v
NOVO MESTO, 23.6.1982 LETO XII	ŠT3
LABOD izhaja štirinajstdnevno v nakladi 2200 izvodov — Ureja ga uredniški odbor — Odgovorna urednica: Lidija Jež, tehnični urednik: Marjan Moškon — Grafična priprava in tisk Dolenjski informativni in tiskarski center Novo mesto,
GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE LABOD TOVARNE OBLAČIL NOVO MESTO
OB 27. JUNIJU - DNEVU SAMOUPRAVLJAL-CEV
srečo
ustvarjamo
sami
Posnetek iz idrijske £ale.
Na dan 27. junija 1950 so poslanci ljudske skupščine FLRJ sprejeli temeljni zakon, na podlagi katerega so upravljanje s takratnimi državnimi gospodarskimi podjetji in višjimi gospodarskimi združenji, prevzeli delovni kolektivi. , Sprejem tega zakona bo najpomembnejše zgodovinsko dejanje ljudske skupščine po sprejemu zakona o nacionalizaciji sredstev za proizvodnjo. S prevzemom sredstev za proizvodnjo v državne roke se še ni uresničilo akcijsko geslo delavskega gibanja ,.tovarne delavcem”, ker to geslo ni abstraktno propagandistično geslo, temveč ima globljo vsebino. V sebi vsebuje ves program socialističnih odnosov v proizvodnji, glede družbene lastnine, glede pravic in dolžnosti delavcev, torej se lahko uresniči in se mora uresničiti v praksi, če mislimo na resnično izgradnjo socializma.” je dejal tovariš Tito v govoru ob izdaji predloga temeljnega zakona o samoupravljanju, 27. junija
1950. Nekateri so mislili, da je sprejem tega zakona preuran-jen, toda čas ta dosledni sodnik, je pokazal, kako daljnosežnega pomena je bilo to dejanje.
Od prvih delavskih svetov pa do danes je samoupravljanje zaživelo v sleherni naši sredini, na vseli področjih našega delovanja. Vrastlo sc je z nami, postalo je naš način dela in življenja. Brez te množičnosti v naši politični dejavnosti bi bilo samoupravljanje, pa tudi celotno delegatsko razmerje le oblika brez revolucionarne vsebine. Ker pa je Samouprava postala del nas vseh, se razvija in raste v nesporno avtoriteto. Le—to so uspeli delavci zagotoviti z odgovornim delom v samoupravnih organih, v teh nenadomestljivih oblikah odločanja, ki so postali doma in v svetu sinonim za socialistično samoupravljanje.
Vendar tudi v samoupravljanju sc zavedamo, da ni nič že v naprej dorečenega, nič dokončnega, ničesar, kar ne bi moglo postati z razvojem še
bolj napredno. V tem razvoju, ki je od leta 1950 tako zelo velik in občuten, pa lahko vidimo, da je tudi naša prihodnost edino in le v samoupravljanju, v utrjevanju samoupravnega položaja delovnega človeka in v razvijanju najrazličnejših oblik, v katerih naj bo človek svoboden pri osebnem ustvarjanju in izražanju.
Tudi 9. kongres ZKS pa tudi kongres ZKJ bo spregovoril o našem samoupravljanju, oz. o vprašanju, ki se zadnje čase tu pa tam tako nasilno vpleta ali bomo vztrajali na tej poti. Kongres ZKS je izpričal svojo trdno vero, čvrsto voljo, revolucionarno doslednost in odločnost, da s skupnimi močmi, enotno in odgovorno nadaljujemo graditev našega samoupravnega socialističnega sistema. Kritično trenutno stanje nas ne sme zapeljati iz trdnih tal realnega optimizma, saj je nam vseh teh 32 let samoupravljanja prineslo eno največjih zgodovinskih vrednosti, kar jih je izbojeval delavski razred v Jugoslaviji, hkrati pa je to višek dosedanjih bojev delavstva sveta sploh.
priznanje ob dnevu samouprav-Ijalcev
Priznanje in nagrado samo-upravljalca bo med letošnjimi desetimi nagrajenci v naši republiki prejel tudi naš glavni direktor, tov.
MILAN BRATOŽ.
Priznanje in nagrada samo-upravljalca se podeli za izjemne dosežke pri oblikovanju, razvijanju in utrjevanju samoupravnih družbenoekonomski odnosov in za pomemben prispevek k neposrednem uveljavljanju samoupravnega položaja delavcev, k stvarnemu uresničevanju njihovih samoupravnih pravic, obveznosti in odgovornosti ter na tej podlagi k zadovoljevanju njihovih, skupnih in splošnih družbenih potreb in interesov.
Kratek sestanek sindikalne skupine v TOZD LOCNA.
posvet o krožkih za izboljšanje
Dne, 26. maja 1982 je Zavod SR Slovenije za produktivnost dela i/. Ljubljane v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije priredil pet—urni posvet o ..krožkih za izboljšanje proizvodnje’.
Udeležba na posvetu, (ki je bil namenjen industriji Dolenjske), je bila zelo slaba, saj je bilo vsega skupaj petnajst poslušalcev. Od tega je bilo skoraj polovica iz tekstilne in konfekcijske industrije. Iz DO Labod, sva se posveta udeležila; direktor TOZD Ločna in Via dimir Škrinjar-tehnolog raz vojne službe v DSSS.
V Zavodu SR Slovenije za produktivnost je tri-članski tim (dva inženirja in psiholog) prevzel raziskovalno nalogo o možnostih uvajanja ...krožkov za izboljšanje proizvodnje” v SRS in SFRJ. Raziskovalna na loga se sestoji iz treh faz in sicer;
1.	Ugotavljanje in analiziranje te dejavnosti v svetu
2.	Analiza možnosti uvajanja te dejavnosti pri nas in obdelava praktičnih primerov
3.	Množično uvajanje te dejavnosti v naši industriji.
stran 2
Od celotne naloge sta realizirani pri dve fazi.
Na posvetu so bile pojasnjene sledeče teme:
A) Kaj so to krožki z.a izboljšanje proizvodnje in kako delujejo?
Krožki so organizirana manjša skupina delavcev (pet do petnajst delavcev, najboljše okoli osem), ki delajo na enakih ali podobnih delih v istem delokrogu in sistematično rešujejo svoje ožje probleme. Krožek ima svojega vodjo, ki približno enkrat tedensko skliče delovni sestanek skupine, ta pa traja cca eno uro. Sestanejo se med delom. Vodjo krožka izberejo delavci in mora biti za uspešno vodenje šolan—usposobljen.
Delo v krožku sloni izključno na prostovoljni bazi.
Način dela krožka je sledeč:
1.	Problem, ki izvira neposredno iz dela delavcev tega krožka se točno določi precizira.
2.	Zbere vse možne rešitve (predlagane), dobre in slabe.
Pri zbiranju pove vsak član krožka eno rešitev, po vrstnem redu. Rešitev se med zbiranjem ne ocenjuje.
3.	Izbere se najboljša rešitev z glasovanjem.
4.	Izdela se načrt za realizacijo.
5.	Rešitev se realizira.
Krožek je občasna oblika
dela skupine in za svoje delo potrebuje določen prostor.
Krožek rešuje tehnične probleme iz. neposredne proizvodnje, ki pa ne smejo biti preobsežni. Krožek pa naj ne rešuje socialne problematike.
B) Možnost organiziranja krožkov
Krožki se lahko organizirajo tako v neposredni proizvodnji, kot v ostalih dejavnostih npr.:
-	v pripravi dela
v kontrolni službi
-	v konstrukciji v razvoju itd.
Če se delovna organizacija odloči za to obliko delovanja je nujno:
-	ustanoviti odbor z.a uvajanje in pospeševanje krožkov
izbrati ,.pospeševalca”, ki mora biti za to delo izšolan namen in obliko krožkov predstaviti vsem članom kolektiva in popularizirati.
Pomembno je, da za delo krožkov ljudi pravilno in dovolj motiviramo, kar delo sloni na prostovoljni bazi.
Krožki imajo dejansko svoj izvor v industriji Japonske, kjer se je ta oblika uspešno uveljavila že pred cca osmimi leti. Šele zadnja tri leta so obliko te dejavnosti povzele tudi nekatere zahodne države (ZDA, Švedska, Nemčija). V vseh teh državah se krožki imenujejo . Krožki za izboljšanje kvalitete’ m tudi delujejo predvsem na problemih kvalitete. Vendar je ta dejavnost lahko širša.
Delo v krožkih sloni iz-
ključno — na prostovoljni bazi in — brez posebne stimulacije.
Uspeh takšnega dela je po podatkih iz teh držav velik. V ljudeh (delavcih) ustvarja zaupanje in zadovoljstvo, ker čutijo svojo ustvarjalno moč in vidijo uspehe svojega dela.
Zavod SR Slovenije za produktivnost je pri nas (v SR Sloveniji) izpeljal pet primerov teh krožkov. Uspeh je bil polovičen, saj je bil rezultat sledeč: 2 krožka sta popolno uspela, 1 krožek je delno zadovoljil, 2 krožka sta neuspela
Krožke so izvedli v neposredni proizvodnji in enega v orodjarni in sicer v elektroindustriji, v lesno predelovalni industriji. Po temeljiti analizi se je ugotovilo, da sta bila uspeh in neuspeh krožkov pogojena predvsem z pravilno izbiro pospeševalca in vodij krožkov.
Zavod SR Slovenije za produktivnost ima v svoji tretji fazi raziskovalne naloge namen krožke množično uvajati v našo industrijo. Zato bo glede tega dela še naprej negoval stike z industrijo. Pričakujemo lahko, da bo ta dejavnost ponujena tudi naši DO.
Delo krožkov ocenjujemo lahko kot zelo uspešno obliko izboljšanja proizvodnje, kar dp-kazujejo rezultati dežel, kjer so se krožki uspešno uveljavili. Celo dejavnost podpira tudi Gospodarska zbornica Slovenije in bi bila primerna tudi za našo Du.
ing. V. ŠKRINJAR
labod 9 * 24. junij 1982
kaj prinaša nov devizni zakon labodu
Zvezni izvršni svet je sprejel nov devizni zakon, ki občutno posega v poslovanje delovnih organizacij — izvoznic, na drugi strani pa zagotavlja nemoteno odplačevanje jugoslovanskih dolgov v tujini. Kako čutimo nov zakon o deviznem poslovanju v naši delovni organizaciji, oz. kako ga bomo čutili, sem povprašala direktorja TOZD COMMERCE, tov. Vodopivca:
Ob sedanji težki gospodarski situaciji v Jugoslaviji in ob obvezi odplačevanja v preteklih letih najetih posojil v tujini, je bil zvezni izvršni svet primoran sprejeti določene ukrepe, ki bodo omogočili tekoče odplačevanje tujih kreditov. Med temi je tudi manjši odstotek možnega razpolaganja z izvozom ustvarjenih deviz na delovne organizacije.
Naša delovna organizacija je doslej razpolagala z 65 odstotki deviz, ki smo si jih pridobili z izvozom. Ta sredstva smo delno porabili za uvoz repro— materiala in strojev, delno pa smo devize združevali pri naših dobaviteljih, s čimer smo si zagotavljali normalno dobavo materiala. Z novim deviznim zakonom je ta odstotek zmanjšan iz 65 na 28—30 odstotkov. S tem dejstvom smo postavljeni pred precejšnje probleme. Odstopiti bomo morali od zastavljenih planov, ki smo jih sprejeli na začetku leta, to pa se bo obdržalo v dveh — za nas ključnih točkah. Več kot polovico že zaključenih artiklov, za katere je bil predviden uvožen material, bomo morali stornirati, prav tako pa bomo morali pri naših dobaviteljih združevati manj deviznih sredstev. Ta občutno manjši odstotek bo pri metražerjih povzročil precejšnje težave, saj le-ti v celoti uvažajo tako volno kot bombaž. Ob sto-odstot-nem uvozu in ob sredstvih, ki jih bomo ob našem zmanjšanem odstotku še lahko združevali pri domačih dobaviteljih, le-ti prav gotovo ne bodo mogli tekoče pokrivati proizvodnjo. Če pa se bodo ustavile tkalnice in predilnice,
bomo morali tudi mi—kon-fekcionarji, prej ali slej računati z možnimi zastoji. Kljub prodaji Labodovih izdelkov na domačem trgu, ki je zelo ugodna, pa je ob navedeni situaciji nujno obrniti vse sile v izvoz.
Na situacijo, kakršna je nastala z novim deviznim zakonom, smo bili v Labodu pripravljeni. V TOZD COMMERCE smo se kar najbolj oskrbeli s surovinami. Do konca predelave jesenske kolekcije smo založeni in v tem času ne bi smelo priti do večjih težav. Seveda pa je tako obsežna nabava povzročila nekaj problemov pri obratnih sredstvih, kljub temu pa menimo, da je bila ta poteza upravičena in vsekakor boljša od tveganja za morebitni zastoj. Vsekakor pa moramo tudi v Labodu računati na možne krajše prikinitve v bodoče. Ob tem pa se moramo zavedati, da je v dani situaciji nujno našo celotno naravnanost obrniti v izvoz. S tako usmeritvijo in s treznim razumevanjem nastale situacije, bomo pomagali v skupnih naporih, da iz težkega gospodarskega položaja naše domovine najdemo pot, ki bo brez večjih posledic.
L. J.
ZA PLAČILNO BILANCO
Zakon o plačilni bilanci Sloveniji za letos nalaga, da mora ustvariti za 381 milijonov dolarjev več deviz, kot pa jih bo porabila za uvoz in druge potrebe. Slovenija mora z izvozom letos iztržiti 3,8 milijarde dolarjev, kar je dobre pol milijarde dolarjev več, kot pa jih je lansko leto.
odmevi s sestanka o kvaliteti
O vsebini sestanka o kvaliteti smo pisali v zadnji številki našega glasila, za mnenje o zaključkih seje in o zastavljenem delu na tem področju, pa smo povprašali vodjo prodaje, tov. Verstovška. Prodaja je namreč tista naša služba, ki posledice slabe ali dobre kvalitete najhitreje in najneposredneje čuti.
Radi ugotavljamo, da smo pri osebnih dohodkih na samem repu in da je spremljanje stroškov življenja vse težje. Premalokrat pa si priznamo, da le z boljšo kvaliteto lahko iz tržimo tudi kakšen dinar več za svoj žep. Tržišče je zelo zahtevno. Tudi trume tistih, ki potujejo v Trst ali kam drugam, kažejo na želje in potrebe naših kupcev po novih, zahtevnejših, lepših modelih, čeprav jih pogosto v Trstu ali kje drugje ne najdejo, denar — devize pa vendarle pustijo drugje. Že zaradi psihološkega trenutka, češ, tako daleč sem in če že ne najdem kar sem zahteval, bom kupil kar pač imajo. Doma gledamo na denar drugače. Iščemo, dokler ne najdemo zahtevanega. Za model, kakršnega smo si zamislili, pa smo vendarle pripravljeni odšteti nekaj denarja. Pri tem pa velja vsak naš pogled materialu, modelu, šivom, kvaliteti taki in drugačni. Skratka, zahtevni smo in le za lepo in kvalitetno bluzo, srajco, krilo., smo pripravljeni plačati visoko ceno.
Tokrat se nas bo mnogo več zbralo na vrhu Triglava (glej prispevek na 5. strani!)
Naš dolgoletni direktor, tov. Petan si je zadal nalogo, da Labod postane naj večji izdelovalec srajc — in to mu je uspe-
lo.	Naš sedanji glavni direktor, tov. Bratož pa si je že na samem začetku prevzemanja zahtevne naloge — vodenja Laboda — zadal nalogo, postati najboljši, najkvalitetnejši proizvajalec v Jugoslaviji. To pa je težka naloga, h kateri smo vsi skupaj tudi zahtevno in odgovorno pristopili. Prav na omenjenem sestanku je bila odločitev, resno spoprijeti s kvaliteto, močno poudarjena in trdno začrtana. Ena od reorganizacij na tem področju je tudi novost, da so odslej kontrolorji v TOZD neposredno podrejeni direktorju T07.D. To je velik in kvaliteten korak, ki bo gotovo prinesel premik.
Ce se ozremo po kvaliteti naših izdelkov v tem trenutku, lahko z zadovoljstvom ugotovimo, da rezultat ni tako tragičen. Res, da ni dobiti neoporečnih materialov, vendar sc moramo tako organizirati, da bomo tudi iz tega materiala dobro izdelovali. Ker ni pričakovati osnovnega materiala iz uvoza, se moramo sprijazniti z dejstvom, da so — tudi zaradi objektivnih težav — domače surovine slabše, vzporedno s tem pa moramo tudi mi nižati naše kriterije. Po kriterijih izpred nekaj let, kar 70 odstotkov surovin ne bi bilo uporabnih, vendar smo in še bomo morali dokazati, da tudi iz tega znamo narediti nekaj lepega, dobrega. V izdelavi bluz skoraj da ni pripomb, v srajče-vini pa kvaliteta niha. Predvsem nabranost šivov na lajsti je vprašljiva, vendar dokazali smo že, da gre tudi v tem primeru lahko brez napak. V programu V O je nekaj več pripomb, ki pa se nanašajo predvsem na ženske kostime v primerih, ko je krilo močneje nabrano ali nagubano. Pri takih kostimih je prišlo do razlike v številki med jakno in krilom, ki se za številko zmanjša (zaradi gub). Ta napaka je očitna in že delamo na tem, da jo popravimo.
Eden od pomembnih dogovorov sestanka o kvaliteti, pa je tudi sklep o takojšnjem reagiranju na opaženo napako. Tehnična priprava dela je dolžna v 24 urah rešiti vsak problem, oz. nemudoma ukrepati.
O realizaciji dogovorjenih sklepov tega sestanka bomo v istem sestavu lahko spregovorili v mesecu novembru, ko se bomo ponovno zbrali, da ocenimo premik, s katerim bomo v teh težkih časih lahko obdržali svojo pozicijo in Labodovo ime.
poročilo,
ki ga ne smemo prezreti
Kratek povzetek s 3. skupščine Sindikata delavcev tekstilne in usnj. predelovalne industrije Slovenije.
Gostitelj 3. Skupščine Sindikata tekstilnih in usnjarskih delavcev je bila INDUSTRIJA BOMBAŽNIH IZDELKOV Kranj.
Na Skupščini je bilo navzočih 107 delegatov, od teh delegati iz osnovnih organizacij in delegati za člane republiškega odbora ki so jih predlagali občinski odbori, oziroma osnovne organizacije.
Kot gostje skupščine so bili navzoči (tudi kot razpravljala na aktualne teme) predstavniki iz SISEOT, Splošnega združenja tekstilne in usnjarske industrije, PISa, podpredsednica Republiškega odbora sindikata tekstilne in usnjarske industrije Hrvaške in podpredsednik Zveznega odbora sindikata dejavnosti Jugoslavije.
1.	Skupščina je najvišji organ sindikata, ki se sestaja vsaka 4 leta z namenom, da
oceni delovanje RO v preteklem 4 letnem mandatnem obdobju,
sprejme programske usmeritve za naslednje mandatno obdobje,
opravi volitve Republiškega odbora (RO pa potem izvoli izmed svojih članov ožje telo 12 članski izvršni odbor, kot svoj kolektivni izvršilni organ).
2.	Na skupščini je bilo podanih okrog 17 referatov, med temi pretežno referati delegatov s problematiko iz svojih sredin:
problematika nočnega dela žensk
-	težave ob pomanjkanju repromaterialov
-	padanje tehnološke opremljenosti
bremena in obremenitve panoge
-	koncepti medsebojnega sporazumevanja in povezovanja
-	cenovni odnosi
-	izvozno uvozne težave
problematika invalidnosti in delovne dobe tekst, in usnj. delavcev
itd., skratka problematika, s katero se srečujemo tako tekstilci kot usnjarji in s katero se ubadamo tudi mi, vendar se na skupščini z dolenjskega področja z njo nismo predstavili, sicer pa pred skupščino tudi ni bilo čutiti prave povezanosti že zgolj dogovora same udeležbe.
Izoblikovana stališča in skle pi iz skupščine bodo kot del tematike s tega področja vsebinsko posredovani 10. kongresu ZSS.
3. Osnove programske usmeritve delovanja RO za naslednje 4 letno mandatno obdobje.
uresničevanje srednjeročnih razvojnih ciljev,
izboljševanje pogojev pridobivanja dohodka in prizadevanje za izenačitev z drugimi dejavnostmi, ter prizadevanja, da se bodo obremenitve obeh dejavnosti zmanjšale,
izvajanje dogovora o skupnih osnovah za oblikovanje in delitev sredstev za OD in SP,
ugotavljanje uspešnosti gospodarjenja,
boljše vrednotenje dela in dela v težjih pogojih,
uveljavljanje svobodne menjave dela,
izobraževanje,
- delovne in življenjske razmere delavcev, kjer bomo posebno pozornost posvetili zagotavljanju učinkovitega zdravstvenega varstva, preventivnega zdravstvenega oddiha in rekreacije delavcev, ter si prizadevali za priznanje benificirane delovne dobe delavkam na najbolj ogroženih delovnih mestih v tek. ind.
organiziranost in metode delovanja krepitev vloge sindikata od 00, konferenc, občinskih odborov....
To je le nekaj osnov s področja dejavnosti v prihodnje, kjer se bo moral sindikat še posebej angažirati in prispevati k razreševanju problematike.
4. Skupščina je izvolila tudi nov 52 članski republiški odbor.
Kandidate za člane republiškega odbora so predlagali občinski odbori sindikata, kjer nimajo odborov, pa OOS oziroma konference sindikatov iz svojih sredin.
V RO sindikata dejavnosti imamo iz delovne organizacije Labod 3 delegate
Putrih Slavica iz TOZD Ločna (za Novo mesto), Kunstek Elizabeta iz TOZD Delta in Nuša Lapuh iz TOZD Libna.
Iz našega širšega območja, je v RO še delegat iz LISCE Sevnica in KOMETa iz Metlike.
Za predsednika RO sindikata dejavnosti za tekstilno in usnj. predelovalno industrijo je bila izvoljena Martina Kralj iz Predilnice Litija, za podpredsednika Ljuba Kos iz Planike Kranj, za sekretarja RO dejavnosti pa Jože Klofutar (dosedanji sekretar).
5. V nadaljevanju je nov RO izmed svojih članov izvolil 12 članski izvršni odbor:
1.	Predilnica Litija
2.	PLANIKA Kranj
3.	Bomb. predilnica in tkalnica Tržič
4.	Elkroj Mozirje
5.	Metka Celje
6.	MTT Maribor
7.	Tekstilindus Kranj
8.	Labod Novo mesto
9.	Juteks Žalec
• 10. IUV - Vrhnika
11.	Mura Murska Sobota
12.	Sekretar RO (po funkciji)-
6. Pri uvodnih usmeritvah za delo v naslednjem mandatnem obdobju je sekretar RO poudaril, da so pred nami vsemi, predvsem pa izvoljenimi delegati, obsežne naloge, ki jih bomo morali reševati in se zanje zavzemati prevenstveno v osnovnih sredinah, kjer delujemo.
Iz dosedanjega dela sindikatov se namreč kaže premalo povezanosti v samih osnovnih sredinah, sodelovanja s strokovnimi službami, delovanja preko konferenc in občinskih odborov in ne nazadnje, premajhni usposobljenosti delavcev na teh nivojih glede na težke razmere in naloge, s katerimi naj bi se sindikat ubadal.
Če ne bo čutiti premikov in sprememb ter večje množičnosti delovanja, bo aktivnost še vedno omejena le na posameznike, ob takem delovanju pa ni mogoče pričakovati napredka.
Koncept delovanja in boljšega medsebojnega povezovanja si bomo morale zastaviti tudi OOS v naši DO.
Delegatsko mesto v republiškem oziroma izvršnem odboru sindikata naše dejavnosti zavezuje nas vse, ne samo delegata kot posameznika, to pa terja našo večjo angažiranost in prisotnost pri razreševanju problematike v panogi, ki se srečuje ob zaostrenih gospodarskih razmerah z nemalo težav.
Udeleženka 3. skupščine delegat RO — 10 Slavica Putrih
obisk
Predsedniki izvršnih odborov OOS iz novomeških delovnih organizacij so, skupaj s predsednikom občinskega sindikalnega sveta Novo mesto, tov. Golažem, sekretarjem, tov. Somrakom in predsednico kluba samoupravljalcev, tov. Dragico Galič, obiskali Labod. Po predstavitvi naše delovne organizacije je stekel zanimiv pogovor. Gostje so se zanimali za zasedenost naše proizvodnje, kako uspevamo nabavljati surovine in kaj bomo storili, če nas vendarle v prihodnje preseneti tudi nujnost začasne prekinitve dela. Predstavniki Laboda so pojasnili, da smo na tržišču trenutno povsem razprodani, da pa smo doslej uspeli s skrbno pretehtano nabavo tekoče pokrivati proizvodnjo, zagotoviti pa tudi pokritje te za sezono naprej. Vse to pa še ne izključuje možnosti manjših prekinitev. S tem moramo tudi v Labodu računati, vendar bomo s pravočasnim, točnim in objektivnim obveščanjem delavcev gotovo tudi v takih primerih naleteli med delavci na razumevanje in na odziv, ki bo gotovo v kolektivnem duhu pomagal reševati nastale situacije.
Tudi vprašanje o invalidnosti ali delni invalidnosti kot posledici poklicnih obolenj ter možnosti prekvalifikacije znotraj TOZD ali DO, je sprožilo živahno razpravo. Nič manj živ in zanimiv pa ni bil pogovor o nagrajevanju o delu, o osebnih dohodkih, normah, bonifikacijah...
Po pogovoru, ki mu je bil glede na teme, ki so se razvile čas prekratko odmerjen, so si gostje ogledali tudi proizvodnjo TOZD LOČNA.
gremo na triglav
Planinska sekcija pri našem športnem društvu orga nizira za konec meseca avgusta dvo-dnevni izlet na Triglav. Vabljeni ste vsi, saj je naš cilj udeležba vsaj stotih delavcev Laboda. Organizacija izleta je v rokah tov. KUMA ki bo poskrbel, skupaj s člani izvršnega odbora planinske sekcije, za prevoz, prenočišča, zdravstveno ekipo, vodiče, skratka za vse potrebno.
Tako številčen izlet zahteva široke priprave, zato se vsi, ki se želite udeležiti izleta na Triglav, prijavite svojemu poslovnemu se kretarju (TOZD TIP TOP in enota Čommerce v Ljubljani tov. Gašperšičevi, TOZD LIBNA -- tov. Štampflovi, TOZD DELTA tov. Magdičevi, TOZD TEMENICA
tov. Grabljevčevi, TOZD ZALA tov. Humarjevi, v novomeškem delu Laboda pa bosta prijave zbirala tov. Kum in Bračika). Prijavite se do 6. avgusta.
Izlet na Triglav zahteva tudi nekaj predpriprav, zato opozarjamo vse, ki se boste udeležili poti na Triglav, da začnete s kondicijskimi treningi ter da si za pot pripravite primerno obuvalo in obleko. Natančnejša navodila boste lahko prebrali v naši naslednji številki, za takojšnje informacije pa se lahko obrnete na tov. KUMA TOZD COMMERCE in tov. BRAČIKO iz DSSS.
Torej, prijave za izlet na TRIGLAV, ki bo koncem avgusta letos, zbirajo zadolženi delavci po TOZD do 6. avgusta. Prijavite se v čim večjem številu.
Iz obiska predsednikov IO OOS iz novome§klh delovnih organizacij.

V TOZD Libna, od kjer je posnetek, bolniška še vedno raste zato bo nujno, da se bodo delavci v posameznih delovnih sredinah med seboj odkrito pogovorili o vseh neopravičenih primerih.
bolniška
V TOZD Libna bolniška še vedno raste. Odgovorni delavci, ki že sodelujejo z zdravstveno službo v Krškem, bodo akcijo za zmanjšanje bolniške nadaljevali, hkrati pa bodo spodbudili pogovore v samih delovnih skupinah.
Tovariško in odkrito se bodo morali delavci med seboj pogovoriti o vseh tistih med njimi, ki so neopravičeno v bolniškem staležu, saj končno posegajo neposredno v prejemke vseh, ki so redno na delu in se trudijo. Od doseganja plana je odvisen dohodek, plan pa je izračunan na število zajroslenih. Torej, če plan ne bo dosežen, bodo tudi osebni dohodki manjši. Ob takem gledanju in razumevanju, bodo tudi vsa „prijateljstva” nemočn a in tudi na osebno zamero bo treba, o skupnih in hkrati individualnih ciljih, drugače gledati. Nasprotno pa naj bi prav najožje delovne skupine dale pomoč tistim delavkam med njimi, ki so zdravljenja zares potrebne.
Probleme okoli bolniških izostankov nam zdravstvene službe ne bodo mogle rešiti, zato je pot, ki so jo ubrali v Libni, pravilna. Delavci ene skupine se med seboj najbolje poznajo in zato bodo tudi najučinkovitejše lahko reševali to vprašanje, ki zadeva njih vse. Samo prijateljstvo” in osebno zamero bo treba potisniti malo vstran z zavestjo, da ščitenje izigravanja ne prinaša dobrih rezultatov
odlikovanje
Z ukazom predsedstva SFRJ bo na seji delavskega sveta delovne organizacije podelil	pred-
sednik Skupščine občine Novo mesto tov. Uroš Dular našemu dolgoletnemu direktorju, tov. Zdravku PETANU visoko odlikovanje RED DELA Z RDEČO ZA STAVO. Vsebina utemeljitve pravi,da prejema tov. Petan to visoko priznanje za dolgoletno prizadevno delo pri vodenju delovne organizacije Labod, pri razvoju tekstilne in konfekcijske dejavnosti v SR Sloveniji in Jugoslaviji ter za razvijanje samoupravnih socialističnih odnosov.
KOLONIJA V TRENTI
Letos organizira Labod letovanje otrok naših delavk v dolini Trente v počitniškem domu Tckstine i/. Ajdovščine. V kolonijo bodo vključeni otroci med devetim in dvanajstim letom, letovanje pa bo strokovno vodeno. Skupina bo štela 25 otrok in sicer bo pet otrok iz TOZD Delta, štirje i/. Libne. prav toliko iz Ločne, po trije otroci iz TIP TOP-a in ljubljanske enote Commerca ter po dva otroka iz TOZD Temenice. Zale in DSSS.
V lepi dolini Trente se bode naši otroci gotovo dobro počutili, saj desetdni svežega zrak in sproščenega počitniškeg; življenja med vrstniki, bo pc dolgem šolskem letu vsem ude leženeem dobro delo. Vsem želimo veliko zadovoljstva in pri jetnega počutja!
Počitniški dom v Trenti bo kmalu oživel.
Naši šoferji imajo svoj ansambel, ki zaigra na njihovih srečanjih. Tudi ob dnevu šoferjev si bodo zaigrali in si tako s polno dobre volje zaželeli „srečno pot'".
še bolj zavzeto
sindikalno
delo
Razširjena seja koordinacijskega odbora 10 OOS v novomeškem delu Laboda je odprla nekaj pestrih in zanimivih področij, ki se jih bomo morali v bodoče lotevati bolj dosledno in jim posvečati veliko več pozornosti.
Seja je opozorila na delo občinskega odbora sindikata delavcev tekstilne in usnjarsko-predelovalne industrije, ki v novomeški občini vključuje dvanajst OOS. Le ta bo moral v tekočem mandatu poiskati več povezave z 00 te branže in v konkretnih problemih, v življenju in delu iskati vsebino svojega dela, ki je bila doslej preveč forumska. Vzroke za to je iskati na večih straneh. Vprašanje je, ali so bili člani odbora premalo seznanjeni in povezani z delom svoje osnovne organizacije in konference sindikatov v svoji DO, ali so posamezne sredine svoje delegate v odboru premalo seznanjale z delom, s problemi... Da bi bila ta dilema
rešena, so se prisotni strinjali, da bi bilo nujno našega delegata vključiti v 10 OOS, saj bo le tako zagotovljena povezava in s tem dane tudi smernice za konkretno delo.
Tov. Putrihova, ki se je udeležila 3. skupščine sindikata delavcev tekstilne in usnjar-sko-predelovalne industrije Slovenije, je na seji podala izčrpno poročilo, ki ga v celoti posredujemo v sestavku „Po-ročilo, ki ga ne smemo prezreti”.
Prisotni so sprejeli tudi poročilo Republiškega odbora o poteku razprav pri obravnavanju rezultatov gospodarjenja za preteklo leto, ki so jih med DO spremljali predstavniki RO tudi v DELTI in LOČNI.
Ocena poteka razprav v Labodovih dveh TOZD je zelo ugodna, saj je med petimi TOZD, ki so jih v razpravah spremljali predstavniki RO, ocenjena TOZD DELTA, kot najboljša, za njo pa že sledi TOZD LOČNA. Za obe velja, da so bili zbori in celoten potek sprejemanja zaključenega računa, dobro pripravljeni, za DELTO velja, da skoraj vzorno. Pripomba za Ločno pa je vsebovala tudi podatek, da so se v samo razpravo delavke premalo vključevale, kar pa pojasnujemo s pristojnostjo člana RO, opazovalca.
Razširjena seja kordina-cijskega odbora so se tokrat udeležili tudi direktorji TOZD. Široko sindikalno delo je v tem sestavu zaživelo še v novih dimenzijah in upamo, da bo s toliko razumevanja in sodelovanja, teklo tudi v bodoče.
ogled novosti v kiilnu
Šest Labodovih delavcev je obiskalo sejem opreme v Kuelnu, ki je predstavil najnovejše stroje in pripomočke za konfekcijo. Večji del razstavnega prostora je bil namenjen težki konfekciji, v manjšem delu, namenjenemu lahki konfekciji, pa je bil poudarek na avtomatih za ključne operacije. Naši predstavniki so si z zanimanjem ogledali tudi nekatere rešitve medfaznih transportov v šivalnici lahke in težke konfekcije, ki so v večini elektronsko vodeni od enega do drugega delovnega mesta. Dogovorili so se tudi za ponudbo visečega transportnega sistema za Temenico, za katerega je devizna udeležba samo za del materiala, z razliko od dosedanjih ponudb, ki zahtevajo devizno plačilo v celoti.
Med številnimi razstavljenimi stroji je bila večina strojev namenjena velikim enotnim serijskim proizvodnjam in so bili tako za našo usmeritev neuporabni, precej pa je bilo razstavljenih tudi raznih pripomočkov in dopolnil k že obstoječi strojni opremi, ti pa bi gotovo pripomogli k večji produktivnosti in boljši kvaliteti.
Ekipa, ki se je udeležila sejma, je pripravila podrobno poročilo s prospektnim materialom za vse TOZD, tako, da bo ob nadaljnih razpravah kljub okrnjenem sestavu pri obisku sejma — dovolj strokovnih podlag za odločitev o nakupu določene strojne opreme in posameznih pripomočkov.
naše pevke na reviji
V	začetku junija je Sevnica v prazničnem razpoloženju pričakovala svoje goste. Bila. je gostiteljica revije pevskih zborov, revije, ki je imela letos še posebno slovesno obeležje, saj je bila jubilejna — deseta.
Veliko število pevcev, ki se je zbralo za skupni nastop na ploščadi pred trgovino, je bilo priča, da število pevskih zborov iz leta v leto raste, z njimi pa je tudi veselje do zborovskega petja, ljubezen do lepe slovenske pesmi, do pesmi z borbeno vsebino, do pesmi, ki pojo o zvestobi in pripadnosti jugoslovanskim narodom. Da število pevcev zares iz leta v leto raste, je dokaz podatek, da se je v desetih letih število pevskih zborov povečalo iz osmih na 24 in število pevcev, ki so registrirani pri Posavski pevski zvezi, iz dvesto na šesto.
V	slavnostni povorki, med skupnim nastopom in v večernem programu, ie sodeloval tudi naš pevski zbor. Revija sicer ni tekmovalnega značaja, pa smo kljub temu imele nekaj treme pred neznano publiko, še posebno pa pred komisijo. Le-ta že med nastopom beleži napake in ocenjuje izvajanje pesmi.
Po končnem nastopu smo z zadovoljstvom ugotovile, da z našim petjem publike nismo razočarale. Še vedno pa v nas vseh tli želja, da naš zbor povečamo, da bi naše petje ob večjem številu pevk še bolj živo zazvenelo.
IRENA STRGAR TOZD L1BNA
Človek poln samega sebe je zmeraj prazen
Regisnamest
Kje ni resnice, ni veličine Le—sing
Neumnež si domišlja, da je pameten — torej ni za nič prikrajšan.
E. Zola
Nevoščljivost ponižuje človeško dostojanstvo, spremlja pa jo duševna revščina.
H. Balzac
PREDSTAVLJAMO VAM
Ob slovesnosti na dan krvodajalcev se je skupina postavila tudi za spominski posnetek. Jože Novak je prvi iz leve v drugi vrsti.
jože novak -
52-kratni
krvodajalec
Skladiščni delavec v novomeškemu delu TOZD COMMERCE, JOŽE NOVAK, je dvainpetdeset — kratni darovalec krvi. Rojen je bil 6. junija 1950 v Novem mestu. Prvič je daroval kri ob nesreči svojega sodelavca, leta 1978. Niti polnoleten še ni bil, pa je premaknil datum svojega rojstva za nekaj mesecev, kar ob njegovi velikosti in zdravem izgle-du (pa tudi počutju) niti ni bilo težko. Od takrat je reden krvodajalec, v zadnjih letih prihaja na odvzem krvi vsake tri mesece.
„Zdrav sem in zato rad darujem kri. Mislim, da bi se družini krvodajalcev morali pridružiti vsi zdravi ljudje. Ob organiziranih akcijah bi morda množičnost tudi bolje zaživela. Pa tudi tiste, ki so že darovali kri enkrat ali dvakrat, bi morali ponovno pritegniti.41 pravi tov. Novak. Sam ima kri skupine B — negativno. Mnogi so že prejeli njegovo kri, med temi pa je tudi pozoren Celjan, ki je na ampuli, ko je zaradi prometne nesreče sprejemal večjo količino krvi, opazil Novakovo ime in naslov. Zahvalil se mu je in se želel z njim spoznati. To je eden redkih primerov, saj je krvodajalstvo anonimno in tudi tov. Novak pravi, da je prav tako. Zadostuje mu misel, da tudi njegova kri rešuje življenje in to je tudi osnoven motiv za tako predanost krvodajalstvu.
„Nisem pa še dal krvi iz žile v žilo. Rad pa bi tudi to doživel. Kri bom daroval dokler bom zdrav, nimam pa nobenega „oštevilčenega’ cilja. Vem za primer, ko je neka žena v Domžalah darovala kri tudi v poznih letih, celo pri osemdesetih se je še oglasila na postaji. Takrat ji krvi sicer niso več vzeli, sama pa je trdila, da bi še lahko...’
Tako dolg staž v krvodajalstvu je gotovo tudi poln raznovrstnih doživetij. Tov. Novak se spominja še časov, ko so odvzemali kri v , stari” bolnici. Takrat so se vsi, ki so v vrsti čakali na odvzem, borili za haljo, copate... Tistega, ki je že opravil, so dobesedno ..oskubili” in kdor si je prej skompleti-ral oblačilo, ie prej prišel na
vrsto. Tako se je zgodilo, da so enkrat planili tudi na zdravnico in jo — skoraj — slekli. Danes takih stisk ni več, še vedno pa velja, da se morajo zjutraj kar podvizati, saj je krvodajalcev vse več. Tudi pred peto uro zjutraj je že v čakalnici, pa ni vedno prvi.
Jože Novak je tudi vnet ribič, ribiški čuvaj in prav tako vnet kegljač. V našem športnem društvu je predsednik sekcije za kegljanje. V najinem pogovoru je opozoril na „dolg pri Labodovem ribiškem tekmovanju, kjer prehodni pokal čaka na novega zmagovalca in na premajhno zanimanje za kegljanje, kjer je Labod tudi že dosegal lepe rezultate in zato bi morali več delati in se množičnejše vključevati v ta šport.
Ob zahvali za pogovor, velja tudi topla zahvala za njegovo krvodajalsko delovanje z željo, da bi bil tudi v bodoče zdrav!
štirje akti v razpravi
Te dni imamo v javni razpravi štiri nove akte iz doslej pravno še ne urejenih področij. Tako teče javna razprava PRAVILNIKA O STANDARDIH IN KVALITETI IZDELKOV TER O NORMIRANJU V TOZD. To je eden pomembnejših aktov, ki bo imel gotovo tudi večji vpliv na nagrajevanje po delu. To področje pa smo si zastavili dograditi še v tem polletju. Prav zato pa naj bi bil tudi pravilnik sprejet do konca julija. V temeljnih organizacijah je v razpravi osnutek PRAVILNIKA O UPORABI MOTORNIH VOZIL IN O NOTRANJI KONTROLI TER
VARNOSTI CESTNEGA PROMETA, osnutek PRAVILNIKA O DODEUEVANJU PRIZNANJ, NAGRAD, PLAKET IN O PRIPRAVI PREDLOGOV ZA ODLIKOVANJA ter akt, ki ureja pisarniško poslovanje.
S pripravo teh štirih aktov so realizirane naloge po rokovniku o normativni dejavnosti, hkrati pa lahko rečemo, da so tako v pravni poti zajeta vsa naša področja dela. Vendar pa velja slednje predvsem za TOZD, saj ostaja v DSSS še večja naloga pri urejanju, dograjevanju in prilagajanju že sprejetih aktov novim spremembam. Ta naloga pa je sedaj v teku.
črna komedija
Novomeščani pravijo, da že dolgo niso gledali tako prijetnega in kvalitetno pripravljenega oderskega dela, kot je „Crna komedija”, avtorja Petra Shafferja. Amaterski igralci KD Dušan Jereb so pripravili to lahkotno, toda za režiserja in igralce zelo zahtevno delo, pod vodstvom tov. Bratoža, našega glavnega direktorja; med igralci pa sta tudi tov. Bračika in tov. Muhič, oba iz DSSS.
Že nekaj let nazaj postavlja novomeški amaterski oder svoja dela s precejšnjim deležem Labodovih delavcev, ki so, skupaj z ostalimi entuziasti, žrtvovali za vaje in nastope mnogo prostih ur. Toda vidni rezultati, ki jih dosegajo, so gotovo tudi zadoščenje za trud. Novomeščani so s „Črno komedijo” nastopili tudi na letošnjem 25. srečanju republiških amaterskih skupin v Škofji Loki in tudi tu dosegali lep uspeh.
V Sloveniji je na stotine gledaliških skupin, to pa je nov dokaz, da je , sla po odru”, kot je zapisal gledališki kritik
Peter Kuhar, živa in močna m da so med nami vztrajni delavci. Med te sodijo tudi naši Labodovi gledališčniki, saj je poleg omenjenih tu še prizadevna mlada amaterska igralka Ema Dragan iz TOZD COMMERCE, pa še koga bi lahko našteli.
Kulturno delovanje zahteva veliko naporov, vendar pomaga človeku bivati bolj polno, bolj ustvarjalno in to je gotovo vodilo našim prizadevnim gledališčnikom.
zbiranje papirja
V	času od 3. do 15. junija 1982 je v Sloveniji potekala akcija zbiranja odpadnega papirja v Sloveniji.
V	Novem mestu je ta akcija tekla od 7. do 8. junija 1982. Njeni nosilci so bili Rdeči križ, Izvršni svet in odkupno podjetje Dinos, sodelovale pa so tudi organizacije ZSS, ZSMS in Zveze pionirjev.
Tako smo tudi mladinci 00 ZSMS DSSS, TOZD COMMERCE v torek, 8. 6. 1982 na pobudo občinske konference ŽSMS Novo mesto, ter po dogovoru z drugimi DPO v DO LABOD zbrali star papir in ga odpeljali na Dinos.
Zbiranje je potekalo v okviru stabilizacijskih prizadevanj, zbrana sredstva pa bodo namenjena za obnovo mladinskega zdravilišča in okrevališča RK Slovenije Debeli rtič. V tem času smo zbrali 680 kg starega papirja.
Akcija je hitro in uspešno potekala, ker so nam papir pomagali zbrati tudi delavci, posebej še v nabavni službi, računovodstvu in v tajništvu TOZD Ločna. Vsem se za so-ielovanje zahvaljujemo.
MARJANA BUKOVEC DSSS
narcise, kot jih vidi dolenjec
Ropot budilke me je spravil iz postelje. Pogledam na uro — pol štirih zjutraj je. Begam po sobi, polnim nahrbtnik s stvarmi, ki mi prihajajo pod roko in že hitim proti železniški postaji Bršljin. Med potjo še dremljem, noč je bila kratka. Joj lahko bi še sladko spal!
Toda misel na naše prelepe gore in novo sveže jutro, me razdramita. Na postaji sem sam, a kmalu se začne polniti čakalnica. Zbere sc nas sedemnajst udeležencev, dvanajst članov in pet sopotnikov. Seveda je tu še naš podmladek, že ves prebujen in poln pričakovanj. Vlak nas že čaka in že se peljemo proti Ljubljani. Enakomerno udarjanje koles marsikaterega od nas uspava. V Ljubljani prestopimo na vlak. ki pelje proti Jesenicami, vendar nas nevihta neusmiljeno opere.
Skozi okna vagona opazujem oblake, megla, ki se vleče iz kotlin, nič kaj obetavna; toda po dežju posije sonce. Nahrbtniki se prično odpirati in vsebina teh sc prazni. Tu so Jesenice. Sprejme nas običajen dren na lokalnem avtobusu, ki nas odpelje do koče pod Golico.
Dovolj nam je vožnje, sedaj je treba vključiti notranje motorje, kajti hoja je pravo in prvo planinsko delo. Prične se pot sprva široka, kasneje pa vse ožja. Prelepi gozdovi so pred nami, oster jutranji zrak polni pljuča in čisti ostanek mestnega smoga. Glava postaja čedalje hitrejša, saj kisik izdatno polni naše celice. Spremlja nas valovito morje prečudovitih belih narcis, zibajočih se v hladnem vetru, ki hladi tudi naša vroča telesa. Počasi, a vztrajno se vzpenjamo, gozd že pojenjuje in pot postaja vse ožja. Kamnita steza nas pripelje do lesene planinske okrepčevalnice, odskočne deske za vzpon na Golico. Kratek počitek in zbiranje novih moči predvsem iz. nahrbtnikov. Vendar pravemu planincu žilica ne da miru, vrh je še pred nami, neosvojen. In zopet začenjamo znova.
Sonce se skriva iza oblakov, noče nas ogreti, nam pa je tudi prav, saj nas znoj krepko obliva. Počasi se vzpenja kolona, noga se vzdiguje pod-
zavestno, stopnja in stopinja, v prsih razbija srce in vrh se približuje. Tu smo! Na vrhu, na Golici! Mrzel veter nas sprejme, ob velikih belih zaplatah snega nas takoj zazebe. Vlečemo nase vse kose toplih oblačil, ki ležijo v nahrbtnikih. Dobimo pa tudi steklenico s prehladno tekočino. Planinske knjižice so že zunaj, žig iz. skrinjice na vrhu roma iz. roke v roko. Z eno nogo stojimo v Avstriji, s pogledom pa iščemo našega sivega očaka — Triglav.
Vračamo se v dolino, kjer nas čaka prva kmečka kuhinja. Topla juha in dober domač hruškovec vračata izgubljene moči.
Premagani a vendar veličastna stoji gora v vseh svojih mogočnosti in lepoti in narcise ji dajejo še večji čar. Prelepo, da bi dlje trajalo.
Za nami ostaja Golica, z njo pa nepozaben dan. poln prelepih vtisov in doživetij. Z upanjem, da se bo nam pridružilo še večje število naših sodelavcev, ter da bomo skupaj prehodili še veliko lepih planinskih poti, se vračamo domov.
TOMO LUZAR TOZD COMMERCE
POVRATNO SREČANJE
V Beogradu so delavci Laboda odigrali povratno nogometno srečanje z ekipo ATEKSA, ki je bila pred letom dni naš gost. Takrat je bil rezultat 4; 7 za Ateks, beograjska ekipa pa je bila tudi tokrat boljša.
povezovanje delegatov sorodnih sis
Ob letošnjih tretjih delegatskih volitvah je stekel mandat v veliki veri, da bo novo štiriletno obdobje prineslo v našem delegatskem sistemu nove kvalitete, saj so temelji že trdno postavljeni. Ob tem pa ima informiranje še posebno pomembno vlogo. Pomembnosti tega sc v naši delovni sredini povsem zavedamo, saj smo že pred dvema letoma sprejeli sklep o rednem poročanju delegatov o delu skupščin, o sprotnem pretoku informacij, ki naj bi potekale ali na zborih delavcev, preko biltenov ali našega glasila. Na žalost moramo priznati, da ta akcija, ali bolje rečeno naloga, doslej še ni bila zadovoljivo opravljena, kar pa nam ne zmanjšuje upanja, da bo tokrat vendarle tudi informiranje na tem področju steklo tako kot bi moralo.
Nujno moramo vztrajati na stališču, da morajo delegati obvezno poročati o svojem delu, o poteku skupščin, sprejetih sklepih in seveda realizaciji teh. Še več doseči moramo, da se bo delo posameznih
samoupravnih interesnih skupnosti, ki posegajo na sorodna področja našega dela in življenja, tudi med seboj obveščale o delu, se dopolnjevale in skupno iskale mnenja v bazi, med ljudmi. Gotovo je področje dela zdravstvene, invalidsko-pokojninske in SIS za socialno skrbstvo tako povezano, da delegati potrebujejo za lažjo in celovitejšo orientacijo vpogled v dogajanja, sklepanja in delo vseh teh področij. Prav tako sodi delo SIS za izobraževanje in zaposlovanje skupaj, pa še bi lahko naštevali. V naših delovnih sredinah moramo doseči, da bo, poleg informacij delegatov, zagotovljeno tudi koordinirano delo posameznih, o področju dela, sorodnih SIS. Celovit vpogled v dogajanja na teli področjih pa bo gotovo nudil tudi delegatom in ob njih, nam vsem spoznavanje problematike in možnosti za razreševanje. Ob tako kompleksnem pristopu in ob sprotnem informiranju o teh tokovih, pa bo tudi razumevanje in zaupanje nas vseh v delo posameznih SIS večje, s tem pa bo večja volja do skupnih akcij.
Zbori delavcev v Labodovih temeljnih organizacijah naj tako večkrat vključijo v svoje dnevne rede poročila delegatov, ki naj bodo konkretna in naj nazorno pokažejo delo posamezne SIS, sklepe in realizacije teh. O večjih in širših področjih pa bomo morali večkrat pisati tudi na straneh našega glasila.in naj nazorno pokažejo delo posamezne SIS, sklepe in realizacije teh. O večjih in širših področjih pa bomo morali večkrat pisati tudi na straneh našega glasila.