Iskra vodilna na svojem področju
Menimo, da smo vodilna industrija v Jugoslaviji na področju izdelkov, ki jih proizvajamo in to nameravamo ostati tudi v prihodnje." Tako je izjavil generalni direktor ZP Iskre Jože Hujs na tiskovni konferenci ob prehodu v novo leto. Konferenca je bila pretekli teden ob sodelovanju predsednika skupščine ZP Iskra Vladimirja Klavsa in sekretarja organizacije ZK v ZP Iskra Staneta Preskarja v osrednji poslovni stolpnici v Ljub-Ijafii, prisostvovali pa so ji številni predstavniki slovenskega in jugoslovanskega tiska, kar je razodevalo nedvomno zanimanje za uspehe in probleme naše delovne organizacije.
ae.i»wverseeweBeBeee»»*e«weeebi! ■■■■■!!•■■
| PROVOKACIIA
Aretacija osrednjega tajnika narodnega sveta koroških Slo-; vencev Filipa VVarascha, češ, da : je izročil peklenski stroj za razstrelitev transformatorja ne-: kemu neprištevnemu Gottrifrie-du Guettlerju, pomeni vsekakor nov, precej nevaren in tudi brezobziren pritisk na našo manjšino onstran Karavank.
Kot je znano v sosednji Avstriji prav te dni stopnjujejo na vse načine pritiske na našo manjšino in avstrijske oblasti poskušajo za vsako ceno vsiliti koroškim Slovencem in gradiščanskim Hrvatom zakone, sprejete 7. julija lani. Vemo pa, da so omenjene zakone sprejeli mimo in proti volji manjšine, saj temeljijo na pogojevanju manjšinskih pravic s številčno močjo manjšine in vsebujejo še vrsto drugih določb, ki nasprotujejo duhu in črki sedmega člena avstrijske državne pogodbe-
In tu smo pri srčiki problema, ki na eni strani spravlja Avstrijo v dokaj neugoden in neprijeten mednarodni položaj, saj se je pred kratkim pridružila reviziji sedmega člena še revizija nekaterih drugih členov avstrijske državne pogodbe, to je afe-■*- ra z oborožitvijo in raketami-Skratka, miroljubna, nevtralna in demokratična Avstrija naenkrat ni več niti miroljubna, še manj nevtralna in najmanj demokratična, kar vsekakor zelo moti dunajske režiserje, ki so si zdaj v svoji dolgoletni, habsburški in tudi kasnejši kratki, a zato dokaj učinkoviti nacistični praksi lotili prozornega provo-kacijskega trika, ki naj kot učinkovit in uspešen dramski pripomoček pripomore k razrešitvi manjšinskega vprašanja.
Vendar pa je iz zgodovine znano, da vsi takšni ali podobni naklepi, laži, prOvokacije in podobno nikoli niso ustvarjali na eni strani niti politike, na drugi strani pa niso razreševali mednarodnih problemov. Zatekanje k takšnim, skoraj bi lahko dejali srednjeveškim in makjave-lističnim sredstvom se je vedno slabo končano za tistega, ki je takšna sredstva uporabljal.
..Afera VVarasch" je torej samo ena izmed številnih postaj na trnovi poti naše manjšine k dosegi njenih elementarnih, človečanskih pravic in samo priča, da se sedanje avstrijsko politi-karstvo, ko kompromisarska avstrijska socialna demokracija pokleka pred šovinizmom in koroškim nacionalizmom, sprevrača v svoje nasprotje ter kaže tako svoj pravi obraz.
In končno, kako si more Dunaj danes, na začetku 77. leta, ko se poteguje, da bi postal druga prestolnica OZN, privoščiti takšno provokacijo, ki smrdi po neumni, podeželski kriminalki, a na drugi strani resno in hudo provocira našo manjšino.
Stvari v sosedni republiki torej niso ta hip niti malo prijetne in lepe, še več, z diskreditiranjem uglednih voditeljev koroških Slovencev, ki so tako odločno dejali svoj ne preštevanju, bi radi naši sosedje diskreditirali tudi organizacije koroških Slovencev, ki so pokazale, da zares Predstavljajo našo manjšino, čeprav to ni všeč in je napoti nacionalistom na avstrijskem Koroškem.
D. Ž.
Jože Hujs, čigar prispevek je bil razumljivo hrbtenica celotne tiskovne konference, je v svojih uvodnih izvajanjih poudaril, da smo se v letu 1976, ki je bilo polno sprememb v gospodarskem sistemu in instrumentih družbenega planiranja, posvetili predvsem delu na srednjeročnem planu. Kljub recesiji smo dosegli 92 % planirane proizvodnje, oziroma 15,5% več kot prejšnje leto, to pa pomeni, da smo ustvarili tudi celih 780 milijard starih dinarjev več. Sama rast proizvodnje sicer ni bila tako močna kot doslej, toda že to, kar smo dosegli, je lep rezultat.
V letošnjem novem 1977. letu planiramo porast proizvodnje za 16 %, kar pomeni 920 milijard starih dinarjev več. V preteklem letu so vse naše delovne organizacije zaključile svoje delovne naloge pozitivno, razen ene. Posebej uspešna je bila profesionalna tehnika, medtem ko je bila proizvodnja s področja široke .potrošnje nekoliko šibkejša, vendar moramo pri tem upoštevati, da finačno izraženo to ne predstavlja tolikšnega deleža.
Če gledamo stvari na splošno in globalno, smo lahko več kot zadovoljni, saj smo v Iskri prvič po desetih letih likvidni, je naglasil pred novinarji generalni direktor ne brez ponosa in zaslug. Plan zaposlitve smo dosegli lani z 97 %, storilnost pa se je zvišala za 9 %. Imenitne so tudi številke na področju našega izvoza, saj je Iskra leta 1976 izvozila za 70 milijonov dolarjev. Planirano je bilo sicer še več, dosegli naj bi 76 milijonov dolarjev, toda upoštevati je treba nelahek položaj na svetovnih tržiščih, pa tudi vrsto težjih pogojev doma. Vzpodbudno pa je, da smo se zelo dobro odrezali tudi na področju sodelovanja z deželami v razvoju.
Med drugim smo tako prodali svojo tehnologijo Ekvadorju v Latinski Ameriki in tam postavili tudi tovarno, uvedli smo našo telefonijo v Turčiji. V
Komaj štirideset let je minilo od tedaj, ko so preko tistega dela Teherana, glavnega mesta Irana, kjer je bil nedavno velik mednarodni velesejem, še potekale stare poti za karavane kamel. Na sedanjem 4. mednarodnem sejmu konec leta 1976, ki se ga je udeležilo 1.535 razstavljalcev iz 44 držav in ki si ga je ogledalo skoraj en milijon in pol obiskovalcev, je prvič razstavila tudi Iskra. Na našem razstavnem proštom sejmišča, ki je zavzemalo z vsemi svojimi paviljoni in parki skupno površino 1,3 milijona kvadratnih metrov, smo razstavili predvsem izdelke s področja telefonije, stikalne tehnike, električnih števcev, instrumentov, električnih ročnih orodij in predmetov široke potrošnje. Med obiskovalci in poslovnimi ljudmi se je, kot smo izvedeli, pokazal poseben interes za področje instrumentov, električnih ročnih orodij in izdelkov široke potrošnje. Naši predstavniki na teheranskem sejmu so izrazili mnenje, da smo zdaj na potezi mi, da interesente ustrezno informiramo in na temelju ugodnih, konkurenčnih pogodb dobimo posle. Proizvodi iz imenovanih področij so za Irance vsekakor zanimivi in v prvih razgovorih tudi ocenjeni kot sprejemljivi. Nastopa pa vprašanje za njihove pojme zelo visokih cen teli
uvozu smo bili lani skromnejši od izvoza, saj smo uvozili le za 66,5 milijonov dolaijev, se pravi manj, kot je znašal izvoz. Ko je tovariš Hujs prešel na vprašanje akumulativnosti, je omenil, da smo leta 1975 akumulirali 56 milijard starih dinarjev, leta 1976 pa bo akumulacija znašala od 58 do 59 mili-jard.
Takšne so vsaj ocene TOZD in delovnih organizacij, a tudi če bi bilo manj, bi bilo to zelo ugodno, še posebej glede na strukturo naših sredstev, saj imamo lastnih sredstev komaj 17, okrog 80 % je pa kreditov, za katere smo samo lani plačali 30 milijard starih dinarjev obresti. Pri tem je opozoril, da je na podlagi lastnega preverjanja ugotovil, da se je žal vez med osebnimi dohodki in produktivnostjo pretrgala, kar bi bilo, če hočemo spet vzpodbujati delo, v prihodnje treba popraviti.
Ko se je generalni direktor Hujs ustavil še pri nekaterih neugodnih kazalcih dogajanj v Iskri leta 1976, seveda ni mogel mimo visokih zalog, ki s svojimi mrtvimi materiali bremenijo uspešno poslovanje, kritično pa se je dotaknil tudi investicij ip politike investicijskih programov. Seveda pa vse to Hujsovega zaupanja v nadaljnjo rast Iskre ni omajalo, ampak je po splošni optimistični oceni minulega leta napovedal, da bomo nedvomno vsaj tako uspešno tudi nadaljevali ter tako gotovo dosegli srednjeročni plan v višini 500 milijonov dolarjev.
Iskrina perspektivna veja bo poslej po njegovem predvsem mikroelektronika in računalništvo, čeprav zaenkrat v potrebni dinamiki glede združevanja sredstev in investiranju zaostajamo. Toliko bolj je torej pozval k pospešenim prizadevanjem letos, ko moramo zamujeno nadoknaditi, če nočemo srednjeročnega plana ogroziti. Če hočemo zares izpeljati tako imenovano
izdelkov. Zato bo verjetno z maksimalnimi napori treba doseči kompromisne pogoje za prodajo teh izdelkov.
Teheranski sejem, ki ga je odprl iranski šah Reza Pahlavi, je, seveda, predstavil izdelke z zelo različnih območij, proizvodnjo dežel v razvoju in iz industrijsko visoko razvitih dežel. Med evropskimi deželami je zlasti Velika Britanija razstavila svoje najsodobnejše dosežke na področju elektronike. Na sejmu je bil zelo velik paviljon namenjen prikazu iranskih firm, pri čemer pa je bilo opaziti veliko prisotnost zahodnih, oziroma, sploh prekomorskih industrij, ki se vključujejo v proces industrijskega razvoja Irana. Tudi v času samega sejma je bilo podpisanih več obsežnih pogodb. Iranska naraščujoča zahteva po tehnologiji najbolj kvalitetnih proizvodov, kot tudi know-how, predstavlja praktično neomejene možnosti za poslovno sodelovanje s to deželo. Iz letošnjega sejma v Teheranu so se Iskrini predstavniki vsekakor vrnili s spoznanjem, da ta sejem nudi možnost hitre prodaje in podpisovanja pogodb, da pa se bo treba na bodoče sejme bolj temeljito pripraviti, tako da bomo poslovnim partnerjem lahko postregli z vsemi podatki, potrebnimi za sklenitev dokončnega posla.	ma](
(Nadaljevanje na 2. strani)
Na teheranskem sejmu tudi šah Reza Pahlavi
Posnetek s sestanka predstavnikov občinskih skupščin, v katerih delujejo Iskrine temeljne organizacije združenega dela, ki so jih predstavniki
Tržna usmerjenost-sila napredka
To je bila ena izmed značilnih misli, ki je prišla do izraza v intervjuju, ki ga je dal za naše glasilo direktor Iskra Commerca tovariš Mija Medič, vselej poslovno vljuden in učinkovit, tako kot je za človeka, ki vodi zahtevno panogo pgvezovanja Iskre s tržiščem, nujno potrebno. Toda čeravno je vselej že zaradi svojega poslovnega videza brezhibno urejen, zna biti do sodelavcev tudi enako človeško razumevajoč in ustrežljiv. Tak je bil tudi v svojih jedrnatih odgovorih na vprašanja v našem intervjuju, ki se mu je kljub časovni stiski odzval.
Ste direktor Iskra Commerce. V čem je samostojnost Iskra Commerce in v čem nujna povezanost med celotno Iskro in Iskra Commerce? Kdo koga bolj vleče naprej? Ali so za to tudi različni razlogi?
„lskra Commerce je organizacija skupnega pomena za izvajanje tržnih funkcij, ki ni samo dohodkovno povezana, ampak je integralni del celotnega poslovnega sistema v Iskri; zato skoraj ne moremo govoriti o njeni samostojnosti. Sila napredka pa je njena tržna usmerjenost, ki neusmiljeno vleče naprej tako hitro kot teče napredek sam."
Ste takorekoč najbolj živa tipalka (podaljšek) Iskre na tržišču, v stiku s potrošniki in kupci. Kakšne so vaše glavne ugotovitve v zvezi z reagiranjem trga na proizvodnjo Iskre? Ali
nujno povzročajo nasprotujoče interese, včasih tudi s škodljivimi posledicami za enega partnerja."
Kakšne izkušnje v poslovanju ste si nabrali v vodenju IC? Ali je posel vplival na vašo fiziognomijo, ali ste z vašim značajem vi dali fiziognomijo poslovanju?
»Prepričan sem, da je na mojo poslovno in ne samo poslovno fiziognomijo nedvomno vplivala tržna usmerjenost, ki je že dolga leta v Iskri prisotna in pa teamsko delo, ki vzgoji, če že hočete, zavest, da nobeno skupno delo ni nemogoče ustvariti."
Koliko se pri proizvodnji in plasmaju izdelkov poslužujete reklame? Kakšna bi morala biti po vašem mne nju dobra reklama?
»Znano je, da je daleč najbolj in celo najcenejša reklama, zadovoljen kupec; prav tu pa na žalost moramo ugotoviti, da smo malo popustili, mogoče celo malo preveč in po nepotrebnem. To bo potrebno hitro in učinkovito popraviti ne le s pojačani-mi propagandnimi akcijami, temveč s poslovno solidnostjo in skrbjo za trajno funkcionalnost naših izdelkov."
S kakšnimi partnerji doma, ali v tujini najuspešneje navezujete stike? Ali menite da je boljše pri trgovskih razgovorih čim bolj vztrajati na svojem, ali čim bolj popuščati?
»Pri nobenih razgovorih žal ni mogoče vztrajati na svojem. Vsak razgovor, še posebno pa poslovni, je nenehno usklajevanje interesov. Najuspešnejše navezovanje stikov pa je nedvomno s partnerji podobna poslovna usmerjenost in tehnologija razvojne stopnje."
prenašate samo odmev na samostojnost proizvodov, ali dajete tudi pobude za novo proizvodnjo?
»Mislim, da lahko rečem, da Iskrina proizvodnja reagira na tržišče občasno seveda počasneje, vendar v splošnem nezadržno sledi tržišču oz. potrebam razvijajoče se družbe."
Kateri izdelek Iskre je konkretno v teh dolgih letih vaših izkušenj dejansko zablestel na tržišču in postal iskani artikel? Morda bi pri tem lahko analizirali zakaj: ali je bilo to predvsem zaradi potreb tržišča, ali zaradi izrednih vrednot izdelka?
»Menim, da je vsak izdelek, ki je postal Iskrin izdelek, zablestel na trgu, seveda ne z bleščečo svetlobo, toda vendarle z zadostno, da se je na trgu opazil in odrazil."
Ker ste prav na stičišču proizvodnje in tržišča lahko najbolj občutite, kje se interesi proizvodnje in kupca dopolnjujejo in kje nasprotujejo. Mislim predvsem na vprašanje kvalitete in cene — zlasti glede na to, ker je proizvodnja zainteresirana, da prodaja čim dražje in kupec, da kupuje čim ceneje. Kaj v končni posledici pri kupcu prevladuje: večji interes za večjo ceno ali za slabšo kvaliteto?
»Ker se vsak proizvod dela vedno realizira le na trgu, ki nenehno usklajuje medsebojne interese, se interesi dopolnjujejo vedno, kadar to usklajevanje ni moteno s takoimenovanimi administrativnimi posegi, ki vedno in
Kakšni ste do svojih sodelavcev: popustljivi ali čim bolj strogi? Ste eden izmed vodilnih elementov v Iskri sploh- Kako gledate na problem tehničnega vodenja sodobnega podjetja sploh, še posebej v pogojih našega delavskega samoupravljanja in hkrati odkrite konfrontacije s svetovno proizvodnjo?
»Oceno s tem prepuščam svojim sodelavcem; kar pa zadeva vodenja sodobnega podjetja, mislim, da imamo v okvirih naše samouprave napredni sistem, ki bo nujno močno vzpodbudil višjo produktivnost. Želim si le, da bi čimpreje popustile zavore, ki so delno pogojene s časom, delno pa so specifično slovenske in ki sedaj zelo močno zaviralno delujejo."
Minila je zunanjetrgovinska konferenca Iskrinih predstavnikov v tujini in vodstva Iskre. Katere so bile glavne točke v obravnavi tega posvetovanja in kako ste nasploh zadovoljni s sedanjo mrežo ZT predstavnikov Iskre. Kaj bi bilo treba še izboljšati, kaj razvejati in kaj v celoti popraviti?
»Ocene možnosti in ukrepi, ki so potrebni za ponovno oživitev naše zunanjetrgovinske aktivnosti, bodo v našem, glasilu posredovane kolektivu Iskre. Uresničitev te poživitve v tekočem in še posebej v nadaljnjih letih, pa bo možna in izvedljiva le ob skupnih naporih vseh Iskrašev.
Mara Ovsenik
Iskra vodilna na svojem področju Iskra na vseh kontinentih
(Nadaljevanje s 1. strani)
tehnološko revolucijo, bomo morali okrepiti tudi vlaganja v spremembo kadrovske strukture v Iskri. Že zdaj, na samem začetku leta, moramo v združenem delu z zastavljenim ciljem agresivno začeti. Če nič drugega, že to, da kar 22 % svojega bruto produkta izvažamo, nam mora biti vzpodbuda zavesti in dokaz sposobnosti.
Ko je torej eden izmed novinarjev vprašal, če je Iskra pripravljena na sodelovanje, ki ga je baje ponudila industrija El v Nišu, je tovariš Hujs razumljivo pojasnil, da smo za sodelovanje sicer pripravljeni, da pa nismo pripravljeni v tej kooperaciji sami graditi in tako sami nositi stroške, kajti za nas je v takih primerih sistem združevanja sredstev edina sprejemljiva pot.
Na vprašanje nekega drugega novinarja, kaj bi lahko povedal o gradnji novega sejma elektronike v Beogradu, je tovariš Hujs odgovoril, da se mu to ne zdi nujno in da je to očitno le težnja lokalističnega značaja, medtem ko tudi v večjih državah izhajajo samo z enim strokovnim sejmom.
Pogovor je nanesel na vprašanje izdelkov, ki jih je Iskra dosegla s svojim lastnim znanjem. Jože Hujs je menil, da so v takih primerih v začetku običajno težave, toda po kakih 10—15 letih se stvari ustalijo in prodrejo- Svetovno tržišče je zelo zahtevno, toda danes se številne ugledne velike tvrdke v tujini želijo pogovarjati z nami in nas vabijo k sodelovanju.
Na vprašanje, ki sem ga zastavila v imenu domačega glasila Iskra, v zvezi z nastopanjem Iskre v deželah v razvoju, v neuvrščenih deželah, kjer so razlogi za sodelovanje tako politični kot gospodarski, se je Jože Hujs razgovoril in menil, da je to vprašanje zanimivo zaradi tega, ker nam omogoča, da v veliki meri uveljavljamo svoje osnovno načelo pri izvozu, to je težnjo, da izvažamo z izdelki tudi čim več svoje pameti. Interesi teh dežel in nas samih se pri tem pokrivajo. Nujno pa moramo za to nastopanje usposobiti svoje celotne industrijske inženiringe in kompletne naprave. Izkušnje moramo povezati v sisteme ter ustrezno spremljati tudi tehniko. V bodoče moramo tu svojo tehnologijo usmeriti bolj v maloserijsko in srednjeserijsko proizvodnjo, kajti samo taka tehnologija lahko nosi ustrezen poudarek na znanju. Kar pa se tiče artiklov, je jasno, da s tradicionalnimi, zastarelimi artikli nima smisla nastopati, ker bomo tu zelo težko prodrli; zavzemati se moramo nasprotno za nove, izvirne izdelke, predvsem pa prihajajo tu v poštev konkurenčni izdelki merilne tehnike in industrijski inženiringi.
Tiskovna konferenca je tako odgovorila na vrsto vprašanj, za katera se javnost zanima. Nedvomno pa je bil zelo koristen tudi drugi sestanek, ki ga je imelo vodstvo ZP Iskra na čelu z generalnim direktorjem Hujšem, na družbenopolitični oziroma oblastveni ravni. Iskra je namreč povabila na razgovor vse partijske sekretarje ter predsednike občinskih skupščin ter izvrš-
nih svetov iz tistih krajev Slovenije, kjer delujejo naše delovne organizacije. Udeleženci razgovora so z zanimanjem poslušali pojasnila o gospodarskem položaju ter se s priporočili zavzeli za nadaljnje sodelovanje pri skupnem reševanju žgočih problemov, s čimer se je še enkrat manifestirala povezanost med rastjo organizacij združenega dela in splošnimi interesi krajanov. Iskra je vsekakor del široke skupnosti in tej, zlasti ob prehodu v novo leto, brez prikrivanja odpira svojo problematiko in svoje načrte.
Iskra bi bila lahko model, kako naj bi izgledali veliki sistemi v našem dmžbenem sistemu, je med drugim v tem razgovom z družbenopolitičnimi predstavniki menil generalni direktor Iskre tovariš Jože Hujs. Zavedamo se, je poudaril, da se bo leta 1977 bil ključni boj za uresničenje srednjeročnega plana, zato želimo pomoči in prosimo za konfrontacijo, da ne bi bilo neusklajenih potez. Že prej se je ustavil tudi pri problemih, češ da v Iskri nismo zadovoljni s tem, če so rezultati še kar lepi, kajti pod skorjo se skrivajo resni problemi, s katerimi se bo treba spopasti: zlasti na področju izvozne realizacije, akumulativnosti in investicij. Medtem je jasno, da izvoz odraža naše proizvodne in marketinške sposobnosti, pa se pri investicijah zastavljajo potrebe tako na materialnem kot na kadrovskem planu, še posebej, če bomo hoteli zares izpeljati tako imenovano tretjo tehnološko revolucijo. Kar pa zadeva investicije, bi morali sprostiti sredstva, potrebna za prodajo licenc in lastnega znanja ter nastopa s celotnim inženiringom. Pri vseh teh velikih nalogah, od katerih mnoge posegajo tudi široko v svet, pa ostaja seveda še kako važno tudi to, da poživimo stike doma, da smo deležni za svoje nastope tudi politične pomoči in da v samem delovnem kolektivu zaostrimo osebno odgovornost vse od mojstra navzgor.
Sekretar organizacije ZK v Iskri tovariš Stane' Preskar je pred družbenopolitičnimi predstavniki razgrnil predvsem sliko 30.000 delavcev, samo-upravljalcev Iskre, njihovih 67 TOZD in skoraj osemdeset milijonov dolarjev obsegajoči izvoz, kar vse daje predstavo o dimenzijah Iskre. „Smo veliki,“ je dejal tovariš preskar, iz tega pa izvajal tudi toliko večje odgovornosti. Še posebej prihaja to do izraza tudi v prizadevanjih za spremembo odnosov znotraj delovne organizacije v skladu z novim zakonom o združenem delu. Za leto 1977 smo pripravili že več tez za samoupravni sporazum o združenju v delovnih organizacijah in SOZD. Te teze, ki obravnavajo zlasti cilje povezovanja, dohodkovne odnose, tehnično organizacijo in samoupravljanje, bodo poslovni organi, delovne organizacije ter SOZD pripravili do 25. maja. Po izvršenih dopolnitvah bo ta sporazum sprejet meseca novembra. Tudi pri teh razpravah in pripravah bo gotovo zelo koristna izmenjava mnenj med delavci v tovarnah in med družbenopolitičnimi dejavniki krajev, kjer te Iskrine tovarne delajo.
mak
IZ POMENKOV Z ZUNANJETRGOVINSKIMI PREDSTAVNIKI
Veliko več, kot je pet krakov Iskrine zvezde, je naših predstavništev v tujini. Po vsem svetu delujejo zunanjetrgovinski predstavniki, ki se trudijo, da bi dosegli čim večji izvoz Iskrinih izdelkov. Gotovo naloga ni lahka, že zaradi vse večje mednarodne konkurence, pa tudi notranjih ukrepov nekaterih držav; včasih otežkočajo delo naše lastne slabosti, med katere lahko štejemo tudi pomanjkanje investicij in sorazmerno visoke cene naših izdelkov. Je pač tako: smo še vedno dežela, ki se šele industrializira, ki še ni visoko razvita industrijska dežela, po drugi strani pa dežela s samoupravnim socialističnim sistemom, v katerem je delavec, človek, odločilni člen in kjer ni mogoče z nizkimi mezdami ali njegovim izkoriščanjem, dosegati mednarodno bolj sprejemljivih cen, kot delajo to v raznih nerazvitih deželah. Naši trgovinski predstavniki so raztreseni po vsem svetu; vključevati se morajo čim bolj v okolje, v katerem živijo, kajti samo na ta način bodo lahko čim bolj uspešno opravljali svojo nalogo. Biti morajo v nekem smislu čim bolj njihovi, toda hkrati morajo biti tudi čim bolj naši. Prav v čim večjem vzajemnem zaupanju med
delavci v proizvodnji doma in delavci na zunanjetrgovinskem področju v tujini leži ključ do uspehov, do čim večje napadalne uspešnosti Iskrine prpizvodnje v svetu. Zato smo tudi srečanje zunanjetrgovinskih predstavnikov Iskre nedavno v Postojni izkoristili za vrsto neformalnih pomenkov z našimi zastopniki v tujini. Zastavili smo jim predvsem štiri vprašanja: kaj menijo o vaših poslovnih uspehih v minulem letu, kaj o prognozah za sedanje novo leto, v čem so glavni problemi, in končno ali ocenjujejo, v deželah, kjer so, Iskro res za veliko podjetje ali ne? Razgovori, seveda, niso izčrpni, ker to tudi niso nameravali biti, vendar so vsaj delen odsev prizadevanj in vzajemne povezanosti, ne glede na razlike glede položajev v raznih koncih sveta in v raznih družbenogospodarskih pogojih. Vsekakor je naša želja, da bi v današnjem prvem delu mozaika, pa tudi v naslednjih, ki jih bomo v tem poglavju v glasilu Iskra objavili, našli vsi sebe, tako naši zastopniki v tujini, kot naši delavci doma, saj delamo vsi v imenu ene Iskre in ene socialistične skupnosti. Če bomo gledali tako, nam je tudi — v združenem delu - uspeh zagotovljen.
ZDA; Izvoz, ki bo velik za Iskro
,,Preteklo leto je bilo zelo uspešno, v določenem smislu bi lahko celo rekli prelomno", nam je v pomenku dejal zastopnik Iskre v ZDA Ivo Bogoev, nato pa to tudi natančneje utemeljil:
Ivo Bogoev.
„Na ameriškem trgu smo namreč dosegli dosedanji rekord v izvozu, kar pa je tudi prva indikacija za to, da smo pravilno izbrali svoj prodajni nastop na ameriškem trgu."
Ko se je dotaknil prognoz za prihodnje, se pravi za nastopajoče leto, je bil, razumljivo, prav tako optimističen: „Prognoze za prihodnje leto so vsekakor ugodne, žal, seveda, pogojene z odgovorom, če bomo rešili probleme, ki se nam zastavljajo. Če želimo uresničiti planske naloge v ZDA, moramo namreč svoj tržni nastop v celoti spremeniti."
Ko pa smo, seveda, upravičeno povprašali po problemih, ki se mu zdijo tako pomembni, je odgovoril: „Naj-večji problem je skrčen ost proizvodnega programa, ki je sposoben uveljavitve na ameriškem trgu. Konkretno so to motorji in motorske sirene, elektromehanski elementi ter elementi za elektroniko. Naslednji problem je pomanjkanje tržne investicije Iskre v prodaji. To je zlasti pomembno pri elektromehanskih in elektronskih elementih. Mislim pa, da investicije niso tolikšne, da jih Iskra iz rednih poslovnih fondov ne bi zmogla. Primerjajmo samo obseg propagande in vrednost finalnih zalog, ki jih premoremo . . .“
Iz realističnih pozicij je izhajal naš predstavnik tudi v zvezi z vprašanjem, kako nas kot podjetje ocenjujejo v Ameriki: „Ne, Iskra na ameriškem trgu nikoli ne bo veliko podjetje. Ne zato, ker bi bila Iskra majhna, ampak zato, ker je ameriški trg velik! Saj je še enkrat večji kot ves evropski trg skupaj. Želimo pa doseči v Ameriki vsaj položaj izvoza, ki bo za Iskro velik! Srednjeročno naj bi bilo to v vrednosti od 5-7 milijonov dolarjev."
NDR: Res samo mašimo luknje?
Tudi zastopnik Iskre v NDR Zdene' Skok, je bil v svojem prvem odgovoru razveseljiv, saj je menil: ,,Z realizacijo v preteklem letu sem zelo zadovoljen.
Zdene Skok.
Zadovoljni pa so bili tudi partnerji v NDR, saj, razen v primeru žarnic, kjer smo naredili rahel spodrsljaj v kvaliteti in kapaciteti, kar pa je bilo z ozirom na preselitev v novo tovarno vsaj delno opravičljivo, nismo imeli nobenih reklamacij, tudi glede dobavnih rokov ne. Proizvodni plasma na vzhodnoevropskem trgu se je nekako utekel. Mislim, da smo sedaj v maksimalni moči."
Vendar ste se gotovo morali spoprijemati tudi s problemi?
»Težave gotovo so, predvsem z uvozom iz dežel SEV. Uvoz iz NDR upada, tudi v kooperacijah, in to v tolikšni meri, da stvar že zelo moti. Prišli smo v fazo, ko se s kooperacijskimi partnerji težko pogovorimo, kajti njihove potrebe, ki so velike, bi lahko zadovoljili, ne moremo jim pa slediti z uvozom. Ne moremo najti ravnotežja v bilancah in najti bomo morali nove odnose."
V zvezi z vprašanjem velikih firm pa nam je tovariš Skok odgovoril, da v NDR lahko izvažajo samo velike firme brez posebne vezave, ostala podjetja so prisiljena sklepati vezane posle. Glede na izdelke, za katere smo dogovorjeni v okvim kooperacij, bi lahko trdili, da se štejemo med velike firme. Pri drugih izdelkih pa moramo priznati, da nekaterim še veliko manjka do tega, da bi se lahko uveljavili kot izdelki velikih firm."
Tovariš Skok se je še posebej usta-* vil pri vprašanju zunanjetrgovinskih kadrov: „Vse, kar v zunanji trgovini delamo, je še vedno preveč napeto, saj je spričo pomanjkanja solidnih kadrov obdelava premalo solidna. Marsikdaj imam občutek, da samo mašimo luknje. Predvsem mislim pri tem reči, da res manjka kadrov, ki bi izpopolnili delovna mesta v zunanji trgovini, ko nam poteče mandat, saj nismo vzgojili dovolj teh kadrov. Mlade kandidate bi morali pošiljati na izpopolnjevanje, da bi jim bili mi mentorji in da bi tako prenašali svoje izkušnje tudi nanje-Sicer pa mislim, da je pohvalno že dejstvo, če se ljudje, tako je bilo zdaj v Postojni, zberejo, in da so pripravljeni govoriti o svojih težavah ter jih skupno reševati."
Sovjetska zveza:
Mladina nordijskih dežel o našem samoupravljanju
Prejšnji petek se je v Kranju končal petdnevni jugoslovansko-nordijski mladinski seminar o samoupravljanju. Na njem so sodelovali predstavniki republiških in pokrajinskih konferenc Zveze socialistične mladine, delegati predsedstva ZSMJ in predstavniki nacionalnih mladinskih komitejev Danske, Islandije, Norveške in Švedske.
Seminar je imel predvsem informativen značaj. V uvodnem predavanju je profesor Fakultete za politične vede v Beogradu, Jovan Marjanovič, govoril o razvoju, izkušnjah in praksi socialističnega samoupravljanja v Jugoslaviji. O zgodovinski pogojenosti in soodvisnosti samoupravljanja in politike neuvrščanja SFRJ pa je predaval Novak Pribičevič, podsekretar v zveznem sekretariatu za zunanje zadeve.
Vpogled v omenjeno problematiko, ki so ga mladim iz nordijskih dežel omogočila predavanja in razprave ter razgovor s predstavniki kranjske občinske skupščine v prvih štirih seminarskih dneh, so skušali poglobiti še z obiskom Iskrine TOZD ATC na Labo-rah.
TOZD ATC si je ogledalo 12 mladih iz nordijskih dežel. Gostje so si najprej ogledali film o ISKRI, nato pa so se pogovarjali s predstavniki DO Industrije za telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniko. Seznanili
so se z njenim proizvodnim programom in vlogo samoupravljanja v TOZD kranjske Iskre. Z organiziranostjo Zveze socialistične mladine in vlogo ostalih družbenopolitičnih organizacij v DO sta mlade nordijce seznanila dosedanji predsednik mladinske organizacije Brane Smolič in predsednica komisije za obveščanje Irena Grabar.
Med ogledom proizvodne hale TOZD ATC mi je mladi Norvežan Terje Švab pripovedoval o vtisih s tega petdnevnega obiska v Jugoslaviji: »Študiram pravo, zaposlen sem kot novinar pri največjem norveškem dnevniku. S seminarjem o samoupravljanju sem zelo zadovoljen. Organiziran je bil na željo nordijske mladine, ker med mladimi v naših deželah ob-
staja veliko zanimanje za vaše izkušnje in poglede tako na področju socialističnega samoupravljanja kot tudi zunanje politike in dejavnosti mladinske organizacije. 1
Novinar si in prav gotovo poznaš podobne tovarne kot je naša. Kakšne razlike si opazil?
»Mislim, da je organizacija proizvodnje v Iskri zelo dobra. Prostori so zelo svetli, ni preveč hrupa. V takih delovnih pogojih je prijetno delati. Na posameznih delovnih mestih je delo verjetno utrudljivo. Pri nas na Norveškem takim delavcem občasno zagotovimo manj monotona opravila.
Med podobnimi tovarnami elektronske opreme na Norveškem in vašo Iskro ni posebnih razlik, le daje Iskrina tovarna nova, vse je zelo čisto in dobro vzdrževano. Pri nas so delovni pogoji nekoliko slabši. To, kar v naših tovarnah pogrešamo, pa je samoupravno odločanje delavcev. Naši trade unioni niso niti senca proti vaši samoupravni organiziranosti delavcev v združenem delu."
Po ogledu kranjske Iskre so se mladi nordijci pogovarjali še s predstavniki regionalne zdravstvene skupnosti. Popoldne pa so se odpeljali v Ljubljano, kjer so zaključili seminar o samoupravljanju z razgovori na republiški konferenci SZDL in v skupščini SR Slovenije.
Alojz Boc
Samo gotovi izdelki
profesionalne
tehnike
Ko smo se obrnili na našega predstavnika iz ZSSR Franca Ferkolja, nam je takoj v začetku poudaril: „Po štirimesečnem bivanju v ZSSR, lahko že ocenjujemo, kako je z gospodarskim položajem. Firma je kot Iskra le poznana in zaenkrat se trudimo, da dosedanjemu ugledu Iskrinega ugleda ne bi škodil, tako pri izpolnjevanju obveznosti, kot glede kakovosti. Priznam, da naša kvaliteta ni vselej najboljša in da nismo vselej najbolj poceni. Popravljanje izdelkov ni najboljše sredstvo za utrjevanje ugleda. Je pa na sovjetskem tržišču nekaj specifičnega. V vseh drugih deželah od zahoda do vzhoda, razen v ZSSR in v tretjem svetu, se uveljavljamo predvsem samo z dvema gotovima izdelkoma, to je s števci in zasebnimi centralami, medtem ko se izven tega trgovina odvija le s polproizvodi in v sestavnih komponentah. V ZSSR gredo nasprotno le
(Dalje na 3.strani)
Predvsem aktivno sodelovanje
30 LET NAŠE STANDARDIZACIJE SKOZI RAZGOVOR Z NAGRAJENCEM
Ob tridesetietnici jugoslovanske standardizacije so nedavno prejeli od Jugoslovanskega zavoda za standardizacijo za svoje dolgoletno delo na tem področju pismena priznanja tudi trije Iskraši - že upokojeni Metod Pirc ter Stane Slapšak in France Mlakar. Ker smo pred časom v našem glasilu že objavili razgovor z ing. Pircem na temo standardizacije, smo se tokrat obrnili s prošnjo za razgovor na ostala dva nagrajenca, ki sta ravno tako pionirja na tem področju. Za boljše razumevanje razgovora naj navedeno o obeh sogovornikih nekaj naslednjih podatkov: Stane Slapšak, dipl. ing., je že vrsto let predsednik komisije za standardizacijo pri Gospodarski zbornici Sloveniji, član nekaterih odborov Jugoslovanskega elektrotehniškega komiteja (JEK) ter član sveta za standardizacijo pri JZS. V Iskri je od 1. 1954 in je bil do nedavna vodja obrata merilnih naprav v kranjski Iskri, pred tem razvoja jakotočnih naprav ter vodja celotnega razvoja — ravno tako v Kranju. Sedaj dela kot svetovalec v razvojnem področju DO Industrije za telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniko. Prof. dr. ing. France Mlakar pa je bil dolgoletni generalni sekretar JEK in je sedaj tudi njegov predsednik, član njegovih tehničnih odborov ter sekretar tehniškega odbora za terminologijo. V Iskri je zaposlen od 1. 1956 in je sedaj direktor Inštituta za kakovost in metrologijo. Hkrati je od 1. 1962 profesor za električne meritve na Fakulteti za elektrotehniko, strojništvo in ladjedelništvo v Splitu-
»Kdaj in kako se je v Jugoslaviji — kdaj se je standardizacija organizira-Pojavila potreba po standardizaciji? “ la kot zvezna dejavnost, saj standardi-Slapšak: „Mislim, da bi bilo treba zacija sama obstaja od samih začetkov to vprašanje postaviti malce drugače človeškega rodu, čeprav podzavestno.
V Jugoslaviji pred II. svetovno vojno standardizacija ni bila razvita, ker pač nismo imeli močne lastne industrije. Navezani smo bili kot je to danes še vedno primer v komaj osvobojenih dosedanjih kolonijah — predvsem na nemško standardizacijsko službo. Jugoslavija je bila namreč gospodarsko najmočneje vezana na Nemčijo. Položaj po vojni se je bistveno spremenil, izredno hiter vzpon in razvoj industrializacije pri nas je zahteval tudi ustrezno organizacijo standardizacijsko dejavnosti. Prvi akt za ustanovitev ustrezne zvezne službe je bil objavljen 1. 1946. V povojnih letih se je standardizacija pri nas hitro razvijala, tako da danes razpolagamo s fondom ca. 9000 nacionalnih standardov pri sorazmerno majhnem številu kadra v Zveznem zavodu za standardizacijo, ki to službo usklajuje, pri katerem pa sodeluje tudi sorazmerno veliko število zunanjih sodelavcev (več tisoč). ‘
Mlakar: „Treba je priznati pionirjem izpred 30 let vse zasluge za to, da so se pravočasno zavedali naslednjih potreb: da je z ustvarjanjem lastne industrijske baza v Jugoslaviji potrebno hkrati razvijali tudi standardizacijo, da so svojo nalogo izredno široko
Iskra na vseh kontinentih
(Nadaljevanje z 2. strani)
gotovi izdelki in to s področja profesionalne tehnike. Izdelkov široke potrošnje in množične tehnike tu ne ntoremo prodajati. Ruski kupec hoče strogo profesionalno proizvodnjo, ki zahteva specifičen pristop in specifično obdelavo. V prvi vrsti so to telekomunikacije, saj jih zanima predvsem vrhunska tehnika. Naš najboljši posel v ZSSR je dogovor za postavitev mednarodne centrale, ki je v telekomunikacijskem svetu centrala najvišjega ranga. Taka dela projektira na svetu le nekaj deset podjetij, oz- jih lahko opravljajo le najpomembnejše firme na svetu. Da smo ta posel dobili, je gotovo zasluga naših strokovnjakov in dejstva, da pri nas tovrstne naprave izdelujemo."
Prane Ferkolj.
Na vprašanje, če je s poslovanje: Preteklem letu zadovoljen, je odvr da se, seveda, ne moremo zadovolji tem, kar je bilo doseženega. , bomo prve velike obveze v dogovo nih rokih izpolnili, bomo lahko v pednjih petih letih, predvsem pa letu 1980, izvajali taka dela v prc Večjem številu, ter se lotevali še z tevnejših objektov. Druga naša zac žitev so prenosne naprave, oz. tn ^sije, širši krog telekomunikacijs sistemov. Vse to so skupine proiz dov, ki visoko opredeljujejo uvrsti paše firme. V ekonomskem smislu J® gotovo zanimiva tudi prodaja 1 sičnih central ter elektromehans
pdi z aranžmaji v zvezi s prograr P)em naprav za obdelovalne stroj jčoSR smo naredili tudi že nekaj k kov na področju sodelovanja v a
menim, da z ozirom na zadnje pr« Še na področju znanstvenotehnič ~delovanja med državama na ten ročju, lahko privedemo do kon neJsih ekonomskih rezultatov, predstavlja sovjetska avtomob ndustrija velik potencial s hitrim vojnim tempom. Seveda pa bo t Pyi tem poiskati ustreznega partn b koncu bi opozoril še na vprai 'lavnoteženja bilanc. Vemo, da 1 e more našega izvoza uravnove: eloti, niti to ne bi bilo prav. Ve Pa bi morale ustrezne Iskrine služ Nabavah iz Sovjetske zveze vsaj sijati. Prepričan sem, da bi Isl nekaj napori s protinabavami 1; Knla izvoz od 10-15 %. Na razpc
so na primer obdelovalni stroji, surovine, oprema za dispečerske centre ipd. Na nekaterih drugih področjih bi morali iskati druge oblike sodelovanja, zlasti kooperacije v široki potrošnji, ker se tu, v ZSSR ocene spreminjajo. Vsekakor bi tako področju dobav, kot področju kooperacij v prihodnje morali posvetiti več pozornosti."
Tovariš Ferkolj je pripomnil, da na sovjetskem tržišču ni novinec, ampak nasprotno eden izmed pionirjev, saj je tu z delom začel že v letih 1968/69, ko je Iskra postavljala svoje predstavništvo. »Čeprav sem se takrat zaradi nekaterih okoliščin predčasno vrnil, stika s tem tržiščem nisem prekinil. Po dmgi strani sem tudi kot udeleženec v mehanizmih SEV vseskozi dobro seznanjen s situacijo na vzhodnoevropskih tržiščih in, seveda, v Sovjetski zvezi."
Med dmgim je omenil, da je vprašanje servisov v ZSSR, kjer se ukvarja s profesionalnimi napravami, drugačno kot v široki proizvodnji. »Opravka imamo s strokovnjaki, ki se na stvari spoznajo in znajo tudi sami te stvari urejati. Rad bi pa še enkrat spregovoril ob koncu o mednarodnih centralah, pri katerih gre za res kompliciran posel, preden se tak posel rodi, se rodi splet idej, predlogov in zahtev in stvar sploh ni statična. Kljub temu bi opozoril, da je že leto dni od tega, kar je bila pogodba podpisana, vendar še zdaj nekatere zadeve niso razčiščene. Nekatere definicije v pogodbi so postale nepopolne, netočne ali neuporabne. Naknadne definicije pa imajo za posledico tudi materialne spremembe, spremenjena vrednotenja, tako da zdaj aneks že povečuje osnovno vrednost za 15 %.“
Brazilija:
Premagati
južnoameriški
»jutri«
Zastopnik Iskre v Braziliji tovariš Peter Cuderman seveda ni mogel v pogovoru mimo mnogih južnoameriških čarov, vključno velikosti te dežele, pa tudi ne mimo mnogih težav, na katere naletimo v tej deželi sambe in administrativnih ukrepov.
Peter Cuderman.
»Iskra je odprla predstavništvo v Braziliji 1974. Takrat smo imeli s skupino Brazilcev že dogovor o skupni proizvodnji telekomunikacij. Začeli bi s telefonskimi aparati in prešli na interne centrale. Toda že konec leta 1974 in začetku leta 1975 seje v Braziliji pojavila vrsta dejavnikov, ki so neugodno vplivali na to poslovanje. Najmočnejša zavora je bila ta, da je brazilska poštna uprava izdala odlok o urejanju razmer pri vključevanju telefonskih aparatov in omrežja. Izdali so ukrep o poenotenju telefonskih izdelkov, kar je izključilo nove tipe telefonskih aparatur in s tem tudi, jasno, naš projekt; čeprav je ena največjih poštnih uprav že izdala prvo naročilo naši bodoči firmi, ga centralna uprava ni potrdila. Ker se prvi poizkus ni posrečil, smo se začeli ukvarjati z iskanjem drugih možnosti. Nesreča pa je bila, da so brazilske oblasti zaradi naraščajočega primanjkljaja v zunaje-trgovinski bilanci izdale vrsto recesij-skih ukrepov pri uvozu blaga. Temu so dodali še predpise o večkratnem zvišanju carin. Ta ukrep naj bi veljal samo pol leta, ker pa ni rodil zaželenih uspehov, je sledil ukrep, da se depozit podaljša še za leto dni in da velja za vse artikle, uvožene v Brazilijo, bodisi da gre za finalne izdelke ali za repromaterial. Ravno zaradi carinskih in davčnih olajšav predvidevamo zdaj proizvodnjo kapacitet v carinski coni."
Naš zastopnik je zatem razgrnil prizadevanja, ki so jih zastavili na raznih dmgih področjih v stiku z brazilskimi partnerji. Pri tem smo prišli najdlje pri kontaktorski tehniki, ki je še močno deficitarna in kjer imajo naši izdelki za brazilske razmere ustrezno kvaliteto. Upamo, da bomo letos začeli z dobavo nekaterih izdelkov iz te branže, čemur naj bi kasneje sledila tudi mešana proizvodna dmžba z brazilskimi partnerji. Do podobnih aranžmajev skušamo priti tudi na drugih področjih, npr. v nekaterih pasivnih elementih univerzalnih instrumentov in morda v števcih."
Ko smo govorili o izbiri lokacije za mešane družbe, je naš brazilski predstavnik opozoril na to, da je Brazilija večja kot celotna Evropa, brez ZSSR, in da je razdeljena na tri neenako razvita gospodarska območja. Pri tem je zanimivo, da se najintenzivneje razvijajo doslej nerazvite dežele, kot je država Amazonas, za katero sta tako federacija, kot omenjena država, moč^ no zainteresirani, da bi oživili industrijo. »Glede klasičnega načina prodaje, pa Brazilija, zaradi zaprtosti trga, zaradi visoke inflacijske stopnje, pomanjkanja kapacitet in velike zadolženosti v tujini, lahko kupuje le tehnično zahtevne izdelke, ki jih sicer doma primanjkuje in za katere je zainteresirana celotna Brazilija. Od naše proizvodnje tako pride v poštev predvsem plasma frekvencijskih relejev, s katerimi smo lahko po tehnični plati, kot tudi s cenami, konkurenčni."
' Tovariš Cuderman je omenil, daje, ne glede na to, Brazilija že po svoji velikosti in izrednem potencialu svojega rudnega bogastva za Iskro gotovo potencialno zelo zanimivo tržišče. Pri vsej brazilski velikosti pa je bil glede ocene Iskrine velikosti samo samozavesten: »Iskra je po merilih Brazilije, veliko podjetje, saj v Braziliji prevladuje majhna industrija, kije pretežno v privatnih rokah. So tudi nekateri koncerni, toda v naši branži ne bi imeli konkurence."
Stane Slapšak, dipl ing.
in kvalitetno zastavili ter da so hkrati znalLprepričati odgovorne forume, da je treba že v tisti začetni fazi obnove domovine misliti tako daljnosežno. To hkrati velja tudi za ustrezno postavitev sistematike dela na tem področ-ju.“
»Kaj vse je obsegala standardizacija pri nas v tistem času in kaj danes — kako so se dograjevali pogledi na njeno kompleksnost? “
Slapšak: »Vsaka stopnja industrializacije zahteva tudi ustrezen obseg standardizacije. Brez dvoma v kratkem času obstoja organizirane službe v Jugoslaviji po vojni ni bilo mogoče zadovoljiti vseh zahtev glede jugoslovanskih standardov, zato je bil sprejet princip sprejemanja in objavljanja predvsem tistih, ki so bili in so še za jugoslovansko gospodarstvo neobhod-no potrebni. Pomemben premik na področju izpopolnjevanja standardizacije v Jugoslaviji predstavlja vsekakor koncept, prisoten v tekstu novega zakona o standardih (da se tehniška normativa pri nas usklajuje v zveznem merilu z enega mesta), ki bo ravnokar sprejet. Ta zakon združuje razen standardov in norm kakovosti tudi tehniške normative (pred tem imenovane »predpise") ter vprašanje preverjanja kakovosti z dodeljevanjem ustreznih znakov, rešuje na sodoben način. Pomembno pri tem je tudi to, da so nosilci standardizacije pri nas TOZD in da imajo ustrezne službe na višjem nivoju pretežno koordinacijski značaj."
Mlakar: »Obseg standardizacije v posameznih panogah je do neke mere zrcalo njihove razvitosti. Čimbolj je neka panoga razvita in čimbolj se vključuje v mednarodno delitev dela, tembolj je prisotna potreba po kvalitetnih standardih. Zato elementi posameznih standardov nekje odražajo tudi stopnjo razvitosti določene proizvodnje, za katero so izdelani. Da pa bi bili vsestransko ustrezni, morajo pri tem sodelovati strokovnjaki iz vsega gospodarstva tako projektive kot proizvodnje, prodaje in potrošnje. Zavedati sc moramo, da izdelava standardov ni domena ozkega kroga strokovnjakov v Zavodu za standardizacijo, pač pa je naloga vseh strokovnjakov iz določene panoge. Že kmalu po začetni fazi razvoja jugoslovanske standardizacije smo se zavedali pomena njenega vključevanja v mednarodno, v katere okviru smo skušali zagovarjati in uveljavljati tudi potrebe našega gospodarstva. V tem pogledu smo bili aktivni zlasti elektrotehniki, saj je bil že 1. 1953 ustanovljen JEK kot nacionalna organizacija mednarodne elektrotehniške komisije, kar nam je odprlo vrata za uspešno sodelovanje pri izdelavi mednarodnih standardov s področja elektrotehnike."
»Nam lahko poveste kaj o problemih, ki ste jih imeli pri uvajanju
lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHI
Ko smo se za konec ustavili še pri problemih tržišča in problemu kadrov, je še enkrat spregovorila južnoameriška izkušnja: »Gotovo je eno glavnih vprašanj izbira pravega partnerja. Južnoamerikanci se že po mentaliteti kot potencialni partnerji hitro navdušijo; ko dobijo podatke, je še vse v redu; nato pa se hitro ohladijo. Včasih temu botruje tudi strah, da so premajhni partner za Iskro .. .
Nasploh pa je trgovanje v Braziliji že zaradi razsežnosti in potovanj težavno. Kljub temu najbrž ne bi dosegli boljših rezultatov, če bi imeli v tej deželi tudi več svojih ljudi. Nedvomno pa bi bilo koristno človeka, predno gre v tako oddaljeno deželo, vendarle oborožiti z marsičem, zlasti z boljšim znanjem jezika in poznavanjem nekaterih bistvenih potez tržišča, južnoameriškega ritma, kjer je njihov vsakodnevni moto — »amanha", kar pomeni jutri.
Mara Ovsenik
Franc Mlakar, dipl ing.
standardizacije v jugoslovansko gospodarstvo in s čim vse ste si pomagali?
Slapšak: »Menim, daje pri tem treba omeniti probleme, s katerimi se jugoslovanska standardizacija še danes srečuje in kar izhaja iz ugotovitve, da mnogi še vedno pojmujejo standardizacijo kot nujno zlo, ne pa kot sestavni del ne samo proizvodnega procesa, pač pa celotnega gospodarstva. Osnovna hiba pri tem je, da gospodarstvo neustrezno — v kolikor sploh — sodeluje pri pripravi jugoslovanskih standardov. Zato imamo številne pripombe na objavljene standarde. Morda zato ne bi bilo napak, da na tem mestu omenimo, da so standardi dogovor med proizvajalci in uporabniki, pri čemer morajo sodelovati v pripravljalni fazi tudi preizkuševališča ter da ni — in ne more biti preglasovanja pri sprejemanju teksta. Odsotnost v tem procesu ima pa mnogokrat zelo neprijetne posledice za posamezne OŽD. Drugo je vprašanje doslednega izvajanja jugoslovanskih standardov. Disciplina, ki na tem področju obstaja, se razlikuje po posameznih geografskih področjih države. Pomembno vlogo pri urejanju teh dveh ključnih problemov je odigrala komisija za standardizacijo pri GZ Slovenije. Razumljivo pa je, da to nista edina problema, a bi bilo preobširno ob tej priložnosti navajati še druge."
Mlakar: »Na to vprašanje bom odgovoril predvsem s stališča preizkušanja in atestiranja na osnovi jugoslovanskih standardov, kar je eden od bistvenih elementov zagotavljanja kakovosti. Največji problemi se pojavijo takrat, kadar standarda ni. Treba je poiskati objektivne kriterije za ustreznost izdelka in določitev njegove kakovosti. Problemi pa so tudi takrat, ko so standardi zastareli ali če je izražanje o standardu premalo precizno ali pa v primerih preizkusov po več standardih hkrati, ko zahteve pri tem niso medsebojno usklajene. Posebne vrste problem nastane pri uporabi posameznega standarda v vseh tistih tehnologijah, ki se razvijajo in dopolnjujejo z izredno dinamiko. V takem primeru bi lahko postali standardi ovira pri razvoju, kar novi zakon preprečuje."
»Katere so bistvene prednosti standardizacije tako v okviru Iskre kot njene začetnice kot tudi v celotnem jugoslovanskem gospodarstvu? ‘
Slapšak: »Predvsem je to zavest o potrebi po taki dejavnosti in o tem, da se brez nje ni mogoče uspešno vključiti v svetovno delitev dela."
»Po čem so si določila po JUS podobna oz. različna od posameznih nacionalnih in mednarodnih? "
Slapšak: »Zakon o standardih določa, da morajo biti jugoslovanski standardi usklajeni z mednarodnimi — bodisi v celoti, bodisi v za nas specifičnih izhodiščih. Usmeritev, ki pri tem obstaja v svetu (in o čemer je bilo govora tudi na enem izmed kongresov zahodnonemških standardizerjev) je, da se sčasoma pojavi v nacionalnih merilih prehod na povsem mednarodna priporočila. Tako v svetu kot v Evropi obstajajo posamezne gospodarske skupine več ali manj zaprtega značaja z lastnimi standardi, ki so nam v večini primerov nedostopni. To vsekakor ni usklajeno s konceptom enotnega svetovnega trga. Zato je vlogi mednarodne standardizacije v okviru ISO (International Standardization Organization), IEC (International Electrical Commission) in CEE (International Commission on Rules for the Appfoval of Electrical Equipment) potrebno prisoditi posebno pozornost in v njih aktivno sodelovati."
Mlakar: »Vedno večji je poudarek na mednarodni delitvi dela, za Jugo-
(Nad. na 6. strani)
INDUSTRIJA ZA TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO IN ELEKTROMEHANIKO, KRANJ
Delo inovatorjev v letu 1976
Pregled inovacijske dejavnosti za preteklo leto nam kaže, da počasi, toda vztrajno napreduje lastna ustvarjalnost. To nam dokazujejo podatki o številu prijav in pa kvaliteta predlogov, ki pogojujejo korist. Pri tem velja poudariti, da je poleg izumov koristna vsaka nova zamisel posameznika, s katero se obstoječe stanje izboljša. V konkretnem primeru se taki dosežki nanašajo na izdelavo novih naprav, konstrukcijskih sprememb in izpopolnitev tehnoloških postopkov. Te oblike inovacij so najštevilčnejše in zato take predloge imenujemo množična inventivna dejavnost. To so dejansko tehnične izboljšave in koristni predlogi, ki največkrat nastajajo v neposredni proizvodnji.
V Elektromehaniki je bilo leta 1976 prijavljenih 75 inovacij. Od tega je bilo 12 predlogov posredovanih službi za industrijsko lastnino. To so izvirne tehnične rešitve, za katere je bilo ugotovljeno, da imajo pogoje za patentno zaščito- Izumi v glavnem izhajajo iz projektivno-razvojnih področij, kjer ob svojih delovnih nalogah dosegajo nadpoprečne rezultate. Ostali predlogi so bili obravnavani kot tehnične izboljšave in koristni predlogi.
S prijavljenimi inovacijami je bil v preteklem letu dosežen gospodarski prihranek 8.240.000,00 N din in je bilo na podlagi tega izplačano avtorjem za odškodnine 235.500,00 N din.
Pri tem je treba omeniti, da večina izumov še ni bilo realiziranih in zato še ni na razpolago podatkov za izračun prihranka. Za odškodnino so bile priznane samo ustrezne akontacije.
V	primeijavi z letom poprej se je število prijav povečalo za 17 %. To povečanje gre delno na račun prijavljenih izumov, ki je v tem letu doseglo rekord.
V	navedenem obdobju je bilo nekaj inovacij priznanih tehnologom in konstrukte rjem, kjer je bilo ugotovljeno, da je rešitev bistveno presegla okvirje zadane naloge. Razmejevanje službene dolžnosti od izjemnega dosežka pa je precej težka naloga in se v zadnjem času že pojavljajo težave. Dejstvo je, da nekateri hočejo za vsako delo imeti dvakratno plačilo, medtem ko so po-, samezniki skromni tako, da ne prijavijo res uspelih izboljšav.
V	uvodu je bilo že poudarjeno, da se število prijav le počasi dviga, vendar k temu ne vplivajo posebne akcije. Na objavo množičnega natečaja za prijavo raznih rešitev v Glasilu Iskra in na oglasnih deskah sta bila prijavljena samo dva nepomembna koristna predloga. Razlog za to bi morda iskali v nezadostni materialni stimulaciji. Toda znesek izplačanih odškodnin tudi ni najmanjši. Vsekakor se bo treba v tej smeri še prizadevati, da bi ustvarili osnovne pogoje za razvijanje in napredek inventivnega dela. Škofič
0 novih nalogah računskega centra
Elektronski računski center je končno le dobil novo opremo - Glavna naloga našega računskega centra je izgradnja kompleksnega informacijskega sistema z uporabo banke podatkov - V prihodnjih letih so v načrtu tudi terminalske povezave posameznih TOZD s centralnim računalnikom
Zadnje dni lanskega leta je elektronski računski center v DO Industrija za telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniko v Kranju dobil novo opremo. Predlog za nabavo novih računalniških kapacitet je bil izdelan že leta 1974. Opremo bi morali dobiti že naslednje leto, a jim je to uspelo šele zdaj.
Število obdelav se je v zadnjih dveh letih tako povečalo, da so morali strokovni delavci ERC razvijati sistem vzporednih obdelav, ki jih na obstoječem sistemu ni bilo mogoče povezati v integralni informacijski sistem. Pri vzporednih obdelavah so morali enake informacije za večkratno izkoriščanje posebej zajemati. Nov sistem pa omogoča enkraten zapis iste informacije in večkratno uporabljanje.
Poglejmo kaj lahko tudi nova oprema, ki jo je naša delovna organizacija najela pri firmi IBM. Nova centralna enota IBM 370/135 ima interni spomin 192 kbytov (192.000 znakov), kar predstavlja v odnosu na stari računalnik štirikrat večji interni spomin. V sistem so vključene tudi štiri nove diskovne enote s skupno kapaciteto 400 skega sistema) milijonov znakov in tri zelo hitre trač- šestkrat hitrejši ne enote, ki omogočajo večjo fleksibilnost sistema. Instaliran je tudi izredno hiter pisalnik (printer) in čita-lec kartic iz disket, ki postajajo nov medij za zajemanje podatkov (podoben gramofonskim ploščam). Nov računalniški sistem omogoča tudi multi-propagiranje, kar pomeni, da računalnik lahko opravlja več del istočasno.
To nudi bistvene prednosti v odnosu na prejšnje stanje.
S tem je Iskra - Elektromehanika na področju avtomatske obdelave podatkov dobila veliko večje možnosti za računalniške aplikacije (predvsem za izgradnjo integralnega informacij-
ki delajo neposredno pri organizaciji in programiranju, kakor tudi ostale službe in posamezniki, ki so dolžni zagotavljati potrebne informacije za delovanje celotnega sistema. Zato je predvsem od uporabnikov sistema odvisno kako hitro bo mogoče vpeljati avtomatsko obdelavo podatkov tudi na področja, ki so bila do zdaj izpuščena. V tem smislu bo treba zagotoviti dopolnilno izobraževanje koristnikov informacij.
Med našimi delavci je treba utrditi spoznanje, da moderna računalniška oprema sama po sebi še ne predstavlja dobro organizirane avtomatske obdelave podatkov. Brez zadostne poslovne discipline prav gotovo ne moremo pričakovati dobrih rezultatov. Celotni tok kroženja informacij mora biti M ter in dobro organiziran, saj postaja poslovanje delovne organizacije vse bolj odvisno od računalniškega sistema.
NOVA OPREMA - NOVE NALOGE
Prva naloga, ki čaka naš ERC, je povezava datotek v banko podatkov. V zadnjih letih so naši strokovnjaki v ERC, v tozdih in službah ustvarili bazo podatkov, ki jih zaradi premajhnega računalnika niso mogli v celoti izkoristiti. Novi računalnik omogoča povezave informacij v med seboj povezane datoteke (zapise), ki tvorijo t. im. banko podatkov.
Ena izmed primarnih nalog je organizacija notranjega obračuna poslovanja, ki bo omogočala razvoj dohodkovnih povezav v okviru sistema ekonomskih odnosov. Temu namenu je že prirejena tudi nova struktura kalkulacij, ki bo omogočala vse potrebne obračune.
Naslednja prioritetna naloga je vzpostavitev kompleksnega sistema planiranja proizvodnje tako serijske proizvodnje kot tudi planiranje posameznih projektov. Sedanje parcialne obdelave s tega področja pa bodo opuščene.
Poleg teh ima sedaj Iskra — Elektromehanika možnost razviti tudi niz novih aplikacij, ki jih doslej ni bilo mogoče razvijati.
V srednjeročnem programu razvoja elektronskega računskega centra v
Nova centralna enota IBM 370/IBS. skega sistema). Računalnik je tudi
UČINKOVITOST SISTEMA JE ODVISNA OD KADROV IN ZNANJA
Ob tej razširitvi elektronskega računskega centra v naši DO pa moramo poudariti velik pomen sodelovanja vseh tistih sodelavcev v TOZD in službah, ki morajo že po dolžnosti sodelovati pri razvijanju kompleksnega informacijskega sistema. Odgovornost morajo v polni meri nositi strokovnjaki,
Nove hitre tračne enote.
kranjski Iskri je predvidena organizacija terminalskih povezav posameznih TOZD in služb s centralnim ERC. V prvi fazi realizacije te pomembne naloge bodo v posameznih TOZD in v nekaterih skupnih službah organizirali zajemal ne postaje podatkov. Kasneje pa bodo instalirali tudi aktivne terminalske postaje (daljinske priključke). Boc
POTREBNE SO INFORMACIJE IZ BAZE
Posvetovanje o obveščanju v delegatskem sistemu - Iskati moramo nove oblike za siljenje družbenih informacij — Delegatski sistem zahteva tudi povratne informacije
V Zagrebu je bilo 21. januarja posvetovanje o informiranju v delegatskem sistemu. Cilj tega sestanka je bila izmenjava dosedanjih izkušenj in zagotovitev nadaljnjega razvoja sistema informiranja delegatov in delegacij v naših republikah. Posvetovanja so se udeležili predsedniki in sekretarji republiških in pokrajinskih zborov združenega dela.
Vsi moramo skrbeti, da bo informiranje še bolj uspešno in razvito. Iskati je potrebno nove oblike za širjenje družbenih informacij in s tem razvijati tak sistem obveščanja, ki bo odgovarjal potrebam delegatskega sistema.
V naših glasilih morajo najti svoje mesto tudi mišljenja in predlogi iz baze- To je bil eden od zaključkov posvetovanja.	A. Boc
Na sliki je tiskalnik (printer), zadaj nove diskovne enote.
Mladi v prihodnje
V prostorih nad delavsko restavracijo Elektromehanike je bila 20. ja-nuaija t. 1. druga VOLILNA KONFERENCA KOORDINACIJSKEGA SVETA OO ZSMS DO ISKRA -ELEKTROMEHANIKA po IX. kongresu ZSMS. Dnevni red je obsegal — kot navadno - poročila predsednika in sekretarjev, razrešitev starega ter volitve novega vodstva. Ob volitvi novih organov si največkrat želimo še boljše delo v prihodnje. Tudi to pot je bilo tako. Poročila starih organov so bila v skladu s pričakovanji dokaj kritična, tudi samokritična. Ne moremo mimo dejstva, da bi morala biti mladinska organizacija v tako veliki delovni sredini kot je naša ISKRA - ELEKTROMEHANIKA, v kateri dela in živi 7000 delavcev — samoupravljalccv, veliko bolj prisotna v vsakdanjem utripu delovne organizacije. Niso to samo besede. Poseganje mladih ter njihove organizacije enakopravno z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami v razreševanje aktualnih problemov de-
Dnevi mladine tudi v Iskri
lovne organizacije je njihova pravica in dolžnost. In ni ga, ki bi to resnico, zapisano v ustavi, na kakršenkoli način kratil, še manj zanikal.
Način, kako vse to zapisano uresničiti ter presaditi v naš vsakdan, to je naloga novega vodstva, posredno vseh nas. In to z vsakdanjo aktivnostjo prisotnostjo v ostalih organiziranih samoupravnih organih v podjetju ob vsakem času, a ne samo na papirju. Vse to bomo tudi zapisali v bližnji programski konferenci.
Naj zaključim z enim izmed sklepov seminarja v Poreču ob koncu preteklega leta:
Kakor ne sme NIČ mimo sindikata, kar zadeva delavca in obratno, ne sme noben problem v delovni organizaciji mimo ZSM, kot tudi ne mimo vsakega njenega člana posebej.
To bi bilo nekaj misli o minuli volilni konferenci. Kaj več o načrtih in delu v prihodnje pa preberite v pogovoru z novim vodstvom.
Aleksander Lap
Uredništvo revije Mladine je z namenom, da bi čimprej razširilo glasilo ZSMS, pripravilo po regijah in občinah takoimenovane „dneve Mladine11. V teh „dnevih“ naj bi mladi pripravili okrogle mize, ustne časopise, javne tribune in podobne akcije. Namen „dnevov Mladine" pa je tudi ta, da se afirmira delo mladih, njihovi problemi, težave in snovanja v določenem kraju, v delovnih in življenjskih sredinah. S to akcijo postaja tednik Mladina bolj mladinski, njegov stik z mladimi je vse bolj živ in življenjski. Še več. Ob takih srečanjih naj bi Mladina res postala glasilo slehernega člana ZSMS, kot smo že zapisali v kongresnih dokumentih.
Akcija „dnevi Mladine" bo v kranjski občini potekala od 1. do 8. febru-aija. Novinarji revije Mladina, člani centra za obveščanje in propagando pri OK ZSMS Kranj in aktiv mladih novinarjev v okviru tega centra, bodo v omenjenih dneh obiskali: delovno organizacijo Sava, osnovno organizacijo ZSMŠ Vodovodni stolp, športno društvo na Kokrici, delavsko prosvetno društvo „Svoboda“ Šenčur, mlade gledališčnike in druge. 3. februarja pa bodo obiskali tudi Iskro v Kranju. Ob
tej priložnosti bo komisija za informiranje pri KS OO ZSMS DO Iskre-Elektromehanike organizirala tribuno, na kateri bodo obravnavali nekatere probleme, ki so prav v tem trenutku aktualni za našo delovno organizacijo'.
O poteku in rezultatih te tribune bomo pisali v eni izmed naslednjih šte-
vilk.
Miro Erzin
Hitropotezni
turnir
Dne 20. 1. 1977 smo odigrali redni mesečni turnir za mesec januar.
Rezultati:
1. Drešar Stane 14, 2. Žiberna Brane 14, 3. Miloševič Siniša 13 1/2, 4. Pogačar Jože 13 1/2, 5. Deželak Lojze 13, 6. Brce Martin ml. 12 1/2, 7. Marko Janez 12 1/2, 8. Pavlov Andon 11, 9. Piskar Richart 10 1/2, 10. Oblak Marta 10 1 /2, 11. Ristov Tase 10, 12. Zorman Vinko 9 1/2, 13. Brce Brane 7 1/2,14. Lampe Milka 7, 15. Brce Martin st. 7, 16. Bulič Milan 6, 17. Bajželj Friderik 55....
Brce Martin
Družbenopolitične organizacije v naši delovni organizaciji so dale pobudo za izboljšanje obstoječega stanja na področju družbene prehrane. Strokovne službe tehnološkega področja so pripravile nekaj možnih variant za povečanje in modernizacijo kapacitet kuhinje in gradnje novih prostorov za razdeljevanje hrane.
Več o tem bomo pisali v prihodnji številki. Danes objavljamo maketo nove situacije v Iskri Dlektromehaniki.
Objekt nove restavracije naj bi bil dvoetažen. Pritlični del bo neposredno ob objektu 25 in bo manj konstrukcijsko navezan. V pritličju so predvideni pomožni prostori, skladišča za kuhinjo in sanitarije. V prvi etaži bo prostor za razdeljevanje hrane in jedilnica z okrog 1000 sedeži.
INDUSTRIJA ZA TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO
Večjo vlogo aktivom mladih
upravnih organih in bi ti na ta način prispevali svoj delež k' razvoju našega samoupravljanja.1'
komunistov
Vsem konferencam in koordinacijskim svetom, ki so po devetem kongresu prevzeli funkcije v ZSMS, se je iztekel prvi mandat. Izvoljeni so novi organi, ki z letošnjim letom stopajo na pot še učinkovitejšega dela mladinske organizacije. Tudi v Elektromehaniki so na nedavni programski in volilni konferenci izvolili nove organe koordinacijskega sveta osnovnih organizacij ZSMS. Takoj po konferenci smo tri iz med njih povprašali o delu mladinske organizacije v preteklem obdobju, o načrtih za v bodoče ter o sedanji organizacijski in tehnični obliki delovanja koordinacijskega sveta.
ciji. Tu bodo seveda imeli največjo vlogo aktivi mladih komunistov, ki so že formirani v večini TOZD. Skrbeti bomo morali tudi, da se bodo rezultati, ki jih bomo dosegli, odražali v enotnem organiziranju in delovanju vseh delov mlade generacije, v enotni akcijski usmeritvi in v močnejši povezanosti vseh organizacij, ki združujejo mladino."
MIRKO KRČ, — novi predsednik koordinacijskega sveta:
,,Koordinacijski svet je v preteklem obdobju posvetil premalo pozornosti nrladim v bazi. Morda je tu vzrok, da nekatere osnovne organizacije niso delale. Dosegli smo vidne rezultate na področju športa in kulture, stagnirali Pa smo prav na področju izobraževanja in političnega usmerjanja mladih. Tako smo izgubili velik del kadrov. Prva naloga, ki nas čaka je kadrovska krepitev mladinske organizacije. To bomo izvedli z aktiviranjem mladih komunistov po osnovnih organizacijah ZSM. Njihova dolžnost po statutu ZSMS in ZSMJ je, da do 27. leta aktivno delajo v mladinski organiza-
MILKA JANKOVIČ, — izvoljena za organizacijskega sekretarja ljubljanskega področja:
,,Čeprav dela na našem področju mnogo mladih, je zainteresiranost za delo v organizaciji slaba. Vzrokov za to je več. Najvažnejši pa je ta, da smo na področju kadrovske politike storili premalo. Da bi izboljšali to stanje, nameravamo v bodoče organizirati več predavanj. Le-ta bodo vsebovala teme o organiziranosti družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov. Na njih bomo spregovorili tudi o zakonu o združenem delu in o naših proizvodnih težavah. Želimo ustanoviti tudi marksistični krožek, v katerem bi si mladi pridobivali osnovno znanje iz marksizma. Nabavili bi tudi nekaj marksistične literature. Z 00 ZK smo se dogovorili, da bomo večjo vlogo namenili mladim komunistom. Prav oni morajo z aktivnim političnim delom dajati zgled vsem ostalim članom mladinske organizacije. Želela bi, da bi čim več mladih delovalo v družbenopolitičnih organizacijah in samo-
INDUSTRIJA ZA AVTOMATIKO, LJUBLJANA
Letna skupščina TOZD TELA
V	petek, 21. t.m. je bila v prostorih restavracije na Savski c. 3 letna skupščina konference osnovne organizacije sindikata TOZD Tovarne električnih aparatov-TELA.
Skupščino je otvoril predsednik konference Vasja Korunovsky in hkrati pozval prisotne, da z enominutnim molkom počastijo spomin tragično Preminulega predsednika IS Djemala Bjediča. Po sprejetju dnevnega reda in izvolitvi organov letne skupščine, je Predsednik podal poročilo o delova-nju konference OOS v preteklem letu.
V	poročilu je med drugim spregovoril o organiziranosti konference OOS na ravni TOZD. Zaradi velikosti temeljne organizacije je prišlo na podlagi 17. člena statutarnega dogovora 0 organiziranosti in delovanju sindikata do povečanja števila osnovnih organizacij. Tako deluje sedaj na ravni tOZD 7 osnovnih organizacij. Hkrati so bile določene pristojnosti osnovnih organizacij prenešene na raven konference.
. V okviru realizacije letnega načrta le podal pregled izpolnjenih in neizpolnjenih nalog, se dotaknil gospodar-J^am ocenil samoupravne razmere v
V	razpravi, kije sledila, seje najprej oglasil direktor TOZD TELA 'Oktor Korošec. Spregovoril je o vlogi sindikata, ki jo določa Zakon o združenem delu in poudaril, da se bo delo-vatlja sindikata moralo še hitreje preusmeriti iz področja športno-rekrea-tivne in kulturne dejavnosti, za katero v veliki meri skrbijo ustrezne službe, na področje celotnega gospodarjenja *n družbeno-politične dejavnosti v tovarni.
Kritično je ocenil naloge, ki so bile opravljene v preteklem letu in dejal,
sindikata
da smo z rezultati dela lahko zadovoljni, saj smo v drugi polovici leta ustvarili najboljše pogoje za ustrezen start v novo poslovno leto. Vse to pa je v smislu bodočih nalog konference osnovne organizacije sindikata kot članov kolektiva na delovnem mestu povezano z obveznostmi, ki jih prinaša novi zakon.
V realizacijo postavljenega plana za leto 1977 sodi tudi izpolnjevanje tekočih nalog. Zato se bo potrebno kot je dejal Viktor Korošec dnevno zavzemati za to. To je edini način, edino jamstvo za realizacijo celotnega plana. V okviru nalog, ki čakajo člane kolektiva v letošnjem letu, je omenil gospodarski načrt. Vključevati bo moral vse, kar je predmet tekočih stroškov in obveznosti za celotno leto.
Sprejetje srednjeročnega plana, ki bo moral biti izfaz želja in hotenj celotnega kolektiva je tudi ena izmed obveznosti, ki s prilagoditvijo in ureditvijo samoupravnih internih aktov « Zakonu o združenem delu predstavlja nekak zaključek večjih nalog.
Direktor TOZD TELA Viktor Korošec ocenjuje delo sindikata.
BORIS KRISTAN, novi tehnični sekretar
„Kot tehnični sekretar bom v bodoče urejal vse finančne zadeve. Če pogledam nazaj, moram navesti finančne probleme. Mladina ima za svoje delovanje na razpolago premalo sredstev. S tem se zmanjšuje tudi aktivnost mladine, saj je danes vsaka priprava akcije vezana na večja ali manjša finančna sredstva. Problem je bil tudi v tem, da posamezne osnovne organizacije niso mogle prosto razpolagati z denarjem, ampak so bile finančno vezane na koordinacijski svet. Da bi to izboljšali, čeprav le delno, bomo z letošnjim letom začeli pobirati članarino. O višini le-te se bomo še dogovorili. Ta denar se ne bo stekel v koordinacijo, kot so se finančne dotacije, temveč bo ostal na razpolago osnovnim organizacijam. Upam, da bodo mladi članarino redno plačevali in imeli do nje pravilen odnos."
Vidimo, da se želijo kadrovsko okrepiti predvsem preko aktivov mladih komunistov, ki jim bodo v prihodnje posvetili največ časa. To je pravilna idejna usmeritev. Zveza komunistov bo imela pri tem veliko dela. Predvsem pa bodo morali komunisti v vseh političnih organizacijah in samoupravnih organih poskrbeti za sistematično vključevanje mladih ljudi v svoje sredine. Zveza socialistične mladine pa bo morala voditi načrtno in zavestno politiko tudi pri vključevanju mladih v vodstva na neposrednih interesnih področjih.
Miro Erzin
Za njim je Anton Kastelic podal pregled nalog s področja družbenega standarda, Jože Godec pa je spregovoril o odpravi razlik pri nagrajevanju po delu.
Sekretar občinske konference sindikatov Štefan Temlin je izrazil prepričanje, da bo takšna organiziranost osnovnih organizacij, kot sojo sprejeli v TOZD pripomogla k boljši dejavnosti le-teh in k aktivni povezavi med člani sindikata in konferenco, ki jo predstavljajo delegati; da bodo članski sestanki kot nova oblika delovanja sindikata, ki postaja neposreden organ upravljanja pripomogli pri odločanju in sklepanju o odločilnih vprašanjih; da bi poskušali v prihodnje pridobiti nekoga, ki bi profesionalno opravljal naloge predsednika konference osnovne organizacije sindikata, idr.
Ker so se razpravljale! skupno z oceno opravljenih nalog dotaknili tudi letnega delovnega načrta konference za leto 1977, je Vaško Korunovsky ta načrt tudi prebral. Poleg nalog, ki so jih razpravljale! že omenili, načrt poudarja uresničevanje ustavne vsebine samoupravljanja in izvajanje določil Zakona o združenem delu; izboljšanje
delovanja konference in njenih organov; cilje poslovne politike v TOZD, samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje.
Plan so soglasno dopolnili s točko, ki določa urejevanje prehrane v dislocirani enoti Poljčane, ki se je lani izločila iz delovne organizacije Iskra— IEZE, TOZD Tovarna polprevodnikov Trbovlje in se priključila k TOZD TELA.
Poročilo o delovanju konference v preteklem letu in delovni načrt za letošnje leto sta bila soglasno sprejeta. Na koncu so obravnavali in sprejeli še sklepni račun konference za leto 1976, ki gaje podala Slava Kukovič in finančni načrt za 1977. leto, ki gaje predložil Angel Korče, sekretar konference osnovne organizacije.
Špela Dittrich
Že nad 1800 standardov
Standardizacija postaja v sodobni industriji, še posebej pri izdelavi serijskih izdelkov, vse nujnejša in zato je tudi naš pomenek s tov. Francem Spiletjem, ki v našem ZP Iskra vodi službo za tehnično dokumentacijo, v kateri je tudi oddelek za standardizacijo, toliko aktualnejši. Standardizacija gotovo ni prosta poezija, ampak zelo stvarna, poenotena urejenost, zato je razumljivo tudi pomenek izzvenel nekam — standardizirano. Prepričani pa smo, da bodo tudi ti odgovori ne samo koristni, ampak tudi vzpodbudni.
Delovno predsedstvo sindikalne konference.
Iskra je dejansko med prvimi v Jugoslaviji začela s prizadevanji na področju standardizacije. Kaj nam lahko poveste o tem?
„Tovama elektromehaničnih in finomehaničnih izdelkov Iskra v Kranju je res že leta 1946 formirala zametek službe za standardizacijo. Takrat še ni bilo jugoslovanskih standardov, zato je ta služba ob začetku prevajala v tovarniške standarde zlasti tuje standarde, s čemer je dosegla med drugim tudi uvajanje slovenskih izrazov za gradiva, standardne dele in orodja na .vseh delovnih mestih. Leta 1954 je bil v konstrukcijskem biroju osnovan za to službo poseben odsek za standardizacijo. Podobno so kasneje ustanovile standardizacijo vse tovarne, ki so se leta 1961 zdmžile v veliko Iskro. Takrat so se vse službe za standardizacijo povezale v okviru na novo ustanovljenega skupnega Zavoda za standardizacijo.
Kaj so potemtakem glavni cilji, oz. nameni Iskrinih standardov?
Teh namenov je seveda več, vsi so pa usmerjeni v izboljšanje kvalitete in v zmanjšanje stroškov. S predpisovanjem oblik, mer in toleranc zagotavljamo zamenljivost sestavnih delov, z uporabo ponavljajočih se delov pa hkrati zmanjšujemo asortiment lastnih sestavnih delov in asortiment nabavljenega materiala, kar vse znižuje stroške proizvodnje. Z definiranjem prevzemnih pogojev zagotavljamo zahtevano kvaliteto dobavljenega materiala, z definiranjem preskusnih metod pa zagotavljamo enakomerno in ustrezno kvaliteto končnih izdelkov. Z uvajanjem enotenih sistemov označevanja in nazivov materialnih postavk omogočamo veliko lažje, nedvomno sporazumevanje in racionalno poslovanje, kar je ob uporabi računalniške obravnave podatkov danes nujno. S posredovanjem in tolmačenjem domačih in tujih nacionalnih standardov ter mednarodnih priporočil končno prispevamo k zagotavljanju konkurenčne sposobnosti naših izdelkov na domačih in tujih tržiščih.
Koliko standardov pa je že doslej sestavil in izdal naš oddelek za standardizacijo?
Doslej smo izdali preko 1800 standardov, ki so vloženi v 33 mapah in razdeljeni v naslednje skupine:
A - splošni standardi (230 standardov), B - standardi za zapise in AOP (60), C - kovinska gradiva (232), D -nekovinska gradiva (154), F - strojni elementi (250), I elektronski elementi (26), J - elektronska vezja (6), K -elektromehanski elementi (234), L -žice, vodniki, kabli (95), P - proti-korozijska zaščita (109) in R - orodja (502).
Prav zdaj je tik pred izdajo večje število standardov iz skupine elektronskih elementov in elektronskih vezij.
Poleg standardov izdaja oddelek za standardizacijo tudi katalog standardnega orodja, od katerega so doslej izšle naslednje skupine: rezalno orod-
je, brusilno orodje, ročno orodje in orodje za obdelavo lesa, te dni pa bo dotiskana tudi skupina merilnega orodja.
Med standarde posebne vrste sodijo jbarvne karte za vse dovoljene nianse barv in lakov in barvne tablice za kvaliteto in barvo plastičnih mas. To dvoje že samo po sebi prispeva k racionalnejši proizvodnji in tudi k uveljavljanju hišnega stila podjetja.
Med izdanimi standardi ste omenili tudi standarde za računalniško obdelavo podatkov. Kako se standardizacija vključuje v to dejavnost?
Standardizacijo smo vključili v računalniško obravnavo podatkov predvsem z določanjem enotnih zapisov karakterističnih podatkov za vse materialne postavke na tak način, ki je primeren za računalnik. Hkrati smo sodelovali pri urejanju teh podatkov v strokovnem smislu v vseh tistih TOZD, kjer so se tega dela resno lotili. Pri tem smo odpravili številne pomanjkljivosti, ki so nemalokrat povzročale celo zastoje v proizvodnji. Zaradi nepravilnih ali nepopolnih podatkov o nekem materialu se pogosto dogaja, da je isti material vskladiščen pod dvema postavkama. Ko materiala na pravilni postavki zmanjka, proizvodnja zastane, ker je zelo težko sproti ugotavljati, pod katerimi napačnimi postavkami imamo vskladiščen isti material. S strokovnim svetovanjem v TOZD smo uspešno pomagali pri razčiščevanju zalog. Želeti bi pa bilo, da bi se tega dela — z našo pomočjo — lotili tudi v TOZD, ki doslej tega še niso storile.
„Sorodstvo“ z računalniško obravnavo podatkov smo uporabili tudi pri sestavi računalniškega kataloga Iskra - standardov, iz katerega lahko vsakdo v najkrajšem času poizve, kateri naš standard obravnava predmet, ki ga zanima. Ta katalog smo sestavili v sodelovanju s službo INDOK.
Na katerem področju je trenutno težišče vašega dela?
Ker se Iskra usmerja bolj v elektroniko je razumljivo, da je sedanje težišče dela na področju elektronskih elementov. Vendar je tu največ težav v tem, ker mednarodnih priporočil IEC za podrobne specifikacije posameznih elementov še ni, in seveda zato tudi še ni ustreznih JUS standardov. Doslej smo te podrobne specifikacije pesnili" sami, kar pa zahteva preveč časa. V zadnjem času je na tem področju dosegla velik napredek zapadno evropska mednarodna organizacija za standardizacijo elektronskih in elektromehanskih elementov CECC (kot sestavni del širše organizacije CENELEC). Žal so pa njihovi dokumenti internega značaja; namenjeni samo za usklajeva-
(Nadaljevanje na 8. strani)
INDUSTRIJA IZDELKOV ZA ŠIROKO POTROŠNJO
Predvsem aktivno sodelovanje
Delavski svet o poslovanju DO
V četrtek, 20. januarja, je zasedal Delavski svet Široke potrošnje v Školji Loki. Glavni točki dnevnega reda sta bili: Poslovanje v letu 1976 in potrditev sistemizacije delovnih mest v skupnih službah.
Najprej so pregledali, koliko sklepov iz leta 1976 je bilo izvršenih. Ugo-tovili so, da je še precej nerešenih zadev predvsem na področju sprejemanja samoupravnih aktov. Več samoupravnih sporazumov je v nekaj TOZD sprejetih, v drugih pa ne in tako so zadeve obtičale na mrtvi točki. DS je zadolžil sekretariat in statutarno komisijo, naj pospešijo usklajevalne postopke in uredijo interno samoupravno zakonodajo, da ne bo ovir pri rednem delu DO.
O poslovanju v lanskem letu je poročala Nada Klučaijeva, analitik v skupnih službah. Končnih številk še ni, ker še ni letnih obračunov po TOZD, zato so podatki le še približna ocena poslovanja.
Letni program so vrednostno dosegli s 86 %, kar predstavlja vrednost stoeno staro milijardo. Načrtovali pa so vrednost sto sedemnajst starih milijard.
Prodali pa so za enaindevetdeset procentov predvidenega načrta, vrednost osemindevetdeset starih milijard. To na domačem trgu. Od tega so prodali preko branžne prodaje 85,%, ostalih 15 % pa so prodale TOZD direktno kupcem.
Izvozili so za devet milijonov dolarjev izdelkov, to je 98 % predvidenega izvoza.
Sredi lanskega leta je nastala na trgu prava kriza na področju prodaje izdelkov široke potrošnje, zato se je ustavljala tudi proizvodnja, zato je bila proizvodnja v prvi polovici leta zelo nizka, saj so dosegli le 37 % načrtovane proizvodnje.
V drugi polovici pa se je stanje presenetljivo izboljšalo, odtod tudi sorazmerno dobri rezultati, kljub črnogledim napovedim in pričakovanjem najslabšega. Tako bo poslovni uspeh DO pozitiven, čeprav bodo nekatere TOZD zaključile letno bilanco z negativnim finančnim rezultatom.
Delegati so za TOZD. z negativno bilanco predlagali rešitve in DS je sprejel načelne sklepe, da se bo v letu 1977 stanje v tovarnah normaliziralo.
Na seji so sprejeli tudi Akt o sistemizaciji v delovni skupnosti skupnih služb. Tako bo tudi v funkciji strokovnih služb možno nemoteno delo, saj je bilo pred sistemizacijo mnogo improviziranja. Tako ima delovna skupnost predvidenih 126 delovnih mest na področjih: prodaja, sekretariat, fi-nančno-računovodsko področje, področje za plan, analize ter investicije, področje za organizacijo in AOP, področje za razvoj in področje za kakovost in zanesljivost.
Akt o sistemizaciji so sprejeli najprej vsi DS TOZD, seveda po usklajevalnem postopku, potrdil pa ga je delavski svet Široke potrošnje.
KF
Mara Bertoncelj.
(Nadaljevanje s 3. strani)
slavijo pa je še posebno pomembno sodelovanje z deželami v razvoju. Gospodarstveniki so menili, da so največje ovire za uspešnost tega sodelovanja carinske omejitve. V najnovejšem času pa spoznavamo, da so tehnične ovire zaradi različnih standardov in drugih zahtev lahko bistveno večje. Sprva so industrijske države razvijale standardizacijo bolj ali manj neodvisno druga od druge, kar je imelo za posledico tako različne tehnične zahteve kot tudi različne strogosti in metode preizkušanja. Razvite države — kolonialne sile so veljavnost svojih nacionalnih standardov razširile tudi na svoje kolonije, tako da se nekdanje britanske kolonije še vedno v marsičem ravnajo po britanskih standardih (BS), nekdanje francoske pa po francoskih (NF). Iz tega vidika je pomen mednarodnih standardov še večji. Zato si zlasti elektrotehniki prizadevamo, da bi bili naši jugoslovanski standardi izdelani na temelju mednarodnih, vkolikor že ni mogoče,da bi bil naš standard prevod mednarodnega. Interese našega gospodarstva oz. industrije pa bi bilo treba zaščititi tako, da bi se naši strokovnjaki aktivneje vključevali v pripravo mednarodnih standardov in skušali tam uveljaviti naše stališča, podobno kot to delajo tudi strokovnjaki razvitejših dežel. To hkrati pomeni, da nacionalni standardi z blažjimi zahtevami ne pomenijo prednosti, kvečjemu oviro pri izvozu."
„Kako lahko ocenite današnje stanje v tem pogledu v Iskri? “
Slapšak: „Verjetno bi lahko za oceno stanja standardizacije v Iskri dali objektivnejše podatke strokovnjaki, ki so neposredno vključeni v ustrezne službe. Primerjaje to aktivnost z drugimi jugoslovanskimi organizacijami lahko rečemo, da je standardizacija v okviru Iskre solidno organizirana in da daje ustrezne rezultate. S tem pa ni rečeno, da je stanje povsem usklajeno s potrebami proizvodnje. Ob tej priložnosti bi posebej omenil problem delitve programa oz. vsebine dela služb standardizacije od TOZD do SOZD, upoštevajoč pri tem koncept, ki ga v tem smislu vsebuje tekst novega zakona. Morda smo z dosedanjim programom le delno zajeli probleme, ki sodijo na področje standardizacije
llllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllll
OBČNI ZBOR SINDIKATA V ŽELEZNIKIH
Osnovna organizacija sindikata v Elektromotorjih je imela v soboto, 22. 1. 1977 redni letni občni zbor. Ti zbori so v Iskri v Železnikih zelo obiskani saj na njih vodilni delavci in vodstvo sindikata povejo rezultate poslovanja in poročilo o delu v preteklem letu.
Letno poročilo o delu sindikalne organizacije je prebral predsednik Mirko Guzelj. V poročilu je povedal, da je bil najvišji cilj, ki ga je organizacija zasledovala preko vsega leta: samoupravni odnos in prilagoditev novemu zakonu o združenem delu. Poudaril je: „Ni bil naš namen, da bi spreminjali oblike samoupravnega delovanja, ampak predvsem kvaliteto samoupravnega dogovarjanja in odločanja. Kvaliteta samouprave, to je vsebinsko močno samoupravno odločanje pa lahko zagotovimo le, če so vsi delavci pravočasno na razumljiv način in kvalitetno obveščani o vsem, o čemer se odločamo. Priznati moramo, da takega obveščanja kljub vsem našim prizadevanjem nismo dosegli, zato naj ta naloga ostane ena izmed prvih tudi za naslednje obdobje.
»Povedal je, da bodo vse leto izdajali Bilten za pomembnejša obvestila, tako na primer na kratko nakazan material za seje DS, da bi delavci lahko preko delegatov povedali stališča do problematike, ki se bo obravnavala na seji. Sklepe DS in vse važnejših organov samoupravljanja in družbenopolitičnih organizacij, bodo s kratkim povzetkom razprave objavili na isti način.
Težišče obveščanja pa bodo sindikalne skupine, ki so jih že pred časom organizirali in bodo tako zgovoijeno besedo in na razumljiv način lahko tekoče spremljali vsi sodelavci. Tako bodo zagotovili, da bodo delegati v organih upravljanja v TOZD, v krajevnih skupnostih in v občinski skupščini prenašali neposredno stališče kolekti-
va in zagovaijali mnenje svojih sodelavcev.
V	drugem delu se je predsednik Guzelj dotaknil poslovanja v lanskem letu. Povedal je žalostno dejstvo, da se je TOZD v prvi polovici leta znašla v kritični situaciji, ker je manjkalo naročil na domačem in tujem trgu. Breme recesije je tovarno ob polletju pripeljalo celo do negativnega finančnega efekta. V drugi polovici leta pa se je stanje celo proti pričakovanju zboljšalo. Samo podatek, da so v septembru prodali več, kakor v marcu, aprilu in maju skupaj, že sam po sebi pove dovolj. Žal pa v drugi polovici leta ni bilo mogoče nadoknaditi vsega zamujenega in tako niso dosegli letnega programa proizvodnje in zato bo TOŽD verjetno zaključila bilanco za lansko leto z manjšo izgubo. To pa ni zaskrbljujoče saj so za letošnje leto z naročili in podpisanimi pogodbami kar zasuti. Naročil je celo preveč in vsem željam kupcev ne morejo ustreči.
V	poročilu je priporočil predsednik kadrovski službi naj si še bolj energično prizadeva, da bomo res spravili v življenje znano pravilo: »Pravega človeka na pravo mesto." Po poročilu so se razpravljale! dotaknili pozitivnih in negativnih problemov tako v TOZD kakor v delovni organizaciji.
V razpravi so predlagali tudi več rešitev za boljši standard na delovnem mestu, za reševanje stanovanjskih vprašanj, za osebni in družbeni standard, kar bi gotovo poleg tehničnih prizadevanj pripomoglo k večji storilnosti.	rx/
FY
JUBILANTI DELA
Iskra v Železnikih letos praznuje tridesetletnico ustanovitve. Kovinarska zadruga NIKO se je rodila hkrati z Iskro, novi obrat, današnji Elektromotorji, pa so se pozneje priključili Iskri. Tako so letos podelili priznanje dvema ustanovnima članicama, ki sta lani dopolnili trideset let dela v isti tovarni.
Ob podelitvi nagrad je predsednik sindikalne organizacije Mirko Guzelj vsem jubilantom iskreno čestital in se z nekaj mislimi dotaknil dela, naporov, veselih in trpkih ur v zgodovini Iskre v Železnikih, ki so jih preživljali jubilanti.
Priznanja so prejeli: Za 30 let: Gartner Anica, Bertoncelj Mara.Za 20 let: Cvek Milena, Gartner Vinko, Hajnri-har Franc, Rejc Marinka, Tavčar Francka.Za 10 let: Gartner Minka, Jelenc Pavla, Rakovec Janez, Stanonik Anica, Tolar Jože, Tomažin Tilka.
yi&S%iiSi ' m
(priprava in izvajanje internih standardov, številčenje, itd.) in ki jih bo v prihodnje v ustreznem delovnem programu treba vsebinsko obogatiti z novimi področji.
Menim, da je javno priznanje tako celotnemu ZP Iskra kot tudi nam trem posameznikom (od šestih v Sloveniji) dokaz, da je standardizacija v okviru Iskre v preteklem letu dala pomemben prispevek ne samo k urejevanju tehniških problemov v proizvodnji, pač pa tudi problemom celotne jugoslovanske standardizacije."
Mlakar: »Dosedanje delo za napredek standardizacije v Iskri je rodilo zadovoljive uspehe, tako da Iskra velja v tem pogledu za eno vodilnih organizacij v državi. Vendar pa je to bolj rezultat prizadevanja, morda celo entuziazma posameznikov, ki so se dobro zavedali, da tako velika OZD kot je ZP Iskra, ne more biti uspešna brez urejene in močne standardizacije. Sodim pa, da trajnih uspehov ne moremo dosegati samo na tak način. V delo za standardizacijo se mora aktivno vključiti praktično vsak tehnični strokovnjak na svojem področju ter k temu dati tudi svoj lastni prispevek-Zato ne moremo pričakovati, da bo ozko omejena služba na nivoju SOZD lahko rešila vse probleme in izpolnila vse potrebe. Zato bo nujno potrebno organizirati sodelovanje pri standardizaciji tako v TOZD kot tudi v okviru DO. Ne smemo pa pozabiti tudi na svoje naloge v okviru jugoslovanske standardizacije, saj ta od Iskre kot pioniija na tem področju in renomi-ranega jugoslovanskega proizvajalca to upravičeno pričakuje."
»Pripravlja se nov zvezni zakon o standardizaciji. Ali nam lahko poveste o tem kaj več? “
Slapšak: »Novi zvezni zakon je tik pred sprejetjem v Zvezni skupščini. Prijetna je ugotovitev, da je slovensko gospodarstvo preko ustreznih komisij pri GZ Slovenije zelo aktivno sodelovalo pri pripravi teksta od samega začetka pred več kot 3 leti in da bodo uzakonjena z njim tudi stališča, ki so bila postavljena pred dobrimi 10 leti v razpravi na slovenskem posvetovanju o standardizaciji. Razen obravnave teksta zakona v ožji delovni skupini pri komisiji za standardizacijo pri GZS je osnovni koncept tega zakona dobil široko družbeno podporo strokovnjakov iz vse Jugoslavije (okoli 500 na posvetovanju o standardizaciji v Portorožu pred 2 leti). Novi zakon bo dopolnjen z mnogimi podzakonskimi akti — nekateri so še v pripravi; obveza, ki pa obstaja še nadalje za vse, ki so posredno ali neposredno zadolženi za to delovno področje, je, da bodo določila novega zakona tudi dejansko in dosledno izvajana v praksi. Splošna ocena novega zakona je, da predstavlja kvaliteten premik v osnovnih stališčih standardizacije pri nas."
Mlakar: »Z vidika atestiranja pričakujemo, da bo novi zakon uredil vrsto vprašanj s področja zagotavljanja kakovosti na tržišču. Novi zakon in v njegovem okviru tudi podzakonski akti ter standardi naj bi podrobneje opredelili vprašanje preizkušanja in atestiranja na jugoslovanskem tržišču, označevanja preizkušenih izdelkov ipd. Še posebno pomembno pa je, da novi zakon odpira možnosti, da se naša država vključi v mednarodne sisteme atestiranja proizvodov na osnovi recipročnega priznavanja preizkusov. Mislim, da o pomenu in prednostih ni treba posebej razpravljati."
„V okviru GZS obstaja kot edina svoje vrste v Jugoslaviji komisija za standardizacijo — kako se je vključila v problematiko v jugoslovanskem merilu? “
Slapšak: »Že pri nekdanji trgovski zbornici se je pokazala potreba po usklajevanju standardizacijske problematike v republiškem merilu in prenosu usklajenih stališč pri vseh vprašanjih v Zvezni zavod za standardizacijo. To delo se nadaljuje v okviru GZS. S konkretnimi nalogami (študijami, pripravami standardov, tipizacijo, seminarji, posvetovanji itd.) je komisija utrdila svoj delovni program, ki ga sprotno usklajuje s potrebami slovenskega in jugoslovanskega gospodarstva. Komisijo ocenjujejo v GZ kot eno najuspešnejših, priznanje pa je dobila tudi s strani jugoslovanskega zavoda za standardizacijo."
»Prof. Mlakar, znani ste kot pionir slovenskega izrazoslovja s področja elektrotehnike — kako so se vaši napori na tem področju vključili v problematiko standardizacije? “
Mlakar: »Za enotno in pravilno razumevanje vsebine standardov je po-
trebna tudi urejena terminologija. Zato ima veliko število standardov, zlasti tistih, ki obravnavajo lastnosti materiala in proizvodov kot tudi merilne in preizkusne metode kot eno izmed prvih poglavij terminologijo. V zadnjih letih pa vedno več držav po vzoru mednarodne tehniške komisije in mednarodne komisije za standardizacijo (IEC in ISO) izdajajo tudi posebne terminološke standarde. Namen - terminologije na področju standardizacije je, da s kratko in jedrnato definicijo čim točneje opredeli pomen izraza, razen tega pa, da poveže naše izraze z izrazi v tujih jezikih, ki jih naši strokovnjaki pri delu najpogosteje uporabljajo. Razumljivo je, da morajo izrazi tudi v jezikovnem pogledu biti čimbolj brezhibni. Zato zahteva terminološko delo veliko razgledanosti, strokovnost in sistematičnost. Ker mnoge izdelke uporabljamo bodisi v različnih mejah iste panoge, bodisi v različnih panogah, je treba skrbeti, da ne pride do različnega poimenovanja istega izdelka in tako do nesporazumov. “
»Kakšne so vaše naloge pri opravljanju tako pomembne funkcije kot je mesto predsednika Jugoslovanskega elektrotehniškega komiteja in kako slednji deluje? “
Mlakar: »Naloge, ki jih imam kot predsednik JEK, so tako na nacionalnem kot mednarodnem področju. JEK ima po vzoru IEC organiziranih nad 150 tehniških odborov in pododborov za posamezna specifična področja elektrotehnike. V njih stalno sodeluje nekako 1200 naših priznanili strokovnjakov s področja elektrotehnike. Naloga predsednika je predvsem ustvarjanje načina za uspešno vključevanje tega kroga strokovnjakov za reševanje problemov jugoslovanske standardizacije s področja elektrotehnike kot tudi za čimvečje sodelovanje v ustreznih mednarodnih odborih IEC. Jugoslavija, ki je v prvih letih vključitve v IEC bila bolj opazovalka dogajanja, postaja vedno pomembnejša sodelavka. Njeni napori postajajo vedno bolj opazni. V naši državi zadnja leta vsako leto organiziramo nekaj sestankov mednarodnih odborov, zlasti s tistih področij, kjer imata jugoslovanska elektroindustrija in elektrotehnika kaj pokazati. S tem omogočamo tujim strokovnjakom, da si z obiskom v Jugoslaviji ustvarijo resnično sliko o uspehih naše socialistične graditve. FIkrati pa lahko na teh zasedanjih sodeluje večje število domačih strokovnjakov in se tako ob manjših stroških vključuje v delo na mednarodni standardizaciji."
»V Jugoslaviji se čedalje bolj srečujemo z vprašanjem zadostne kakovosti izdelkov in storitev; kakšen je vaši osebni prispevek na področju preizkušanja in dodeljevanja ustreznih atestov in znakov? “
Mlakar: »Kot sem že omenil, je atestiranje oz. sistematsko preizkušanje izdelkov eden izmed bistvenih elementov. Ker je bilo to vprašanje v naši državi doslej razmeroma slabo urejeno, smo si sodelavci našega inštituta na različne načine prizadevali, da bi v ustreznih strokovnih krogih čim jasneje predstavili težišče problematike in načine, po katerih bi se dali problemi rešiti tako, da bi to čimbolj ustrezalo tako naši industriji kot potrošniku. S tem namenom se tudi udeležujemo tovrstnih posvetovanj, na katerih smo nastopili z vrsto referatov. Ko se je v zvezi s pripravami na novi zakon o standardizaciji lotil reševanja te problematike tudi Jugoslovanski zavod za standardizacijo, smo se vključili tudi v to delo. Ko pa je bila pri zavodu ustanovljena komisija za atestiranje, ki šteje več kot 50 strokovnjakov različnih strok iz vse države, so me soglasno izvolili za predsednika te komisije. Taje doslej obdelala predloge štirih standardov s področja atestiranja, ki so izdelani na temelju priporočil posebnega odbora za atestiranje pri ISO (ISO / CERTICO) in ki obravnavajo:
—	tipe atestiranja
—	kriterije, na osnovi katerih bo določen — čas obveznosti atestiranja
—	zahteve, ki jih mora izpolnjevati standard, po katerem poteka preizkušanje
—	zahteve, ki jih morajo izpolniti laboratoriji oz. preizkuševališča, da si pridobijo pooblastilo za atestiranje."
V razgovoru smo torej nanizali nekatera izmed najbolj bistvenih in kompleksnih vprašanj s področja standardizacije — vse pa z namenom, da razbistrimo poglede na tako važno dejavnost ter pomen, ki j^a jma v sodobnem svetu. Šele, ko se bomo- namreč zavedali vsega tega. bomo imeli tudi sami v tem pogledu pravilen pristop.
Viktorija Budkovič-Rayyes

Novice od tu in tam
Q V Sarajevu predvidevajo za obdobje naslednjih pet let razmeroma skromno rast gospodarskih zmogljivosti, čeprav bodo zaposlili na novo približno 23.000 delavcev. Lotili pa se bodo kakovostnih premikov z uvajanjem boljših tehnologij ter končne obdelave, vse z namenom, da bodo dosegli višjo vrednost proizvodnje, oziroma večji dohodek. Razvoj bo potekal prek velikih proizvajalcev, kot so npr. „Energoinvest" in ..Unis". Občinske davščine bodo nižje, zlasti bodo podprli tako imenovano malo gospodarstvo, ki zelo zaostaja za potrebami mesta.
£ Po vsej Jugoslaviji grade 380 kilovoltno električno omrežje, ki bo povezovalo izvore energije s porabniki po vsej državi. Konec letošnjega leta bodo dokončali prvo stopnjo načrtov z napeljavo 3.000 km visokonapetostnih daljnovodov, 12 transformatorskih postaj z napetostjo 380 kilovoltov in šest razširjenih transformatorskih postaj z napetostjo 220 kilovoltov. Po sklepu ZIS in Skupnosti jugoslovanskega elektrogospodarstva bodo takoj pričeli z drugo stopnjo razvoja, ki mora biti dokončana leta 1981 in zajela investicije v vrednosti 600 milijonov dolarjev. Druga stopnja bo obsegala gradnjo 1.212 km daljnovodov s 380 kilovolti, 14 velikih transformatorskih postaj z 'sto napetostjo in tri razdelilne postaje ter devet dispečerskih središč. Pri tem programu sodeluje med drugimi tudi naša „Iskra".
Q Banjaluško PTT podjetje je pristalo na povišano ceno za novo avtomatsko telefonsko centralo, ki jo sedaj montirajo v tem mestu. ATO z 10 tisoč priključki bi morala biti vključena v javni promet že v juniju 1975, toda proizvajalec — „lskra" — ni upoštevala dogovorjenih rokov. Banjalučani so razumeli ..Iskrine" probleme glede cen, vprašanje pa je, če bo tudi „Iskra" upoštevala zadnji rok za dokončno montažo, to je letošnji avgust — se sprašujejo sarajevske ,,Večerne novine".
O Člani predsedstva osnovnih organizacij sindikata 17 organizacij združenega dela ..Gorenja" so sprejeli predlog delovnih ljudi iste organizacije, da od dvoje enodnevni zaslužek za postavitev spomenika maršalu Titu v Velenju. Svoj sklep in predlog so ^poročili tudi drugim delovnim organizacijam v Velenju- Spomenik, delo znanega kiparja Antuna Auguštinčiča, bodo odkrili na Dan mladosti, 25. maja letos.
^ Skupščina skupnosti jugoslovanskih železnic je poslala svetu za promet pri gospodarski zbornici Jugoslavije pismeni predlog, da odstavijo njenega tajnika Milorada Djiniča, ker je pasiven pri obravnavanju železniških problemov in baje pristaš razvoja cestnega prometa. O nenavadnem predlogu bodo razpravljali te dni.
^ Zaradi decembrske 8,7 % višje proizvodnje v primerjavi z decembrsko leta 1975 je bila lanska celoletna proizvodnja v Sloveniji za 2,3 % višja kot pred letom dni. Zaostanek v prvem polletju je torej industrija le nekoliko nadomestila, seveda pa še zdaleč ni dosegla predvidenega 6 % povečanja. Največji porast je v Sloveniji zabeležila z 10 % tobačna industrija, njej sledi lesna s 7 %, nato papirna in gumarska s 6 %, živilska s 4 % in elektroindustrija z 2 %. Najmanj, 6 % manj kot leta 1975, je izdelala industrija gradbenega materiala.
Oelotna jugoslovanska industrija je izdelala lani za 3,4 % več, kot leto dni prej, čeprav ie bil načrtovan porast za 6 %. Od vseh republik in obeh pokrajin je dosegla najskrom-nejšo rast Slovenija, največjo pa z 8,3 % Črna gora.
Q Največja TOZD El iz Niša, tovarna televizorjev in radioakustičnih aparatov, je lani povečala proizvodnjo v primerjavi z letom 1975 za 35%. Izdelala je 200 tisoč televizorjev in 100 tisoč radijskih sprejemnikov, klimatskih naprav in drugih izdelkov v vrednosti ene milijarde dinarjev. Za letošnje leto načrtuje spet 35 % večjo proizvodnjo, torej v skupni vrednosti 1.360 milijonov dinarjev.
Q Medtem ko pri nas v „lskri" močno zaostajamo z investicijami, drugod v državi zelo napredujejo. Trenutno je v gradnji v državi 9.500 industrijskih in negospodarskih objektov. Samo v republiki Srbiji grade po podatkih SDK 1.960 novih tovarn ali obratov. Sodeč po predvidenih programih bodo te investicije terjale 58 milijard dinarjev. Čeprav vsi investitorji zatrjujejo, da nove investicije ne bodo nikjer podvojile obstoječih proizvodenj, je slišati mnogo glasov, da to ni res. Gradijo nove petrokemijske obrate, cementarne, sladkorne rafinerije, jedrske elektrarne, veliko klasičnih termičnih zlasti hidroelektrarn, tovarne motorjev, traktorjev in avtobusov. Nekatere že obstoječe imajo le na pol izkoriščene proizvodne zmogljivosti.
^ Sodeč po pisanju ..Večernih novosti" iz Beograda, na jugoslovanskem tržišču zelo primanjkuje naših števcev in stikalnih ur. Tanja Revic in njene sosede zato v časopisu javno obljubljajo nagrado tistemu, ki jim proti plačilu preskrbi tri dvotarifne (trifazne) števce in eno stikalno uro.
Tudi v drugem sestavku obravnava isti časopis pomanjkanje naših števcev in navaja Primer zdomca Mileta Kneževiča iz Rume, ker ni mogel kupiti pri nas števca in stikalne ore, ju je kupil v zahodnonemškem Kolnu. V ..Elektrodistribuciji" so oboje pregledali 'n vrnili s pripombo, da gre za falzifikat, ki ne ustreza namenu.
® V tovarni metalnih izdelkov ,,Famipa" v Prizrenu, ki posluje v okviru metalurško--kemijskega kombinata ..Trepča", bodo zgradili tovarno za finalizacijo trakov in žlce 'z srebra in njegovih zlitin. Ti izdelki so zelo iskani, tako pri nas kot v tujini, zlasti POprašuje po njih elektroindustrija. Nova tovarna bo v veliki meri avtomatizirana, zato bo zaposlila predvidoma le 100 delavcev. Na leto bo izdelala 107 ton polizdelkov v vednosti 390 milijonov dinarjev. Investicija bo veljala 232 milijonov dinarjev.
W Zrenjaninska občinska skupščina je sprejela odlok o povečanju posebnega občinskega davka na promet za 1 %. Za ta odstotek bodo dražji izdelki splošne rabe, kot 50 b613 tehnika, barvni televizorji, glasbeni instrumenti, stereofonske naprave, fotoapa-rat' večjih vrednosti, kamere, projektorji, luksuzna posoda itd., z izjemo potniških ^omobilov (zanje velja drugačen odstotek davka na promet). Z večjim dohodkom bo zrenjaninska občina uresničila razvojni program TNZ in splošne narodne obrambe v vrednosti 9 milijonov dinarjev. Ostanek potrebnih sredstev bo dobila s povečanjem Prispevka iz osebnih dohodkov, od sedanjih 0,4 na 1 % (vest časopisa ,,Zrenjanin").
w Ustavno sodišče Slovenije je razveljavilo vse člane notranjega samoupravnega akta ..Iskre" EMO iz Celja, ki določajo, da nekatera delovna mesta v organizaciji zase-ai° le ženske, druga pa samo moški.
W Zagrebška tovarna ..Nikola Tesla" je po besedah generalnega direktorja Petra Kova-ča izvozila lani za 26 milijonov dolarjev opreme, to je za en milijon dolarjev več, °t je načrtovala. Za letošnje leto predvidevajo 15 % porast izvoza v skupni vrednosti Ptilijonov dolarjev- V celoti bodo izvozili 40 % vse proizvodnje.
^ Čeprav so cene lani naraščale najpočasneje v zadnjih sedmih letih — meni „Delo" — da je preuranjeno hvalisanje, da je bila lani inflacija v državi nižja kot prejšnja leta, er I® šla lanska rast cen skozi tesno cedilo gospodarskega zastoja, upravnega zaviranja cen ipd. Stroški poslovanja so se namreč povečevali naprej in se celo še stopnjevali. Če ne bomo vztrajali še naprej pri izčrpavanju gospodarstva s sorazmerno prenizkimi cena-nt' izdelkov, lahko pričakujemo, da bodo cene morda že letos nadomestile tudi tisto, ar 50 izgubile lani. Takšno usmeritev že kažejo zdajšnje podražitve in napovedane
[love' Pa tudi tiste cene, ki letos niso bile pod pritiski gospodarskih in upravnih omejitev.
™ -.iskra" EMO je transportirala prek železniškega ..nočnega skoka" v beograjsko uko prvih 30 od skupno 200 novih vsebnikov, ki jih je izdelala za interesno cj.UPnost ..Jugokontener" v Beogradu. 200 novih vsebnikov predstavlja začetno investi-1° v vrednosti 10 milijonov dinarjev za 35 članov te interesne skupnosti.
Zbral in uredil Marjan Kralj
Svojevrstna izpoved
OB RAZSTAVI KOVINSKIH PLASTIK JOŽETA VOLARIČA
Jože Volarič je učitelj strokovnih predmetov strojne smeri v Šolskem centru Iskre v Kranju in to že enajsto leto. Po rodu je sicer Prekmurec, kar morda malce vpliva tudi na njegovo umetniško snovanje v prostem času. Volarič namreč že več kot pet let ustvarja svojske kovinske plastike. Njegove stvaritve uvršča strokovna likovna kritika med dela likovnikov — naivcev. Najraje upodablja razne ljudske motive, predvsem kmečke in delavske.
„Kaj me je k temu vodilo, bi pravzaprav težko rekel. Poskušal sem sicer rezbariti v lesu, ki pa se mi je glede izraznih možnosti zdel premehak. Odločilna pri prehodu na varjenje jekla, s čimer se ukvarjam sedaj, pa je bila vsekakor razširitev mojega delovnega prostora."
Seveda me je po nekajkratnem ogledu njegovih stvaritev najbolj zaposlovalo razmišljanje, zakaj se je odločil ravno za kovino kot izrazno sredstvo. Kot laiku na tem področju se mi
„No, vendar je presenetljivo malo ženskih figur v vaših upodobitvah? “
, Tre d vse m gre za to, da elementarna občutja moški veliko bolj odprto izražajo, pri ženskah pa je to nekako zabrisano ali morda manj opazno."
Njegov varilni aparat zmore iz kovine izvabiti dokaj humoristično delujoče plastike - o tem smo se prepričali že na večjem številu (tako skupinskih kot tudi samostojnih) razstav. Najnovejša — samostojna je odprta do 7. februarja v restavrirani Sivčevi hiši v Radovljici, ki v svoje starožitno, domače okrilje kar vabi motive kot so Volaričevi. Tako tudi njegova razstava kljub svoji izvirni nenavadnosti učinkuje po svoje domače, znano in doživeto. Seveda so bile pred njo še druge.
„K organiziranemu razstavljanju, s katerim sem se začel ukvarjati šele lani, so me navedli pravzaprav prijatelji — likovniki iz kranjske Elektrome-hanike. Ob obiskih na mojem domu so večkrat izrazili mnenje, naj bi razstavljal tudi za javnost. No, tako sem
llililSIli
Skulpture J. Volariča na lanski razstavi v Šentjerneju.
namreč zdi takšne vrste umetnost, ki poleg ostalih elementov vključuje še varjenje, dokaj zahtevna.
„To je povezano že od zgodnje mladosti z mojim poklicnim delom -kot vajenec kovinske stroke sem se seznanil in ubadal s tehniko obdelave in oblikovanja kovin. Po vojni ni bilo na razpolago strojev za obdelavo, niti izgotovljenih orodij — vse je bilo treba izdelati ročno."
„Večinoma so v vašem delu prisotni ljudski motivi, poleg tega tudi živali. Kaj skušate pri tem izraziti? “
se včlanil tudi sam v Društvo likovnikov Iskre ter pričel razstavljati — malo sam, malo v okviru društva."
„Ali se pri tem kakorkoli ozirate na mnenja in kriterije obiskovalcev teh razstav? “
„So mi sicer vsa dobrodošla, ne glede na morebitno kritičnost, vendar pa vedno izražam le svoje občutje."
„Kako pa upoštevate mnenje stro-kovnene likovne kritike? “
„Upoštevam predvsem tisto, kar je bolj povezano z mojim dojemanjem likovnega izražanja. S svojimi plastika-
mami poskušam oživiti tudi našega preprostega človeka v najrazličnejših življenjskih situacijah."
Priznati moram, da mi je šlo ob njegovih najrazličnejših figurah pijančkov čedalje bolj na smeh in verjetno so to razpoloženje preji sme rili šele resnobni, obokani velbi Sivčeve hiše, ki so nehote silili človeka še k drugačnemu razmišljanju — da namreč šele v zadnjem času nekako pravilneje vrednotimo in cenimo celotno — pa tudi kulturno — preteklost svojega sicer številčno majhnega naroda. A ta majhnost nikakor ni v sorazmerju z veličino njegovega stoletnega boja za obstanek. Gosposvetsko polje in slovenski knezi — to so bolj zgodovinska dejstva in imamo o njih večinoma meglene predstave, doker se direktno ne soočimo s to temo n. pr. pri kiparju Volariču. Varjene plastike na zgodovinsko temo — tako tudi ustoličevanje slovenskih vojvod - skušajo izraziti njegovo lastno doživljanje sicer suhih zgodovinskih dejstev in ljudskega pripovedništva. V tem j e ves slovenski, zakoreninjen in povezan z narodno zgodovino. Tako najde v njegovem snovanju odziv tudi slovenski kmečki punt z Matijo Gubcem ter ljubljanski ilegalec ob žici. Plameni iz pesti ljudstva, stoječega pod grmado z Gubcem, držečim vile v rokah, zelo močno izpovedujejo smisel in nadaljevanje narodovega boja proti zatiralcem. Ravno tako tudi na nevarnosti prežeči, ob žici korakajoči ilegalec. Vse to nakazuje zavest o opredeljenem hotenju — tako tistem davnem narodovem kot tudi današnjem, umetnikovem.
Viktorija Budicovič—Rayyes

Zahvala upokojencev TOZD Mehanizmi
Ob koncu leta 1976 smo se upokojenci TOZD Mehanizmi zbrali v tovarni, kjer so nas člani družbenopolitičnih organizacij lepo sprejeli in nam za zaključek starega leta povedali, kakšne poslovne rezultate so dosegli. Razložili so nam tuni probleme, ki tarejo tovarno in kaj bodo v letu 1977 naredili.
Veseli smo bili, ker tovarna lepo napreduje. Upamo, da bo tudi proizvodna hala, ki so jo lani zgradili, omogočila še boljšo proizvodnjo.
Na koncu našega srečanja smo stari prijatelji še zapeli in tako je bilo naše novoletno srečanje res lepo. Upokojenci TOZD Mehanizmi se lepo zahvaljujemo vodstvu in družbenopolitičnim organizacijam za to novoletno srečanje in jim želimo veliko delovnih uspehov v letu 1977.
^_________________________________ Upokojenci TOZD Mehanizmi j
Poslednji kozarec.
,,Predvsem neke njihove posebnosti. Pri ljudeh so to razna razpoloženja oz. značilne drže, s katerimi jih izražajo. Pri živalih si prizadevam upodobiti njihove anatomske posebnosti in specifične drže — bojevitost rad izrazim z razprtimi kremplji n. pr. ujed ali purana ipd."
„Ali lahko v kovini izrazite tudi subtilnejša razpoloženja? “
„Lahko. Moj utrujeni kmet s culo ali n. pr. skrušeno sedeči pijanček pa v strahu pred ženo klečeči pijani možakar to vsekakor izražajo.
r	^
ZAHVALA
Osnovni organizaciji TOZD „Iskra“ Blejska Dobrava se od srca zahvaljujem za obisk na domu, čestitke za novo leto ter denarno pomoč ob času moje bolezni.
Pavla Hočevar
V______________________________J
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi najine mame
FRANČIŠKE PERČIČ
se iskreno zahvaljujeva vsem sodelavcem iz TOZD Števci, obdelovalnice delov TOZD ERO in ročne orodjarne za izrečeno sožalje, venec, denarno pomoč ter spremstvo na njeni zadnji poti. Vsem skupaj še enkrat prisrčna hvala
hčerka Francka Podgoršek in sin Tone Perčič.
ZAHVALA
Ob izgubi mojega očeta se iskreno zahvaljujem sindikalni organizaciji Elektromehanike, Komercialno področje Ljubljana, za poklonjeno cvetje, ter vsem sodelavkam in sodelavcem za izraze sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti
hčerka PETJA BLEJEC
ZAHVALA
Ob smrti moje drage mame
MARIJE MARINŠEK
se iskreno zahvaljujem sodelavcem ATC Lahore — žične oblike za izrečena sožalja in denarno pomoč
hči Anica Viharnik.
ZAHVALA
Ob nenadni smrti moje drage mame
ROZALIJE ŽAGAR
se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem linije enot TOZD ATC, za izraze sožalja, podarjeno cvetje, denarno pomoč in spremstvo na njeni zadnji poti
hčerka Jožica Beke z družino.
Že nad 1800 standardov
(Nadaljevanje s 5. strani)
BLIZU 500 TEKAČEV NA DUPLJANSKEM MARATONU
nje nacionalnih standardov včlanjenih držav. Če želimo pridobiti čas, ki je potreben za to usklajevanje (to je približno eno leto), moramo najti pot, da dobimo usklajevalne dokumente CECC po najkrajši poti. Ker Iskra veliko večino svojih elektronskih elementov izvaža na Zahod, morajo le-ti ustrezati zahtevam dokumentov, CECC, sicer bodo težave z izvozom na to tržišče težje in težje. Po dmgi strani pa bi lahko marsikak uvožen elektronski element nadomestili z našimi, če bodo seveda izpolnjevali zahteve CECC in če bodo pravilno atestirani.
Ali je izdani standard dokončen? Ne pomeni to nekakšnega zacementiranja?
Zmotno je mišljenje, da se z izdajo standardov na nekem področju delo standardizacije tu že konča, da se stanje, kot pravite, zacementira. Nasprotno: čim več je izdanih standardov, tem več jih moramo tudi časovno ažu-rirati in ustrezno obnavljati. To pomeni, da moramo nenehno zasledovati izdajanje nacionalnih in mednarodnih standardov oziroma priporočil, v skladu s tem pa interne standarde prilago-jevati vsem novostim. Progresivni razvoj znanosti in tehnike ima svoj odraz tudi v dobi veljavnosti posameznih standardov. Medtem ko so pred 20 leti standardi v povprečju veljali okrog desetih let, je zdaj zaradi hitrega tempa njihova poprečna veljavnost samo tri leta. Temu pojavu se moramo, če nočemo zaostajati, razumljivo podrediti tudi v interni standardizaciji Iskre."
Kakšna je trenutno organizacijska oblika standardizacije v Iskri in kako se povezuje z njenimi delovnimi in temeljnimi organizacijami?
„Naša služba standardizacije tesno sodeluje z oddelkom za oštevilčenje in klasifikacijo, po drugi strani pa z inštitutom za kakovost in metrologijo. Osnovna povezava pa vodi seveda širše, v življenjske korenine, to je v razvojne oddelke posameznih delovnih organizacij. Od začetka leta 1975 je oddelek za centralno standardizacijo skupno z oddelkom za tehnično dokumentacijo in oštevilčenje kot Služba za kompleksno, tehnično doku-
S 14 leti je Miha Kač, zaposlen v TOZD TELA naredil svoj prvi jadralni model P-50. Kot član Modelarskega kluba Kamnik, ki je preteklo leto slavilo 20-letnico delovanja, je skupaj z ostalimi tovariši premagoval začetniške težave. Ni bilo ne materiala za modele, ne pravih prostorov, se spominja Miha. Bilo pa je dosti dobre volje in veselja do dela. Čas je tekel in 1960. leta je pod vodstvom mentorja Jožeta Jovančiča, ki je takrat vodil kamniški modelarski klub, izdelal svoj drugi jadralni model A-2. Z njim je 1960. leta tekmoval na republiškem
mentacijo ali KTD vključen v Skupne službe Združenega podjetja Iskra, kot Strokovni odbor za kompleksno tehnično dokumentacijo, katerega člani so praviloma vodje služb za standardizacijo v delovnih organizacijah. Ta odbor je doslej formiral 19 strokovnih komisij za posamezna področja, in sicer za: kovinska gradiva, nekovinska gradiva, umetne mase, ostala nekovinska gradiva, strojne elemente, tolerance in ujeme, orodja, elektronske elemente, upore, kondenzatorje, polprevodnike, elemente, integrirana vezja, tiskana vezja, transformatorje, elektromehanske elemente, površinsko zaščito, lakiranje, galvaniziranje in zaščitni znak Iskra. V teh komisijah sodelujejo strokovnjaki za določena področja iz zainteresiranih TOZD. S tem je v največji možni meri zagotovljeno upoštevanje stvarnih potreb TOZD pri našem delu.
Kakšna je povezava standardizacije ZP Iskra z jugoslovansko in mednarodno standardizacijo?
„Če želimo, da bodo jugoslovanski standardi JUS ustrezali današnjemu stanju tehnike in tudi našim potrebam, morajo pri sestavljanju teh standardov sodelovati vse zainteresirane delovne organizacije. Iskra se tega že od nekdaj zaveda in zato tudi že dolgo vrsto let aktivno sodeluje z Jugoslovanskim zavodom za standardizacijo, posebej pa še z Jugoslovanskim elektrotehniškim komitejem in je zato priznanje Iskri ob 30-letnici jugoslovanske standardizacije povsem zasluženo. V zadnjem času je bilo naše sodelovanje posebno aktivno tudi pri sestavljanju osnutkov za novi zakon o standardizaciji, za katerega pričakujemo, da bo v kratkem sprejet v Zvezni skupščini.
Strokovnjaki iz organizacij ZP Iskra sodelujejo tudi v mednarodnih strokovnih organih za standardizacijo, zlasti v tistih tehniških odborih Mednarodne elektrotehniške komisije, katerih delo jih še prav posebno zanima To sodelovanje bi bilo treba še intenzivirati, kajti prav na teh odborih se oblikujejo zahteve, ki nas kasneje kot mednarodni standardi oz. priporočila lahko močno prizadenejo.
prvenstvu modelarjev in med 130 tekmovalci zasedel prvo mesto.
Obdobje med 1960 in 1965 letom je bilo za Miho izredno pestro in razburljivo. Iz kamniškega kluba je prestopil v črnuškega in še naprej vneto sodeloval na medklubskih tekmovanjih. Uspehu, ki ga je dosegel na republiškem tekmovanju je sledila odlična uvrstitev na državnem prvenstvu modelarjev v Varaždinu. Šesto mesto na tekmovanju jadralnih modelov A—2 je uspeh, ki ga ne gre prezreti. Da dosežeš tako visoko uvrstitev, moraš vložiti veliko ur dela. predvsem
ustvarjalnosti. „Pa tudi nekaj športne sreče potrebuješ", je še pristavil. Preostali čas, ko niso tekmovali je 20 članov črnuškega kluba, ki ga je vodil ing. Mitja Trpin naredilo nove modele — GUMENJAKE, s katerimi so tekmovali na državnem prvenstvu v Splitu.
Po krajšem premoru se je 1970. leta ponovno vrtril v Kamnik in njihov modelarski klub. Tokrat seje s še večjo vnemo, poln izkušenj lotil novih konstrukcij. Izdelal je RC — radijsko vodeni model, s katerim je na medklubskem tekmovanju dosegel 3. mesto. Bil je to prvi RC model izdelan v kamniškem klubu. Vendar pa s tem njegovo delo še ni bilo zaključeno.
Kakor se je v prvem prvem obdobju svojega udejstvovanja v modelarskem športu posvetil v veliki meri tekmovanju, je bilo tokrat njegovo delo ustvarjalno. Jadralni model z razpetino kril 4,55 m, težo 4 kg, katerega poganja pomožni motor 6,5 cm3 je eden najlepših modelov njegove konstrukcije. Da ga je izdelal je porabil 380 ur dela. Ta model ni tekmovalen. Zaradi svojih lastnosti (izredna vidljivost v zraku), je primeren za mitinge. Drug model, prav tako lastne konstrukcije, je motorni in ima razpetino kril 2,5 m, težak je 4,5 kg in ima motor z močjo lOcma. Model je primeren za nošenje tovora (padalca, listi, parole ipd.). S tem modelom je Miha lansko jesen sodeloval na mitingu v Kamniku, ko je modelarski klub slavil 20-letnico delovanja in so z domžalskim klubom otvorili stezo.
„In kaj pomeni za mladega človeka modelarstvo", smo še vprašali. Lahko bi rekel vse," nam je povedal Miha. Mladi se navadno navdušijo za ta šport čisto slučajno, ko kot gledalci prisostvujejo modelarskemu tekmovanju, ali pa se spoprijateljijo z nekom, ki se s tem športom že ukvarja. Malo pa je tistih, ki vztrajajo.
Zelo redki so primeri, da se rezultati pokažejo kmalu. Potrebno je veliko truda, tudi leta pretečejo predno lahko posameznik pokaže, kaj je naredil. Na drugi strani pa tovrstna dejavnost v človeku vzgoji delovne navade, samodisciplino in gradi njegov značaj. Nudi mu splošno tehnično razgledanost, predvsem s področja aerodinamike, meterologije, elektronike in kemije. Škoda je le, da so pogoji za nadaljnji razvoj modelarstva v naši republiki bolj slabi. Organizacija tečajev. predavanj, tekmovanj in povezava med klubi poteka vse preveč stihijno.
Vsa večja središča v naši republiki majo svoje klube, vendar to ni dovolj. Vztrajno upadanje števila članov v klubih jma nekje svoj vzrok. Ta dejstva so toliko bolj zaskrbljujoča, posebno če jih primerjamo z obdobjem med 1950 in 1956 letom, ko je bil modelarski šport tako na ravni republike, kot v zveznem merilu dosti bolj množičen.	Špela Dittrich
CAS SMUČARSKIH TEKMOVANJ IN TEČAJEV
Sindikat TOZD Tovarne električnih aparatov TELA prireja skupaj s smučarskim klubom Novinar od 6. do 13. februarja smučarski tečaj za svoje uslužbence in njihove družinske člane. Cena za enodnevno bivanje znaša od 100 do 140 dinarjev. Vsak posameznik pa bo moral še doplačati po 140 dinarjev za učitelja smučanja. Nekaj sredstev pa bo sindikat TOZD TELA prispeval za uporabo žičnice.
V tem času bo na smučiščih Krvavca tudi sindikalno prvenstvo v slalomu za moške in ženske. Zato prosimo vse zainteresirane iz TOZD TELA, ki bi želeli sodelovati na tem tekmovanju, da se najkasneje do 1. februarja prijavijo pri Antonu Kastelicu.	- ^
ISKRA — glasilo delovnega kolektiva ZR Iskra, industrije za elektroniko, telekomunikacije, elektromeha-niko, avtomatiko in elemente, Kranj — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Bogo Mohor, v. d. odgovornega urednika Janez Šilc — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo — Naslov: Ljubljana, Prešernova 27, telefon 24-905, int. 48 — Tisk: Časopisno-tiskarsko podjetje PRAVICA-DNEVNIK, Ljubljana.
Po mnenju sekretariata za informacije SRS je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
Filip Grašič peti
V nedeljo, 23. t. m. je bil v Dupljah pri Kranju II. Dupljanski maraton, pod pokroviteljstvom Slovenijalesa iz Ljubljane, na 20 km dolgi progi. Na tem maratonu je nastopilo tudi 30 tekmovalcev iz Iskre, ki so se solidno uvrstili, najbolje pa je presenetil z odličnim petim mestom Filip Grašič, zaposlen v (Elektromeh.) TOZD TEA, doma iz Dupelj. Vsem tistim tekmovalcem, ki pa so odstopili in teh je bilo 59 je lahko za vzor slepi tekmovalec Štefan Hudolin, ki je s svojim spremljevalcem Česnom zasedel s časom 2.13,20 dobro 342. mesto — oba sta iz kranjske Iskre. Program dupljan-skega maratona je bila speljana kot nalašč za množična tekmovanja, saj je večinoma ravninska in hkrati primerna za tekače obeh spolov, za stare in mlade ter za športne in rekreativne smučarje tekače.
Na lanskem maratonu je sodelovalo 92 maratoncev iz 32 slovenskih društev, letos pa jih je nastopilo 419 iz 60 slovenskih društev in delovnih organizacij. Napredek je očiten, saj je letos kljub slabemu vremenu startalo rekordno število nastopajočih. Dupljanski maraton pa se bo upošteval tudi pri dodelitvi zlate trofeje vzdržljivosti, ki jo podeljuje uredništvo Antene, organizirali pa so ga marljivi telesno vzgojni delavci Partizana iz Dupelj pri Kranju nadvse uspešno- Med slavnostnimi gosti sta bila tudi predsednik
Š. Hvastja in J. Pavčič čestitata zmagovalcu maratona, nekdanjemu Iskra-šu Romanu Seljaku (v sredi).
skupščine občine Kranj Tone Volčič in predsednik IS skupščine občine Kranj Drago Štefe, ob celotni progi pa se je zbralo blizu 2000 gledalcev. Najmlajši udeleženec Dupljanskega maratona je bil 7-letni Gorazd Marčun iz Dupelj, najstarejši udeleženec pa 64-letni Kori Jelenc iz Dražgoš. Omenimo naj še, da so pionirji do 15. leta tekli na malem maratonu dolgem 10 km. K uspešni izvedbi maratona so pripomogla tudi zasebni obrtniki, številna gorenjska podjetja, med njimi tudi Iskra Elektromehanika Kranj. Lahko že trdimo, da bo Dupljanski maraton postal tradicionalen ter še pridobil na množičnosti in vse bolj obseg športno politične manifestacije.
V odsotnosti naših najboljših tekačev je zmagal Roman Seljak (Kranj) 1.16.15 pred Janezom Pavčičem iz Ljubljane s časom 1.16.40 in Francem Fajfaijem (1.16.41 iz Železnikov, četrti je bil Andrej Janša iz Mojstrane (1.17.17), peti pa Filip Grašič iz Dupelj, (1.17.46).
Med ženskami je zmagala Jeršin Meta iz Ljubljane (1.41.06), med
VABILO ŠAHISTOM
Šahovska sekcija Elektromehanika bo tudi letos prirejala redne mesečne turnirje. Vse ljubitelje šahovske igre vabimo k sodelovanju. Zaradi množičnosti se bo na naslednjih turnirjih igralo predtekmovanje, na katerem se bodo igralci uvrstili v svojo kvalifikacijsko skupino, s tem pa bomo odpravili časovno predolge turnirje.
na maratonu
Filip Grašič, to pot najboljši Iskraš, je za zmagovalcem zaostal le 31 sekund.
kmeti kooperanti Alojz Fister iz Jamnika s časom 1.26.15, med pionirji pa Miha Šturm iz Železnikov na lOkm s časom 43.01, med pionirkami pa Gra-dišar Lili (Duplje) s časom 1.16.23.
Na cilju nam je Filip Grašič, bivši državni in republiški prvak v biatlonu leta 1970 v Dražgošah, ter republiški prvak v biatlonu leta 1974 in skupni zmagovalec jugoslovanskega memori-alnega pokala dejal: „Po prvem krogu sem bil deseti, nato pa sem na polovici proge izgubil krog na palici ter dragoceni čas. Na pomoč mi je priskočil eden od starejših udeležencev ter mi do cilja zamenjal palico, tako da sem veliko zamujenega časa nadoknadil v ftnišu ter za zmagovalcem zaostal za minuto in 31 sekund. Lahko rečem, da je bila udeležba izredna. Udeležil pa se bom letos vseh maratonov, ki še ostanejo tako Koroški maraton, Bloški in Trnovski maraton."
Podelitev
priznanj
V prostorih Družbenega doma Stadion je bila v torek, 18. t.m. ob 17. uri podelitev priznanj prvouvrščenim ekipam in posameznikom, ki so v preteklem letu sodelovali v občinskih TRIM ligah.
Tekmovanje se je odvijalo skozi vse leto. Pričelo se je s smučanjem v spomladanskem delu in se med letom nadaljevalo v malem nogometu, košarki, odbojki, plavanju, kegljanju, šahu, streljanju in namiznem tenisu. Tekmovanje je organizirala Komisija za športno rekreacijo pri Zvezi telesnokultur-nih organizacij Ljubljana-Bežigrad, udeležilo pa se ga je približno 110 ekip iz delovnih organizacij in društev za šport in rekreacijo iz bežigrajske občine.
Delovno organizacijo Iskra-Avto-matiko je na tem tekmovanju zastopala oziroma so se ga udeležili tekmovalci iz TOZD Tovarne električnih aparatov TELA (v nekaterih športnih disciplinah so jim priskočili na pomoč iz TOZD Inženiringi in delovne skupnosti skupnih služb). Prvi uspeh so tekmovalci iz TOZD TELA dosegli v pomladanskem delu tekmovanja v smučanju, kjer so ekipno zasedli prvo mesto. Na torkovi podelitvi pa so prejeli še diplome za prvo mesto moški v odbojki in šahu. Diplomo za prvo mesto v šahu med posamezniki pa je prejel Janez Kumše. V malem nogometu, kjer so tudi sodelovali so se uvrstili na sredino lestvice, medtem ko so v košarki zasedli sedmo mesto.
Miha Kač z največjim modelom sredi slike.
OBVESTILO ŠTIPENDISTOM
Izvršni odbor kluba štipendistov ZP ISKRA obvešča vse štipendiste, da se lahko vpišejo v jezikovne tečaje, kijih bo organizirala Delavska univerza Boris Kidrič v Ljubljani, z začetkom v mesecu februarju 1977.
Tečaje lahko obiskujejo štipendisti SOZD ISKRA, ki so redno vpisani študentje (dijaki). Stroške uspešno opravljenega tečaja bo na podlagi prošnje, ki jo morajo štipendisti oddati v Službi štipendiranja pred vpisom povrnil štipenditor. V prošnji morate točno navesti, kateri tečaj želite obiskovati.
Vse informacije dobite v Službi štipendiranja, Ljubljana, Prešernova 27.
Izvršni odbor kluba štipendistov SOZD ISKRA
VABILO NA PLANINSKI IZLET
Planinska sekcija ISKRA Elektromehanika Kranj organizira v soboto, 5. februarja planinski izlet z Rudnega polja čez Uskovnico v Srednjo vas (Bohinj). Izlet je primeren za vse planince, smučarje in celo sankače (spust z Uskovnice v Srednjo vas), predvsem pa želimo udeležbo celih družin, saj je lahke hoje z Rudnega polja do Uskovnice le tričetrt ure.
Odhod avtobusa izpred kranjskega kina Center bo v soboto ob 7. uri. Prijave in vplačila (30 din in 20 din kavcija) sprejema Olga Pajk, tajništvo ERO, tel. 2822 ter poverjeniki sekcije do vključno srede, 2. februarja.
Planinski SREČNO!
J
Mara Ovsenik
Miha Kač in letalsko modelarstvo