iz tega pozon-šča gleimo na učiteljsko celoto, to ie na stan. da bomo oo ooti. ki nam io kaže Deklaracija, vtisnili narodu potom vzgoje in neuka pečat kulturne samostojnosti ni gospodarske, neodvisnosti
§ 9„ 10., 11. Učiteljstvo ie po vsej domovini postavljeno pred veliko preizkušnjo. Deklaraci'a mu ie dala samo glavne obrise vel:ke (ne domače) narodne. kulturne in prosvetne naloge. Podroben načrt mora izdelati učiteljstvo samo ter ga predlagati v pregled in potrdilo delegaciji in tudi iavnemu mnenju. Ni morda Deklaracija v vsaki besedi točna: dodati bi ii bilo treba v tem slu-čaiu samo kai nebistvenega, ali Deklaraciia pomeni odslei bistvo našega stanu in preko nie ne more iti učiteljstvo nikdar več, Nai bi bila danes ali iutri zavrnjena. toda zavratne iavne sile in vsakdanje potrebe našega stanu io bodo zoret obudile k življenju. Pregovor pravi: Kar danes lahko storiš, ne odlašaj na iutri Ca, beži hitro in ž njim hitimo in korakaimo tudi učitelji, sicer nam lastna usoda zanjori duha! Verujem v duševno moč in našo silo. veruiem v bodočnost Deklaracije in učiteljskega stanu. S to vero r.aprei in zmaga bo naša!
Splošne vesti
— Kako močna mora postati naša organizaciia? Moč organizaciie mora bazirati v orvi vrsti na članstvu samem in na zdravi disciplini, ki se ii bo moral brezpogojno kloniti vsak član. ko bo žito primerno vzgojen. V članih ie treba vzbuditi čut in zavest, da bodo od te zdrave discipline imeli v prvi vrsti sam. korist. Na podlagi te zdrave discipline bo oa tudi organizacija postala tako močna, da preko nie ne bodo mogli iti na dnevni red. posebno pa ne bodo mogle politične stranke uganjati protizakonito-sti in oersekucii v personalnih vprašanjih. Dogodil se ie n. nr. slučai. da ie bil nadzornik upokoien 7, nepolnimi službenimi leti in je prišel na nieeovo mesto brez obvestila organiziran tovariš. Nadzorniku se ni navedlo deliktov radi. katerih se ga ie upokojilo in brezdvomno le za slučajem kako strankarsko osebno maščevalno ozadie in izrabljanje politične konjunkture. Dolžnost organizacije z zdravo disciplino v takem slučaiu ie. prisiliti dotičnega organiziranega tovariša, ki ?a misli stranka nastaviti na nadzor-niko^o mesto, rta odločno odbite strank -no ponudbn in ščiti v vsakem slučaiu disciplino organizacije. Na ta način bi se utrjevala stanovska morala med članstvom. Na ta način bi se tudi nehalo izrabljanje učiteljstva za preganjanja od političnih strank Seveda ie predpogoj temu izvedba stanovskega edrnstva 111 neodvisnost organizacije od politiških strank da bo lahko nastopila po potrebi proti vsem strankam in vsem režimom. Taka sindikalna organizaciia učitelistva mora biti naš ideal in to ie tudi smoter nove smeri, da ii ustvari temelie. na katerih si bomo lahko stvorili organizaciio na sindikalni podlagi, s katero se ne bo mogla igrati nobena političnih strank.
Proti čemu se bori sindikat. Sindikat se bori v orvi vrsti proti temu. da lastni tovariši ne delujeio proti stanovskim tovarišem. S tem se stan na znotraj utriuie sam in postane sčasoma močna nepremagljiva celota, ki sama odbija vsako partizanstvo. ki ga stranke poizkušajo zanesti v stan.
—	Tudi činovniški Savez ie na zadnji izredni skupščini razpravljal o tem. da bi se organiziral popolnoma na sindikalni podlagi. Sindikalna podlaga organizacije ie tudi edino sredstvo, ki ie v stanu nobiti partizanstvo in korupcijo.
—	Delo našega noverien štva no Deklaraciii. Po deklaraciii deluje naše pover-ieništvo redno in nemoteno naprej. Vse vloge okrajnih društev in poedincev se rešujejo sproti. Poverjeništvo sestavlja kataster šol. ki ie bil nujno potreben. Članski izkazi so domalega že urejeni m tudi naslovi za liste preurejeni. Pravno obrambni odsek rešuje posamezne vloge.
ARGUS Je najboljši Informacijski zavod_
ARGUS lma v v8eh m98tlh »voje poverjenike ARGUS dala Informacije o vsem, zlasti pa o flnan-čnem stanju denarnih zavodov, trgovsko-
Indjstrijskih podjetij In privatnikov_
ARfiIJS-ove Informacije so vslkdar točne Izčrpne
In hitre___
ARGUS 86 nahaja v Vuka Karadžlča ul. II. Beograd ARGUS-ov telafon le 6'2B' a brz°Javnl naslov Argu«
s katerimi so se člani obrnili na pover-ieništvo. Okraina društva so Dreiela od Doverieništva v razpravo deklaracijo in spremembo pravil. o čemer zbira pover-ieništvo materiial in ga ureiu;e za skupščino. Kniižničar centralne knjižnice ure-iuie knjižnico poverjeništva in sortira knjige ter ustvaria kniižnico za bazo narodnih ljudskih knjižnic, ki iih bo pričelo poverieništvo ustanavljati predvsem na obmejnih šolah. Odsek ie potom Doverieništva napravil posebno vlogo na prosvetno odd. zaradi oreuredbe šolarskih knjižnic. Enako ie na povabilo prosvetne uprave oddalo poverieništvo predlog za namestilno in disciplinarno komisijo. V seiah ožjega sosveta so se obravnavale vse tekoče zadeve. Seje eksekutive se vrše skoro tedensko in se na niih razpravlja o predsedstvenih. tajniških, blagajniških in uredniških zadevah. Predvsem nošvečaio člani svoio pozornost ureditvi gospodarskega stania poverie-ništva in preureditvi gospodarstva. Vkliub vznemirljivim razmeram 'e poslovanje noverieništva povsem redno in normalno
—	Kataster šol Ker nismo stavili v zadnii okrožnici nobenega termina za predložitev katastra, prosimo tem potom vsa ona okrajna društva, ki ga doslei še niso vrnila izpolnjenega. da to store vsai do konca marca t. 1. Poverieništvo U.1U Ljubljana.
—	Učiteljsko društvo za kočevski okraj. Ponovno opozarjamo članstvo, da se radi važnosti dnevneea reda vsi udeleže rednega občnega zbora društva, ki bo v soboto, dne 20. marca t. 1. ob 10. uri dopoldne na deški osnovni šoli v Kočevju. Dnevni red: 1. Poročilo predsednika. 2. Iziava o deklaraciji. 3. Občni zbor z običajnim dnevnim redom. Popoldne istotam razstava čipk — državnega zavoda za žensko obrt 'v Ljubljani — s predavanjem g. ravnatelja B. Ra-čiča: Cipkarstvo v naši domovini kot domača obrt. Čipke bodo tudi na prodaj in jp za državne nameščence 20% popusta.
Preložitev učiteljskega konccrta.
Vsled obolelosti našega oevovodie gosp. prof. Kumarja. je bilo treba preložiti koncerta od 20. in 21. t. m. na 10. in 11. april t. 1. Upoštevajte tovariši to spremembo. O priliki zadnjega tečaia ie or-iskala denutaciia zbora v posteljo priklenjenega Srečka, kateri '"e odločno izjavil da ostane naš živ ali mrtev!... Zbor bo vodil tudi potem, ko bo v Zagrebu oevovOdia »Kola«. Ker ie Srečko z nami. nai bo prepričan, da ostanemo i mi njegovi! Želimo mu skorajšnjega okrevanja! Sežun.
—	Razpis učitetfskh ?lužb. Na osn. šolah v mariborski oblasti so se. še naknadno razpisale stalne službe Prošnje ie treba vložiti do 10. aprila 1926. Podrobnosti glej v »Uradnem listu«. Prosvetni inšpektor: POljanec.
—	Klevetnikom. V Ljubljani in v radovljiškem okraiu širijo nekateri vesti, da se borim za deklaraciio le zato. ker hočem zasesti Ganglov in Jelenčev stolček. Dotična dva gospoda pozivam, naj mi dokažeta to svoio trditev ter da ien-iata s svoiim obrekovanjem. Taka sredstva so podla in sramotna. Nikdar nisem imel ambicii na upravna mesta: pobila se na prva kleveta že s tem. ker mesta oblastnega nadzornika ne more zasesti, kdor ni bil sreski nadzornik in tudi ta ne bo s tem niti za dinar na bolišem ker mora po činovniškem zakonu imeti fakultetno izobrazbo, če hoče priti v prvo kategorijo. Kleveta torej ni le zlobna, temveč tudi smešna! Za poverjeniško mesto sem pa še pred deklaraciio vsako-mfir. ki mi ie isto omenial iziavil. da b; ?a ne sprejel ood nobenim poeoiem in imam doveli prič na razpolago, da ovržem nasprotno trditev Na tem tudi vztrajam. Gospodje, poslužujte se poštenih sredstev! Ivan Dimnik.
— Slovenskemu učitelistvu! Četrtič se obrača na vas Jugoslovenska Matica s prošnjo, da prevzameta v svoie vešče roke zbiranje »piruhov« za naše neod-rešene brate. Dosedanji usoehi te akcije so plod vašega požrtvovalnega dela in najboljši dokaz, kako ie slovenskemu učitelistvu na srcu dobrobit tistega dela našega naroda, ki -i usoda ni naklonila združitve z Jugoslavijo. Za to vaše delo vam Jugoslovenska Matica izreka toplo zahvalo. Da prinesemo več raznoličnosti v to našo akciio. smo sklenili, da bomo letos ooleg skupne priznanice nagradili naioridneiše mlade nabiralce s slikami, ki se bodo lahko deiale v okvir in slu-
žile kot okrasek domov. Vsak. ki prinese vsai dva niruha. dobi po izbiri eno izmed slik no razglednicah, katerih vzorce vam prilagamo. Zbirka piruhov nai se zakliuči o Veliki noči. Ob nakazilu vsote nam sporočite število in vrsto slik ki se vam z obratno pošto dooošl.ieio. Na ta način upamo v mladini dvigniti zanimanje za to akcijo in tako doseči več.ii uspeh. Pokrajinski odbor lugosloven-ske Matice v Ljubljani.
—	Ob priliki poseta šole za sleoce v Kočevju ie daroval g. prosvetni inšpek-tor dr. Lončar 100 Din za šolsko deco, za kar se mu v imenu naibedneiših med bednimi zahvaljuje šolski imraviteli.
—	Za novo smer se ie izreklo sve-tolenartsko društvo z zahtevo, da prt-deio na vodilna mesta osebe, ki bodo znale smer. katero zasleduje deklaracija tudi udeistviti in io privesti do končne zmage naše stanovske politike.
Ideja stanovskega edinstva zmaguje. Šoštanisko učiteljsko društvo te soglasno sklenilo to-le: Učiteljsko društvo za šoštanjski okrai stoii na stališču. da rabimo eno samo enotno stanovsko organizacijo za vse učitelistvo v državi kr izkliučuje obstoi vsake druge stanovske organizaciie ter Smatra Deklaraciio kot nuino konsekvenco tsga svo e^a stališča.	^
—	Velika zmota ie. če kdo govori o čl. 2. nrav'l UJU in s tem utemeljuje nepolitičnost naše organizacije v preteklosti. Vsakomur ie iasno. da se gre za izvajanje te smeri, ki ie označena v pravilih. V tem se ie grešilo in oroti temu se bori deklaracija, kar ie tudi v uvodu deklaraciie povedano, da na papirju ie bilo vse v redu a v praksi narobe.
Kam se na naslania o meščansko-šolski učitelji, srednješolski profesorii in univerzitetni ;profesorfi in kam druge, strokovne organizacije bi vprašali vse one. ki tako strastno zagovarjajo, da se moramo nekam naslanjati in nasloniti, ker smo naibrže preslabi, da bi lahko sar mi stali na nogah ter bi bili sami sposobni za kako kulturno delo. Če smo sposobni delati k čemur nas drugi silijo, bomo sposobni tudi za ono kulturno delo. ki si ga bomo sami začrtali
Tvrdka F. Meršol nasl.. zaloga ženskih ročnih del se nahaia sedai Wojfqva ulica 5. — Glei inserat.
—■ Usrosobljenostne preizkušnje iza osnovne šole se orično na državnem mo~ škem učiteljišču v L i u b 1 j a n i dne 30. aprila 1926 ob 8. uri zjutraj. Pravilno opremljene prošnie za pripust k usposob-lienostni preizkušnji se nai oredlože po šolskem vodstvu pravočasno sreskemu nadzorniku, da bodo naioozneie do dne 20. aprila v rokah izbraševalne komisije. Kdor bi ne bil priouščen se bo pravočasno obvestil. Posebna vabila k izpitom se ne bodo pošiliala — Državna izpra-ševalna komisiia za osnovne in njim sorodne šole v Ljubljani.
—	Ali co re< razmere v naši organizacij tako desolatne? To govori samo onih oar ljudi, ki hočeio z »Jutrom« jemati usried naši organizaciji in neprestano huiskaio z osebnostmi. Gotovo ie da ie pri vsakem prevratu nekai krize ki ie pa vedno boli opasna za staro, kot novo struio. Po tei krizi bo izšla naša organizacija pomlajena in osvežena i? boja. Zdrava smer bo zmagala, to ie gotovo, kakor ie tudi gotovo da vsaki novi stvari en del članstva že iz konzervativnosti ooonira Za trezno mislečega člana in za člana, ki gleda malo v bodočnost, niso te razmere ne desolatne in ne kritične, temveč — naraven razvoi. Torei nič bojazni !
Naročnikom »Zvončka«. Doznali srno. da se na društvenih zborovanjih pritožujejo naši . člani nad neredom v upravi »Zvončka«. Na splošne, pavšalne pritožbe se ne moremo ozirati, zato prosimo vse prizadete, da nai iaviio nemudoma vse posamezne slučaje nedostat-kov. Poslužite se v to svrho dopisnic ki smo Vam iih poslali. Napravili bomo takoj red. samo da izvemo za napake!
i	Uprava.
— Ali res teče Drava že od oamt -veka tako kakor danes? Vsi vemo. da ne! Še več: Vemo tudi, da si pridobiva moči od potokov in bi se brez niih posušila. V tem se da naša organizacija res primerjati z Dravo. In tudi z novo smerjo! Kaiti nekateri oboževatelii Drave so še danes mrnenia. da iim pritokov ni treba drugi pa. ki se iim oči odpirajo, so spoznali, da je vsa bodočnost in moč Drave odvisna od pritokov! Dravo lah-
ko zavijemo na Sušak. če hočemo in jI strugo razširimo do Maribora, da bi se lahko vsak dopisnik našega lista udobno
•peljal v Beograd. A le. če ii vode zmanjka! In nam manjka vode vode! še posebej: čiste vode.
In
Centralna knjižnica UJU Poverjeništvo Ljubljana.
Za našo pedagoško kniižn'co.
Centralna knjižnica UJU poverjeništvo Ljubljana, bivša Zavezina knjižnica ie nastala iz zgolj darovanih kniig. Osnovana ie bila že tedaj, ko se ie Slovensko učiteljsko društvo v Ljubljani oreosno-valo v Deželno in ie isto ponudilo brezplačno svoio kniižnico Zavezi. Od tedaj se ie izpopolnjevala knjižnica z darovanimi knjigami požrtvovalnih tovarišev.
V zadnjih letih pa ie izpopolnjevanje popolnoma prenehalo in zato seje sklenilo na pokrajinski skupščini v Šoštanju, da se nastavi knjižničarja, ki nai bi uredil in skušal izpopolnjevati kniižnico. ki ie res velike zgodovinske važnosti za razvoi slovenskega šolstva.
Da pridobim knjižnici kolikor mogoče več kniig. a v prvi vrsti starih šolskih ter pedagoških del raznih vrst. naprošam vse tovariše in tovarišice. ki imaio kake knjige in iih ne rabiio. da iih darujejo knjižnici.
Vse knjige, bodisi beletristične ali znanstvene, so za knjižnico dobrodošle. Če pa ima kdo kake starejše slovenske šolske ali pedagoške kniige. nai nam jih daruje, ker te so za kniižnico posebne važnosti.
Vse tovariše in tovarišice. ki pose-duieio svoie kniižnice. posebno na one. ki iim ležiio kniige morda pod streho, naprošam, da daruieio Centralni knjižnici nekai kniig
Mnogo del ie v knjižnici nepopolnih, zato naprošam tovariše in tovarišice.
Učiteljski pevski zbor.
—pev. Naša organizaeia in zbor.
Ker ie načelstvo organizaciie pokazalo že doslei in upamo, hoče tudi v bodoče, oreceišnie razumevanje za težnje zbora, nai bo prepričano vse učitelistvo. da se v prihodnie oddolžimo s koncertom v prid naših skupnih dobrodelnih ustanov, v prvi vrsti seveda konvikta. Tega ravno zbor zelo pogreša, kadar orihaiajo niegovi člani k skušnjam v Liubliano in moraio biti navezani na -tuie gostoljubje, največkrat na na mučno seganie v lastni žep .. — Andro Sežun.
—pev. Agitacija. Prihodnje dni raz-pošliemo posameznikom v večiih kraiili (v prvi vrsti pevcem) koncertne plakate. Nalepite iih na vidnih kraiili. Najboljše na ie da ste živa reklama vi sami.
Sežun.
Naša gospodarska organizacija.
—g Učiteliska Samonomoč. Dne 4.
lnarca 1926 ie umrl član Ernest CigoJ, profesor v Ljubljani: to ie 110. smrtnt slučai. Dediči so prejeli na oosmrtnini 9215 Din. Člani prejmejo položnice koncem marca t. 1 s skupnim zneskom za 109. (An ton i''a Dedič. Bočna). 110. (Ernest Cigoi. Ljubljana) in za morebitne nadaline smrtne slučaie v mesecu marcu. — Društvena uprava prosi vse. ki so s plačili zaostali, da ooravnaio zaostanke še v teh dneh. Za samo zadnia dva smrtna slučaia se ie izplačalo dedičem čez 18.000 Din. — Opozarjamo tudi vse one nriglašence. ki še niso poravnali sprejemnih pristojbin da store to takoi. Brez teh nakazil se nikogar ne voiše v člansko kniigo. za niiini ne morejo niih dediči oreieti kakih posmrtnin. — Učit. Samopomoč se lepo razviia. Danes ima 1868 članov. Posmrtnina znaša 9340 D!n.
Iz nase stanovske organizacije.
Gibanje okrajnih drnfitev v Sloveniji.
Vabila:
'= DRUŠTVO SLOVENSKIH UČITELJIC bo zborovalo v petek, dne 2. aprila t. 1. ob pol 10. uri na 1. dekliški šoli pri Sv. Jakobu. Na dnevnem redu ie razgovor o načrtu ženskih ročnih del in razgovor o ustanovitvi »Doma uč:te-liic«. oziroma splošnega »Ženskega doma«.
= UČITELJSKO DRUŠTVO ZA SVETOLENARTSKI OKRAJ ima zborovanje v sredo, dne 24. marca t. 1. ob 10. uri na osnovni šoli v Sv. Troiici v Slov. goricah. Dnevni red:
preglejte svoie kniižnice. morda najdete tned svoiitni knjigami one. ki manjkajo knjižnici.
Nepopolne so v knjižnici »N o v i -ce«. Manjkajo nam letniki 1843. do 1846., 1851.. 1852.. 1860.. 1862.. 1864., 1866., 1867.. 1870., 1872., 1874. do 1882.. 1884.. 1886.. 1890., 1892. do 1903.
»Zvonček« manjka II.. XV. in XXIII. letnik.
»L e t o n i s a« Slovenske Matice manjkajo letniki 1868. 1869 1895 1806 1906.. 1907.. 1908., 1909. in od 1913. dalje!
V izpopolnitev »Popotnika« so potrebni letniki 1880., 1882.. 1884.. 1916. 1917 1918., 1821.. 1923.. 1924.
»Pedagoški letopis« inanika od I. do 7. letnika in od 17. letnika dalje.
Imena darovateljev knjig bodo stalno priobčena v »Učiteljskem T ovarišu «.
Knjižničar.
—knjiž. Slovenska Matica v Ljubljani je darovala centralni knjižnici UJU poverjeništvo Ljubljana sledeče knjige: Mencinger: Izbrani spisi. Zabavna knjižnica XXIV. zvezek Vojvodina Koroška
1.	in II. zvezek, Zbornik Matice Slovenske II.. III., IV., V.. VI., X., XI., X'II., XIII. in XIV. zvezek, Letopis Matice Slovenske 1900.. 1901., 1902., 1903., 1911. in 1912., Slovenske narodne pesmi: V., VI., VIL, VIII., XIII., XIV., XV. in XVI. Dr. Ilešič: Slovanski spomini in jubileji, Smotra Jugoslovanskih, kulturnih društev. Dr. Osvald: Smernice novega življenja. Dr. I. Lah: Začetki Slovenske Matice in Češka antologija. Lermontov Junak našega časa, Pavel Golja: Večerna pesmarica in Pesmi o zlatolaskah. Dr. Lončar: Politično življenje Slovencev. Knezova knjižnica XVI., XXI. in XXII. zvezek. Hrvatska knjižnica IV. in V. zvezek. Iskrena hvala!
2.	Dopisi. 3. Poročilo o mednarodni pedagoški konferenci v Heidelbergu — poroča tov Osterc. meščanskošolski učitelj iz Maribora. 4. Poročilo o spremembi pravil UJU. 5. Slučajnosti in predlogi. Stanovska dolžnost ie polnoštevilna udeležba! — Odbor.
Učiteljski pravnik.
§ Premestitev uč'tet:'stva no 2 letih službovanja. Na zadevno vprašanje Vas opozarjamo na čl. 71. čin. zakona, ki nravi: »Uslužbenec se ne sme premestiti iz kraia v krai preden mineta dve leti službe v kraiu, iz katerega se premešča.« (Ako ie bil uslužbenec premeščen na lastno orošnio in mu niso bili izplačani selitveni stroški, ne velia zani ta določba. Pri učitelistvu ie na še sporno, aii 'e smatrati no razpisu doblieno službo kot na lastno prošnjo ali ne).
Listnica uredništva.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
lu Dopisnike orosimo. da posebno dališih dopisov ne prinašajo šele v torek zvečer ali sredo, ker dela to tehnične ovire pri listu.
—lu Glasom sklepa torkove seje eksekutive uredništvo odslei ne bo objavljalo odlomkov, ako dopisnik ne po§-lie celotnega rokopisa. Prosimo torej vse one ki so doposlali le delne rokopise, da oošlieio takoi celoten rokopis. (Predlog ie izšel izven uredništva in brez. iniciative istega.)
—lu Glasom sklepa torkove seje eksekutive se s orihodnV) številko ne bodo objavljale brez podpisa tudi notice, ki govore o deklaraciji
—lu Dopisnke prosimo nai se otne-ie z debato o deklaraciii posebno Da ie bilo že dovoli debate ter bo treba misliti, da spravimo tudi drugo gradivo v Ust. 'Vsakdo nai odienia malo pa bo uredništvu mogoče ustreči tozadevni želii mnogih članov.
MODNA TRGOVINA
F. MERŠOL
nasl. se nahaja
SEDAJ V WOLFOVI ULICI ŠTEV. 5.
I) Priporoča svojo bogato zalogo ženskih l\ ročnih del, vseh vrst volne, svile in I' bombaža. — Predtiskanje ročnih del! — MODNO IN KRATKO BLAOOI — Velika zaloga čipk, rokavic, nogavic in pletenin za dame, gospode in otroke.
* USTANOVLJENO LETA 1887. *
1. Zadnii zapisnik.
Izdajatelj: UJU - poverjeništvo Ljubljana, odgovarja Iran Dimnik v Ljubljani.
Glavni m odgovorni arednik Iran Dimnik v Ljubljani, »a Izdajatelj: UJU - poverjeništvo ujnojnu«
Tiska .Učiteljska tiskarna8 v Ljubljani; zanjo odgovarja France Štrnkelj v Ljubljani.