Iz Jugoslavije. — Tov. Albinu Lajovcu. ki je čutil potrebo izinesti svoi »tutti-frutti« članek v 228. št. »Napreja«, se čudim s svoje strani. kako ie mogel spraviti v zvezo z blejskimi resolucijami mojo zahtevo »kdor učitelj — ta Sokol«, kar sem izrekel. da pomagam iiiegovemu spominu. leto poprei v Rog. Slatini. ne oa na Bledu. Silno nelogično oreobrača mojo zahtevo rekoč »če sedaj ta stavek obrnemo in rečemo, kdor ni Sokol. ni učitelj, tedaj smo izgovorili tako neumnost kakršno vsebuje.io vsi podobni stavki«. Da. tov. L.. če obračamo! Na ta način dokažemo tudi sofistično. da je dva krat dve oet: če obračamo n. pr. zahtevo: kdor učitelj, ta značaj, jo rešimo lahko tudi v negativnem zmislu itd. Navdušujem sebe in druge za Sokolstvo. pa ne, »da mi nekdo zaploska« kot mi zelo neokusno tov. L. podtika. temvcč v globokem prepričanju, da s sokolsko vzgojo zasfriejo lepši dnevi jugoslov. narodu. In za izvedbo sokol. pro-grama ie v prvi vrsti Doklicano učiteljstvo. ki tudi v resnici krepko sodeluie. pa če _e to tov. L. všeč ali ne. Da bi danes delal kdo za svoie sokolsko prenričanje pokoro pa če je tudi »vaški učitelj«?! Saj je vendar doba »hlapcev« minila. ali še ne. tov. L.? Dobrohotno taoljanje po rami, da sem »sicer pameten dečko« hvaležno odklaniam. Sicer sem pa vedno naziranja da se tovariši podobne stvari razgovorimo v našem stanovskem glasilu in se nam ni treba zatekati v druee strankarsko-politične liste. Strokovni tajnik R. Dostal. — Predavanja univerzitetnega profesorja dr. Vebra, ki jih prireja vsako nedeljo dop. v ljubljanski realki in h katerim je vabljeno ttidi učiteljstvo, imajo zaznamovati lep uspeh in mnogo zanimanja. Dosedaj je predaval g. proi o sledečih poglavjih: 1. t. m. Uvo>d k psihologiji in razvoj iste do 'današnje dobe. 8. t. m. Analitična in deskriptivna analiza. Metafizična, dualistična, monistična, materijalistična psihologija. Associacijska psihologija. Narodnostna psihologiia. — V nedeljo dne 15. t. m. namerava g. prof. razoravljati o »razmeriu analitične psihologije k Vundtovim psihologičnim nazorom.« —p Popravek. Naslov na zadnjem oddelku odlomkov iz brošure g. prof. Nik. Rodojčiča se ima pravilno glasiti »Program narodno-prosvetnega dela« in ne metode, kakor je bil pomotoma naslov objavljen v zadnji številki. — Kai zahteva klerikalizem od šole in pouka? V zadnji številki ie y tozadevni notici tiskovna pomota. ki bistveno izoremeni poročilo. Glasiti se mora: Nova cerkvena oostavodaja. ki jo je izdala Cerkev 1.1918, obsega sledeče določbe glede šole: Clenu 1372 ie papež Pi.i IX. dodal sledeče: »V Ijudskih šolah mora verski Douk nadvladati ves ostali šolski pouk, tako. da so drugi predmeti le pripomočki za verouk.« — Pomanjkanje najpotrebneiših učnih pripomočkov. Sedanja draginja šolskih knjig bo glavna ovira učnemu napredku. Ako že samo atlas sedaj velja nad 100 Din in v tei priineri je tudi cena drugih knjig, koliko je !i takih staršev ki zrnorejo vse knjige nabaviti svojim šolo obiskaiočim otrokoin. Glede zemljepisa bi se že odpomoglo s posameznimi manjšimi zemljevidi. Za Jutroslavijo ga imamo. ki velja le 2 Din. pogreša-mo ga pa za Evropo, najcenejši stane 12 Din. Učencem meščanskih šol D-rimainjkuje tudi učna knjiga za geometrijo Za s lo bi seHai odpomogla zbirka geometrijskih nalog. ki bi bila še primerama cena. ker bi bila tvarina skrajšana in bi tudi odpadli stroški za slike. —z—. — Šmartno na Pohoriu. Šolsko vodstvo sc tem potom zahvaljuje vscm mojstrom. ki so prevzeli dcla renoviranja našega šolsketra ooslopja. zlasti g. Srimšeku, mizarskemu mojstru v Slov. Bistrici. ki je prvi izgotovil svoje delo, potem g. Vrečkotu. pleskarskemu mojstru tudi iz Sl. Bistrice. ki se ie enako potrudil. Prav posebno oa zahvaliuie in vsem oriporoča g. Stupana. zidarskega mojstra od istotam, ki je že pred 4 meseci prevzel delo. a šele 2 dni pred šolskim letom poslal svojega delavca ter tako povzročil, da se ne nicre oričeti pouk o pravem času. Imeli smo suš.110 leto in dosti časa je bilo. da bi se bila izvršila zidarska de!a ob lepem vremenu in med počitnicami a gosp. mojster je nas uboge Pohorce vkljub opetovani prošnji odlagal na mokro jesen ter povzročil s tem. da bo delo. vsled te^a. ker se ne suši dobro. slabo ali s p 1 o h n e izvršeno in šolski pouk je in bo oviran par tednov. — Koliko truda je stalo voditelja. da je ljudi prepričal o potrebi popravila. da se ie dobil potreben vredit itd., a zdai kcincemkonca r.a v?' . malomarnosti enega trpi cela šola. — Smrtna kosa v naših vrstah. Pri sv. Martinu pod Vurbergom smo spremili 2 t. m. k večnemu počitku skrbno mater, vedno ljubeznivo i-n gostoljubno gospodinio. vzorno sonrogo našeea dičnega tov. nadučitelja Gselman Antona. V večnost se je podala po 60 letnem trudapolnem življenju. Zapustila ie svoiega soproga. izmučenega vsled vztrajnega dela v. prid iugoslovenskemu itiarodu. Rodila nam je 6 zavednih Jugoslovanov: Najstarejši sin France je nevtrudno delavni upravnik na kmetijski šoli. Darko. nadučiteli v Tepanjih in Rozika učiteljica v Svetinjah sta marljva tovariša v naši fronti, Rika je občeznana dobrodušna poštna upraviteljica. Olga ie skrbna gospodinja in soproea uglednega trgovca. V očetovi hiši se nahajata Katica in Erna. ki la.išata gorie sivolasemu očetu-vdovcu našemu vzornemu starosti. Vsem skupai naše sožalje! Bila nas je lepa vrsta tovarišev(ic). ki smo vas v najžalostnejšem trenotku prišli tolažit. Kakor vi, smo se tudi mi težko ločili od b-lagoDO-koj-ne ob odprtem grobu. Nepopisno gorje se nas .e pa lotilo. ko nam pred potopališčem stoječi mladenič naznani: »Ko ste polagaU vašo blagopokojno Alojzijo Gselman. roj. Hauptman v tesno leseno hišico. je v Šentvidu pri Ptuju izdihnil svoio blago dušo njen edini brat Hauptman Ivan nadučiteli in starosta učiteljstva v ptujskem okraju.« Nekaj tednov so mu že pešale moči tako da ni mosrel iti k pogrebu svoie edine. liubljene sestre. Dovršivši prvo službeno dolžnost v novem šol. letu. ie pri šolski mizi. naslaniajoč se na svoieara tovariša. zatisnil utrujene in žalostne oči. Bil nam ie zvest. zato smo ga 5. t. m. ob veliki udeležbi tovarišev(ic) položili k večnemu počitku. Zalujoči soprogi in hčerkam izrekamo sožalje!* — Tovarišem, ki se zanimajo za mojo zadevo, sporočam. da molčim namenoma. Pride pa kmalu čas. ko natočim vsem čiste studenčnice. — Jos. Kobal. — Umetniška šola »Probuda« v Ljubljanl. Vpisovanje za vse oddelke (slikarska in kiparska šoia, grafika, tipografija, fotografija, narodna ornamentika in slikanje na fresko) se vrši dr.e 15. t. m. od 15.—17. ure in 16. t. m. od 16. do 17. ure pri voditelju šole, akad. slikarjem Franju Sterletu na tehn. sr. šoli v pritličju deslio. Sprejemajo se dame in gospodje. Za obisk je treba plačati določen honorar. Natančni pregled in sprejemni pogoji so razvidni na oglasu šoske deske. Obenem opozarja cenj. občinstvo na svojo razstavo, katera se otvori dne 15. t. m. ob 10. uri dopoldne, istotatn. Odprta bode nekaj dni. Vstopnina je prosta. — Vodstvo Sole. —pl Poročila se je dne 3. t. m. v Kresnicah tovarišica Rozi Gospodarič z g. Joškom Dolinarjem. vladnim konceptnim uradnikom. Iskreno častitamo! * NB.: Nekaj črtic iz žMjenja I. H. prLnesemo prihodnjič.