CENA 190 din - Leto XL - št. 57 Kranj, petek, 24. julija jmism©imglas a GLASILO SOCIALISTIČNE __ ZVEZE — DELOVNEGA LET LJUDSTVA ZA GORENJSKO stran 8 SLOVESNO OB 100-LETNICI stran 2 za vpis v srednjo šolo Se ni prepozno NOVINARJI UMIRAJO STOJE POSLUH ZA BOLNEGA KUPCA stran12 Kopanje v Bohinjskem jezeru je lahko prijetna osvežitev v vročih »pasjih dneh«. Foto: V. Stanovnik Ponuditi program, ne hotelov Na višku sezone je v skoraj vseh gorenjskih hotelih, avtokampih in pri zasebnikih še prostor. Izjemi nista celo Bled in Bohinj. S primerjavo statističnih podatkov iz lanske sezone ugotavljajo, da je gostov povsod manj. Toda bolj kot goli podatek o številu gostov turistične delavce skrbi, da so ti gostje vedno slabši, da je zanimanja za izvenpenzionsko ponudbo vedno manj, da turisti vsak dinar dvakrat obrnejo, nato pa ga navadno spravijo nazaj v žep. Najlaže je pripeljati gosta preko agencije, ga nastaniti v hotelu s polnopenzionsko ponudbo in vsak drugi dan odpeljati z avtobusom po turističnih krajih v Sloveniji. Toda to prav gotovo ni način, da bi devize, ki so jih vedno slabši turisti še pripravljeni pustiti v Jugoslaviji, zadržali doma. Blejske in Bohinjske restavracije pa so napol prazne, turistični vodiči, športni in kulturni delavci, ne nazadnje pa tudi čolnarji in iz-voščki, pa sredi turistične sezone mnogokrat stojijo križem rok. Nezadovoljstvo med turističnimi delavci je bilo že nekaj let, letos pa vse bolj prodira spoznanje, da tako ne bo šlo več naprej, da takš- nega turizma nočejo in da se bo za dobre goste potrebno bolj potruditi. Preko agencij bo treba ponuditi privlačne programe, ponuditi bo treba pestro izvensezonsko ponudbo. Primer, ki na Bledu že uspeva, je golf. Treba bo več podobnih stvari, takšnih ki bi privabile na Gorenjsko tudi petične goste, ki jim ni žal vsakega dinarja. Ponuditi bo treba zanimive programe za individualne goste in manjše skupine, treba pa bo goste znati zadržati v kraju in jih navdušiti, da bodo naslednje leto spet prišli. Le tako bo še moč rešiti turizem, ne da bi se prihodnja leta ponovno držali za glave. V. Stanovnik Danes gredo borci na Triglav ftudno polje, julija — Okrog sto nekdanjih borcev in aktivistov se bo danes skupaj s spremljevalci podalo na našo najvišjo goro, Triglav. Ob 8. uri bodo krenili z Rudnega polja in do v*čera prispeli do Kredarice, kjer bodo prenočili. Jutri, v soboto, 25. julija, pa se bodo povzeli na vrh. Želimo jim lepo vreme in srečno vrnitev! ^£ed odhodom na dopust Poskrbimo zase in za vozilo i*r&nj, 20. julija — Predstavniki Avto moto društva Kranj na to še posebej opozarjajo in va 'Jo na brezplačne preventivne preglede vozil v tehnično bazo na Koroški cesti v Kranji _ brezplačne preventh... ^*ko soboto med 8. in 13. uro. Hod N&svet, kaj storiti pred odom na dopust, ki je poseb- na obremenitev tako za člove-va kot za vozilo, če gremo se-jda 1 njim, ni odveč. Prvič za-*di sebe, da bomo potovali ^.'jetneje in varneje, brez s ki-j 1 da se nam med potjo kaj i Sredi, drugič pa zaradi tega, T smrt posebno letos kosi na p? * cestah in se za marsiko-t *e sama pot na letovanje aJ»Čno konča. j>f Oskrbimo najprej zase. emislimo, po kateri poti bo-ob P°tova''- izberimo manj je^°ienjeno, ki je ponavadi boljša od najbolj prometnih, «iftiVerim0, ^e so mo8°če na k poti zastoji in zapore (o služba AMZS redno ob-fH odpočijmo se, ne hodi-2fj nu pot takoj po jemanju 6utavi' au PilJu alkohola, pre-- 1 noči in podobno, ne vozi* |<0 na silo, ampak počakajmo, sPoznavamo, da sposobnost varne vožnje pada. Potem vozilo. Sami lahko preverimo, kako je z oljem, vodo, akumulatorjem, lučmi in drugimi signali, nujno opremo, rezervnimi pripomočki itd. Če sami ne zmoremo in ne znamo, poišči-mo mehanika, da nam svetuje, pove, najlažje pa je iti na bazo Avto moto zveze Slovenije na Koroški cesti v Kranju, kjer vsako soboto med 8. in 13. uro opravljajo brezplačne preventivne preglede vozil. Preverijo zavore, luči, krmilni mehanizem, manjše napake takoj popravijo, za večje pa je treba v bližnjo delavnico AMD ali k svojemu mehaniku. Za vožnjo je treba avtomobil pravilno obremeniti, dati v sili potrebne stvari na najbolj priročno mesto, prtljage in otrok ne dajaj-mo k šoferju na prvi sedež, pa tudi za avtomobil pripnimo takšno prikolico, ki je za vozilo primerna. Ne pretiravajmo, ne zganjajmo na cesti sitnobe in nervoze. Tudi počasi in zmerno se daleč pride. Vozilo se da za potovanje na dopust začasno kasko zavarovati, član AMZ ima pravico do 500 kilometrov dolgega brezplačnega prevoza v prometni nesreči poškodovanega vozila, s seboj na pot pa ni napak vzeti tudi evropskega obrazca za prijavo nesreče. Postorimo in poglejmo doma čim več, dvakrat premislimo in preverimo, ker je potem, ko že odpotujemo, za odpravo napak že prepozno. Zato naj ti nasveti ne bodo poziv v prazno. Avto moto zveza Jugoslavije tudi priporoča vsem voznikom, da med vožnjo v avtomobilu ne kadijo. Nasvet velja seveda tudi za sopotnike v avtomobilu, če ste že kadilec, potem za kajenje med vožnjo naredite krajši postanek. Pionirji za državne naslove Radovljica, 23. julij — Plavalni klub Radovljica bo v soboto in nedeljo v letnem kopališču v Radovljici gostil najboljše starejše pionirke in pionirje, ki bodo imeli letošnje državno prvenstvo. Pričakujejo, da bo nastopilo nad dvesto najboljših mladih plavalcev iz vseh jugoslovanskih plavalnih kolektivov. Prvenstvo bo kvalitetno in obetajo se tudi novi državni in republiški rekordi. Prvenstvo se začne jutri ob 9. uri, popoldne ob 18. uri. Isti urnik je tudi za nedeljo. D. H. Bohinj, 22. julija — Čistilna naprava, ki jo gradijo v Bohinju, je začetek na poti do čiste Save Bohinjke. Poskusno naj bi začela obratovati sredi avgusta. Foto: V. Stanovnik Jubilejno srečanje na Blegošu Škofja Loka, 23. julija — V nedeljo, 26. julija, ob 11. uri bo na Blegošu jubilejno 10. srečanje žena zadružnic. Ob 8.15 bo peljal avtobus iz Škofje Loke v Javorje, od koder je še slabi dve uri hoda. Skoraj do koče pod Blegošem pa se je moč pripeljati tudi z avtomobilom. Žene zadružnice iz škofjeloške Kmetijske zadruge bodo poskrbele za domačo hrano in pijačo, pripravile pa bodo tudi kulturni program. V. S. Obnova dražgoškega spomenika Škofja Loka, julija — Občinski odbor Zveze združenj borcev NOV Škofja Loka obvešča obiskovalce dražgoškega spomenika, da je zaradi obnovitvenih del oviran dostop oziroma ogled spomenika. Dela na obnovi bodo trajala od 23. julija do 15. oktobra. [33 RKUR V PONEDELJEK, 27. JULIJA OTVORITEV NOVE PRODAJALNE S KONSIGNACIJSKIM BLAGOM V KRANJU NA GREGORČIČEVI 8 specializirana ponudba blaga priznanih tujih proizvajalcev PARTNER GLAS 2. STRAN NOVICE IN DOGODKI PETEK, 24. JULIJA 1987 PO SLOVENIJI IN JUGOSLAVIJI Zvezna vlada si je zapravila zaupanje Kljub 81-odstotni odpifinosti opreme naša republika povečuje delež v jugoslovanskem družbenem proizvodu. Gospodarstvo naj vodijo tisti, ki ustvarjajo in ne tisti, ki samo trosijo. Zaostriti odnos do nesprejemljivih predlogov, ki krizo le še poglabljajo. Na minulem zasedanju zborov skupščine SR Slovenije so delagati ugotovili, da je gospodarstvo v hudi krizi in da se dogovori niso uresničili ne pri proizvodnji in ne pri rasti družbenega proizvoda, produktivnosti, delitvenih razmerjih in nalogah pri razvoju kmetijstva, turizma in drobnega gospodarstva. Ne krepimo tržno usmerjenega gospodarstva, za kar je po mnenju večine delegatov kriva zvezna vlada. Le —ta si je zapravila zaupanje, a ne le zaradi napačnih podatkov o državni nelikvidnosti in trište-vilčni inflaciji, temveč navsezadnje tudi zaradi ravni dialoga med predsednikom ZIS in slovenskim delegatom v zveznem zboru. Zvezni izvršni svet, so dejali delegati, terja od ozdov dobre strateške odločitve, pri tem pa ne uresničuje programa dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije. Od ozdov pričakuje večji izvoz, hkrati pa slabša dohodkovni položaj izvoznikov. Ozdi naj bi bili učinkovitejši ob hkratni močni socializaciji izgub, ustvarili naj bi večjo akumulacijo, vendar jih stalno prizadevajo razni ukrepi in predpisi. Delegati so med drugim terjali, da Zvezni izvršni svet ne sme več mimo zahtev Slovenije za spremembo deviznega zakona, saj kljub 81-odstotni odpisanosti industrijske opreme Slovenija povečuje delež v jugoslovanskem družbenem proizvodu. Delegati v zboru občin so dejali, da so strahotne posledice eksperimentiranja zvezne vlade čisto nasprotje obljubljene postopne stabilizacije razmer v državi. Gospodarstvo še naprej vodijo in usmerjajo tisti, ki samo trošjo, namesto,da bi dali besedo tistim, ki ustvarjajo. Slovenski predstavniki v organih federacije naj bi posredovali to negativno oceno dela zveznih oblasti. Delegati so menili, da s tako gospodarsko politiko država popolnoma izgublja ugled in zaupanje v svetu, zaradi neplačila obveznosti se delovne organizacije sramotijo pred svojimi poslovnimi partnerji - posledice pa bodo spet nosili sami. Ko so sprejeli poročilo izvršnega sveta o uresničevanju druž-t jnega plana, so ugotovili, da se neugodna gospodarska gibanja še naprej nadaljujejo in celo zaostrujejo. Zato je treba čimprej sprejeti nekatere spremembe zakonodaje, predvsem na področju ekonomskih odnosov s tujino. Pri uvozu in izvozu naj bi zagotovili večjo samostojnost delovnih organizacij in bank. Odpraviti je treba administrativno določanje cen, neustrezna delitvena razmerja in ne širiti pravic na področju družbenih dejavnosti ne v splošni porabi, vključno z zveznim proračunom. V Sloveniji se mora zaostriti odnos do predlogov za dograjevanje gospodarskega sistema. Odločno je treba zavračati kompromise, ki ne vodijo iz krize, temveč jo še bolj poglabljajo. Dve razgrnitvi načrtov Tržič, julija — Člani izvršnega sveta so na svoji zadnji seji 15. julija sprejeli sklep o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta Obrtna cona OZ 1, ki ga je izdelal Domplan Kranj ter ureditvenega načrta kulturnega centra v starem mestnem jedru Tržiča, ki ga je izdelalo Projektivno konstrukcijski biro SGP Stavbenik Koper iz Ljubljane. Osnutek zazidalnega načrta Obrtna cona OZ 1 bo razgrnjen v prostorih komiteja za urejanje prostora in varstva okolja občine Tržič in obrtnega združenja Tržič in v prostorih krajevne skupnosti Sebenje, Kovor in Križe v začetku avgusta, takoj po objavi v Uradnem vestniku Gorenjske. Občani bodo imeli 30 dni časa za pripombe, ki jih lahko vpišejo kar v knjigo pripomb in predlogov, ki bo odprta v vseh naštetih mestih javne razgrnitve osnutka. Obrtna cona OZ 1 zajema blizu 3500 pokritih in 3000 kvadratnih metrov nepokritih površin ter možnost zidave stanovanjskih površin. Osnutek ureditvenega načrta kulturnega centra v starem mestnem jedru Tržiča bo 30 dni javno razgrnjen v prostorih komiteja za urejanje prostora in varstva okolja občine Tržič, in sicer v delovnem času ter v prostorih krajevne skupnosti Tržič — mesto v uradnih urah. Tudi tu bosta za predloge in pripombe občanov pripravljeni knjigi pripomb in predlogov. D. Dolenc Mladinci se bodo odločali sami Kranj, julij — Predsedstvo osnovne organizacije ZSMS Planika je sklenilo, da bo od avgusta članarina povečana na 150 dinarjev. Komur bo članarina ovira za članstvo v svoji organizaciji, lahko iz nje izstopi. Prav tako so sklenili, da bodo v bodoče vsakega mladinca ob vstopu v delovno organizacijo vprašali, če želi postati njen član. Vse to so se P> miški mladinci dogovorili zato, da bi povečali aktivnost v svoji organizaciji. V. Stanovnik (KQ)miim©ISIIGLASđ Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenice, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča^_______ Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, tiska Ljudska pravica Ljubljana__ Predsednik časopisnega sveta: Boris Havdek Gorenjski glas urejamo in pišemo; Štefan Zargi (glavni urednik in direktor), Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica), Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Zalar (gorenjski kraji in ljudje), Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, kronika, Radovljica). Lea Mencinger (kultura), Darinka Sedej (razvedrilo, Jesenice), H« I.-na Jelovčan (izobraževanje, iz šolskih klopi. Škofja taka), JoŽC Ko*'njek (notranja politika, šport), Danica Dolenc (zanimivosti, za dom in družino), Stojan Saje (Tržič), Vilma Stanovnik (mladina, gospodarstvo), Marjan Ajdovec (tehnični urednik), Franc Perdan in Gorazd Šinik (fotografija). Časopis je poltednik. Izhaja ob torkih in petkih. _ Naslov uredništva in uprave Kranj. Moše Pijadeja 1 - Tekoči račun pri SDK 51500-603:11999 - Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda 23-987, računovodstvo 28-463. mali oglasi in naročnina 27-960. Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Naročnina za II. polletje 1987 je 7.500 din_ Prizadetih otrok nihče ne mara Jesenice, 23. julija — Na Jesenicah so gladko zavrnili pobudo, du bi v okviru stabilizacijskih ukrepov reševali problem posebne šole tako, da bi jo preselili na Koroško Belo. Če ni nikjer nobene odgovornosti, potem jo mora zaostriti jeseniški izvršni svet. Ko so v jeseniških samoupravnih interesnih skupnostih v okviru stabilizacijskih ukrepov predlagali tudi preselitev posebne osnovne šole k novi osnovni šoli na Koroški Beli, so se nemudoma sestali vsi odbori in vse komisije, od sveta staršev do aktiva ravnateljev in gladko zavrnili predlog. Občudujoča naglica, zgledna organiziranost razprav in živahna aktivnost v tem primeru dokazujejo, da takoj zmoremo vse, če nam pobuda ni všeč. Samoupravljanje je nadvse priročna zadeva, če hočemo nekaj, česar ne maramo, za vedno zavreči. Živahna aktivnost pa je žal tudi vse, kar je v tej jeseniški zavrnitvi pohvalno. Vse drugo je vredno vse moralne obsodbe, je nehumano in kaže, da se bo poslej treba drugače pogovarjati in drugače zavzemati Miklova Zala na Koroškem Velika predstava na prostem Ljubljana — Lanska predstava Velika puntarija je spodbudila koroška društva, predvsem šentjakobsko, da so se letos lotili Miklove Zale, igre, ki je pravzaprav potekala na teh zgodovinskih tleh. Sobotna premiera in nedeljska ponovitev, vsakič ob 20.30, ter še predstave v naslednjih treh vikendih, bodo pritegnile tudi slovenske gledalce tostran meje. za družbeno racionalne pobude. Šestdesetih prizadetih otrok se vsi branijo, nihče jih ne mara. Še naprej živijo v skrajno neprimernih prostorih poleg železarne. Enako je s tistimi prizadetimi, ki so v delavnicah v Podmežakli. Ko so jih hoteli preseliti v staro šolo na Beli, so vsi glasno vzkliknili: ne! In navajali tisoč vzrokov, zakaj s tem njihovega problema ne bi rešili. Nesmiselno je danes, v takih gospodarskih razmerah, razmišljati o montažni gradnji posebne šole. Edina možnost je preselitev na Belo, a kaj, ko je samoupravljalski »ne« vsemogočen in je to, ne le humano, temveč tudi smiselno in racionalno pobudo, zatrl že v kali. Vsi ti, ki so si tako odločno vzeli samoupravljalske pravice, da odločajo o usodi prizadetih, se nočejo zavedati posledic. Te bodo jutri še hujše kot danes, kajti šolskega štora bo vedno manj, stiska vedno večja, šolski standard siromašne j ši in dvoizmensk pouk prej pravilo kot izjema- Mladim prizadetim otrokoflj pa ne bo nikoli bolje, še napr^J jim bodo skozi vrata vdira*6 podgane in po hodnikih ščurki. Na Jesenicah je žal ž* tako, da smo slišali tudi srhi]1; ve izjave staršev, češ, otrok že ne bo hodil s tisti mi...«. Starši prizadetih pa s" ob svoji hudi življenjski priza detosti vedno tiho in ne mol*" jo reči: »Veste, samo ena p1^ metna nesreča, pa bodo tuj* vašega otroka potistili v tis10 šolo...«. Če je danes ta dobronam^1" na in koristna pobuda zavrni* na zaradi lastnih koristi 1 lastnih interesov, potem j° } treba obravnavati drugje 1 drugače. Z vso družbeno odg0, vornostjo v izobraževali skupnosti in če tu spet ne °-šlo, potem odgovornost m0r zaostriti jeseniški izvršni sv*; Kaj ni sramotno, da jesefj! škim prizadetim otrokom n>n če noče pomagati? D. Sede] | Te dni se v Svatnah pri Šentjakobu na avstijskem Koroškem mrzlično pripravljajo na sobotno premiero igre Miklova Zala. Pravzaprav je kaj nenavadno, da se komaj po enem letu, ko so slovenska prosvetna društva na Koroškem, predvsem pa njihove dramske sekcije, skupno uprizorile Kreftovo Veliko puntari-jo, spet lotevajo velikega gledališkega projekta. Pri tem namreč sodeluje okoli 100 igralcev, okoli 50 je članov tehnično strokovne ekipe, ki pod vodstvom režiserja Petra Mili-tarova na okoli 500 kv. metrih površine predstavila posodobljeno Miklovo Zalo. v zgodovini tudi na Koroškem niso obšli. Postavitev tako velikega gledališkega projekta seveda tudi veliko stane. Janko Malle, tajnik Slovenske prosvetne zveze iz Celovca, je povedal, da bo vse skupaj veljalo pol milijona šilingov. Pri teh stroških bo pomagala tudi Kulturna skupnost Slovenije in več slovenskih delovnih organizacij. Dogovarjajo pa se tudi z ljubljansko televizijo, ki menda namerava igro posneti tako kot lansko Veliko puntarijo. Za obiskovalce iz Slovenije bodo vstopnice po 1.500 din, sicer pa velja 80 šilingov, kupiti pa Predstave Miklove Zale v Svatnah pri Šentjakobu: 25. in 26. julija, ter L, 2. julija, 15. in 16. avgusta, vsakič ob 20.30. Poleg domačinov nastopajo kot gostje tudi nekateri slovenski igralci: Minu Kjuder, Nadja Strajnar, Miran Kenda, Rado Mužan. Kot je na tiskovni konferenci v Ljubljani v začetku tega tedna povedal Janko Messner, igra z dvanajstimi songi, ki jih je sam napisal, dramaturško pa je igro priredil Borut Hart-man, ne postaja nekakšen sodobni musical, pač pa bolj po »brechtovsko« posodobljena Miklova Zala; Messner ji je z duhovitimi, na čase kar žgečkljivimi verzi dodal tudi novo noto, ki je igra doslej ni imela. V igri je namreč zdaj načet tudi problem nacionalsocializma in nacizma, to pa so problemi, ki kajpak slovenskega naroda jih je mogoče pred začetkom vsake predstave in tudi pri Emona Globturju. Zanimanje iz Slovenije je za uprizoritev Miklove Zale na Koroškem že sedaj veliko, saj so nekatere občinske Zveze kulturnih organizacij že napovedale tudi po več avtobusov obiskovalcev. Nekateri bodo verjetno raje izbrali vlak do Podrožce, od koder je deset minut hoje (po označenih smereh) do prireditvenega prostora v Svatnah. Nazaj pa bodo do postaje vozili avtobusi. L. M. »Zračna« gorenjska šolska mreža omogoča, da...____ Za vpis v srednjo šolo še ni prepozno Kranj, 23. julija — Republiška izobraževalna skupnost Je pred tednom dni objavila preglednico srednjih šol po Sloveni' ji, v katerih še sprejemajo prijave do konca avgusta ozirom8" dokler oddelki ne bodo polni. Skupaj gre za več kot 36«'' mest, od katerih je nekaj prostora tudi v gorenjskih srednj1'' šolah. Podatki so bili posneti 1. julija in so taki, kot so jih sporo čile šole. Glede na to, da bo mesec kmalu naokrog, gotovo n kaže dajati roke v ogenj za to, da še vedno držijo. Številke s najbrž že rahlo drugačne, spremenili pa so jih predvsem učenci, ki niso izdelali sprejemnih izpitov v prenatrpanih p/f gramih, zlasti trgovinskem in poslovno-finančnem, kjer je bilo več kot sto kandidatov preveč. Osmošolcem, ki se niti do danes še niso uspeli odločiti, kam bodo septembra sedli v šolske klopi, je zato preglednic prostih mest vendarle dobrodošel kažipot. Povzemamo sam tiste programe, v katerih je primanjkljaj občutnejši. V dveh srednjih gradbenih programih v Kranju je bilo vega julija še za slab oddelek prostih mest, v Iskrini šol' Kranju je manjkalo za pol oddelka elektrotehnikov, na Jese nicah za tretjino oddelka srednjega programa strojništva. Velike vrzeli pa so zlasti v treh šolah. V škofjeloški *rt nji lesarski šoli so povedali, da bi v srednjem programu lesa1" stva še lahko sprejeli kar za tri razrede učencev. Približno t° liko jih je manjkalo tudi v obeh programih kmetijstva in žWl. stva v Kranju, v obeh dejavnostih pa ima znaten primanjkuj tudi srednja tekstilna in obutvena šola v Kranju; v srednjeg programu obutvene tehnologije je v začetku julija manjka' učencev za tri razrede, za dva pa v tekstilnomehanski in te stilnokemijski tehnologiji. Zaradi tako velikih praznin ni verjeti, da bi šole do konc avgusta lahko zapolnile vsa razpisana mesta. Še neprinH'1"1, večji primanjkljaj pa bodo imele šole v oddelkih za strokov* izobraževanje odraslih, ki so povprečno zasedeni le tretji sko. H. J- (Pol)resen zapis o resnem problemu Novinarji umirajo stoje Bolj neupadlljivega poklica, kot je novinarski, pač ni. Nase ne opozarja po časopisih, novinarji ne stavkajo. Obnašajo pa se kljub temu čudno: delajo v vsakem vremenu, ali v natlačenih redakcijah, umirajo po navadi prej, preden dosežejo upokojitev, zavarovalnice jih nerade zavarujejo, spoznavni znak urednikov pa je najmanj en infarkt. Saj ni kar naenkrat, da zadnje čase vsi vse več pišemo o bolj žalostnih temah. Kajti tudi časnikarji nismo imuni glede poda tkov, ki nam prihajajo v roke. Beremo na primer: življenje jugoslovanske ženske je najkrajše v Kvropi, smrtnost naših otrok je najvišja v Evropi, kot naši moški živijo samo še Madžari... O teh pred časom objavljenih podatkih so se razpisali neka teri časopisi. Nekomu pa je prišlo na misel, da bi vrgel med ljudi podatke o tistih, ki te reči tudi vsak dan pišejo, torej o pišočih, novinarjih Kdor bi namreč pričakoval, da so novinarske duše nekaj takega kot stoletniki izpod Kavkaza, bi se krepko motil. Četudi bi novinarji za malico vso delovno dobo pili le kefir, bi stotega leta ne učakal nihče Ko pa še upokojitve prenekateri ne dočaka. Kolegi iz Društva novinarjev Jugoslavije so se namreč pred kratkim potrudili in zbrali številke o stanovskem bivanju in nebivanju. Vse vemo, denimo, o rudarskih poklicih, pa o delav kah za tekočimi traki se včasih razpišemo, pa o kmetih, toda o novinarjih ne piše nihče. Za življenja pač ne bo nihče pisal o sebi, tisti redki, ki pa dočakajo upokojitev, pa očitno tudi ne. Kolegi so natačno prešteli in ugotovili, da je lani umrlo 60 novinarjev, med njimi je bilo še zaposlenih kar 58 odstotkov. Pa so nekateri sedli skupaj in ugotavljali, med drugim tudi v komisiji za življenjske in delovne pogoje jugoslovanskih novinar jev. Ugotovili so kajpak, dc so na primer tudi kurirji v prednosti pred novinarju imajo pravico do zaščitne obleke, dežnega plas< a, nepremočljivih škornjev in ponekod tudi dežnika, ker pač delaj v vsakh razmerah. Novinarji morajo prav tako ob vsakem vrerfl nu na teren, pa nimajo pravice do zaščitne obleke, tople šoiers* bunde. Nekateri jih celo zamenjujejo za severne medvede, ki J* mraz in sneg ne moreta do živega. Če ima novinar srečo, potem prisope do povprečnega n° : narskega trajanja življenja - 57 let in K) mesecev. Po tem 'etu ZMlUŽi morda (če je bolj znan in priljubljen) celo "in memoria*^. v svojem ali kakem drugem časopisu. In na kakšen način si n0V. narji skrajšujejo življenje? Prav nič junaško in romantično. ™ krogel na kakem bojišču v tujih deželah, pač pa zelo prozaično zaradi infarkta, bolezni želodca in kar je podobnih bolezni. M vedeli, da je po anketi med jugoslovanskimi novinarji le 54 ods . tkov tako srečnih, da imajo lahko prosta oba dneva za vikend. s i1' 1« •*> prosti d«n v tednu precej običajna stvar? Le dobra Po,o.j0 Cl Ima HI delu topli Obrok 1'olovica novinarjev dela (kadar IMjj, na terenu) v sobi / najmanj štirimi kolegi, niso pa redke ''''(i;'lv je, kjer se stiska v sobi (in dela) po trideset in več novinarjev. ^ kateri celo svojega stola nimajo. Pa dovolj o tem Morda zato tudi nič nenavadnega, da vC°*vj-zavarovalnice nočejo skleniti skupinskega zavarovanja z« n narje, ker je to zanje preveč tvegano: primer je svež in iz S°SJ)^ nje republike Tegobe novinarskega poklica pač niso temu ia slovne strani, za komentarje in podobno. Kar brez skrbi - 1 kot doslej, bo več o delu tekstilnih delavk v časopisih kot pa 0 jj vinarskem delu Ker se bližajo parlamentarne počitnice, se J jj ni bati, da bi o novinarskih problemih brali ali celo ruzpra^O r sindikati V jeseni, po počitnicah, pa ne eni ne drugi za kaj l* v •' 1 "•• časa Čakajo re ;m problemi, da o npb ''■"^e vliajo eni m da drugi o njih pišejo Vse v stilu reka. da je kov* va kobila..., saj vemo kaj. ^ NOVICE IN DOGODKI 3. STRAN @®S_13^1EEGLAS Rdeče številke so tudi posledica (lažnega) zadovoljstva__ Medalja ima tudi tretjo plat Kranj, julija - Soparno vroči dnevi in morda nadpovprečna zagretost skupščinsko političnih klopi so značilnost letošnjega julija. Pred-praznično razpoloženje večine gorenjskih občin v času kolektivnih letnih dopustov na trenutke sicer ne kaze prave slike prenekaterepre-Kretosti splošnega gospodarskega položaja. Vendar so pred nami polletni pregledi poslovanja, ko s strahom pričakujemo, kakšne barve bodo številke. - Za obiskovalce Bohinja . Pogovor s Francijem Ekar-jem, direktorjem Poslovno prireditvenega centra Gorenjski sejem, tudi iz tega razloga ni namučen. Pred nami je velika gorenjska poletna sejemska prire-dltev. Še bolj pomembno kot to, Pa so morda nekatere obletnice na različnih področjih poslovno-^H> ki jih v sedanjem vročem kenutku velja osvetliti za pri-merjavo. . •»Kako ocenjujete težo dveh jetošnjih zveznih priznanj, ki Nh je dobil sejem; to sta zvezna Plaketa za sejem sredstev in °Preme civilne zaščite in red Hratstva in enotnosti za delovno Organizacijo Gorenjski sejem?« "Letos beležimo 10-letnico likovanja, izgradnje in programske dopolnitve sejma. Mi-j^m, da smo organizacijsko in kadrovsko v kolektivu uspeli in j* Prizadevnim delom dokazali, đa sejem ni le kranjski in go-renjski, ampak slovenski in jugoslovanski. Nasploh se sicer ^°gaja, da na mala podjetja pre-Vec pozabljamo ia da se ukvar-^amo predvsem s težavami veli- kih. Mislim, da se prav pri teh v rdečih številkah, ki bi jim z ukrepi radi spremenili barvo, velikokrat v ozadju kaže (lažno) zadovoljstvo, ki ga odločno neradi izpostavimo. Gorenjski sejem, ki je mad manjšimi organizacijami (te praviloma nimajo moči in besede), v desetih letih ni imel rdečih številk. Pa vendar smo letos sklenili 5-letnico samoupravnega sporazuma z delovnimi organizacijami, ki so si s celostno izgradnjo sejemskega prostora v Kranju za svoj delež zagotovile tudi obliko za svojo udeležbo in nastope. Seveda marsikdo zdaj težko razume, da ta prostor ni zastonj. Še bolj težko pa mnogi razumejo, da ga je treba še naprej razvijati in bogatiti z združevanjem denarja. To je namreč tretja plat medalje našega vedenja in poslovnosti ter ozkega varovanja ograj in plotov, pred katerimi bodo že jutri rdeče številke. Za ilustracijo naj povem, da bomo jutri v Kranju imeli drsališče, če bo pro-gramsko-razvojnem svetu, ki bo poslej novi organ za razvoj in upravljanje tega prostora uspelo, da bo Kranj zbral 130 milijonov dinarjev za obratovanje. Ob sedanji revalorizaciji osnovnih sredstev majhen kolektiv sejma najbrž ni tisti, ki bi moral skrbeti za to in podobno rekreacijo vseh v občini in izven nje.« #»Če nadaljujemo s temo o rdečih številkah, sta menda še dve področji, kjer jih pri vašem delu do zdaj niste poznali?« »Deset let je, odkar sem predsednik izvršilnega odbora Sta- novanjske zadruge Kranj. Od nekdanjih 200 ima danes zadruga prek 3000 članov in mislim, da nam je v dobršni meri uspelo, da smo postali na tem področju zgled organiziranosti in poslovanja za ves jugoslovanski prostor. Ob večletnem nespremenjenem deležu 4000 dinarjev in 5 odstotkih, ki jih zadruga obračunava za manipulativne stroške, nismo nikdar zašli v poslovne težave. Drugo področje pa je planinstvo, kjer smo v 15 letih dosegli vrhunske rezultate na svetovni ravni. Da ne govorim o gorsko reševalni službi, ki je tako v nenehnem preventivnem delu dosegla največ, kar je v strokovni usposobljenosti lahko. Imamo tudi na primer 200 kilometrov urejenih planinskih poti (ki nam jih včasih drugi uničujejo) in beležimo 10 let vodniške službe ter organiziranih pohodov v gore. Podpisali smo pobratenje z osmimi društvi v jugoslovanskih republikah in pokrajinah...« • »Kaj* pa planinsko gospodarjenje?« »Se vedno se včasih slišijo očitki, da smo krivi za Šmarjet-no goro in Krvavec. Napaka ni planinska, prej bi rekel politična, zaradi takratnih razmer in odločitev. Mi smo le ugotovili v določenem trenutku, da sta objekta prerasla društveno dejavnost. Dokler pa smo mi upravljali z njimi, nista imela izgub. Kot primer naj danes omenim Ledine, kjer že deset let skrbimo za smučarsko planinsko dejavnost, in vsako leto beležimo dva do tri tisoč prenočitev. V desetih letih je Ledine obiskalo blizu 50.000 smučarjev, tekmovalcev, planincev... Prihranile so že prenekateri drag devizni milijon za treninge naših vrhunskih smučarjev.« • »Morda za konec, kaj menite kot podpredsednik Planinske zveze Slovenije, o planinstvu v prihodnje?« »Naj se izrazim kar v modnem žargonu. V planinstvu nam grozijo rdeče številke na področju ekologije. S pralnimi praški in stranišči na splakovanje preveč onesnažujemo tla naših gora. Odkriti detergenti v slapu Savice opozarjajo! Najti moramo ravnotežje med uporabniki planinskega prostora kot so turisti, gozdarji, lovci, pašne skupnosti in planinci. Zamisliti se bo treba o preventivi v vrhunskem alpinizmu in nenazadnje o financiranju. Planinstvo ni le članarina in družbena skrb za velike gigante kot so Sedmera jezera, Kredarica, Vršič... Tudi planinskemu društvu na Jezerskem bi na primer prišel prav kakšen družbeni dinar. Naj končamo z mislijo, da nas ne le v gospodarstvu ampak tudi na drugih področjih zaradi (lažnega) zadovoljstva nad stanjem, kakršno je in brez nujne zagre-tosti pri uresničevanju in osvajanju novih znanj, spoznanj in izkušenj, čakajo rdeče številke. Tega pa bi se morali zavedati tudi ob podeljevanju medalj in priznanj. Kajti prava medalja ima še eno stran, tisto stran, ju- trišnJ°- A. Žalar j^LlP-u Bled, TOZD-u Lesna predelava Rečica, žagajo vedno slabši les Lubadar napada tudi predelovalce I ted» 21 julija — V LIP-ovem predelovalnem TOZD-u Rečica n.ln<> nažagajo okoli 33 tisoč kubičnih metrov hlodov, kar pome-Približno deset kamionov hlodov na dan. Zaradi vetroloma, ■ edv^em pa v zadnjem času, ko gozdove napada lubadar, je ^. pdovina vedno slabša, vedno več je takšne, ki jo morajo izloči-nadaljnje predelave. O težavah lesnih predelovalcev smo se ■frS?^arJali s Henrikom Blažičem, direktorjev LIP-ovega u^D-a Le« Lesna predelava Rečica. 'luk lik, ar> k' ie v zadnjih tednih naihiijši sovražnik gozd-$L. delavcev, gotovo pušča °ve tudi v vaši tovarni?« »Seveda, škodljive učinke lubadarja čutimo tudi predelovalci, saj smo v svoji proizvodnji tesno povezani z gozdarji. Kakšno pa je stanje v naših gozdovih zadnja leta, pa vsi vemo. Prve večje težave v naši tovarni so se začele leta 1984, ko je velik del gozda na področju blejskega gozdnega gospodarstva uničil vetrolom in žled. Na žago smo sicer dobivali ravno toliko ali pa celo več lesa kot prej, toda bil je slabše kakovosti. Da smo dobili enako količino kakovostnih desk, smo morali razžagati precej več hlodov. K slabšem lesu je pripomogel še zrak s strupenimi plini, v zadnjem času pa je največji problem lubadar.« *^lejske turistične informacije« izhaiaio !to]et_ Najboljši napotek domačim in tujim gostom U't>('- 21. julija — Ni redko, da srečaš na Bledu turiste, poseli k tuJe, ki imajo v roki turistične informacije in sprehajalno tor,<) nepogrešljiva pripomočka pri spoznavanju znameni-stl In zanimivosti Bleda in okolice. ■v Komisija za propagando pri blejskem Turističnem dru-•ftai 'etos ze trideseto leto zapored izdala turistični infor-ifin m biltenček, ki ga imenujejo »Blejske turistične infor-Blc^'Je*- Izšel je v treh jezikih: slovenskem, nemškem in an- r*skem, v skupni nakladi 40 tisoč. Zaradi težav pri pripravi aterialu in številnih zapletih v tiskarni je izšel z majhno za- ^udo, vendar še dovolj zgodaj, da je bil pred glavno turistično $to°n° na volJ° obiskovalcem m predvsem večdnevnim go- 1» Bleda jqP° st* po tridesetih letih ozremo, so se informacije od le "arn ^° ^anes precej spremenile, ni pa se spremenil njihov ^fc ^° Jl' ~ informirali nase goste Zanimivo je na pri c*ln so Prve '"formacije m nekaj kasnejših i/sle >. -.tu ih m Pq : pe,'h je/ikih in da ^ začetku \ nph se ni bilo reklam Bil r*drf železniškega tudi letalski vozni red, saj so letala *aVo V()zila turiste na lesko letališče, ki je imelo stalno povesti/ Hledom Podobno kot sedaj pa so bile predstavljene tu-^rir«,V' /animivosti. športni in kulturni dogodki ter koledar tajnik Turističnega dru V Stanovnik Kupi slabih desk v sortirnici so vedno večji »Kaj naredite z deskami, ki jih ne morete predelati?« »Hlode, ki so slabše kvalitete, izločijo že gozdarji, vendar pa se marsikaj izkaže šele na žagi. Takšne deske največ prodamo (seveda po nižjih cenah) različnim kupcem iz drugih republik. Mi seveda to hlodovino gozdarjem plačamo kot vso ostalo. Vendar je to povsem logično, saj gozdarji z lesom, ki ga napade lubadar ali je poškodovan zaradi žledu in vetroloma nimajo nič manj dela, celo več, kot če bi prišli v gozd in posekali zdrava dre- k£*itev Hlecl pravi Marko Potočnik, I .ubadar napada hitro, škoda na deskah pa je ogromna -Boste tehnologijo skušali prilagoditi novim razmeram?« »Naša tovarna je življenjsko vezana na les iz okoliških gozdov, ki je nekdaj slovel kot les najboljše kakovosti. Zadnja leta pu kakovost tega lesa tako hitro pada, da raje ne pomislim, kakšne hlode bomo dobivali na žago čez deset ali dvajset let. V goz du je kup dreves, ki se stoje sušijo, pod lubjem gospodari lubadar Zato bo seveda tako \ naši kot drugih podobnih tovarnah nujno tehnologijo prilagoditi kakovosti lesa, tako da bomo znali predelati tudi slabšega,« pravi Henrik Blažič y Stanovnik loto G .Šinik Iz jedilnega lista hotelov in restavracij Bohinj, 21. julija — Številni gostje, ki bodo te dni obiskovali različne prireditve v Bohinju, bodo prav gotovo zavili tudi v katero od restavracij ali v hotel. Skoraj povsod pa jim pripravljajo kakšno svojih specialitet. V hotelu Zlatorog pripravljajo divjačino na več načinov, bohinjsko postrv, orehovo potico in sirove štruklje. Hotel Jezero ponuja ribe, pripravljene na različne načine, rumpsteak »Jezero« z oblogo in solatni bife. V hotelu Pod Voglom vam postrežejo pravi bohinjski sir, gobovo juho, ploščo »Pod Voglom« in prekmursko gibanico. Specialiteta hotela Bellevue je pečena krača, hotela Kompas pa plošča Kompas, kava Kompas special in flambirane jedi. V pizzeriji Kompas poleg pizz nudijo kot specialiteto žabje krake, kalamare in ledeno kavo. V slaščičarni Center se lahko posladkate z različnimi sladicami, v restavraciji Bistrica pa pojeste dobro pizzo. Restavracija Zoisov grad je znana po Zoisovi plošči, postrveh in žabah. Postrvi so tudi specialiteta Doma pri Savici. V gostišču Pristavec pripravljajo školjke, bohinjski kotlet in pehtranovo potico. Gostišče Rožič je znano po »veselem Bohinjcu«, gostilna Mihove pa po gorenjskem želodcu (začinjeno mleto meso v želodcu, okajeno in kuhano, s hrenom). V okrepčevalnici Ukane pa poleg postrvi dobite okusne enolončnice in obare. V. Stanovnik Metle se vsi bojijo Bled, 21. julija — Slavko Dolenc je ime, ki na Bledu ni velikokrat omenjeno, vendar ga vsi poznajo. Že petintrideset let skrbi, da je osrednji del Bleda čist, da ni papirčkov, potrganih rož, prevrnje-nih klopic in drugega nereda, ki bi motil domačine in goste. S svojo metlo in vozičkom, predvsem pa skrbnostjo in pridnimi rokami si je prislužil tudi priznanje ob letošnjem krajevnem prazniku. »Morda je moje delo res malo nehvaležno,vendar s^m se navadil in danes mi ni težko zjutraj zgodaj vstajati in začeti s čiščenjem. Je pa res, da se je delo v teh petintridesetih letih zelo spremenilo. Včasih še ni bilo asfaltiranih cest, vse je bilo treba narediti z lopato in golimi rokami. Danes pa večino delajo stroji. Povsod pa le ne morejo nadomestiti človeških rok,« pravi Slavko Dolenc, ki je že od vsega začetka zaposlen pri Komunalnem podjetju Radovljica, v enoti na Bledu. Danes je mlade težko navdušiti za takšno delo, zato se na Bledu že sedaj bojijo, kdo bo prevzel skrb za parke, ko bo šel Slavko v pokoj. »Današnja mladina ni vajena takšnega dela, jaz pa sem se ga lahko navadil. Vsi me poznajo in če imam kakšen dan dopust, že sprašuiejo, kod sem hodil. Kljub temu, da je bilo treba velikokrat delati že zjutraj v temi, da delo ni vedno prijetno, sem rad v naravi. Vedno vem, kako poprijeti za delo, kje začeti. Tudi s plačo sem kar zadovoljen, čeprav je danes vse zelo drago. Da bi bil le še dolgo zdrav.« v stanovnik Foto: G. Šinik Obisk v Vezeninah Bled, julijp. — Ob prazniku Bleda so bili na prireditve povabljeni tudi borci iz Doberdoba, Dola, Jemelj in Vrha v sosednji Italiji. V petek, 17. julija so obiskali tudi delovno organizacijo Vezenine na Bledu. Direktor delovne organizacije Franc Sire jih je seznanil z organizacijo in proizvodnjo. Gostje iz zamejstva so si še s posebnim zanimanjem ogledali novo vezilnico, nazadnje pa menili, da je v Italiji malo tako lepih proizvodnih obratov kot so Vezenine na Bledu. Ob slovesu so delavce iz Vezenin povabili na obisk v Italijo. Na delovnem mestu Tončka Glavan, kuharica v gradu Hrib: Nič ne ostaja na krožnikih Pravkar je na limonine rezine nabadala kandirane višnje. K osvežilni pijači jih bodo servirali. Ne bo le dobro, temveč tudi lepo za oko. Danes gostje veliko dajo na to, kako je pogrnjena miza, kako je servirana jed na krožniku. Bolj si prizadevaš okrog njih, več boš iztržil. Vsega tega se dobro zavedajo tudi v kuhinji gradu Hrib pri hotelu Bor v Preddvoru. Po domačih dobrotah slovi. Ta večer so pričakovali skupino Holandcev. Enkrat na teden skupinam postrežejo v grajskih prostorih. Za danes so pripravili pečene svinjske krače z nabodalom, pečen krompir, solato in buhteljne. Gostom kar dih zastaja, tako imenitno je videti na slastni, tresoči se krači, tisti pisani »rep« — nabodalo z zelenjavo. »Vedno manj puščajo na krožnikih,« pravi kuharica v gradu Hrib Tončka Glavan, »tako tuji kot doma či gostje. Drago je postalo, pa tudi dobro je tako, da je res greh pustiti tako dobroto na krožniku. Zdi se mi, da naš grad postaja vse bolj znan. Zadnje čase imamo tu tudi veliko ohceti. V zgornjih prostorih jim pogrnemo mize, da so čisto zase, in jim pripravimo pravo, bogato grajsko poročno kosilo ali pojedino. Sicer pa gostje, ki prihajajo k nam na domačo hrano, zelo radi naročijo močnik, štruklje, srno po lovsko, postrvi, rokovnjaške zrezke, kmečke pojedine in podobno Veliko izbiro imamo, pa vendar ne tolikšno, kot sicer v hotelu, kajti držimo se res doma čih posebnosti, zato je tudi nam kuharicam lažje delati. Posebne /daj. ko so nam kuhinjo preuredili in se ne mučimo več s štedilnikom na drva Saj bi bilo treba še kakšne kuhinjske stroje kupiti, a vseeno kar gre Za 50 ljudi ponavadi pripravljamo večerje, če je ohcet pa še za več In kadar je treba, poprime v kuhinji vseh šest kuharic Proste smo takrat, ko ni gostov. Lahko pa rečem, da so zime boljše takrat ljudje raje in vet posegajo po domačih dobrotah, poleti pa se pozna, da je vroče, da ljudem ni za močno hrano in tudi raje posedajo po terasi« j) Dolenc @©IMMMJ©IEHGLAS 4. STRAN OBČINA KAMNIK PRAZNUJE — NOVICE IN DOGODK! PETEK, 24. JULIJA 1987 Kamniški nagrajenci Jutri, v soboto, 25. julija, bo ob 9. uri v domu družbenih organizacij Šmartno v Tuhinjski dolini slavnostna seja skupščine občine Kamnik. Na njej bodo med drugim podelili tudi letošnja občinska priznanja. Srebrno paleto občine Kamnik prejmejo Marija Gorjan za vsestransko angažiranost v skupščinskem in delegatskem sistemu občine in krajevne skupnosti, Pavle Kobilšek za dolgoletno družbenopolitično delo v občini, posebno v občinski borčevski organizaciji, ter Štefan Repanšek za dolgoletno aktivno delo na kulturnem in športnem področju ter v drugih društvih v krajevni skupnosti in občini. Bronasto plaketo občine Kamnik dobijo DPD Svoboda Duplica, industrijsko gasilsko društvo delovne organizacije Titan, Anton Burja, Milica Debevec, Srečo Krmavnar in Franc Lipovšek. Javna priznanja občine Kamnik so si s svojim dobrim delom zaslužili: konferenca delegacij za zbor združenega dela delovne organizacije Svilanit, veterinarski zavod Kamnik-Domžale, Vlado Hlastec, Bine Kladnik, Marjan Kregar, Milan Mali, Gregor Poličnik, Karolina Žebavec, karavana delavske solidarnosti in posadka ladje Kamnik, ki že deset let varno pluje po svetovnih morjih. Ob prazniku občine Kamnik Skupščina občine Kamnik in družbenopolitične organizacije ob \ prazniku čestitajo vsem občanom Kulturni dogodek NEKOČ BO LEPŠE V sklopu prireditev ob bližnjem občinskem prazniku Kranja se danes, 24. julija 1987 ob 19. uri, odpira v kranjski Mestni hiši razstava slik IZIDORJA JALOVCA. Izidor Jalovec ljubiteljem likovne umetnosti ni znan samo v domačem Kranju. O tem mogoče najlepše govori vrsta skupinskih in samostojnih razstav. O novi razstavi v kranjski Mestni hiši je dr. Cene Avguštin med drugim zapisal: »Izidor Jalovec je eden redkih, ki je znal združiti volumen z barvo, ne da bi pri tem storil silo eni ali drugi stvari. Čeprav se je na zdajšnji razstavi v Kranju povsem odrekel kiparstvu in se oklenil krajinarstva, se je želja po plastičnem in barvitem ohranila tudi v njegovih slikarskih kompozicijah.« Avtor slednje komentira na samosvoj, sebi lasten način: »Če se človek toliko let intenzivno ukvarja s slikarstvom, občuti določeno povezavo. Vložiš ogromno truda, pa ni pravega odziva... Tako sem se odločil za krajino, kajti menim, a je še neizpeta, ima še veliko neodkritih možnosti. Je lepa, odprta. No, naj bo takšna vsaj na sliki, če je že sicer toliko umazanije... Mislim, da bo nekoč v naši domovini lepše... V sedanji umetnosti je krajina velikokrat povsem napačno razumljena — kot tretjerazredno slikarstvo, kot čas hitropoteznega slikarstva. Zakaj? Zato, ker jo vsi vidimo, ker nam je tako poznana, lastna?« Drevišnji razstavi bo priložena tudi posebna zloženka, ki jo je uredil in oblikoval Boris Jalovec ter stiskal Edmund Po-žgaj. Skratka, gre za kulturni dogodek, ki bo poskušal Kranj vsaj malo prebuditi iz dopustniškega spanja. Vine Bešter KULTURNI KOLEDAR KRANJ — Danes, v petek, ob 18.30 v galerijskih prostorih Mestne hiše odpirajo razstavo del članov Likovnega društva Kranj. Ob 19. uri v Mali galeriji Mestne hiše odpirajo razstavo slik Izidorja Jalovca. JESENICE — Danes, v petek, ob 18. uri v razstavnem salonu Dolik odpirajo skupinsko razstavo slik članov likovnih klubov Relik Trbovlje in Dolik Jesenice. RADOVLJICA — V Šivčevi hiši razstavlja umetniška dela družina Zelenko. V galeriji Kamen je na ogled razstava slik a kad. slikarja Zmaga Puharja. BLED — Na blejskem otoku je danes zvečer ob 19.30 in ob 21. uri koncert Mihe Pogačnika, Lea Kramerja in F. Banuelosa — v okviru festivala Idriart. ŠKOFJA LOKA — Danes, v petek, ob 19.30 odpirajo v galeriji Loškega gradu razstavo del slikarja Vladimirja Klanjščka. Zbirke Loškega muzeja so odprte tako kot galerija, vsak dan razen ponedeljka ob 9. do 17. ure. V Groharjevi galeriji je na ogled razstava kipov in reliefov akad kiparja Toneta Demšarja. SORICA — Pri Pintarju razstavlja slike domačin Miro Ka-čar. Razstava je odprta je vsak dan Groharjeva spominska zbirka je odprta ob nedeljah od 16. do 18. ure. Možen pa je ogled tudi med tednom (Peter Drol, Jožica Kačar). ŽELEZNIKI — V salonu pohištva Alples razstavlja grafike oblikovalka Ijena Sajn iz Kranja. TRŽIČ - V paviljonu NOB je vsak dan od 17 do 19 ure odprta razstava slik Viljema Jakopina. Vrsta pomembnih pridobitev Kamnik, 23. julija — Vse je odvisno od gospodarstva; če je uspešno, se razvijajo tudi druge dejavnosti, sicer životarijo ali kot utopljenec hlastajo za zrakom. Zato ni čudno, da je tudi Anton Ipavic, predsednik skupščine občine Kamnik v pogovoru ob občinskem prazniku, namenil največ besed ravno gospodarstvu. Seveda ni zgrešil niti številnih uspehov, ki so jih Kamničani dosegli v minulem letu zlasti na komunalnem področju. Anton Ipavic »Kljub zaostrenim pogojem gospodarjenja imamo v kamniškem gospodarstvu precej zadovoljive rezultate. Tej trditvi pritrjuje podatek, da z izjemo gostinske organizacije Planinka, kjer je sicer uveden začasni ukrep družbenega varstva, nobena organizacija združenega dela v polletju nima izgube,« je uvodoma dejal Anton Ipavic. »Izjemne rezultate imajo zlasti delovne organizacije Svilanit, ki je med vodilnimi celo v slovenskem prostoru, Menina, omeniti velja Stol, ki je praktično med lesarji edina tovarna brez težav. V ljubljanski regiji smo tudi ena redkih občin z indeksom rasti izvoza na sto, čeprav moram povedati, da se zaradi nespodbudne izvozne politike tudi v naših tovarnah zavestno odločajo za zmanjšanje izvoza. To je dva- krat slabo; prvič, ker gotovo niso mačje solze izboriti si ustrezno mesto na zahtevnih zahodnih trgih in drugič, ker so naše organizacije v dobršni meri izvozno usmerjene, in to na zahodne trge.« Lani so v kamniški občini dosegli izjemno akumulacijo, kakršne zlepa ne bodo več mogli. Žal pa se letos investicijski načrti ne uresničujejo skladno z zastavljenimi roki. To zlasti velja za naložbo, največjo po vrednosti, v povečanje zmogljivosti kalcita v Rudniku kaolina in kalcita. Sicer pa se tovarne odločajo predvsem za posodobitev opreme, ki je pogoj za uspešno nastopanje na zunanjih trgih. »Tako bomo letos bogatejši zlasti za vrsto pridobitev, ki so po vrednosti sicer manjše, pa pomembne za kakovost življenja in dela naših ljudi v krajevnih skupnosti,« je dejal Anton Ipavic.»Razen v dveh od skupaj petindvajsetih krajevnih skupnostih so krajani izglasovali krajevne samoprispevke, katerih programi so naslonjeni na program komunalne cestne skupnosti. Tako smo, na primer, že predali namenu prenovljeno Cankarjevo cesto v krajevni skupnosti Center, Glavarjevo v Komendi, za občinski praznik bomo odprli obnovljeno in asfaltirano cesto Šmartno v Tuhinjski dolini. Prav gotovo pa je največja pridobitev dograjena pr- V ponedeljek ob 10. uri bodo v Kamniku odprli I. B fazo zdravstvenega doma. Foto: H. J. va B faza zdravstvenega doma v Kamniku.« Trenutno Kamničani obnavljajo cesto na Kozjak, ki bo po prvih ocenah stala približno 800 milijonov dinarjev, predvidoma avgusta bodo za* čeli graditi pošto, pri čemer bo samo pošta veljala okrog 1.5 milijarde dinarjev, medtem ko bo celotna naložba, skupaj s centralo in omrežjem, zahtevala prek 13 milijard dinarjev- »Računamo tudi, da bom0 avgusta začeli graditi avtobu* sno postajo, medtem ko je ob* novitev kamniškega bazena v delu. Čeprav se zdi nepo* membno, pa je treba ob občin* skem prazniku vendarle opo* zoriti še na obnovo zgradb* Veronika, ki je eden najlepši" objektov v starem jedru Kam* nika, pa na obnovo pročelja zgradbe enote Temeljnega so* dišča ter ureditev prostorov v njej. To posebej poudarja*" zato, da se vidi, da tudi v prak" si poteka prenova starega mestnega jedra, ki smo ga lam proglasili za kulturni in zgo* dovinski spomenik. Če k term* dodam, da sledijo zaključna dela v restavraciji Planinka m da bo predvidoma do 29. novembra povsem obnovljen hotel Malograjski dvor, pote**1 lahko zaključim, da bomo le' tos Kamničani bogatejši ^ številne pomembne pridobi' tve.« »Vsi ti rezultati so seveda plod truda in poštenega dela večine zaposlenih, zato gr,e zahvala prav njim in vsem "* stim, ki s svojim delom ter za* gnanostjo dajejo pomemb^ delež k uresničitvi sprejet''1 nalog.« H. Jelovčan S knjigami grdo ravnamo Prijatelji in uničevalci knjig Kranj — Nekatere knjige so take, kot bi prihajale z bitke, ne pa s knjižnih polic. Takšne pošljejo knjigoveškemu mojstru Marjanu Pucu, ki za kranjsko Osrednjo knjižnico že več kot deset let obnavlja knjige. Kakih 700 letno jih lahko obnovi, dela pa je toliko, da ga ne bi zmanjkalo še za dve ali tri knjigoveze. Če bi v Trubarjevih časih tako delali s knjigami, kot to včasih počnemo danes, se najbrž nobena od njegovih knjig vsa ta stoletja ne bi ohranila. Dokaze o tem bi lahko našli prav v vsaki knjižnici in to na kupe. Knjig, ki jim odpadejo platnice, ker jih nekateri ne znajo brati odprte, pač pa povsem zapognjene, se tudi v kranjskih oddelkih knjižnice nabira vsa leta kar lepo število. Pravzaprav toliko, da jih Marjan Puc, knjigovez Osrednje knjižnice, vseh niti popraviti ne more. Toda tisto, kar vzame v roke, potem drži leta in leta. »To, da knjige propadajo, ker bralci nemarno ravnajo z njimi, ne drži povsem. Danes je knjiga industrijsko blago, strojna obdelava pa ni takšna, kot je bila včasih, ko so knjige vezali še ročno. Tudi material ni posebno kakovosten. Še pred desetimi leti se je dobilo na primer dobro naravno platno za vezavo platnic, zdaj je sintetično; je sicer trajno, a se veliko bolj maže, slabše se obdeluje...« meni Marjan Puc. Ročno popravljena knjiga potem zdrži še lepo vrsto let. Marjan Puc res pri tem najbolj uporablja roke, vendar pa brez nekaterih strojev ne gre. V majhni delavnici Osrednje knjižnice stojijo še rezalne škarje, ki bi jih bil vesel tudi kak muzej. Vendar pa so uporabne in, če so dobro vzdrževane, lepo režejo robove. Nekatere rezalne stroje so pred dolgimi leti pripeljali iz Gorenjskega tiska, pa so še vedno kar dobri. Okoli 700 knjig na leto popravi Marjan Puc, verjetno bi jih lahko še kaj več, če ne bi opravljal še drugega knjigove-škega dela, včasih kakšen odtis, pa mape in drugo potrebno opremo za knjižnične kartoteke. Nasploh pa meni, da broširanih knjig sploh ne bi smeli več izdajati, saj takšna knjiga, če se izposoja, v kratkem razpade. Pa čeprav bi morda z njo ravnali skrajno pazljivo. Danes pa že otroci ravnajo s knji gami kot s potrošnim blagom, kot z igračami, kadar jih imajo preveč. L. M. Pod streho že tretja krvodajalska akcija na Loškem Kri darovala devetina občanov Škofja I.«»ka, 21. julija — »V občinskem odboru rdečega križa *n'° letos pripravili tri krvodajalske akcije. Prva je bila pozimi, druga mo za šolski center in tretja, najobsežnejša, od 30. junija do 14. ju ja,« je povedala Marjeta Žagar. »Odziv krvodajalcev dokazuje, da r. solidarnost do človeka v stiski v naših ljudeh še vedno močnejša ^ različnih neutemeljenih bojazni, kot je na primer, strah zaradi tt' sa aH govorice, da kri potem izvažajo.« Akcije seveda v občinskemm odboru skrbno pripravijo. Pri tem jim gredo zelo na roko ži-rovski radio, občinski sindikat in pošta, ki jim raznosi prek 4500 vabil s cenejšimi znamkami. S posebnimi vabili namreč trkajo na srce tistim krvodajalcem, ki so dajali kri zadnji dve leti ter tistim, ki so od lanske do letošnje akcije postali polnoletni. Zanimivo, da se je slednjih od 539 udeležilo 53, torej desetina. Tudi akcija v šolskem centru se je dobro obnesla, saj je darovalo kri 67 učencev. Torej niso človekoljubi samo zreli ljudje, ampak tudi mladi. Devetina občanov, kolikor jih je letos darovalo kri, pa je posebej hvale vredna številka, znatno nad slovenskim povprečjem, ki znaša dobrih pet odstotkov. »Zimsko akcijo smo uvedli, da bi razbremenili poletno. Kljub temu se je poletne v desetih odzivnih dneh udeležilo 2670 ljudi. Odv/enina mesta so v šolah v Žireh, Gorenji vasi, Škofji Lolli in Železnikih. Največ krvodajalcev glede na število prebivalcev je prišlo i/ Zele/uikov. Povprečno po tristo na dan,« je dejala Marjeta Ža^ar »Po tovarnah pa je tako; ponekod dajejo krvO°-jalcem cel prost dan, kot nu Pj". mer v Gorenjski predilnici« koder tudi sicer prihaja vSfl*„ leto več krvodajalcev, ^roB skrajnost pa je Šešir, od H ai sta prišli samo dve delavki. ^ krvodajalci tam ne dobe pr°s ur.« V Skofji Loki so letos po<-el^ 844 priznanj krvodajalcem petkrat, desetkrat (in tako "J prej po petkrat) darovano K Tudi število teh priznanj je v ko leto večje. H. Jelovčan Po Blejski noči Zjutraj vse na svojem mestu Bled, 19. julija — Prizadevni organizatorji, predvsem pa blejski komunalni delavci, so poskrbeli, da je bilo že v nedeljo zjutraj na Bledu urejeno kot vsak drug dan in da posledic Blejske noči niso videli gosti. Kljub težavam / dežjem, nekajkratno prekinitvijo električne energije in raketami (ki so jih skrbno varovali na barkah pod polivinilom in svojimi telesi) so organizatorji zadovoljni s potekom prireditve, ki je letos na Bled privabila rekordno število obiskovalcev V. S. Praznik koscev Sovodenj, 23. julija - TuH* ■Učno društvo Sovodenj b° nedeljo ob treh popoldne Novi Oselici že petnajst«*' pored priredilo tradii iona" pia/nik koscev. V programu bodo pnkuZill tudi nekatere stare običaj, pri košnji. Tako se bo na P f mer pod veliko lipo gosp°'a. _i_______i i _ i____:__rt 1 ari 1 luč" ,1 d°' dogovoril s kosci za p N i prireditvi bo nastop" mači mešani pevski zbor, tem pa bo rajanje pod ''P0^ bogatim srečelovom Igra "Sf* ansambel Ivanu program pu bo pove/.ov-ris Kopitar Turistični ci obljubljajo, du bodo skovulci luhko poskusih 1 ocvirkovco in druge je pijače. rji di + pETEKf 24. JULIJA 1987 TELEVIZIJA, RADIO, KINO _5. STRAN ®q)®I1E5Iq3J©IEIIGLAS TV SPORED PETEK 18.35 18.40 19.10 19.20 19.24 19.26 19.30 19.55 20.00 21.05 22.00 22.30 22.45 24. julija Poročila Dolga bela sled, 12. del češkoslovaške nadaljevanke Risanka Propagandna oddaja Iz TV programov Vreme TV dnevnik Propagandna oddaja G. Bertolazzi: Lulu, 4.—zadnji del italijanske nadaljevanke Zgodovina izumov: Izumi neznanega, dokumentarna serija — 3. del Pop delavnica, 1. del TV dnevnik Poletna noč. Ciklus Clauda Chabrola: Lepi Serge, francoski film Oddajniki H. TV mreže 13.45 Test 14.00 Split: Tenis za Davisov pokal — YJJ : GB, prenos 17.10 TV dnevnik 17.30 Srebrna trobenta, otroška oddaja 18.00 Izobraževalna oddaja 18.30 Risanka 18.40 Številke in črke—kviz 19.00 Alpski večer 87, 1. oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Poletje in film, zabavnoglasbena oddaja 20.45 Poročila 20.50 Čudežna dekada, francoski film 22.25 En avtor, en film: M. Tarana: Jugovzhodno od raja TV |. Zagreb I. program 8.55 Poročila 9 00 Umetniki in vloge: Višnja Djordjević 9.45 Oddaja za otroke 0.30 TV galerija 11 oo Biskvitki 1125 Potovanja: Orjen 5.30 Poročila 15.40 Program plus '525 Poročila ]7.30 Otroška oddaja 18.00 Mineralne in termalne vode v BIH 830 Risanka 8.40 Številke in črke-kviz 9.00 TV koledar 9.10 Risanka ?n rX ™ dnevnik ^0.00 Cagnev in Lacev, serijski film 21 00 Večer »prj lipi«, zabavna oddaja 22.10 TV dnevnik 23.30 Program plus 0100 Poročila SOBOTA 25. julija J6.20 Poročila •8.25 Znak. ponovitev 3. dela otroške serije TV Sarajevo 16.55 Pirat Črnobradec, angleški film 18.35 Španska državljanska vojna, 8. del dokumentarne serije 19.00 Knjiga 19.10 Risanka 19.20 Propagandna oddaja 19.24 Iz TV programov 19.26 Vreme 19.30 TV dnevnik 19.50 Zrcalo tedna 20.10 Propagandna oddaja 20.15 Tarzan—opičji človek, ameriški film 22.50 TV dnevnik 22.15 Poletna noč Oddajniki II. TV mreže 13.15 Test 13.30 Otroška oddaja 14.30 Kako biti skupaj 15.00 Split: Tenis—Davisov pokal—YU:GB, prenos 17.30 Mostar: Skoki s starega mostu 18.30 Premor 18.40 Dallas, ameriška nadaljevanka 19.30 TV dnevnik 20:00 Nogomet—Hajduk: Liege, prenos, (slov komentar) 21.45 Glasbeni večer: Ohridsko poletje 87 23.15 Športna sobota in reportaža iz Čapljine 23.40 Kronika s puljskega filmskega festivala TV Zagreb I. program 8.30 Diskofolk 9.15 Minijatura 10.00 Mali koncert 10.15 Petar Kočič 10.45 Mali koncert 11.00 Program plus 14.30 Sinji galeb, jugoslovanski film 16.00 Poročila 16.05 TV koledar 16.15 Narodna glasba 16.45 Sedem TV dni 17.30 Mostar: Skoki iz starega mostu, prenos 18.30 TO, dokumentarna oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Zasledovanje Thomasa Hecklina, ameriški film 21.40 TV dnevnik 22.00 Netopir—nočni program 00.00 Poročila NEDELJA 26. julija 10 00 Poročila 10.05 Živžav 10.55 Dolga bela sled, ponovitev 12. dela češkoslovaške nadaljevanke 11.25 Domači ansambli: Ansambel Borisa in Mateja Kovačiča, ponovitev 11.55 Propagandna oddaja 12.00 Kmetijska oddaja TV Beograd 13.00 Poročila 15.45 Poročila 16 00 Paganini, 4. zadnji del sovjetsko—bolgarske nadaljevanke 17.10 Nenavadna ljubezen Marthe Ivers, ameriški film 19 00 Kino t&iL i um Končno prihaja v gorenjske kinematografe tako težko pričakovani film Bettv Blue. To je zgodba o divji ljubezni Zorge Kji ki živi od danes do jutri, in prelepe, čustvene Bettv, ki po *'ane smisel njegovega življenja Tpda Bettv ima drugačne rnbiciie Ko slučajno odkrije neke Zorgejeve zapiske, hoče iz "J(, napraviti slavnega pisatelja Odloči se, da bo v temeljih Pomenila njuno življenje »Mene ie živlienie uspavalo,« pri P°veduje Zorge. »Bettv pa je živo nasprotje In ko se združita oda m ogenj, nastane pekel I« Film je bil lani v Montrealu na8'ajen z Grand Prix Pilm Prostovoljci pa je domača komedija, ki nas bo po 0,gem času spet do solz nasmejala Gre za sedem »prosto r°'jcev«, ki so iznanada. proti svoji volji, padli v vojne razme ■ "<• vedo za kaj in za koga naj se bojujejo Film je nekaklna godlja na brezsmisle vojn Posnet je na lepih morskih pla al\ tu »prostovoljci« dožive »zračni napad«, prihod sovražne tr? ■ *" s* ,,m Preda- Pr'haja do dramatičnih zaple v V glavnih vlogah igrajo Bata Živojmovic. Ljubiša Sa *rdžić, Radko Polič. Ljuba Tadić. Biljana Ristić in drugi v predpremien pa bomo videli ameriški avanturistični film f|jJamesu Bondu 007 Od tarče do amrti. To je štirinajsti "*< o avanturah slovitega 007, v katerem James Bond začuti zločinca Zonna. ki namerava zavladati svetovnemu tr na k rn,kro^,P°v ,n uničiti Silikonsko dolino Film je zbral Dn'» ,rnP°'ar,tne igralce, saj bomo med videli tudi črno le p. l(:o Grace Jones, slišali pa glasbo skupne Duran - Duran ni Od tarče do »mrti bomo v predpremieri videli v petek. hI'u'ije. ob 18 in 20. uri v kinu Zelezar na Jesenicah, v so Urj 25 iu,'i«. ob 22. uri in v nedeljo. 26 julije, ob 15 in 17 nu r> u Center v Kranju, v nedeljo ob 19 in 21 uri pa v ki u °om v Kamniku 19.10 19.20 19.24 19.26 19.30 19.55 20.00 20.50 20.55 21.00 Risanka Propagandna oddaja Iz TV programov Vreme TV dnevnik Propagandna oddaja V. Radovanovič: Tudi to je sreča, 1. del nadaljevanke TV Beograd Propagandna oddaja Poletna noč Zdravo, Usodna križanja, 2. del ameriške nadaljevanke, Zanimivosti Oddajniki II. TV mreže 8.55 Poročila 9.00 Danes za jutri in igarni film 12.00 Anglunipe, oddaja v romščini 14.00 Split: Tenis—Davisov pokal — YU:GB, prenos 14.30 Hockenheim: Avtomobilske dirke F1 za VN Nemčije, prenos 18.00 Morje, ljudje, obale, reportaža 18.30 Mali koncert 18.45 Odaja iz kulture 19.30 TV dnevnik 20.00 Mednarodni nogometni turnir—Dinamo : Hajduk, prenos 21.45 Na robu reme, serijski film 22.35 Dokumentarna oddaja TV Zagreb I. program 10.20 Poročila 10.30 Otroška matineja 12.00 Kmetijska oddaja 14.00 Vsi smo hodili v šolo, serijski film 14.55 Nedeljsko popoldne 16.30 Portreti igralcev:»Roy Schreider« 17.00 Maratonec, ameriški film 19.00 Risana serija 19.30 TV dnevnik 20.00 Tudi to je sreča, dramska serija 20.50 Posnetek s festivala »Split 87« 21.45 TV dnevnik 22.05 Športni pregled 22.35 Program plus 00.05 Poročila PONEDELJEK 27. julija 18.25 18.30 18.50 18.55 19.10 19.20 19 24 19.26 19.30 19.55 20.00 20.55 21.00 Poročila Radovedni Taček: Kuhalnica Pamet je boljša kot žamet Sedem stopnic do glasbe: Jure Kvak kvak Risanka Propagandna oddaja Iz TV programov Vreme TV dnevnik Propagandna oddaja C. Duck—M.Thomas: Čigav otrok, 4. del avstralske nadaljevanke Propaaandna oddaja Omizje: Industrijsko oblikovanje in konkurenčnost 22.45 TV dnevnik 23.00 Poletna noč 23.05 Usodna križanja, 3. del ameriške nadaljevanke, Blažani med ženami, 4. del ameriške nanizanke Oddajniki II. TV mreže 16.55 Test 17.10 TV dnevnik 17.30 Hihitavčki, otroška oddaja 17.45 Skriti zaklad, otroška oddaja * 18.00 Beograjski TV program 18.55 Premor 19.00 Indirekt, oddaja o športu 19.30 TV dnevnik 20.00 Meridiani, zunanjepolitična oddaja 20.35 Slovesnost revolucionarnih pesmi 21.35 Poročila , 21.40 Premor 21.45 Upor v Burstonu, angleški film TV Zagreb I. program 8.40 Poročila 8.50 TV koledar. Poletno dopoldne 9.00 Sovjetski izziv 9.50 Via satelit 10.20 Lutkomedija 10.50 Jazz na ekranu 11.20 Nič v temi 11.45 Risanka 12.00 Smrtonosna nevihta 13.40 Pojo zbori Dalmacije 14.10 Oči Sutjeske, dokumentarna oddaja 14.40 Oddaja za otroke 15.10 Številke in črke—kviz 15.30 Poročila 15.40 Program plus 17.10 Risanka 17.20 Poročila 17.30 Hihitavčki, otroška oddaja 17.45 Skrito blago, otroška serija 18.05 Liška iskra svobode, dokumentarna oddaja 19.00 TV koledar 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Na istarski način, jugoslovanski film 21.50 Pohod evropske civilizacije, dokumentarna serija 22.45 TV dnevnik 23.10 Program plus 00.40 Poročila TOREK 28. julija 18.35 18.40 19.10 19.20 19.24 19.26 19.30 20.00 21.05 21.10 21.50 22.05 Poročila Znak, 4. del otroške serije TV Sarejevo Risanka Propagandna oddaja Iz TV programov Vreme TV dnevnik M. Lazič: Zgodbe s konca hodnika, drama TV Beograd Propagandna oddaja Integrali TV dnevnik Poletna noč 22.10 Usodna križanja, 4. del ameriške nadaljevanke, Samo bedaki in konji, 8. del angleške humoristične nanizanke Oddajniki II. TV mreže 16.55 Test 17.10 TV dnevnik 17.30 Pogled v temo, otroška oddaja 18.00 Mostovi—Hidak 18.30 Risanka 18.40 Številke in črke—kviz 19.00 TV koledar 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Kiparske tehnike. Oblikovanje lesa in kamna 20.30 Žrebanje lota 20.35 Baročni trio—Teleman: Trio in F 20.45 Poročila 20.50 Narodna glasba 21.35 Premor 21.40 Muppet show TV Zagreb I. program 8.55 Poročila 9.00 Sovjetski izziv 9.50 Via satelit 10.20 Lutkomedija 10.50 Jazz na ekranu 11.20 Osebe 11.45 TV galerija: Njene štiri stvari 15.30 Poročila 15.40 Program plus 17.10 Risanka 17.25 Poročila 17.30 Pogled v temo, otroška oddaja 18.00 Tokovi samoupravljanja, izobraževalna oddaja 18.30 Risanka 18.40 Številke in črke—kviz 19.00 TV koledar 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Žrebanje lota 20.05 Sinovi in hčere steklarja Jakoba, serijski film 21.05 KP Hrvaške, dokumentarna serija 21.50 TV dnevnik 22.10 Program plus 23.40 Poročila SREDA 17.30 Zgodbe modrega telefona, otroška serija 18.00 Vrnjačka banja, izobraževalna oddaja 18.40 Številke in črke—kviz 19.00 TV koledar 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Glasbena dogajanja 21.30 Poročila 21.35 Umetniški večer TV Zagreb I. program 8.55 Poročila 9.00 Sovjetski izziv 9.50 Via satelit 10.20 Lutkomedija 10.50 Jazz na ekranu 11.20 Nič v temi 15.30 Poročila 15.40 Program plus 17.10 Risanka 17.30 Zgodbe modrega telefona, otroška oddaja 18.00 Vrnjačka banja, izobraževalna oddaja 18.40 Številke in črke—kviz 19.00 TV koledar 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 KP Hrvaške, dokumentarna serija 20.45 Filmski večer: Potovanje prekletih, angleško—španski film 23.45 TV dnevnik 00.00 Program plus 01.30 Poročila ČETRTEK 30. julija 18.30 Poročila 18.35 Z barko po Piranskem zalivu, oddaja za otroke 18.55 Fičfirič, otroške pesmi 19.10 Risanka 19.20 Propagandna oddaja 19.24 Iz TV programov 19.26 Vreme 19.30 TV dnevnik 19.55 Propagandna oddaja 20.00 Melodije morja in sonca, zabavnoglasbena oddaja 21.00 Maupassantove novele, 3. del francoske nanizanke 21.55 Dokumentarne iveri: Kriza 22.10 TV dnevnik 22.25 Poletna noč 22.30 Usodna križanja, 6. del ameriške nadaljevanke Oddajniki II. TV mreže 16.55 Test 17.10 TV dnevnik 17.30 Markova dekleta, otroška oddaja 18.Qp Kulturna dediščina: Djurdjenovac, izobraževalna oddaja 18.30 Risanka 18.40 Številke in črke—kviz 19.00 TV koledar 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Narodna glasba 20.45 Poročila 20.50 Dokumentarni večer 22.20 Življenje knjige TV Zagreb I. program 9.00 9.50 10.20 10.30 11.20 11.45 15.30 15.40 17.10 17.25 17.30 18.00 18.30 18.40 19.00 19.10 19.30 20.00 20.45 20.55 22.45 23.05 00.35 Sovjetski izziv Via satelit Lutkomedija Jazz na ekranu Somrak TV galerija Poročila Program plus Risanka Poročila Markova dekleta, otroška oddaja Kulturna dediščina: Djurdjenovac, izobraževalna oddaja Risanka Številke in črke—kviz TV koledar Risanka TV dnevnik KP Hrvaške, dokumentarna serija Izbrani trenutek Modra luč, angleški film TV dnevnik Program plus Poročila 29. julija 18.40 Poročila 18.45 Pravljice iz lutkarskega vozička: O študentu, krčmarici in sodniku 19.10 Risanka 19.20 Propagandna oddaja 19.24 Vreme 19.30 TV dnevnik 19.55 Propagandna oddaja 20 00 Film tedna: Božanski dnevi, ameriški film 21.30 Propagandna oddaja 2135 Po sledeh napredka 22.10 TV dnevnik 22.25 Poletna noč 22.30 Usodna križanja, 5. del ameriške nadaljevanke Oddajniki II. TV mreže radio žiri 16.55 Test 17.10 TV dnevnik Žiri in Poljanska dolina na Škofja Loka in okolica na Selška dolina na Nedelja, 26. julija UKV območju 98,2 MHz UKV območju 91,2 MHz UKV območju 96,4 MHz 9.00 Napoved programa - EP in melodije za vas - Minute za prometno varnost 10.00 Krajani Trebije praznujejo - Glasbena inventura 11.00 Novice in dogodki - Minute za šport in rekreacijo let uspešnega dela turističnega društva Sovodenj 12.00 čestitke in pozdravi 15 Četrtek. 30. julija 19.30 Napoved programa - Novice - Povabljeni ste v studio - Obvestila - EPP 21.30 Napoved programa za nedeljo RADIO PETEK, 24. julija Prvi program 4.30 - 8 00 Jutranji program -glasba - 8 05 Dober dan... -905 Z glasbo v dober dan -12.10 Pod domačo marelo... - 12 30 Kmetijski nasveti - 12.40 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 13 20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba - 13.30 Od melodije do melodije - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.-ih - 18.00 Minute z ansamblom Marela - 20.00 Mladi mostovi - 21 05 Oddaja o morju in pomorščakih - 22 30 - 24.00 Slovencem po svetu -00.05-4 30 Nočni program SOBOTA, 25. julija Prvi program 8 05 Pionirski tednik - praznični - 1005 Sobovna matineja 11.05 Naši znanstveniki pred mikrofonom - 14.05 Kulturna panorama - 15.10 Popoldanski mozaik - 17.00 Studio ob 17.-ih - 18.00 Iz baleta Giselle Adolpha Adama - 19.30 Za naše najmlajše - 22.20 Od tod do polnoči - 23.05 Literarni nokturno - 00.05 - 5.00 Nočni program - glasba NEDELJA, 26. julija Prvi program 5.00 - 8.00 Jutranji program -glasba - 8.07 Radijska igra za otroke - 9.05 še pomnite, tovariši? — 10.05 Promenadni koncert - 11.00- 13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo -13.20 Za naše kmetovalce -15 00 Nedeljska reportaža -16.10 Lojtrca domačih - 17.05 Radijska igra - 19.45 Glasbene razglednice - 20.00-22 00 V nedeljo zvečer - 22.20-24.00 Glasba za prijeten konec tedna - 00.05 - 4.30 Nočni program -glasba PONEDELJEK. 27. julija Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Glasbena lepljenka - 8.40 Pesmice na potepu -9.05 Z glasbo v dober dan -10.05 Tekoča repriza - 12.10 Pod domačo marelo - 13.30 Od melodije do melodije - 14.05 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj - 15 30 Dogodki in odmevi - 16.00 Vrtiljak želja - 18.25 Zvočni signali - 20.00 Kulturni globus - 22.30 Ob domačem ognjišču - 23.05 Zimzelene melodije - 00.05-4.30 Nočni program .- glasba TOREK, 28. julija Prvi program 4 30 - 8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Dober dan z dixie land orkestrom Chrisa Barberja - 8.35 Igraj kolce - 9 05 Z glasbo v dober dan - 11.05 Danes smo izbrali - 12.30 Kmetijski nasveti - 13.30 Od melodije do melodije - 14.05 V korak z mla- dimi - 14.35 Iz mladih grl -15.30 Dogodki in odmevi -18.00 Sotočja - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 21.05 Radijska igra - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.30 Slovenski pevci zabavne glasbe - 22.50 Literarni nokturno - 23.05 Mozaik lahke glasbe - 00.05 - 4.30 Nočni program - glasba SREDA, 29. julija Prvi program 4.30 - 8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Počitniško popotovanje od strani do strani -9.05 Z glasbo v dober dan -10.05 Rezervirano za. - 11.05 Danes smo izbrali — 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba - 14.05 Mehurčki -15.10-15.30 Popoldanski moza ik - 15.55 Zabavna glasba -16.00 Vrtiljak želja - 17.00 Studio ob 17-ih - 18.00 Minute z ansamblom Slovenski muzikan-tje - 18.15 Naš gost - 18.30 Na ljudsko temo - 20 00 Koncert za besedo - Haiku - 21.05 Carl Maria Weber: odlomki iz opere Čarostrelec - 22.30 Znane melodije - 23.05 Literarni nokturno - 00.05-4.30 Nočni program ČETRTEK, 30. julija Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Dober dan z Aret-ho Franklin in Sammvjem Davi-som - 8.30 Koncert za mlade poslušalce - 9.05 Z glasbo v dober dan - 10.05 Rezervirano za... - 11.05 Danes smo izbrali - 12.10 Pojemo in godemo -13.30 Od melodije do melodije - 14.20 Mladi koncertant -14.45 Popoldanski mozaik -15.55 Zabavna glasba - 16.00 Vrtiljak želja - 17.00 Studio ob 17.00 - 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.45 Lepe melodije - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.30 Večerna podoknica - 22.50 Literarni nokturno - 23.05 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev - 00.05-4.30 Nočni program mL KRANJ CENTER 24. julija: amer. srhljivka MOJ SOSED JE VAMPIR ob 16., 18 in 20. uri, 25. julija: amer. srhl|ivka MOJ SOSED JE VAMPIR ob 16 in 18. uri. amer erot film STRA STI ob 20 uri, predpremiera amer barv pust filma OD TAR ČE DO SMRTI ob 22 uri, 26. juli ja: amer pust film OD TARČE DO SMRTI ob 15 in 17, uri, amer srhljivka MOJ SOSED JE VAMPIR ob 19 uri, premiera franc barv ljub dame BETTV BLUE ob 21 uri. 27. in 28 julija-jugosl barv vojna komedija PROSTOVOUCI ob 16, 18 in 20 uri, 29. julija: amer fant film VRNITEV V PRIHODNOST ob 16 . 18 in 20 uri. 30 julija: amer barv fant film VRNITEV V PRI HODNOST ob 16 in 18 uri, ital barv erot film KALIGULOVE SUŽNJE ob 20 un KRANJ STORŽIČ 24. julija: amer barv srhljivka POLICAJ ŠT 1 ob 18 in 20 uri, 25. julija: hongk barv akcij film MAFUA PROTI NINJI ob 16 uri, amer barv akcij film POLICAJ ŠT 1 ob 18 m 20 uri, 26. julija: amer barv akcij film POLICAJ ŠT 1 ob 14 m 18 uri, amer erot film STRASTI ob 16 in 20 un. 27. julija: amer barv krim. film SMRTONOSNI LASER ob 18 in 20 uri, 28. julija: hongk barv ak cij film GVERILCI ob 18. in 20 uri, 29. julija: špan barv. erot film ČRNI PESEK ob 18. in 20 uri, 30. julija: nem barv erot film ANDREJA ob 18 in 20 uri JESENICE ŽELEZAR 24. julija: premiera hongk akcij filma KUNG FU DEKLE ob 16 uri, predpremiera amer. pust fil ma OD TARČE DO SMRTI ob 18 in 20 uri, 25. julija: hongk akcij film KUNG FU DEKLE ob 16 in 18. uri, premiera jugosl vojne komedije PROSTOVOUCI ob 20 uri, 26. julija: amer barv fant film VRNITEV V PRIHOD NOST ob 16 in 18. uri, ital barv erot film KALIGULOVE SUŽNJE ob 20 uri, 27. julija: ital. barv. erot film KALIGULOVE SUŽNJE ob 16. 18 in 2C uri. 28. julija: amer barv komedija VOJNA AKADEMIJA ob 16, 19 in 20 un, 29. julija: franc barv kome dija VEČERNA OBLEKA ob 18.. 18 m 20 un, 30. julija: franc baiv ljub drama BETTY 3LUE ob 16 , 18 in 20 uri KAMNIK 24. julija: amer ital barv akcij film OSAMLJENI OBUPANEC ob 18 uri, amer barv erot film STRASTI ob 20 uri, 25. julija: amer fant film ZAPUŠČENI KA NJON ob 18 m 20 uri, premiera franc ljub arame BETTY BLUE ob 22 uri, 26. julija: amer. barv fant film ZAPUŠČENI KANJON ob 17 uri, predpremiera amer barv pust filma OD TARČE DO SMRTI ob 19 in 21 uri, 27. julija: ital. barv erot film KALIGULOVE SUŽNJE ob 16., 18 in 20. uri, 28. julija: hongk. barv akcij, film MAFIJA PROTI NINJI ob 18 uri, amer barv erot film PROFESO RICA FRANCOŠČINE ob 20 uri, 30. julija: amer. barv srhljivka PETEK 13-4 del ob 18 in 20 uri TRŽIČ 24. julija: amer barv thriller film ŠESTA ŽRTEV ob 18, in 20 uri, 25. julija: amer barv superspek takel CONAN II ob 18 in 20 uri, premiera franc. barv komedije VEČERNA OBLEKA ob 20 uri, 28. julija: hongk barv akcij film KUNG FU DEKLE ob 17 m 19 un, pramiera amer film OD TARČE DO SMRTI ob 19 m 21 uri, 27. julija: franc barv kome dija VEČERNA OBLEKA ob 18 in 20 uri, 28. julija: amer barv srh Ijivka PETEK 13 - 4 del ob 18 in 20 un, 30. julija: amer barv erot film PROFESORICA FRAN COŠČINE ob 18 in 20 uri DUPLICA 25 julija: amer barv akcij film KARATE KID I ob 18 uri. nem barv erot film VEČERNA OBLE KA ob 22 uri. 28. julija: amer superspektakel CONAN II. ob 18. in 20 uri, 29. julija: amer barv., fant. film ZAPUŠČENI KA NJON ob 20 uri, 30. julija: jugosl. barv. vojna komedija PROSTOVOUCI ob 20. uri KRANJSKA GORA 24. julija: amer barv. krim. film SMRTONOSNI LASER ob 18. in 20. uri • DOVJE 26. julija: amer barv thriller film ŠESTA ŽRTEV ob 20 uri RAOOVUICA 25. julija: amer akcij film TAM, KJER REKA POTEMNI ob 18. uri, amer krim film ZANKA ob 20 un. 26. julija: amer zabavni film NORA ZABAVA V EVROPI ob 18. uri, amer akcij, film TAM, KJER REKA POTEMNI ob 20 uri BLED 24. julija: amer pust film PEKEL RIO ABAJO ob 20 uri, 25. julija: jugosl zabavni film MOJSTER IN KREMŠNITA ob 18. amer barv krimfilm GOLA KLETKA ob 20 un, 27. julija: amer akcij film TAM. K JER REKA POTEMNI ob 20 uri, A. julija: amer barv zabav filr. NORA ZABAVA V EVROPI c ) 20 uri. 30. julija: amer barv akcij film TAM. KJER REKA POTEMNI ob 20 uri, 29 julija: an«*r zabavni film NO RA ZABAVA V EVROPI ob 20 uri BOHINJ 25. julija: ital. akcij, film ODHOD BOJEVNIKOV BRONXA ob 20. uri, 26. julija: jugosl. zabavni film MOJSTER IN KREMŠNITA ob 18.uri, amer. barv.krim. film GOLA KLETKA ob 20 uri, 30. julija: amer krim. film ZANKA ob 20. ŽIRI 25. julija: amer znan fant film SUPERMAN III del ob 20.30. 26. julija: amer risanka RACMAN JAKA IN NJEGOVA KLAPA ob 10. uri, amer znan. fant. film SUPERMAN III del ob 18 uri. 28. julija: angl srhljivka NOŽ ZA PROSTITUTKE ob 20 30 ŠKOFJA LOKA 24. julija: ital film DEMONI ob 18 30 in 20 30. 25. in 26. julija amer akcij film ZMAJEVO LE TO ob 18 in 2030 POUANE 24. julija: amer drama SLADKE SANJE ob 21 uri, 26. julija: amer akcij film KOBRA ob 18 uri ŽELEZNIKI 24. julija: amer akcij film ZMA JEVO LETO ob 20 30. 25. julija: amer drama SLADKE SANJE ob 20 30, 26. julija: amer film DEMONI ob 1830 in 20 30 ESGLAS 6. STRAN RAZVEDRILO PETEK. 24. JULIJA 1987 »Vprašal bi,« piše občan Bleda, naslednje: »Zakaj ni na Bledu dovolj parkirišč? Zakaj nam vežice razpadajo? Zakaj ni bilo elektrike v soboto, ko je bila blejska noč?« »Ne vem, lahko le domnevam, da je v soboto "crknila" centrala, da se za vežice nihče ne zanima in da bi bil lahko cel Bled eno samo ljubo parkirišče, če bi se že končno odločili za severno ali južno obvoznico. Kako prevesti »delegatski sistem« V kranjsko poletno šolo slovenščine so prišli mladi iz Amerike, Avstralije... Lepo so jih sprejeli in jim tudi pripravili priložnostni pozdravni govor. Ko 3o kranjski predstavniki predstavljali svojo občino, so jim želeli v eni sapi povedati vse: od družbenega proizvoda do zapletenih niti odločanja našega umnega delegatskega sistema. Zataknilo se je, ko mlada prevajalka ni zmogla ustrezno prevesti besede »delegatski sistem« Kakšna škoda! Upamo, da bodo napako popravili in mladim vedoželjnim glavicam točno povedali, kako smo prišli v ta naš delegatski sistem in kako se obnese. Kako se odnese, bodo zvedeli prihodnje leto... • Dragocena voda Planinsko društvo Kranj je dobilo račun za porabljeno vodo in ogrevanje za planinski dom na Krvavcu. Začudenje je bilo popolno: kar 90 starih milijonov morajo plačati za ogrevanje in kar 120 milijonov dinarjev za porabljeno VODO. Svet, kot da se je obrnil na glavo: nikdar voda ni bila dražja kot ogrevanje... KJE KAJ ■■■ DELAJO ■■■ NAŠI ZNANI NEKDANJI ŠPORTNIKI Jure Potočnik Da se je Jure Potočnik zapisal veslaškemu športu, ni nič nenavadnega. Šestnajst let je živel na otoku sredi Blejskega jezera. Oče je imel gostilno, pozimi so delali spominke. Otroci - Marko, Jure in Meta so se s čolnom vsak dan vozili v šolo in po drugih opravkih; pozimi, ko je jezero zalede-nelo, so hodili peš. »Včasih smo tudi po eno uro sedeli v čolnu, ker se ni nikomur ljubilo prijeti za vesla; veter pa nas je medtem zanesel še dlje od doma na otoku,« se spominja Jure, ki je začel tekmovati dokaj pozno, pri petnajstih letih Osem let je nastopal za blejski veslaški klub. Najbolj se spominja drugega mesta na svetovnem mladinskem prvenstvu v četvercu s krmarjem in sedmega na svetovnem članskem prvenstvu v Kanadi v četvercu »brez«, zmag na mednarodnih regatah v Luzernu, v Pragi in na Bledu, zlatih kolajn z državnih prvenstev in kajpak nastopa na olimpijskih igrah v Munchnu, kjer je ob uboju športnikov v olimpijskem naselju spoznal, kako nevarno se prepletata politika in šport. Ko je Potočnikovim umrl oče in so se morali pred sedemnajstimi leti preseliti z otoka, je Jure prevzel obrt, izdelavo spominkov, in kmalu zatem tudi opustil veslanje. »Poleti, ko bi lahko največ prodal, sem tekmoval, hodil po svetu. Šport in posel nista bila združljiva, vsaj v tedanjih razmerah ne!« pribije danes 3C-letni Jure Potočnik, eden redkih nekdanjih veslačev, ki je ostal zvest veslaškemu športu in blejskemu klubu. Domače tekmovalce in njihove čolne vozi s tekmovanja na tekmovanje, tudi po več tednov je zdoma, vendar to dela z veseljem, z ljubeznijo do športa. »Nekdaj smo se vozili s tovornjaki, spali smo v kesonu - na žimnici ali kar v senu,« pravi Jure — oče trinajstletnega sina Bineta, znan izdelovalec spominkov, navdušen tenisač... C. Zaplotnik Cvek • J. R. ima učitelja J. R. iz Dinastije ima odličnega učitelja, kajti takšen naftni magnat zares živi: V Houstonu, imenuje se T. C. Morrow in je lastnik največjih naftnih polj. Kadar scenaristu serije kaj ne gre«j>d rok, ga pokliče in vpraša za svet. Pravi naftni bogataš se od filmskega razlikuje le v tem, da vsak mesec pokloni pol milijona dolarjev za borbo proti raku. # Martina Navratilova se ženi Najbolj znana igralka tenisa Martina Navratilova se bo poročila s svojo prijateljico Judy Nelson. Nelsonova je ločenka, ima dva sina, njena mati pa pravi: »Martina Navratilova je željna ljubezni. Zdaj jo je našla pri moji Ju-dy.« To bo druga Martinina lezbijska poroka. Od prve ljubezni se je Martina ločila, ko je spoznala lepo Judy, ki je bila nekdaj miss Velike Britanije. Stanovali bosta v Londonu, v stanovanju, ki je vredno okoli milijon funtov. # Iznajdljivi reporter Italijanski reporter je dokazal, kako se lahko izogneš najstrožjemu varnostnemu sistemu, če le prideš do kar najbolj enostavne ideje. Preoblekel se je v natakarja in prišel na banket prvih dam, soprog velikih svetovnih politikov v Italiji. Prijavil se je za natakarja, bil sprejet in tako je neovirano opazoval obnašanje dam. Ni pa računal na to, da je sam že zelo znan. V sali ga je prepoznal mestni župan, a za kakršnokoli intervencijo je bilo že prepozno. # Ilona se boji aidsa Najbolj znana članica italijanskega parlamenta Ilona Staller drhti od strahu. Njen glavni partner v porno filmih, ki je ponel kar 300 pornografskih filmov, ima aids. Izjavil je, da je »imel 8.000 žensk« z Ilono pa je posnel film Kuhano meso. Najbolj svobodne scene v filmu so bile povsem pristne. Ilona je takoj odšla na testiranje v bližnjo bolnišnico. Zabavne viže Stane Vidmar, zvezda, strunca, gusar... V portoroškem Avditoriju je na Melodijah morja in sonca gorenjske barve zastopal Kranjčan Stane Vidmar — Zvezda. Vidmar se na takih festivalih vedno drži v zlati sredini, njegove skladbice so dobro sprejete, kar se vidi po povpraševanju lani izdane prve samostojne kasete Vaški lump. Stane Vidmar je povedal, da je bil v prvi polovici letošnjega leta polno zaseden: gostoval je na televizijski oddaji v Sarajevu, se udeležil s skladbo Skini masko Natalie v'Dubrovni-ku, bil na šlagru sezone v Sarajevu, s televizijo Zagreb pa je posnel video. Igral je še v celovečernem filmu in nadaljevanki Čisto pravi gusar, ki so ga snemali na Cresu. Vedno preseneča s prihodi na oder, včasih pride kar z motorjem. D. Papler Ureja: Vino Bešter JU Brenkanje Resda trenutni letni čas ni preveč naklonjen različnemu ustvarjanju gorenjskih ročk bendov, a se vseeno malo ustavimo pri tej problematiki. Zapisali smo »gorenjski ročk bendi«. Gre v bistvu za besedno zvezo, ki zdrži zapis, veliko bolj nestabilna pa je v življenju. Že nekaj časa namreč lahko z žalostjo ugotavljamo, da je samosvoj, ustvarjalni ročk v naši regiji v zatonu. Samo spomnimo se zadnjega glasnejšega benda, kranjske TAY-CE, kateremu se je uspelo preriniti celo do zagrebške televizije, potem pa kaj kmalu spremljamo njihov zaton. Dober dež, ena njihovih zadnjih, kvalitetnih skladb, se že dolgo vrti v prazno... Vic o Gorenjcih • Gorenjec in pijača Prijatelj pride na obisk h Gorenjcu in ta ga vpraša: »Boš kaj spil?« »Bom,« pravi prijatelj. »Saj bi ti dal žganje, a kaj, ko ga imava z bratom skupaj.« »Saj ga ne bova toliko spila,« pravi prijatelj. »To ne, a bratovo je zgoraj.« • Konjski mešetar Gorenjec pride h kmetu, da bi kupil konja. Domenila sta se za kupčijo. Pozno zvečer Gorenjec konja odpelje in ko ga zjutraj hoče nakrmiti, je konj mrtev ležal na tleh. Takoj se odpravi nazaj h kmetu in mu reče: »Tako ste ga hvalili, zdaj pa je poginil« Ta pa mu odgovori: »Čudno, meni kaj takega nikoli ni napravil...« Marija 2ontar, Kranj PRUAZNI NASMEH Slika, ki jo tokrat objavljamo v tem delu rubrike naj izzveni predvsem v smislu ustvarjalne preteklosti, ki bi morala postaviti nekaj osnov za delo v trenutku, ki ga živimo. Mar se motimo, skupina Ge-stalt? Iz vinila Pred čaiom smo samo ugibali, danes lahko trdimo z gotovostjo, SIMPLY RED so v Jugoslaviji. Seveda ne v živo pač pa preko vinila. V trgovine s ploščami je zagrebški Ju-goton poslal njihovo zadnjo veliko studijsko ploščo, naslovljeno z Men and VVomen. Dve skladbi sta že okusili slast različnih glasbenih lestvic (The right thing, Suffer) na plošči pa je še vrsto zanimivosti. Omenimo samo baladno Ev'rv time we sav goodbve, kjer je seveda Mick Hucknall neponovljiv. Pomeni izdaja tega albuma tudi možnost poslušanja njihovih starejših projektov? Počakajmo in upajmo... Še ena plošča je izšla pred časom pri Jugotonu, ki vsekakor zasluži svojo predstavitev tudi znotraj te rubrike. Gre za legendarne začetnike jugoslovanskega ročka, zS^^SVSSi i? SLOVENIJA. PRIJAZNA DEŽELA NA SONČNI STKANI ALP? NEVEDNO izšla ob. njihovi dvajsetletnici usta- ■ a Kapucinskega mostu, je nakup v tem Živilinem lokalčku svojevrstno doživetje; tu človek sreča iskreno prijaznost, naravno ustrežljivost, pripravljenost, da liter mleka ali svežo štruco kruha, ki je tovornjak še ni pripeljal, za svojo stranko shrani pod pult do popoldneva. Redko kje vidiš, da trgovec prijema kruh s polivinilasto vrečko, da na koncu, ko kupec izčrpa svoj seznam naročil, Šfl prijazno ponudi sočne breskve, česen, čebulo. . Hiter, okreten, pa pri tem prav nič živčen, Prl' jazno klepetav, nevsiljivo domač Tak je Stanislav Gorza. »Hočem delati v klasični tr- j govini,« skromno zardi ob vseh hvalnicah. »Rad imam ljudi, i'v stik z njimi. V samopostrežbo me nikoli ni vleklo. Zdi se m>< da jo tam prodajalec k°* stroj.« H j. novitve in njihovem koncertu v rojstnem Vrbiku, je zbrano veliko delo, od pesmi Osmijeh naprej. Drago Mlinarec, eden najzasluž nejših jugoslovanskih rockerjev, je skupno z ostalo četverico vsekakoi zaslužil to potezo Jugotona. Če prav gre v bistvu v tem primeru za veliko več! Verjetno marsikateri da našnji ljubitelj ročka ne bi imel prav ničesar proti izdaji še katero izmed prvih jugoslovanskih rockovskih plošč? Stanislav Gorza čeravno ni »čistokrven« Gorenjec, saj prihaja iz Ljubljane, so ga Ločani z veseljem sprejeli za svojega. V približno pol leta, kolikor prodaja za pultom klasične trgovine pri Ziherlu na oglu Stiska vas (2) Pise: D. Dolenc Sveče niso hotele več goreti Čeprav tako majhna, ima tudi Stiska vas svojo legendo. Cerkev sv. Križa ni bila prva v vasi. Nekoč, pripovedujejo vaščani, je cerkev stala na Rahkovčevem, malo nižje, na začetku vasi. Še danes se vidijo njeni temelji. Cerkev sv. Tomaža ali sv Blaža je bila. In ljudsko izročilo pravi, da kar naenkrat niso v tej cerkvi več hotele goreti sveče, skrivnostna lučka pa se je ob večerih in nočeh kazala na vrhu hribčka sredi vasi. Neko noč pa da se je cerkev kar sama prestavila tja gor, kjer so videvali lučko. . Kak.ŠP'h 250 let naj bi bilo tega Nova cerkev je bila zgrajena leta 1752. Pa mi pove Mežnarjev Mar tin, da je cerkev na Rahkovem res bila; ko so polagali cevi za vodo, so naleteli na temelje, lepo vidni so, a vse kaže, da r-o ljudje cerkev prestavili zaradi vode, ki je udarila pod cerkev. In ker sta bili tu voda in vlaga, verjetno res niso sveče rade gorele. Ljudska domišljija pač naredi svoje. Romarska pot v Stisko vas_ A tudi nova cerkvica na hribčku, tesno med hišami, ni kar tako. Njene stene krasi Laverjev križev pot, lepo je urejena. V Stisko vas vodi tudi romarska pot. Ob prostih nedeljah, od pusta do velike noči, so tu vedno maše in ljudje prihajajo takrat z vsega cerkljanskega, od Preddvora, Kranja, Kamnika in še od dlje Poznano romanje, pripovedujejo vaščani, in tudi veliko mladih prihaja takrat v vas. Pri Sladkin se zdaj res prat' reči pri hiši Po vrsti, p hišnih številkah, mi V ežnarjev Martin pripoveduje hišna imena, p/ Spin, Zavr, Haban, Havtaž, pr' 'Jknarju, Re-bermk, Jagodi', Mežnarju, pr' Na staro Sladkanovo bajto je prišel pravi gospodar: Josip Crkvenčić iz Ljubljane je pripeljal sem 25 čebeljnih panjev. Prav to nedeljo so Josip, žena Darinka in sin Mario točili sladki, zdravilni, naravni med. — Foto: D. Dolenc Bride.š, Sladkan, Kotari, Ma-tevžk, Hrebušk. Zadnja hiša v vasi je pa pr' Hariš. Nekatere so prazne, v nekaterih so zdaj vi-kendaši. K Sladkan je prišel pravi človek, pravijo, kajti prišel je čebelar. Josip in Darinka Crkvenčić iz Ljubljane sta dolgo let iskala pravi kraj /a njun«' čebele m na zadnje sta našla opuščeno Slad kanovo bajto v Stiski vasi Ure- dila sta vrt, postavila panje, kar 25 jih imata. »Jugo - zahodna lega je idealna za čebele,« pripoveduje Josip »Kmetje v vasi sadja ne škrope, gnoje veliko z umetnimi gnojili in to je največ vred-toliko bere imajo tu čebele. S i.obenticami, ivo, žafranom in telohom začne, potem pa zac-veto sadovnjaki ir divje češnje v gOZdU, Ste že poskusili češnjev med.' Knkraten je Takega oku sa ne najdeš Odličen pa je tudi smrekov in mecesnov med pa hoj in. Le kostanjevega zlepa ne naberejo, čeprav je kostanja tod ogromno. Nevihte izperejo z njih cvetni prah. Medu pa takole na leto, kadar je dobra letina, stočimo tudi do 400 kg.« Vse leto v coklah Prvi Sladkanov sosed je Miha Koglar, Matevžek, najstarejši krajan. 79 let ima, pri vodovodu na Jesenicah je delal, zdaj pa že vseh deset let, kar ie upokojen, hodi pozimi za nočnega čuvaja na spodnjo postajo krvavške žičnice. Pozimi drži do tja le gamsova gaz, a Miha nikoli ni zatajil. Med vojno so ga Nemci zapr li, v Begunjah je bil in potem po raznih taboriščih, žena pa je s štirimi otroki ostala sama doma. Ne more povedati, kako hudo je bilo. Njegov oče, Jane/. Koglar, je bil poznan daleč naokrog, kajti bil je eden tistih redkih mojstrov, ki so znali slamnato streho narediti, grušte postavljati, apnence kuhati In vse ži vljenje je hodil v coklah, poleti in pozimi. Miha je hodil /. njim, mu pomagal, pokrival potem strehe po Možjanci in Štefani gori Svoj čas je bila Stiska vas silno zanikrna, zdaj pa je sko rajda pri vsaki kmečki hiši novu flfrf* mm * ■ t Miha Koglar. Matevžek, je * leti najstarejši krajan Stiske va*; a ie vedno deloven. Pozimi j« vaj na spodnji žičnici. Matevž*^ va mama pa streže svoji kraVhj. in se veseli rož. ki sta jih pol"* ia in vrt. Spinov Janez se ved^. rad pošali, da ji za eno ^t« Sitar Vzdušje, da nikjer takega Bohinj, 22. julija — Več kot dvestotrideset tekačev se je v sredo točno ob deseti uri hitrih nog odpravilo na pot okoli Bohinjskega jezera. kateri so tek vzeli čisto zares, precej pa je bilo tudi takšnih, ki jim je bil tek na praznični dan le prijetna rekreacija. Podgornik in Melinec sta bila Ksenija Smolnikar — najhitrej- Jože Zagore, predsednik organi- Helena Skrt je držala pesti najhitrejša ša tabornica zacijskega odbora hčero, zeta in vnukinjo Najboljši rezultat je dosegel Borut Podgornik, ki pa je tekel zunaj konkurence. Prvi med kategoriziranimi tekmovalci je bil Melinec iz Kopra, najhitrejša ženska je bila Bohinjčeva, med najmlajšimi pa se je izkazal 12-letni Kejžar iz Jesenice. Mama in hčerka — tek okrog jezera je tudi družinska rekreacija Tek okoli Bohinjskega jezera je ena izmed množičnih tekaških prireditev, ki se je v zadnjih letih priljubila tako tekmovalcem kot tudi rekreativcem in ljubiteljem narave. Taborniki Partizanskega taborniškega odreda »Dobre volje« so bolj za šalo kot zares leta 1975 organizirali prvi tek okrog Bohinjskega jezera. Šala pa je zadnja leta prerasla v tradicijo in tako poleg tabornikov merijo svoje moči tudi športniki in ljubitelji rekreacije. Tek okrog jezera pa je postal tudi srečanje rekreativcev, hkrati pa tudi priložnost za navezavo novih prijateljev. »Pred leti sem se ukvarjala s tekom na smučeh. Tekmujem ne več, rada pa se udeležim rekreativnih tekov po Sloveniji. Moram pa povedati, da sem tukaj že četrtič, predvsem zaradi vzdušja. Čudovito V Kranju in Lescar\ Kakovostna šahovska turnirja Kranj in Lesce, 20. julija — Šahovsko društvo Kranj prireja v počastitev občinskega praznika že osmič zapored mednarodni šahovski turnir Pokal Kranja 87. Začel se bo v četrtek, 30. julija, ob pol petih popoldne v avli herojev kranjske občinske skupščine, končal pa se bo v soboto, 1. avgusta, ob enih. Za turnir, najboljših deset bo nagrajenih s priznanjem šahovskega društva Kranj in denarnimi nagradami, je precej zanimanja. Prijavljenih je že 5 mednarodnih mojstrov. Sicer pa bodo prijave sprejemali še do četrtka, 30. julija, do pol štirih popoldne na naslov ŠD Kranj, Prešernova 1, 64000 Kranj, vsa pojasnila pa daje Dušan Jokovič, dopoldne po telefonu 21580 ali 21575, popoldne pa po telefonu 47181. Zmagovalec bo prejel 200.000 dinarjev, drugouvrščeni 150.000, tretji 100.000 dinarjev in tako dalje do desetega mesta, za katerega znaša nagrada 10.000 dinarjev. Šahovsko društvo Murka iz Lesc pa bo priredilo v nedeljo, 2 avgusta, 14. mednarodni moštveni šahovski turnir v počastitev praznika radovljiške občine in krajevnega praznika Lesc. Turnir se bo začel ob 10. uri v kampu Šnbec. Če bo slabo vreme, bodo igrali šahisti v hotelu Svoboda na Bledu. Moško moštvo morajp sestavljati štirje člani, žensko pa dva. Vsako moštvo mora prinesti s seboj dve brezhibni šahovski uri. Prijave sprejema sodnik do začetka tekmovanja. J. K. ■■■■■i ,........., 6. kolesarski maraton Franja Slovesno ob 100-letnici V sredo, ob 8. uri zjutraj je prva skupina od skoraj dvatisočih kolesarjev krenila na 155 km dolg maraton iz športnega parka kadetske šole RSN/ v Tacnu Malokdo je pomislil kolikšen napor je pred njim, kajti v tej množici j.' bila ; imo peščica mojstrov kolesa m zvenečih kolesarskih imen, ostal; pa M bih več ali manj rekreativci, večina pa je bila za takšno pot zelo dobro opremljena. Maraton je bil obenem tudi najboljša počastitev 100-letnic« kolesarstva v Sloveniji m dneva vstaje. Prva postaja na Gorenjskem so bile Kladje, druga .Škofja Loka in tretja na .Jeprci. Povsod j« In ki Kolesarjem na voljo okrepčevalnica in vse servisne usluge ob morebitni okvari na kolesu. Ob prihodu prvih na čelu s Cerinom na .Jeprco še ni bilo nikjer sledu o glavnini, ki je precej zaosta)ala Vsakdo je samo med vožnjo ujel čašo olimpika in odvihral naprej, ne meneč se za vročino in utrujenost, kajti tieba se je bilo čimbolj približan vodilnim V Tacnu je bučen aplavz gledalcev pozdravil oster finiš Primoža Cenila in Roberta Pintariča, ko je na koncu povedel Pintarič, sicer pa aplav/a ni pogrešal nihče, kdor je prišel na cilj, čeprav so nekateri prispeli nu cilj nekaj ur za vodilnimi Tekmovalci so bili razdeljeni v B kategorij, zmagovalci posameznih kategorij pa so bili; moški 1975 - 1972: Pintarič (Rog) 3:16,48; moški 1942 1956 Rajgelj (Jakob Stucm) 3:10,49; moški 1900 1941 Hafner (Adria) 3:29,35; ženske 1957 - 1972: Korošec (Dob pri Domža lah) 3 58,41; /enske 1900 - 1957 Drobnič 4:17,20 y\ o^,,s Koto: (1 Šmik Na startu je bila vrsta še strnjena je teči okrog jezera in gotovo bom še prišla,« je povedala Ksei'J* Svoljšak iz Kamnika. , Duško Hribernik, ki je že prekaljen tekač pa, pravi: »Na ta te» Bohinj sem prišel prvič. Združili smo ga z izletom in bilo je kar PK jetno. Čeprav sem utrujen še od teka v Italiji, sem dosegel čas ok devetintrideset minut, kar sem tudi pričakoval.« v Za vse, ki še nikoli niste peš obšli Bohinjskega jezera., naj zaj\ šemo, da je pot dolga okoli dvanajst kilometrov. Časi na tej prog1 Pj so bili zelo različni. Med najboljšimi so tisti, ki tečejo do štirides minut, najslabši pa okoli ure in pol. Vendar pa tu rezultat ni pome ben. Kljub temu pa je tek treba dobro pripraviti. J »Taborniki, ki pripravljamo ta tek že vsa leta, smo že malo p veličani vseh birokratskih težav, ki jih imamo ob prireditvi. Vsi de.1 mo amatersko, ves zaslužek gre za podporo taborniški organli*pT| Zato upamo, da bodo tek po organizacijski plati prevzeli BohinJc1' razmišlja Jože Zagore, predsednik organizacijskega odbora. e Mnogi na tek v Bohinj prihajajo z vso družino. Očetje in ma . tečejo, otroci, babice in dedki pa držijo pesti. »Hčerka, zet in vn ^ nja tečejo, z vnučkom pa jih bova počakala na cilju. Mladi hodij0 množične tekaške prireditve po Sloveniji, tukaj v Bohinju pa 5 prvič,« je dejala Helena Skrt iz Kanala. y Stanov^ Foto: G. 5iniK Posnetek iz Bergama v Italiji — Franci Razdrih iz Škofje Ix>k« JJj skupaj s še nekaterimi gorenjskimi ljubitelji kolesarjenja UO'"** iti*1 svetovnega mladinskega kolesarskega prvenstva v Berganiu V »»Jj, ji. kamor so med drugim naši mladi kolesarji po pripravah v SH JJ, Loki odpotovali z vozili Alpetoura. Na sliki, posneti v Bergam11^!, zvezni trener mladincev Andrej Boltežar in kolesarji Aleš G* ^ Martin Hvastja, Borut Ječnik in Marko Zupane. V ekipni voŽ^J , bili deveti, v posamezni pa so imeli smolo. V slabem vremenu *°jj|t dali, med njimi tudi najboljša v ekipi, člana Save iz Kranju t«a'° Ječnik, na srečo brez večjih poškodb. — J. K. Kolesarski maraton Bled — Vrbsko jezero Bled. 23. julija - Kolesarski klub Bled in Kolesarska zveza Koroške sta organizatorja letošnjega kolesarskega maratona, ki bo potikal od Bleda preko Lesc, Begunj, Tržiča, Golnika, Kokricc, Preddvora, Jezerskega vrha i Železne Kapic ni Borov olj do Vrbskega jezera. Start bo pred Festivalno dvorano na Bledu, prevoziti pa bo treba okrog 140 km Startnina je tisoč dinarjev, organizator pa bo kril stro ške organizacije, spremstvo, okrepčila v Zehv.ni Kapi i in Vrbi ter zavarovanje Pravico do nastopa na maratonu imajo polnoletne osebe, za ostale pa bodo odgov arja-li starši in mentorji, v čigar spremstvu se bodo vozili. Organizatorji ne bodo zagotovili prevoza za vrni tev udeležencev iz Jugoslavije na startno mesto Še opozorilo: vsi udeleženci maratona morajo imeti voljuren potni list! V Stanov ti i k Upanje na boljše čase Škofja Loka. 12. julij« - T*Jrf je bil eden od zaključkov « J seje skupščine Zveze te'e?J^ U ,a|0 11 do morah krčiti, kar bo vp'x rast kakovosti kot tudi r"'1'.,),, <* sti. Na skupščini so ugot«'v ^fi'' kaže združeno delo pr«,|n,l,u/ munju za podporo kakov<> ^ {ft' sportu Razveseljivo je. da Jt'ru**'r, pravi predlog za kakovostno f-|r stitev športnih panog m <» |Jt.nil>'|j v unju tei honoi irunju P" k() honorarnih trenei jev Klj*J ^li denarja ne nameravaj«' Mednieioi nega l,l,,i:l'"'1''t1f.-"t!1i den.il ,., bodo skušali nadon^.jiP prostovoljnim delom tei pi i »pevki združenega ^^ftfl^ PETEK, 24. AJUJA 1987 OGLASI, OBVESTILA S. STRAN ©S)S®3M©IEIIGLAS blagovnica metalka Kamnik TITAN komnik »TITAN« TOVARNA KOVINSKIH IZDELKOV IN LIVARNA n. sol. o., KAMNIK, Kovinarska 28 Proizvodni program: — navadne in cilindrične ključavnice — smučarske vezi tvrolia — pocinkani in nepocinkani fittingi — elementi za enocevni sistem centralnega ogrevanja — vlitki iz temprane litine — električni stroji za prehrambeno industrijo — drugi izdelki za široko potrošnjo Vsem občanom čestitamo za občinski praznik! Kamnik IZDELUJE: — frotir brisače — frotir kopalne plašče — modne kravate — rute — šale Vsem občanom čestitamo za občinski praznik VSE ZA GRADNJO HIŠE OD TEMELJEV DO STREHE VSE ZA OPREMO DOMA VSE ZA GOSPODINJSTVO VSE ZA OBRT IN INDUSTRIJO Delovnim ljudem in cenjenim potrošnikom čestitamo za praznik gorenjskih občin Prodajalna je odprta vsak dan od 7. do 19.30 ob sobotah od 7. do 13. ure ZIBK MM ★ ★ ★ 4^ M SALON POHIŠTVA Slovenijales, Lesna industrija n. sol. o Idrija 65280 Idrija tel.: 065/71-855 MERCATOR — živilska industrija ETA Kamnik Za praznične dni vam nudimo naše kakovostne izdelke. Predvsem vam priporočamo naše nove izdelke KETCHUP, namaze, gorčico v blazinicah, artičoke, mediteran narezek, olive in ostalo. Vsem krajanom in poslovnim partnerjem čestitamo za občinski praznik. delavska univerza Škofja loka Vpisuje za šolsko leto 1987/88 v verificirane programe študija ob delu: 1. za naziv KUHAR in NATAKAR v sodelovanju s Srednjo šolo za gostinstvo in turizem Bled IV. stopnja zahtevnosti, izobraževanje traja 3 leta 2. za naziv EKONOMSKI TEHNIK v sodelovanju s Srednjo šolo Ekonomske in družboslovne usmeritve Kranj V. stopnja zahtevnosti, izobraževanje traja 4 leta Predavanja bodo potekala v popoldanskem času v Šolskem centru Boris Ziherl v Škof ji Loki. Oddelek bomo odprli v primeru, če bo dovolj potreb in interesa za posamezen študij. Obrazec za vpis in vse podrobnejše informacije o pogojih za vpis in o poteku študija dobite na Delavski univerzi Škofja Loka, Podlubnik l/a - Šolski center Boris Ziherl, I. nadstropje, soba št. 160 ali po telefonu št. 60-888, 62-761, interna 35. M MERKUR V KRANJU V PRENOVLJENIH IN NOVIH PRODAJALNA Merkur Koroška c. 1 odprto od 8. do 19. ure sobota od 8. do 12. ure PRODAJALNA INSTALATER Gregorčičeva 8 °dprto od 8. do 19. ure sobota od 8. do 12 ure PRODAJALNA Partner Gregorčičeva 8 °dprto od 8. do 19. ure sobota od 8. do 12. ure OTVORITEV 27 julija 1987 PRODAJALNAH PRODAJNI PROGRAM Specializirana ponudba električnega ročnega in strojnega orodja, stavbnega in pohištvenega okovja, vseh vrst vijakov in ostalega kovinsko - tehničnega blaga, namenjenega za industrijo, obrt in splošno porabo. SAMOPOSTREŽNI NAČIN PRODAJE Specializirana prodajalna z vodoinštalacijskim materialom, s kopalniško in sanitarno opremo, z obloženimi in talnimi ploščami, radiatorji in s pečmi ter opremo za centralno ogrevanje SAMOPOSTREŽNI NAČIN PRODAJE PRODAJA KONSIGNACIJSKEGA BLAGA Električne in motorne kosilnice (ALKO), toplotne črpalke (ALKO - POLAR), oljni, plinski in kombinirani gorilec (KLOCKNER), specialno ročno orodje (BELZER), razna orodja in industrijski noži (SANDVIK), brusni material (NEOPRO), bimetalni tračni listi (VVIKUS), navojna orodja (REMS), hidravlični motorji in črpalke (VOLVO), sistemski kamini (MARMORBAU) SOtfCL Umro industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov, n.o. sol.o. KRANJ Na podlagi sklepa delavskega sveta tozd Blagovni promet razpisujemo dela in naloge DIREKTORJA TOZD BLAGOVNI PROMET Pogoji: visoka strokovna izobrazba tehnične ali družboslovne usmeritve s petimi leti delovnih izkušenj v gospodarstvu, zunanjetrgovinska registracija in aktivno znanje dveh tujih jezikov ter izpolnjevanje pogojev, ki jih določa 61. člen družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v občini Kranj Ostali pogoji: primerne psihološke lastnosti in zdravstvene sposobnosti Nastop dela takoj ali po dogovoru. Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 4 let. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev sprejema kadrovski sektor, oddelek za kadrovanje, 64000 Kranj, Škojfeloška cesta 6, v 15 dneh od dneva objave razpisa. DO GORENJSKA BOLNIŠNICA, o.o. TOZD BOLNICA JESENICE, b.o. JESENICE, Titova 112 Pri objavi prostih del in nalog v Gorenjskem glasu št. 55 je prišlo do pomote. Pravilno se glasi: Na podlagi sklepa delavskega sveta TOZD Splošna bolnica Jesenice, razpisna komisija razpisuje prosta dela,in naloge VODJA SPLOŠNEGA SEKTORJA za 4-Ietno mandatno obdobje Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — visoka šola družboslovne smeri in tri leta delovnih izkušenj Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v osmih dneh po objavi popravka na naš naslov, v zaprti kuverti z oznako »za razpisno komisijo«. KOLESARSKI KLUB SAVA KRANJ Škofjeloška 10, Kranj Zaradi kolesarske dirke »Večerni kriterij« bo v soboto, 25. julija 1987, od 18. do 20. ure popolna zapora ceste: Trg revolucije (ulica ob zgradbi SO in ulica med Delavskim domom in Globusom), Gregorčičeva ulica od križišča s Stritarjevo cesto do križišča s Koroško cesto in del Koroške ceste od križišča z Gregorčičevo ulico do priključka na magistralno cesto M —1 (Koroška cesta, Ljubljanska cesta). KOLESARSKI KLUB SAVA KRANJ DOMPIj\N DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB KRANJ K sodelovanju vabimo diplomirane organizatorje dela, diplomirane organizatorje avtomatske obdelave podatkov in programske inženirje, ki imajo delovne izkušnje na področju avtomatske obdelave podatkov za prosta dela in naloge ORGANIZACIJA POSLOVANJA ZA AOP Hok za prijavo je osem dni po objavi na naslov: Domplan Kranj, Delovna skupnost skupnih služb, Cesta JLA 14. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 10 dneh po opravljeni izbiri. @®IMiSp©ISIIGLAS 10. STRAN MALI OGLASI, OGLASI, OBVESTILA PETEK, 24. JULIJA 1987 NOVO Staro za novo! Gozd je vreden mnogo več kot les, ki ga dobimo iz njega. Idrijske grape so še poraščene z njim. Tako naj ostane. Lesna industrija Idrija potrebuje veliko lesa za svoj proizvodni program. Les ni le v gozdu, tudi v starem pohištvu je, mogoče ga je še predelati. Zato: Nakup pohištva po načelu staro za novo. Vaše staro pohištvo bodo ocenili strokovnjaki Lesne industrije Idrija, vrednost pa bodo odšteli od cene nove spalnice. Nov način prodaje in nakupa je vsestransko koristen, obogatili boste svoj prostor z manj denarja, hkrati pa boste obvarovali vsaj del našega naravnega bogastva. Prihranili boste čas in denar, v enem dnevu vam bodo odpeljali staro pohištvo in že montirali novo spalnico. Lahko jo izberete doma, ob obisku ocenjevalca starega pohištva ali v salonu Ark v Idriji, tudi v soboto in nedeljo. Plačate samo razliko med vrednostjo starega pohištva in nove spalnice. V gotovini, lahko pa tudi v 3 ali 6 obrokih. Novo ni bilo še nikoli tako ugodno. I Novo za staro | vam ponuja Lesna industrija Idrija. Vse, kar vas še zanima, boste izvedeli, če pokličete (065) 71-266 ali (065) 71-267 vsak dan od 8. do 18. ure, tudi v soboto in nedeljo salon pohištva ★ * ★ MALI OGLASI tel.:27-960 cesta JtAlfe Prodam LADO samara, rdeče barve, gume mischelin. Tel.:77-193, samo po 16. uri Ugodno prodam PEGUOT 304 kara-van, registriran do 11. junija 1987. Tel.: 41-012_ 11820 Prodam osebni avto M OSKVIČ. Tel.: 82-146_11774 Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1984. Tel.: 79-734 od 18. do 19. ure 11767 Prodam Zastavo 750 CL, letnik 1979, registriran do konca leta 1987. Andrej Gregorc, Senično 16, Tržič Prodam ZASTAVO 101 comfort, letnik 1980. Olševek 46, Preddvor Prodam 126 P, letnik 1979. Za žago 2, Rečica Bled Prodam GOLF diesel "S" paket, letnik 1985. Emil Langerholc, Zg. Bitnje 59 _10011 DAF 44, letnik 1972, avtomatic, vozen, registriran z vsemi rezervnimi deli ugodno prodam. Bazoviška 4, Radovljica. Tel.: 75-946_11663 Prodam LADO SL, letnik 1976, registri-rano. Sr. Bitnje 13_11666 Prodam Z 750, letnik 1972, dobro ohranjen. Tel: 61-534 dopoldan 11670 Prodam VISO 11 RE, letnik 1985, april. Tel.: 22-928, Kranj od 14. do 16. ure vsakdan 11721 Ugodno prodam 126 P. Šink, Sp. Desnica. Tel.. 40-554_11722 Prodam SUZUKI GSX 750, letnik '980. Tel. 68-226 od 12. ure dalje H 728 Prodam AMI break. Jezerska 9/a, Kranj. Tel.: 24-848 _11749 Prodam Z 101, letnik 1981. Tel.: 75-735, Radovljica 11750 Prodam Z 101, letnik 1978. Janez Ra-kovec, Dolenja vas 46, Selca Tel.: 64-074_11752 Prodam 126 P, letnik 1979, generalno obnovljen, registriran do julija 88. Tel.: 82-371_11753 Prodam zelo dobro ohranjen R 9 TL, bencin, letnik 1983. Tel.: 44-670 11754 Prodam R4, november 1977. Tel.: 37-733 v večernih urah_11755 Prodam MOPED avtomatik. Balanč, Zgornja Besnica 79. Tel.: 40-533 i 1756 Prodam JUGO 55, letnik 1985. Tel.. 40-182_11757 Prodam R 4 TLS, letnik 1983. Poličar, Črnivec 20/c 11758 Prodam ŠKODO 110 L, letnik 1974, re-gistrirano do junija 1988. Jože Krtač, Zg. Duplje 79, Duplje 11760 Prodam FIAT 132 2000 Grenc 24, Škofja Loka_11762 Prodam dobro ohranjen R 9. letnik december 1982, registriran junija 1983, zelo ugodno. Janez Gorjanc, Voklo 36 _11763 Prodam GOLF JGL november 1981. sončne barve, eleganten, garažiran. Tel.: 37-133_11766 Nujno prodam R 4, letnik 1980, regi striran do maja 1988 Tel 25-545, Kran)_11768 R 4 TLS december I977, registriran do 20. junija 1988, obnovljen, prodam za 75 SM, ogled popoldan, Spodnje Gor-je 68_11769 Prodam R 18 TL, dobro ohranjen. Kati Gačeša. Oldhamska 1, Kranj 11771 Prodam dobro ohranjeno garažirano Z 750, letnik 1978, registrirano do julija 88 ter 60 basno HARMONIKO, 5 regi strov, kot nova, cena po dogovoru. . Križe 102_11772 AUDI 100 LS, letnik 1970, prodam po delih. Draksler, Forme 26, Žabnica _11779 Prodam KOMBI IMV diesel in STRUZ-NICO, 1,5 m stružne dolžine Tel. 35 949 po 14 uri_11781 Prodam JETTA JL, letnik 1982 ali menjam za japonski avto Ogled Podlju-belj 68/b_11782 Prodam Z 750 LE, letnik 1984, 13000 km Tel 64-047_11784 Prodam Z 101, letnik 1978 Zdravko Ak sentiev. Blejska 13, Tržič_11786 Prodam 126 P. letnik 1979 za 85 SM Tel.: 74 596 popoldan_11787 Prodam GOLFA, letnik 1985 in KADE TA 1000. letnik 1975. Dvorje 28, Cerklje 11790 Prodam FIAT 126 P, letnik 1976, regi striran do junija 1988 Tel 81 763 po 14 uri 11795 DEŽURNI VETERINARJI Prodam karamboliran JUGO 45, letnik 1981, cena 60 SM. Ušeničnik, Zg. Bit- nje212_11796 Prodam Z 101 comfort, letnik 1980. Tel.: 39-281. Britof 387, Kranj 11797 Prodam Z 750, letnik 1977 in ŠOTOR kornat (5 oseb). Štirnova 21, Kranj. Tel.: 24-057_11799 Prodam Z 750, letnik 1980, 41700 km. Mirko Kavčič, Sušnikova 11, Šenčur _11800 Prodam Z 750 SC, letnik 1979. Milka Jakopič, Sp. Gorje 130/a. Tel.: 77-042 _11803 Ugodno prodam R 18 TU, letnik 1985. Tel.: 50-308 po 15. uri_11804 Prodam APN 4 in MZ 250 TS, letnik 1980, dodatno opremljen. Britof 101 _11805 Prodam Z 635 D, letnik 1977, registrirana do februarja I988 in ETAŽNO PEČ, potrebno manjšega popravila. Tel.: 39-401 zvečer_11806 Ugodne prodam R 4, letnik 1976. Tel.: 37-109_11809 126 P, letnik 1977, registriran do novembra in 50 vreč APNA prodam. Dar-ko Zupan, Podbrezje 32, Duplje 11812 Prodam PONY ekspres in RADIO z dvema kasetama. Rožna ulica 11, Šenčur_11815 Prodam sprednji levi BLATNIK za GOLFA in platišče z gumo (feltno). Tel.: 24-457_11821 Prodam Z 850, letnik 1982. Tel.: 66-850 _11823 Prodam Z 750, letnik 1969, dobro ohra-njen, registriran do februarja 1988, cena 25 SM. Fadil, Potoče 27, Preddvor _11824 Prodam Z 101, letnik 1977. Britof 367. Tel.. 39-337_11828 Prodam APN 4, letnik 1980. C. 1. maja 69, Kranj _ 11829 Prodam Z 128, letnik 1985. Kalinškova 1 dopoldan. Tel.: 39-496_11834 Prodam dobro ohranjen KOMBAJN anna za krompir. Strahinj 135, Naklo _11838 Prodam FIAT 1300, karoserija obnovljena, registriran do 1988, prevoženih 60000 km. Voklo 100_11839 MERCEDES 1113, ugodno prodam, ka-son 6,20 x 2,40. Jurij Zupan, Žiganja vas 70/c_11845 Ugodno prodam novo zastekljeno kompletno kabino za O M 624 in motor Fiat 750 LC. Alojz Fajdiga, Gmajnica 45, Komenda _11846 VESPA PX 200 E, ugodono naprodaj. Tel.: 21-894_11847 Prodam Z ""50 po delih, letnik 1974. Tel: 38-766_11853 Prodam nov MOPED avtomatik A 3 KLS G s smerniki. Tel.: 62-391 11855 Prodam VW, letnik 1972. Tel.: 38-381 _11856 Prodam DIANO, letnik december 1979. Kranjc, Sajevčevo naselje 51, Šenčur 11860 KADETT 1974, neregistriran za 150 SM in 126 P za 50 SM prodam Lahovče 65 Cerklje Tel. 42-202_11861 Prodam tomos avtomatik ML 3 za 39 SM Gajser, Gubčeva 4, Kranj, Planina _11864 Zelo ugodno prodam VVARTBURG, letnik 2979. Peter Pavlin, Senično 24, pri Golniku 11867 Obnovljeno Z 101 L, prodam. Strahinj 2 Tel: 47-121_11869 Prodam R 4 TL za 95 SM, registriran do 10. marca 1988 Peternelj, Kopriv-nik, tel 69-193 11871 Prodam Z 101 GT 55, letnik 1984. Fran-ci Likozar, Srednja vas 5, Golnik 11872 Prodam Z 750 SC, letnik 1979, registra cija do junija 1988 Tomšič, Zlato polje 3/c, Kranj 11873 Prodam Z 750, letnik 1974, ogled v so boto, nedeljo. Plemelj, Boh Bela 137 11875 GOLF, letnik 1979, bevc, Kidričeva 77, od 15. do 19 ure Kodam. Jože De >kofja Loka, ogled 11876 Prodam PRIKOLICO za osebni avto Franc Krajnik, Cesta talcev 18, Škofja Loka 11878 Prodam 126 P, registriran do junija 1988. Tel 61 023 zjutraj od 6 do 7. u in zvečer od 20 ure dalje r, ' , i 11 ' 'i 'ii i" junija 988. Tel 61 023 zjutraj od 6 do 7 ure 11881 Prodam karambolirano Z 101, super, letnik 1978, po ugodni ceni Milan Je raša, Javorje 19_11883 Prodam ohranjen ter na novo registri ran FIČO, letnik 1977 za 58 SM Alpska št 3, stanovanje 31, Bled 11884 Poceni prodam dele za MERCEDES 220 diesel, letnik 1973 Tel.: 57 077 _11892 Prodam JAVO 350 Palovšnik, Alpska c,70, Lesce Tel:74 085 11894 01) 24. DO 31. JULIJA 1987 Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske — Kranj, Iva Slavca 1, obvešča živinorejce na Gorenjskem, da sprejema naročila za vse veterinarske storitve vsak dan od 6. ure zjutraj do 22. ure zvečer na zavodu v Kranju oz. po telefonu št. 22 781 ali 25-779. Naročila za veterinarske storitve oddajte do 8. ure zjutraj, za nujne obiske pa lahko ves dan. Naročila v času nočnega dežurstva — od 22. ure zvečer do 6. ure zjutraj — pa sprejemajo: za občino Kranj: Janez Teran, dipl. vet.. Britof 414, Kranj, tel.: 36-121 za občino Škofja Iioka: Janko Habjan, dipl vet., Žiri. Polje 1, tel.: 69-280 za občini Radovljica in Jesenice: Anton Plestenjak, dipl. vet . Bled, Prešernova 34, tel : 77-828 ali 77-863 za občino Tržič: Drago Soklič, dipl vet., Naklo, Strahinj 116, tel.: 47-192 ELEKTROMEHANIKA POTOČNIK Staneta Žagarja 34 Kranj zaposli delavca s končano osnovno šolo za pomožna dela v elektromehaniki. Poskusno delo traja tri mesece. Prošnje z dokazili pošljite na naš naslov. OPEL REKORD 2.0 S, letnik 1978, registriran do junija 1988, dobro ohranjen ter poliesterski SILOS agrostroj 20 m3 za skladiščenje močne krme in termo-gen 85.000 Kcal za ogrevanje večjih prostorov, prodam. Čimžar, Tunjiška mlaka 13, Kamnik. Tel.:(061)832-321 _11895 Prodam Z 750, letnik 1976, registrirano do 27. junija 1988. Tel.: 47-694, v petek, Naklo_11897 ZASTAVO 850, letnik 1984, ugodno prodam. Prevoženih 15000 km. Tel.:(064)39-613_ Prodam dobro ohranjeno Z 101 z IR motorjem, letnik 1976. Kavar, križe 117, tel.:57-076_11898 126 P, letnik julij 1985, prodam. Tel.: 22-245_11899 Prodam ohranjeno Z 101 confort, letnik 1980 prevoženih 61.000 km in nov ČOLN maestral 18 z motorjem T 4,5. Ogled petek in sobota. Pipanova 33, Šenčur_ 11900 Prodam Z 101 L, letnik 1976, registriran do julija 1988, nevozen, motor potreben popravila. Tel.: 25-658 popoldan in soboto in nedeljo ves dan 11901 razno prodam Prodam ČOLN maestral 9 z motorjem T 4. Tel: 47-116, Markič_11634 Naravno posušen SMREKOV OPAŽ ze obloge sten aii pobjon, prodam, tel.: 50- 716_11744 Prodam mešana DRVA. Milan Dolenc, Vinharje 8, Poljane nad Škofjo Loko. Tel.. 68-733_11561 Prodam GLISER (kliček) in motor ja-maha 28 KS. Tel.: 80-557_11751 Prodam JADRALNO DESKO za '200.000 din oz. po dogovoru in vlečno KLJUKO za MOSKVIČ KARAVAN. Tel.: 76-146_11765 Prodam 120 basno klavirsko HARMONIKO excelsior, staro 2 leti, cena po dogovoru. Božo Kramar, Rateče 120. Tel.: 89-091 od 6. do 14. ure 11776 Prodam zelo dobro ohranjen otroški globok VOZIČEK, plavi žamet, cena po dogovoru. Tel: 74-145 11788 Ugodno prodam dolgo, poročno obleko, drap barve, št. 42. Zg. Bitnje 158 _11810 Ugodno prodam samo enkrat rabljeno JADRALNO DESKO ingrad D 2. Tal.: 44-041_11825 Ugodno prodam SEME krmnega ohrovta 20 odstotkov ceneje od prodajne cene Prebačevo 53, Kranj. Tel.: 49-174___11827 Za 70 SM prodam ČOLN elan T 300 s prikolico tomos 4. Aljaževa 6 Tel 51- 565 Bled_11850 Prodam nagačenega FAZANA in SRNICO. Malovrh, Tominčeva 23, Kranj, Stražišče_11854 Prodam knjige za drugi letnik tekstilne usmeritve, cena 2 SM Tel : 62-418 _11859 KUMARICE za vlaganje lahko dobite pr, Caljar, VogIJ« 42 [el 49 185 11862 Ugodno prodam rabljen ŠOTOR za 4 do 5 oseb. Tel 24-080 popoldan 11863 Ugodno prodam skoraj nerabljeno JADRALNO DESKO high sly model RA CE s teleskopskim drogom Tel.: 25 751 11888 aparail.*igojl Poceni prodam ohranjen barvni TV gorenje, star sedem let Tel 37 945 _11341 Prodam gozdarsko VITLO tajfun (4 t). Kurirska pot II, Primskovo, Kranj 11427 Prodam fiseher KOMPRESOR PH 401 benigar Čirče 26, ogled popoldan _11775 Prodam TRAKTOR TV 18 Kosilj, Upnica 5, Kropa I 1 /86 Tračni brusilni STROJ 210 cm z venti lacijo, prodam Pungeršek, Pot na Jot Sa 7, Kranj_11819 Prodam dobro ohranjen PUHALNIK tajfun, brez motorja Voklo 44, Šenčur _11840 Prodam pralni STROJ ei niš S 1004 za 15 SM Jagodic, Gosposvetska 13, Kranj_11852 Ugodno prodam črnobeli televizor Sp Besnica 134 11865 Tečaji za mlade neplavalece Kranj, 23. julija — Odbor za šolska športna društva pri ZTKO Kranj preko celega leta organizira v letnem in zimskem bazenu tečaje za mlade neplavalce od petega leta naprej Vsi starši svoje otroke neplavalce v tečaj lahko prijavite vsak dan pri bla gajni letnega kopališču Prijavnina /a petdnevni te Čaj pod strokovnim vodstvom plavalnega mojstra stane 4.000 dinarjev . p |j Velika izbira kvalitetnega pohištva MEBL0 Nova Gorica in drugega pohištva v II. etaži. Od 27. julija do 1. avgusta teden SOLAT v restavraciji. VELEBLAGOVNICA nama ŠKOFJA LOKA J Prodam malo rabljeno otroško KOLO, do 8 let. Bregar. Tel.:25-981, dopoldan HUSOVARNA 250 cem za motokros prodam. Tel: 42-805_11866 Prodam plastični SILOS, 35 m3 in 5 vratnih kril. Jesenko, Žirovnica 89. Tel.: 80-476_11874 Prodam SLAMOREZNICO z motorjem. Ivan Klemenčič, Trnje 6, Škofja Loka. Tel.: 62-146__11877 Prodam nov OBRAČALNIK na štiri vr-tavke, bočno KOSILNICO za traktor štore. Reteče 20, Škofja Loka 11882 Ugodno prodam črnobeli TV. Slavko Vucela, Aljaževa 14, Mojstrana 11889 Prodam rabljen OBRAČALNIK nini-blitz. Kovor3.Tel.: 57-077_11893 itan.opiema Prodam kombiniran ŠTEDILNIK, star leto in pol, za 5 SM. Nace Verbič, Ce-sta 4. julija 57, Tržič. Tel.: 50-356 11770 Prodam SPALNICO iz masivnega lesa, omaro, kavč in črnobel TV. Gašperšič, Hrušica 7o. Tel. 82-342_11778 Zaradi selitve prodam skoraj novo SPALNICO z dvema 5 delnima omara-ma za 60 SM Tel: 34 225 11780 Prodam sedežno GARNITURO kofee. Kos, Reševali. Tel.: 26-152 11791 Ugodno prodam rabljen ŠTEDILNIK 2 x 2 gorenje. Ropret, Janeza Puharja 2, st. 1_ 11817 Ugodno prodam rabljeno PEČ za centralno ogrevanje, husquarna 30 KW Tel:61-609 11885 Prodam dve dobro ohranjeni otroški POSTELJI z jogijem. Tončka Kožuh, Kopališka 7/a, Škofja Loka 11886 gradtreiil ma<7 Prodam 20 m2 novega klasičnega hra stovega PARKETA in 100 kosov OPEKE za kmečko peč. Praprotna polica 13__11759 Takoj prodam 5 m3 suhih desk in nekaj macesna, debelina 2x5 cm. Milena Frelih, Podporezen 5, Podbrdo 11764 Ugodno prodam trapezaste strešne PLOŠČE, jeklene, žgane, obarvane TP 650 za 193 m2 Aleš Košir, Borovška 37, Kranjska gora Tel.: 88-000 11789 Prodam 100 m2 TLAKOVCA križevci Informacije na tel.:27-537, Kacin 11792 Prodam 2 toni CEMENTA in TRAKTOR torpedo 6006 S in FERGUSON 35 Te- netiše 5_11798 Prodam nekaj stavbnega LESA Tel.: 44-535 11802 Poceni prodam rabljeno strešno OPE KO bobrovec, ter ostrešje (grušt) Naslov v ogl. oddelku 11808 Prodam GRUŠT in PUNTE Tel : 45 469 11811 Prodam vhodna VRATA, hrastove STOPNICE leve, 2000 kosov strešne OPEKE kikinda 272 C na Rupo 18, Kranj-_11816 Prodam LES za ostrešje in DESKE hruške ter češnje Zupin, Tupaliče 21, Preddvor_11822 Prodam betonsko ŽELEZO 8 in 10 pre-mer 20 odstotkov cenje, plačilo lahko na kredit Naslov v ogl oddelku 11832 Novi 100 litrski kombiniran BOJLER m OKNO 80 x 90 prodam 20 odstotkov ceneje Strahinj 73 Tel 47 512 11836 Porušen borov OPAŽ 400 x 8. rabljeno salonitko 60 x 40, vijake in žlebove ugodno prodam Staneta Žagarja 7, Radovljica_11843 Prodam 20 vreč CEMENTA, 4 vreče APNA, 50 cementnih opek 6 m2 mreže Skrinjar, Zatrnik_11857 SALONITNE PLOŠČE valovitke 40 x 60, rabljene (550 kosov) izredno poce ni prodam Breznik, Podlubnik 65, škofja Loka Tel 6M 06_11868 Prodam odranje za FASADO Tel 66 843 11896 živali Prodam 2 KRAVI, 7,5 mesecev brejo in po teletu, dobri mlekarici Ignaca Boršnika 18, Cerklje_11747 Prodam sedem mesecev brejo TELI CO simentalko Letence 12, Golnik _11748 Prodam 3 mesece stare PSE, istrski kratkodalki gonič, starša oba odlična Jože Benedičič, Na plavžu 93, Železni ki Tel 66 820_11761 Prodam TELICO v 9 mesecu brejosti. težko 600 kg Brezje 76 '_11777 Prodam BIKCA simentalca, starega 10 dni Podreča 58 Tel 40 355 11785 Prodam ZAJKLJE m mladiće belgijski oriak Partizanska 24, Krani H807 Prodam 8 tednov stare PUJSKE Okro glo 16. Naklo 11813 Prodam 10 tednov starega BIKCA. SP; Besnica 137_1]^ JARKICE rjave, stare 3 mesece, M| dam. Zgoša 47/a, Begunje 1J&j__. Prodam 10 tednov staro TELIČKO sj' mentalko. Andrej Klemene, Glinje '< Cerklje_Itji JARKICE rjave hisex prodam. HrašeS. Smlednik. Tel.: (061) 627-029 Jjj*? Prodam dva meseca stare rjave JA"' KICE. Stanonik, Log 9, Škofja Loka 1 11851 Prodam 2 PRAŠIČKA, težka od 30 do 40 kg. Sp. Brnik 15_J^jv Prodam KOKOŠI, stare eno letoTp"' merne za nadaljno rejo ali zakol Cen* 1.000 din kos. Oman, Zminec 12, SkoJ* ja Loka 11880 kupim Kupim MOTOR kadett 1100 cm^vdo-brem stanju. Lahko tudi komplet votfj lo. Bohinc, Sebenje 36, Križe _}}zZ-Kupim SEKULAR za žaganje drv i" desk, staro OPEKO bobrovec ter J 1184» 40Vet? tonsko železo fi 12. Fujon Kupim 5 kosov vezanih oken, 1 Filip Mohorič, Groharjevo naselje\m Škofja Loka. Tel.: 62-724 _J3< Kupim zazidljivo parcelo na obmoCr Škofja Loke m Godešiča ali Ratjg Tel. 62-659 ilano^anja___^ Moški išče SOBO s souporabo kop3'' niče, v okolici Kranja, šifra: SOUPt^, Prodam enosobno stanovanje v lubniku v Skofji Loki. Tel.: 62-314 v v* černih urah ^L-^ po Sobo oddam mlajši upokojenki, možnosti nekadilki, vesele narave'Ru. razvedilo in klepet ob kavici ^3°' # par, Cesta na klanec 46, KranjJJ^-r -----w\ Za največ 5 mesecev iščem e f3fo dvosobno stanovanje, lahko tudi s v Kranju. Škofji Loki, Medvodah 3' j okolici. Tel: 28-656 ______J-^' Zamenjam eno in pol sobno družbe^ stanovanje na Planini II v Pritli ,^030 večje tri sobno, tel 38-585___i--^ Mlada štiričlanska družina išče ef1°v sobno podnajemniško stanovanj ^Q Bistrici pri Tržiču ali v okolici g1 Barbič, Zelenica 10, Tržič lapoilftvc -■-"-"^30^ Ce ste željni denarja, mlajši o0 .^ne- in imate prevoz se za prodajo °'r IjfrO ga artikla, niso knjige, javite pod -ni Kam vas lahko pokličemo? _^-^„. Frizerka dobi službo Lenar P»rc neta Žagarja 40 Tel 26 984 Kra Iščemo KV kuharja Ned~elj«Mn deljki prosti OD po dogovoru, P ^3 ponudbe pod šifro Kuhar Iščem honorano delo na domu * ^ poldanskem in popoldanskem ćal1g4? menoma šifra Pridna poiesll — Ujfr Prodam starejšo HIŠO v okolici ^ nja. Sp. Besnica 70/a__—^Xuv j n ijen „m,,,,,,,, ( ,ARA?< ' klerk°JjC Kranju ali v bližnji okolici F>eJ 1 gtd M Pijade 48, Kranj .^—-^T Delavnico oddam v najem Sifra lil GARAŽO vzamem v najem'naobr"( ju Škofja Loke Tel 61513__]>■ OBVHIIIA VODOVODNO INSTaTaOJ^* (tudi popravila) vam naredi °D|1g50 Tel 28 427 *■» ___--—j g,» Obveščam, da režem pločevino o mm do 20 mm. prokrom, vse kovine Stroj deluje na PnnClp"b|of11 celic po poljubno izdelam Qt Aloiz Kordiš, Kovinska galanteni ■ Kran, Tel 22 -W #\ sta na Klanec 35, ________—■"JJjfCv DISCO KOBRA obvešča, da b° ^ teka zaprta do 14 avgusta 1j«__, PPIHUCI Oto Potočnik iz Kamne 9°'*°* *d« " preklicujem in ob/dlm«'" b ..iv0". sem j.h dne 4 juhia 1987 flOw0fAnK>riJ' vem gostišču v Kamm gond 0 ^ < Potočniku m Janezu Udm" ^ t«*J Kamne gorice in iz|8vl|<«m d r)()c»|1. govorice nisem imel m nimarr> ^jlr: osnove ter se |ima -i ••-»• .1 n *.......rdsebn« l1{r. PETEK, 24. JiUJA 1987 MALI OGLASI. OGLASI, OBVESTILA, OSMRTNICE 11. STRAN MJMEUGLAS ,,Epilady" Epiladv imamo na zalogi m qa lahko Kupite. -EP'lady stane . bruto Ašil. 1200.- Od tega dobite preko nase bančne zveze P" izvozu na Ltubel!u ■ Povrnjen davek na povećano vrednost iil. 200- Govorimo tudi slovensko. ; "ačate lahko v vseh denarnih vrednotah. RADIO - ELEKTRO - FERNSEHEN WlESER GesnvbH SPARKASSENPLATZ S - TEL. 0 42 27 / 22 55 9170 F E R L A C H Naša tel. štev. iz Jugoslavije 9943-4227-2255 SLOVENIJATURIST1 \stkf\pqjdUe z nami! ŽG - TTG SLOVENIJATURIST TOZD »TURIZEM« Ljubljana, Pivovarniška 1 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge za OE Menjalnica Jesenice MENJAVA VALUT NA MEDNARODNIH VLAKIH 2 delavca Pogoji: V. stopnja zahtevnosti ekonomske smeri, eno leto delovnih izkušenj, enomesečno poskusno delo, znanje enega svetovnega jezika Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas. Delo ni primerno-za ženske kandidatke, ker se delovni proces vrši na vlaku. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v kadrovsko službo delovne organizacije, Ljubljana, Pivovarniška 1. Prijave sprejemamo 8 dni po objavi oglasa. O izbiri bomo obvestili vse prijavljene v 30 dneh po sprejemu sklepa o izbiri. ALPETOUR OBVESTILO zaradi objektivnih razlogov - letni dopusti oz. kolektivni do-8y»U, obveščamo krajane - potnike v MESTNEM PROMETA Vd& PODALJŠUJEMO ZAMENJAVO STARIH ŽETONOV £A NOVE za mestni promet Kranj in Skofjo Ix>ko do 25. AVISTA 1987. 'r!\?lenJava žetonov z doplačilom za nove je možna na upravi UZI) - a Potniški promet Kranj. Koroška 5, kontrola trženja n na avtobusni postaji Škofja I/oka vsak dan od ponedelja do P^tka, od 7. do 14. ure, ob sredah pa od 7. do 17. ure. po 25. avgustu stari žetoni ne bodo več veljavni. DO EMONA MERKUR LJUBLJANA Ljubljana, Šmartinska 130 Vabi k sodelovanju J°Cajko *a market v Škof ji Ix>ki za nedoločen čas, s polnim delovnim Casom ^°R«ji: KV gostinska delavka, zaželene delovne izkušnje, enomesečno poskusno delo ku'JHVe 'prejemamo 15 dni po objavi na naslov: Emona Mer-ti r'. ^OZD Maloprodaja, Kadrovska služba, Ljubljana, šmar- 2Nw i3o. »ndidato bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po i/.teku roka za "Ujemanje prijav. ALPETOUR Ritnice v Izoli (Simonov zaliv). Puli, Medulinu, Lovištu !?,0k Pelješac) gopje - Ohrid. 4 dni, letalo, odhod 4. oktobra jp'd. 3 dni, letalo, odhod 8. oktobra • rc'ja, 4 oz. 5-dnevna klasična tura, letalo—bus, odhod 26. cn 30 septembra a,%ad, več direktnih letov iz Ljubljane, od 1. oktobra &ei ^Sf* (Praga, Brno, Olomouc, Bratislava), odhodi j-.Ptembra/oktobra/novembra (za zaključene skupine) 'fence - Rjm, 3 dni, bus-letalo, odhod 26. in 29. ^mbra (ugodno) D0j.rrnac>je in prijave v Alpetourovih turističnih °valnicah v Ljubljani, Kranju, škof ji Loki in na Bledu. MERKUR V akciji prodaje električnega in ročnega orodja so v soboto 18. julija bile pred blagovnico GLOBUS izžrebane naslednje nagrade: Štev. prodajnega kupona 1. električna kosilnica Black & Decker 12159 2. kombi garnitura orodja Iskra 12059 3. varilni aparat Varstroj 10352 4. škarje za živo mejo Black & Decker 7138 5. namizni brusilni stroj Comet 9002 6. vibracijski brusilnik Black & Decker 7135 7. vibracijski vrt. stroj Black & Decker 3002 8. vrtalni stroj Iskra 10253 9. krožna žaga—hoby Iskra 10150 10.- -14. kompleti orodja Unior 10152 7088 10293 7016 8027 15.- -24. kompleti izvijačev TIK 16001 7097 13032 3033 10096 7020 7091 10032 1026 10058 25.- -34. kompleti brusnih plošč Comet 12141 10184 12037 7067 10179 10179 10203 5008 10138 16005 10222 35, -44. pribor za varjenje Varstroj 7021 10026 17083 5013 10021 10234 12011 10172 16004 10062 45. -49. kose Tokos 10335 10041 1009 7140 12 50. -54. zidarske žlice Tokos 12055 1028? 10295 10336 10264 Nagrajenci lahko dvignejo nagrade orodja V BLAGOVNICI GLOBUS v Kranju s predložitvijo kupona, ki so ga prejeli ob nakupu orodja. Vsem nagrajencem iskreno čestitamo! m MERKUR kranj gorenjski tisk moše pijadeja 1, p. p 81 64000 kranj, Objavlja prosta dela in naloge FOTOGRAFSKA DELA Pogoji: IV. stopnja izobrazbe — smer fotograf in 2 leti delovnih izkušenj. Delo je enoizmensko in ga združujemo za nedoločen čas z dvomesečnim poskusnim delom. Prijave z dokazili o izobrazbi in izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba delovne organizacije 8 dni po objavi. ABC POMURKA, LOKA proizvodno trgovsko in gostinsko podjetje, n.sol.o. Škofja Loka TOZD PRODAJA NA DROBNO objavlja prosta dela in naloge: 1. PRODAJALCA ZA TEHNIČNO STROKO BLAGOVNICE ŽELEZNIKI Pogoj: KV prodajalec tehnične stroke 2. PRODAJALKO ZA SAMOPOSTREŽBO SOVODENJ Pogoj: KV prodajalka 3. NATAKARICO ZA BIFE SOVODENJ V POLJANSKI DOLINI Pogoj: KV ali PKV gostinska ali trgovska delavka Poskusno delo traja 90 dni. Prošnje z dokazili o izobrazbi pošljite kadrovski službi podjetja ABC Pomurka, LOKA, Delovna skupnost skupnih služb, Kidričeva 54, Škofja Loka v osmih dneh po objavi. m JELOVICA Lama industrija Škofja I oka odbor za kadre, izobraževanje in družbeni standard objavlja prosta dela in naloge L KURJENJE VT KOTLA Pogoji: IV. stopnja strokovne izobrazbe lesarske ali kovinske smeri in izpit za kurjenje VT kotlov 2. REMONTNO VZDRŽEVANJE STROJEV IN NAPRAV za vzdrževalni servis Preddvor in Škofja I .oka Pogoji: IV. stopnja strokovne izobrazbe kovinske smeri in dve leti delovnih izkušenj 3. REMONTNO ELKKTROINŠTALATERSKA DELA za vzdrževalni servis Preddvor Pogoji: IV. stopnja strokovne izobrazbe elektro smeri in dve leti delovnih izkušenj 4. POMOČ PRI SKIJVDIŠCENJU Pogoji: III. stopnja strokovne izobrazbe trgovske ali lesarske smeri, tečaj za skladiščnika in eno leto delovnih izkušenj 5. SKLADIŠČNO DELO Pogoji: končana osnovna šola in starost nad 18 let Za vsa objavljena dela in naloge bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh od dneva objave na naslov: Jelovica, lesna industrija, Škofja Loka, Kidričeva 58, lahko pa se oglasijo tudi osebno ali po telefonu 61-381, kjer bodo dobili vsa željena pojasnila. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po izbiri. proizvodno in trgovsko podjetje z lesom, lesnimi izdelki, pohištvom in gradbenim materialom, n.sol.o., Ljubljana, Parmova 53 Komisija za delovna razmerja TOZD NT Prodajna mreža, n.sub.o., Ljubljana, Parmova 53 razpisuje za Poslovno enoto Kranj, Ul. Mirka Vadnova 7 DIREKTORJA PRODAJNEGA SALONA Pogoji: — višja ali srednja strokovna izobrazba (VI. ali V. stopnja) ekonomske, komercialne, lesne, tehnične ali trgovske smeri — strokovni izpit iz zaščite pri delu in protipožarne obrambe — 5 let odgovarjajoče prakse v stroki Delavec, ki bo opravljal razpisana dela in naloge, bo imenovan za 4 leta. Kandidati naj pošljejo svoje ponudbe z dokazili in izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjega dela na naslov: Lesnina, Ljubljana, Kadrovsko-pravni sektor, 61000 Ljubljana, Parmova 53 v roku 8 dni po objavi. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po sklepu pristojnega samoupravnega organa. ZAHVALA Ob nenadni smrti dragega PETRA NAGLICA se iskreno zahvaljujem za izrečena sožalja. Posebna zahvala pa sosedom, botrom in znancem, ki ste mi stali ob strani v teh težkih trenutkih. Enako se zahvaljujem g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, ter pevcem iz Trstenika za žalostinke in vsem, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Teta Angela Zg. Bela, 13. julija 1987 V SPOMIN 26. julija mineva leto dni, odkar nas je zapustil naš dobri mož, skrbni oče, stari ata, tast PETER VILFAN iz Srednjih Bitenj Hvala vsem, ki ohranjate nanj lep spomin VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, deda, strica in tasta FRANCA KOŽARJA st. se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sodelav-cem,..prijateljem in znancem za pomoč, izrečena sožalja in podarjeno cvetje. Še posebej se zahvaljujemo g. kaplanu za poslovilne besede. Zahvala tudi dr. Beleharju, sestri Anici in Albini za pomoč ob njegovi bolezni ter kolektivom Gradbinec^ Mizarstvo Kern, RTC Krvavec, Iskra Kiberne-tika tozd Števci in vsem, ki ste ga v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem, še enkrat iskrena hvala. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Zalog, 13. julija 1987 Kako bi dihal rad, poslušal, gledal, sedel med vami, katero vmes povedal, pa me tišči teptan, nad mano grob prerani. O. Župančič V SPOMIN Danes mineva žalostno leto, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče in stari oče ANDREJ PIČMAN iz Britof a Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu. NOVICE IN DOGODKI Kam v vročih poletnih dneh? Na Roblek Če se vam bo kakšne lepa sobota ali nedelja še posebno škoda zdelo preživeti odma, spomnite se Robleka in tiste Avseni-kove: Na Roblek bom odšel, bom ljub'co sabo* vzel... Verjemite, še vedno je tako lepo tam gori, kot v vaših mladih letih. V nahrbtnik vrzite najnujnejše, pa vzemite pot pod noge. Do gostišča v Dragi se lahko pripeljete z avtomobilom, predolga pa ne bo tudi, če se z avtobusom pripeljete do srede Begunj. Prvo okrepčilo si lahko privoščite že v gostišču v Dragi, potem jo pa mahnete naprej. Sicer se lahko z avtom pripeljete prav do Poljšek planine, Tu boste dobili čaj, se okrepčali še s kakšno drugačno kapljico, če boste pa že lačni, vam bo pa gospodinja postregla s klobaso iz zaseke ali pa z ajdovimi žgan-ci. Tudi kislo mleko obljublja v teh dneh. Naj povemo še to, da se do Poljske planine pride tudi čez sv. Petra. Vendar člani Planinskega društva Radovljica to pot odsvetujejo, ker so jo gozdarji tako zdelali, da se v gozdu zgubiš. Nekaj dreves z markacijami so namreč posekali, novih pa ne označili. Zato pojdite na Poljsko planino raje ali iz Drage ali iz Žirovnice, iz tržiške strani pa čez Preval. Trdanova sta že tretje leto oskrbnika v koči na Robleku, 1657 m visoko. Planinca je ob poti na Roblek prvo počivališče. a raje pojdite peš. Prvič je škoda avtomobila, drugič je pa vse do prve koče, do Planince, speljana izredno lepa gozdna bližnjica. Če ste se pa upehali, malce pose-dite na klopci pred hišo, osvežite se pri studencu. Gvažarjevi iz Begunj, ki imajo letos hišico v najem, zagotovo ne bodo imeli nič proti, če se usedete v njihovo prijetno utico. Le svinjarije ne pustite za seboj! Zdaj je le še nekaj sto metrov do Poljske planine, kjer v Plani-kini koči letošnje poletje gospodarita Majda in Branko Lacko. Še eno posebnost si lahko ogledate na Poljski planini: debelo jelko. Strokovnjaki ocenjujejo, da gre za eno najstarejših in najde-belejših jelk pri nas, saj ji pripisujejo 350 do 400 let starosti. Njen obseg meri 516 cm, premer pa 166 cm. Zlomljen vrh ima, a še vedno je visoka 23 m. Vredna ogleda. Dohod do jelke je zdaj označen. S Poljske planine je le še uro in pol do Robleka. Ves čas boste šli po senci, koča se bo pa naenkrat pokazala. Na Robleku sta že tretje leto za oskrbnika Marija in Leopold Trdan iz Ljublja- Na Poljski planini je vedno živahno. Tu je že čez 1000 m višine. ne. Lepo skrbita za kočo in za planince. Zahtevata pa tudi red in disciplino, kar je edino prav. Dobro kuhata, vedno je na voljo enolončnica. Le to željo imata, da bi se planinci obnašali po planinsko, saj končno ona dva nista njihova smetarja. Je pa resnično lepo tu gori. Pa tudi drago ni. Pivo je, recimo, 1.000 dinarjev, prav toliko kot na Bledu, pa ga tovorijo s konjem... Če pa imate čas, ostanite tu čez noč. V koči je 35 prenočišč. Pravijo, da ni lepšega, kot so jutra v gorah. Treba jih je doživeti. D. Dolenc Agropop razvnel Ločane Škofja Loka, 21. julija — Društvo za glasbo in videotehniko pri OK ZSMS je v torek, dan pred praznikom, organiziralo predstavitev svoje dejavnosti. Na platnu pred zgradbo občinske skupščine so prikazovali video filme, za zaključek pa je ob desetih zvečer nastopil ansambel Agropop. Na parkirišču pred občino, na koncu mesta in na vsem prostoru okoli prizorišča, se je zbralo več kot tisoč mladih, pa tudi starejših občanov Škofje Loke, ki so pozno v noč peli in plesali z ansamblom Agropop. Z delegacijo OK ZSMS na obisku kranjskih brigadirjev v Beli krajini Sneguljčica in šest palčkov Črnomelj, 21. julija - Nekaj kilometrov iz Črnomlja v vasi Lokve se v senci velikih dreves Lazo je vodil kolo.. skriva brigadirsko naselje. Že pri vhodu nas je pričakal Lazo Bišerčić, komandir kranjske brigade, ta dan ravno dežurni v naselju, kjer je bilo zelo mirno, saj poleg tistih »na bolniški« ni bilo ne duha ne sluha o brigadirjih. »Ravno danes napeljujejo zadnje metre vodovoda do Miketiče-ve kmetije, zato brž pojdimo na traso, boste videli, kako delajo naši brigadirji,« pove Lazo in si v trenutku poišče namestnika za dežurstvo. »Teren .je zelo težak, saj je skoraj več skalovja kot pa zemlje, kljub temu pa so moji brigadirji med boljšimi, od najmlajšega, še ne petnajstletnega Iva, pa do Vesne, edinega dekleta v naši skupini.« Prispeli smo na pravo "fešto", saj je kmet, zadovoljen, da bo končno tudi v njegovi hiši iz pipe pritekla voda, za mlade delavce priredil veliko gostijo (dva pujska sta izgubila življenje). Poiskal sem kranjsko brigadirko, dvajsetletno Vesno Pavkovič, zaposleno v Tekstilindusu, ki ji je brigadirsko življenje očitno zelo všeč: »Prvič sem v brigadi in se imam s lper, saj je vzdušje v naselju enkratno.Poleg šest in pol urnega dela na trasi, imamo ob popoldnevih in večerih tudi vrsto zabavnih prireditev (brigadirski krst, poroka, tekmovanje za miss naselja, igre brez meja...), privoščimo si tudi izlete v Črnomaljski disco, pa tudi dlje na morje, na Plitvice... Se pose bej dobro pa se razumerro s tu- Po opravljenem delu kosilo kajšnim prebivalstvom, sicer pa, saj so Belokranjci povsod znani po svoji gostoljubnosti. V brigado bom še šla, če bo le mogoče.« V komandni akciji so potrdili, da je mala brigada »France Prešeren« iz Kranja ena najboljših na akciji, to pa nam pove že podatek, da poleg obveznega dela, v prostem času (pod vodstvom Laze, ki je drugače zaposlen pri Gradbincu) ob nogometnem igrišču gradijo tribuno. Ja, kot Sneguljčica in šest palčkov so. vsak dan gredo na delo in spotoma pojejo veselo! tekst in foto: Igor Kavčič Ni počitnic brez dela Tako pravijo prenekateri starši, ko poslušajo želje svojih otrok o tem, kam vse bi radi šli na počitnice. Starši precej radi vidijo, da si njihov »mule« malo pobliže ogleda, kako se pride do denarja, vsaj v času počitnic, ko mu hodijo same »lumparije« po glavi. Precej mladih, ta med počitnicami prislu-ženi denar porabi za potep na morje ali kam drugam, medtem, ko nekateri zamenjajo počitnice z delom zato, ker potrebujejo denar za start v novo šolsko leto, kar velja tako za srednješolce kot študente, ki imajo štipendije pri svojih starših. Nekateri zato ne gledajo na to ali je delo težko ali umazano, ampak bolj na to, kako je plačano, kajti en mesec ali dva se marsikaj da potrpeti. Tatjana Šter, srednješolka: »Že od začetka meseca delam kot snažilka na PTT Kranj. Delo sem dobila preko Mladinskega servisa. Zaslužim 917 din na uro in delam po 7 ur dnevno. Uslužbenci so prijazni in z njimi se dobro razumem. Z delom sem zadovoljna in ker potrebujem denar, bom ostala tu tudi avgusta.« Albert Fon, srednja lesarska šola: »Končal sem drugi letnik in opravil obvezno prakso. Ker je bilo dela tudi po praksi še vedno dovolj, sem ostal kar v »Obrtniku« v Škofji Loki in delal tudi nadure. Za te nadure so mi obljubili, da mi jih izplačajo preko Mla- dinskega servisa, in sicer po 1200 din na uro, na kar sem seveda pristal, kajti za počitnice bom potreboval kar precej denarja, možnosti za počitniško zaposlitev pa niso ravno velike.« Nataša Paulin, študentka ekonomije^ »Dobila sem delo v knjigarni Simon Jenko, kjer sicer med po; čitnicami delam že tri leta. V knjigarni bom delala en mesec, po; tem pa grem za neka] časa še v Živila, kjer mi bodo plačali 700 din na uro. Za delo sem se vnaprej dogovorila v knjigarni in Živilih, potem pa prišla na servis samo po napotnico.« Nada Kuhar, študentka FNT — tekstilna tehnologija: »Kar lep čas že iščem delo na Mladinskem servisu, pa mi doslej ni uspelo najti primernega dela. Če že slučajno je, potem mi ne odgovarja zato, ker je predaleč ali pa nisem dovolj usposobljena zanj, zato vztrajno dežuram vsak dan tu na Mladinskem servisu.« M. Ogris Foto: G. Šinik M SKI ( I Omahnil na poti na _Kredarico_ Mojstrana, 21. julija — Dopoldne je odšla iz Aljaževega doma v Vratih proti Kredarici družina Čonkaš iz Čakovca. Ko so prišli do potoka, so se odžejali in nato nadaljevali pot. Kmalu zatem je Mladen Conkaš, 1937, zdravnik v ča-kovski bolnišnici, omahnil pet metrov pod pot in obležal mrtev. V dolino so ga odpeljali moj stranski reševalci in posadka helikopterja. Doktor Andrej Robič je ugotovil, da je nesrečni planinec umrl zaradi srčne kapi in ne zaradi ran padca. Smrt v traktorju Planina pod Golico, 22. julija — Nekaj pred poldnevom se je na travniku Mentovo polje na Planini pod Golico smrtno ponesrečil voznik traktorja Vincenc Robič, 1909, iz Planine pod Golico. Traktor goseni-čar je ustavil v bregu in naložil seno, ko pa ga je hotel odpeljati, se je traktor zaradi nagiba začel prevračati. Vincenc Robič se ni uspel pravočasno rešiti iz njega. Iščejo goljufa Kranj, 23. julija — Uprava za notranje zadeve v Kranju zaradi suma goljufij išče in zbira obvestila o Petru Divlja-koviču-Maksimoviču, roj. 1922., iz Gnjilan na Kosovu, ki je prek oglasov v dnevnem časopisju ponujal gradbene storitve pod nazivom podjetja Balkan. Z interesenti iz vse Slovenije je sklepal pismene pogodbe in od dogovorjene cene za izvedbo del zahteval 60 odstotkov predplačila v gotovini, del pa ni imel namena opraviti. Občani, ki so bili ogoljufani in so Divljakoviču delo vnaprej plačali ali pa morda vedo, kje se zadržuje, naj sporočijo najbližji postaji milice ali UNZ Kranj. Dolgi prsti med česnom Godešič, 21. julija ■** Kmetica Ana Križnar '* Godešiča je bila v torej1 zjutraj, ko je prišla na n] vo, pošteno začudena, na*v pa tudi jezna. Zaenkrat S neznani, vendar osumJj*70? sosed, ji je čez noč pobra več ko{ pol njive najlepse ga česna. : »Vsako leto me zna** prosijo za česen. Kljub mu, da je z njim veliko d la, rada ustrežem in tudi ■ tos sem pričakovala dvesto kilogramov Prv\,n ka. Kako bi bil potreb^ kakšen dinar, sedaj ko P pravljamo hišo,« pravi An S solzami v očeh. i. O kraji je obvestila sK jeloške miličnike, ve zaenkrat tatu še niso na Posluh za bolnega kupca Dietični kotiček Večkrat sem slišala pohvalo o samopostrežni trgovini Živila na Klancu v Kranju, da imajo bogato in dobro izbiro sadja in zelenjave, da je trgovina pregledna, da so dekleta uslužna, zdaj pa je prišel o njej še en dober glas, ki pravi, da so v trgovini uredili poseben kotiček, ki je namenjen le diabetikom. Že tako se pri nas dobi malo jedi in pripomočkov, namenjenih sladkornim bolnikom, če so pa ti še raztreseni po trgovini, jih bolnik zlepa ne bo našel, odhajal bo domov praznih rok in trpel naprej... Pred kakšnimi tremi meseci je ena od kranjskih sladkornih bolnic, R. Remic, ki nakupuje v trgovini na Klancu, svetovala poslovod-kinji, da bi jim bilo veliko prihranjeno, če bi bile vse dietne hrane na enem mestu. Takoj so šle dekleta v akcijo, našle police sredi trgovi ne, kjer so namestile vse za diabetične bolnike, obesile napis, da se tu dobi dietična hrana in danes ni več spraševanja, iskanja po trgovini. In ko imaš vse za sladkorne bolnike na enem mestu, ugotoviš, da niti ni tako malo ar tiklov, namenjenih posebej njim. Morda bi bilo prav, da bi kar našteli, kar smo videli na njihovih diabetičnih policah: tu so paštete, med, pudingi, bistre juhe, mešanice za sojine polpete, sladilo na-treen v tabletkah in kapljicah, bonboni, vitamini, cede-vite, enemoni, diemoni, otrobi, graham keksi, čokolade, sojini makaroni in široki re zanci, sojini špageti, graham špageti, Biemon, paprikaš in špageti z omako, Salin — pšenični kalčki skupaj s sojinim zdrobom, ki so odličen dodatek kislemu mleku, ke-firju, gostemu soku, juhi, omakam. Tu je seveda tudi diekal sladkor v tabletkah, našli smo pa tudi kompot iz visenj, olje iz koruznih kule kov, sok Vitka in Vi & sok in še kaj. Vse je namenjeno sladkornim bolnikom, zraven pa tudi ljudem, ki se bo re z odvečno težo. Poslovod km]u Anica Babnik pa obljublja, da bodo v kratkem dobi li poseben sok iz visenj od Maraske, pripravljen P0$e bej za diabetike. jtj Kar je pač trenutno a° ^ na jugoslovanskem trgu diabetike, se dobi v tej tr*r. vini, kajti odkar imajo v govini ta kotiček in ko vid J da ljudje silno pogosto s«*. jo po artiklih, se pos'oV? bj-nja še bolj zavzema, da o> lo na njeni diabetični P° vedno kaj novega r,ii Dragi trgovci, trgcvinO Klancu dajemo za zgled D. Dol«**