S STROJI NAD SMEŽNE KUPE — S nežna*odeja, debela tako kot je nismo bili vajeni že nekaj zadnjih suhih zim, je marsikje tako kot na primer na kranjski avtobusni postaji vsaj tri dni čakala na stroje, da so počedjli sneg, čez katerega so se trudili potniki in se jezili, kajpak. Sneg, če pade ali  ne  pade, je vedno enim v jezo, drugim v veselje! Foto: J. Zaplotnik
Leto XXXI. Številka 6
Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka ^n Trtic - Izdaja ČP Glas Kranj. Glavni Prednik Igor Slavec — v. d. odgovornega urednika Andrej 2alar
GLASILO SOCI
I C N E -Z
Kranj, torek, 24. 1. 1978 Cena: 3 din
Liat izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1944 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih.
O V N E G A   LJUDSTVA   ZA GORENJSKO
v:
Pred volitvami
Občinska volilna aktivnost
Z zadnjo sejo republiške konference SZDL in republiškega sveta zveze sindikatov so se v občinah začele sklepne priprave na letošnje skupščinske volitve. Tudi po gorenjskih občinah so že začeli ali bodo v teh dneh na skupnih sejah občinskega sveta zveze sindikata in občinske konference SZDL sprejeli poročila o poteku politične aktivnosti, se dogovorili o merilih in sestavi družbenopolitičnega zbora, sprejeli postopek delegiranja delegatov iz SZDL v družbenopolitični zbor občinske skupščine, sprejeli rokovnik za izvedbo predkandida-cijskih, kandidacijskih in volilnih opravil ter ustanovili delegatske skupščine za območje občine. Razen tega bodo sprejeli tudi sklep o oblikovanju in delegiranju v občinsko kandidacijsko konferenco ter predlog poslovnika za delo občinske kandidacijske konference. Na teh sejah so, ali še bodo, razpravljali tudi o evidentiranih kandidatih.
V predkandidacijskih postopkih se v temeljnih organizacijah in skupnostih sestanejo člani izvršnega odbora osnovne organizacije sindikata ali predsedstva ali izvršnega odbora krajevne konference SZDL. Na teh sprejmejo sklep o sklicu temeljne kandidacijske konference, predlagajo možne kandidate za člane delegacij za skupine družbenopolitičnih skupnosti in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti. Obenem posredujejo predlog možnih kandidatov zborom delovnih ljudi in vodstvom družbenopolitičnih organizacij, oblikujejo predlog poslovnika za delo temeljne kandidacijske konference, v krajevni skupnosti pa na seji predsedstva ali izvršnega odbora SZDL delujejo na enak način, le da posredujejo predloge možnih kandidatov zborom občanov ali vaškim hišnim ali uličnim odborom SZDL ter seveda vodstvom družbenopolitičnih organizacij.
Pozneje v kandidacijskih postopkih, ki jih opredeljuje volilni pravilnik, se v vsaki temeljni organizaciji ali skupnosti skliče temeljna kandidacijska konferenca, v občini pa občinska kandidacijska konferenca. Sestav konference je odvisen od števila delavcev ter od števila občanov v posamezni krajevni skupnosti. Kandidacijska konferenca obravnava in sprejme svoj poslovnik, uskladi predloge možnih kandidatov za člane delegacij in za druge možne kandidate. V občini opravi kandidiranje občinska kandidacijska konferenca, ki na svoji seji med drugim obravnava stališča in predloge temeljnih kandidacijskih konferenc.
Po tej občinski volilni aktivnosti, ki poteka vzporedno z republiško volilno aktivnostjo, bodo 9. marca volitve v temeljnih in drugih organizacijah in delovnih ter krajevnih skupnostih. Najprej bomo volili člane delegacij v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih, ki delegirajo svoje delegate v zbore združenega dela skupščin družbenopolitičnih skupnosti in v skupščine interesnih skupnosti. V nedeljo, 12. marca, pa bodo volitve članov delegacij krajevnih skupnosti, ki delegirajo delegate v skupščine družbenopolitičnih skupnosti in v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, nato člane delegacij kmetijske dejavnosti, ki delegirajo delegate v zbore skupščine družbenopolitičnih skupnosti in skupščine interesnih skupnosti. Občani bodo glasovali tudi o kandidatni listi za delegate družbenopolitičnega zbora občinske skupščine. D. S.
Pred sprejemanjem samoupravnih sporazumov v občinskih zdravstvenih skupnostih
Zmanjšana participacija, večje oprostitve
Največ uskladitev in sprememb od prvotnega predloga je prav glede pravic in obveznosti iz enotnega programa zdravstvenega varstva: pri uveljavljanju pravic iz enotnega programa naj bi uporabniki plačevali tudi enotne zneske participacije, kadar je predvidena, po tem načelu pa naj bi tudi v vseh občinskih zdravstvenih skupnostih določali skupine uporabnikov, ki so v celoti ali le deloma oproščeni participacije.
Osnovna značilnost sedanjega predloga je še dodatna razširitev skupin, ki ne prispevajo k zdravstvenim storitvam, po drugi strani pa je obseg storitev, za katere uporabniki prispevajo iz lastnega žepa. skrčen, nekateri denarni zneski z liste prispevkov pa popravljeni. Seveda je sedaj odvisno od občinskih zdravstvenih skupnosti, ali bodo predlog . še kaj spreminjale glede na svoje do-
Slovenske zdravstvene regije so sredi tega meseca med seboj usklajevale svoje predloge o samoupravnih sporazumih o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva: delovna skupina za pripravo usklajenega gradiva je zdaj že pripravila predlog, ki ga bodo občinske zdravstvene skupnosti obravnavale na svojih sejah konec tega meseca in ga po vsej verjetnosti tudi sprejemale. Samoupravni sporazum o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva, ki je tako s predlogi javne razprave kot tudi v usklajevalnem postopku glede enotnega programa doživel precejšnje spremembe, naj bi začel veljati s 1. majem letos.
hodkovne zmožnosti. Vsekakor pa pomeni sedanji predlog, ki je močno oklestil prej predlagano participacijo uporabnikov, povečanje prispevne stopnje. Za koliko se sedaj še ne ve, izračuni bodo verjetno pripravljeni do sej občinskih zdravstvenih skupnosti. Za orientacijo pa morda le podatek, da oprostitev participacije   za   vse  zdravstvene storitve predšolskih otrok, šolske mladine in študentov do 26. leta, kar prinaša
DOGOVORIMO SE
5.stran:
SEJA VSEH ZBOROV KRANJSKE OBČINSKE SKUPŠČINE
V sredo, 1. februarja, popoldne se bodo v Kranju sestali na seji vsi zbori občinske skupščine. O problematiki urejanja prostora in urbanizma v občini, nadalje o poročilu Splošnega sodišča združenega dela v Kranju in o poročilu družbenega pravobranilca samoupravljanja v Kranju za minulo leto bodo delegati razpravljali na skupnem zasedanju, o vseh ostalih točkah dnevnega reda pa bodo zasedali ločeno. Tudi pred sredinim zasedanjem objavljamo na 5. strani povzetke iz gradiva za sejo pod naslovom Dogovorimo se.
Sta
EŽURNI NOVINAR: telefon 21-860
Na Gorenjskem nić posebnega — Ni
v»orenJ8kem se včeraj ni zgodilo nič poseli bega. Reševalna postaja ni bila obremenje ba z nujnimi posegi, prav tako tudi pri po klicni gasilski enoti ni bilo posebnih posre kovanj. Promet je bil srednje post. Večina Jih je hitela na smučišča.
Dober obisk na smučiščih - <;<>reni §ka smučišča so iz dneva v dan bolje obi ^kana. Na K rva vcu je včeraj smučalo nk rog i®®® 'Judi. ki so uživali na dober meter <le beli snežni odeji. Pohvalijo se tudi na K obli v Bohinjski Bistrici. Okrog 1500 ljudi je ?mučalo včeraj na teh smučiščih. V Bohinj Je pripeljal tudi »beli vlak«, ki ga je napol j^ijo okrog 500 smučarjev iz Ljubljane in NoveGorice.
Mejni prehodi prevozni - Na gorenjskih mejnih prehodih so povedali, da so ^egte v redu vzdrževane in prevozu*'. 1'ri-boročljiva je zimska oprema, kar še posebej velja za Korensko sedlo in Jezersko in tudi ba. previdnost ne kaže pozabiti. Mejni ur lani vedo povedati, da je bilo včeraj km brecej prehodov državne meje r obeh strani Na letališču dovolj promet« - Z brni-*kel?a letališča je včeraj poletelo H letal, pri j*talo pa jih je sedem To je za brniško le lajisče običajni promet.
Jože K osn jek
ponovno spremenjeni predlog, zmanjšuje predvideni znesek zbrane participacije na Gorenjskem za okoli tretjino.
POPOLNE OPROSTITVE
Katere so torej te nove spremembe poprej že usklajenega predloga samoupravnega sporazuma, s katerim smo bralce seznanili v Glasu 13. januarja. Kot že rečeno, se po tem predlogu širijo skupine uporabnikov, ki ne prispevajo k zdravstvenim storitvam, ali pa so deloma oproščeni. To so:
— predšolski otroci, šoloobvezni, šolska mladina v srednjem usmerjenem izobraževanju ter redni študenti
— borci NOB pred 9.9.1943 oziroma 13. 10. 1943, imetniki partizanske spomenice, vojaški invalidi,, narodni heroji, španski borci, odlikovana Karadžordževe zvezde, reda Belega orla in zlate medalje Obilica, borci za severno mejo ter slovenski vojni dobrovoljci iz vojn 1912 do 1918
— delavci, kadar uveljavljajo pravice iz zdravstvenega varstva v primeru nesreče na delu ali poklicne bolezni, ne pa pri zdravljenju posledic nesreče na poti na delo ali z dela
— uživalci stalnih družbenih denarnih pomoči ter njihovi družinski člani, ki jih preživljajo
— upokojenci z varstvenim dodatkom in ožji družinski člani, ki jih preživljajo
— telesni in duševni invalidi, ki niso sposobni za delo ter delovni invalidi z ugotovljeno najmanj 70-odstotno telesno okvaro ter slepi z izgubo vida nad 90 odstotki
— kmetje, ki so oproščeni davkov in prispevkov za zdravstveno varstvo
— začasno nezaposleni na skupnosti za zaposlovanje prijavljeni de-
Nadaljevanje na 3. strani
9.
stran:
Rekordna udeležba - Odlična organizacija -Pokrovitelj Slovenijales - Ob progi 3000 gledalcev — Manjkali so le najboljši, ki so bili na republiškem prvenstvu - Najstarejši udeleženec maratona 66-letni Zdravko Sporn tekel na smučeh, izdelanih leta 1936
nSTMNJE.
Vabljeni na veliko pustovanje v halo A Gorenjskega sejma v Kranju.
Od 18. do 2. ure zjutraj vas bosta zabavala ansambel Lojzeta Slaka in godba na pihala iz Gorij pri Bledu. Najboljše maske bodo nagrajene
Š
Naročnik:
Rezervacije sprejema Turistično društvo Kranj, tel.. 21-361
Stane Dolanc zaAFP
Sekretar izvršnega komiteja predsedstva CK ZKJ Stane Dolanc je v petek zvečer sprejel predsednika in generalnega direktorja francoske časopisne agencije AFP Clauda Roussela. Med skoraj dveurnim pogovorom je Stane Dolanc odgovoril na več vprašanj o sedanjem mednarodnem položaju, še posebej o vlogi gibanja neuvrščenosti. Odgovarjal je tudi na vprašanja francoskega novinarja o odnosih med Francijo in Jugoslavijo ter o notranjem razvoju Jugoslavije pred 11. kongresom ZKJ.
V spomin poeta
Kot začetek proslav stoletnice rojstva pesnika Otona Župančiča je bila v soboto v Vinici v Beli krajini prva večja kulturna prireditev v spomin in počastitev njegovemu delu. Posebnega pomena je to, da je bila prva večja proslava med Viničani, ki pesnikovo izročilo hranijo s posebno spoštljivostjo.
Posojilo za naše železnice
Predstavniki skupnosti Jugoslovanskih železnic so uspešno sklenili pogajanja s funkcionarji mednarodne banke o novem posojilu, ki naj bi ga porabili za modernizacijo jugoslovanskih železnic. To bo peto posojilo, ki gaje mednarodna banka dala Jugoslovanskim železnicam. Načelno so dosegli soglasje za 100 milijonov dolarjev posojila. Hkrati bo to največje posojilo, ki ga je mednarodna banka odobrila za posamezne gospodarske in druge projekte v Jugoslaviji. Posojilo bodo porabili za popolno obnovo prog v Jugoslaviji.
Večje zanimanje Nemcev
Nemške turistične agencije, predstavništva Jugotour-sa in Turistične zveze v ZR Nemčiji so že v začetku leta zabeležile znatno večje zanimanje zahodnonemških turistov za Jugoslavijo kot lani. Po še vedno previdnih napovedih naj bi se v letošnji turistični sezoni število turistov iz Zahodne Nemčije občutno povečalo, tako da bi letošnje leto lahko prineslo izhod iz zastoja zadnjih treh let.
Zelena naselja
Žiri, Muta, Nova Gorica, Krško in Ilirska Bistrica so kraji, ki so bili v preteklem letu najlepše urejeni v Sloveniji. Tako so razglasili na petkovem zboru hortikultur-nih organizacij Slovenije. Posebna žirija je skozi vse
leto spremljala in ocenjevala prizadevanja krajanov za najlepše urejen slovenski kraj. Lani je tekmovanje zajelo že skoraj vso Slovenijo, saj se je za prvo mesto potegovalo 66 hortikulturnih in turističnih društev, ena krajevna skupnost in 50 osnovnih šol.
Premog izvažajo
Letos bodo iz zeniškega premogovnika izvozili v Avstrijo okoli 100 tisoč ton rjavega premoga. Nakopali pa ga bodo milijon ton. Rudarji trdijo, da bi lahko prodali na tujem ves premog, ki ga bodo letos nakopali. Po-praševanje je namreč zelo veliko.
JESENICE
Center za preučevanje samoupravljanja in informiranje v Železarni Jesenice je v četrtek, 19. januarja, organiziral inštruktažo o družbenem planu občine Jesenice v letu 1978. Glavni osnutek in smernice tega pomembnega dokumenta je razložil predsednik izvršnega sveta skupščine občine Jesenice Ivo Ščavničar. Inštruktaže so se iz posameznih temeljnih organizacij in delovnih skupnosti udeležili: vodje delegacij za zbor združenega dela, predsedniki delavskih svetov, predsedniki sindikata, sekretarji ZK, predsedniki 00 ZSMS, vodje TOZD, vodje sektorjev v delovnih skupnostih in člani poslovodnega odbora Železarne.
Člani predsedstva koordinacijskega sveta ZSMS Železarne so na zadnji seji med drugim razpravljali o obiskih posameznih članov predsedstva v vseh osnovnih organizacijah ZSMS. Ugotovili so, da so obiski ponekod prinesli zelo dobre rezultate, saj so se vodstva 00 ZSMS po novem bolje organizirala, sprejeti pa so tudi zelo konkretni delovni programi. Akcija obiskov še ni konačan, kajti v nekaterih 00 ZSMS so prisotne težave, ki jih ni moč rešiti v kratkem času. Na zadnji seji so se člani tudi dogovorili, da se mora evidentiranje mladih za posamezne funkcije v ZSMS zaključiti do 15. februarja, do 15. marca pa morajo biti izvedene že vse volilne seje 00 ZSMS.
J.R.
V občini so v javni razpravi posredovali precej pripomb na predlog programa razvoja malega gospodarstva v občini. Javno razpravo so organizirale delovne organizacije, krajevne skupnosti, občinski sindikalni svet in združenje samostojnih obrtnikov. Pripombe je posredovalo deset razpravljalcev in vse so ustrezno upoštevali. Združenje samostojnih obrtnikov je menilo, da bi morali predvsem spodbujati boljše sodelovanje med Združenjem in Ljubljansko banko.
D. S.
RADOVLJICA
Včeraj, 23. januarja, popoldne se je na 110. redni seji sestal izvršni svet radovljiške občinske skupščine. Od pomembnejših točk dnevnega reda omenimo obravnavanje predloga programa dela občinske skupščine za letos, osnutka proračuna občine za letos, obravnavanje družbenega dogovora o usklajevanju davčne politike in obravnavanje predloga resolucije o politiki izvajanja družbenega plana za letos.
Na 19. redni seji se bo v četrtek, 26. decembra, popoldne sestalo predsedstvo občinske konference socialistične zveze. Razpravljali bodo o uskladitvi evidentiranih možnih kandidatov za delegate družbenopolitičnega zbora občine ter za nosilce vodilnih funkcij v občinski skupščini in skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti.
Po seji predsedstva pa bo v četrtek, 26. januarja, ob 16. uri skupna seja občinske konference socialistične zveze in občinskega sveta zveze sindikatov. Razpravljali bodo o uresničevanju delegatskega sistema in poročilu o poteku politične aktivnosti v pripravah na volitve delegacij in delegatov. Na dnevnem redu je razen tega tudi sprejem volilnih dokumentov in razprava o evidentiranih možnih kandidatih za delegate družbenopolitičnega zbora občinske skupščine ter za nosilce vodilnih funkcij v občinski skupščini in skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti.
TRŽIČ
V petek, 20. januarja, sta bili na občinski konferenci Zveze socialistične mladine Slovenije v Tržiču dve pomembni seji. Prva se je sešla komisija za delo s pionirji pri predsedstvu občinske konference ZSMS. Ena njenih glavnih nalog ostaja sprejemanje pionirjev v Zvezo socialistične mladine Slovenije, ki v prihodnje ne sme biti več le formalno, temveč mora sprejemanje spremljati tudi idejno usposabljanje. V petek, 20. januarja, pa je bilo prav tako zasedanje predsedstva občinske konference Zveze socialistične mladine Slovenije. Člani predsedstva so razpravljali o nekaterih kadrovskih zadevah in obravnavali lansko finančno poročilo in finančni plan za letos. Na dnevnem redu je bilo tudi ocenjevanje idejnopolitičnega izobraževanja mladih in oblikovanje programa letošnjih proslav ter prireditev. Ena najpomembnejših prireditev bo kviz, povezan s partijskimi in mladinskimi kongresi. Kritične besede pa so na predsedstvu namenili tudi nekaterim družbenim organizacijam in društvom, ki so kolektivni člani ZSMS, a je njihova dejavnost zatajila.
•mv
ŠKOFJA LOKA
Na seji predsedstva občinskega sindikalnega sveta, ki se bo sestalo jutri,
25. januarja, ob 13. uri, bodo sprejeli program dela občinskega sveta za prvo polletje in sprejeli stališče do evidentiranih kandidatov za pomembne funkcije v občini.
Izvršni odbor občinske komunal«** skupnosti se bo sestal v četrtek,
26. januarja, ob 8. uri. Na dnevnem reuu bo obravnava osnutka dopolnjenega samoupravnega sporazuma o ustanovitvi centra skupnih služb SIS ter določitvi medsebojnih pravic in obveznosti, samoupravnega sporazuma o združevanju delavcev v delovno skupnost centra skupnih služb, sprejem sklepa za sklic usklajevalnega sestanka s KS za obravnavo dopolnjenega pravilnika o osnovah in merilih financiranja komunalnih dejavnosti v škofjeloški občini, problematika TOZD Komunalne dejavnosti in investicijski program gradnje primarne kanalizacije v Žireh. L. B.
—V premislek-
Slabi predavatelji
V našem samoupravnem sistemu, kjer velja, da je obveščanje nujno za učinkovitost sleherne akcije in osnova za dobro delo, se dan za dnem srečujemo tudi s predavatelji: na seminarjih, na javnih razpravah, na sejah in sestankih. Ne moremo trditi, da večina in nasploh niso dobri poznavalci razmer in da ne zmorejo pritegniti pozornosti poslušalcev ter jih aktivno vključiti v razpravo. Vendarle pa je še vedno preveč takšnih, ki obravnavano tematiko sicer dobro poznajo, a je niso zmožni posredovati tako in na takšen način, da bi jo poslušalci povsem razumeli in dojeli ter ob njej tudi začeli razmišljati.
Zdajle pa vendarle nimamo v mislih tistih suhoparnih predavateljev, ki sicer veliko povedo, veliko več graje so vredni tisti, ki teme ovijajo v množico nerazumljivih besed, v dolge stavčne zveze, ki jim sami ne vedo ne konca ne kraja, v fraze in aktivistične parole. Le-ti govorijo in govorijo, vnašajo v potrditev svojih misli in besed vsa načela in sklepe ne da bi s praktičnimi izkušnjami dokazali smiselnost in pravilnost svojih misli. Predavanje izzveni na moč odbijajoče, poslušalci niti ne spremljajo in ne sledijo več in predavanje je izzvenelo popolnoma v prazno.
Se slabše izkušnje pa ima marsikje združeno delo, ki je bilo prav v teh mesecih sredi intenzivnih javnih razprav ob sprejemu samoupravnih splošnih dokumentov. Delavci so se zbrali na svojih zborih ali po delovnih skupinah, da bi jim predavatelji obrazložili pomen in smisel predlaganih dokumentov. Marsikje so po razpravah odšli povsem nezainteresirani ali neinformirani, ker so pač predavatelji opravili svoje delo »z levo roko«, se pravi, da so prebirali dokumente od člena do člena ne da bi kakorkoli že dodatno obrazložili. Prav ničesar novega pa ni, da so naši samoupravni akti večinoma napisani tako, da jih poleg sestavljavcev razume le komaj kdo in ne bi bilo prav nič čudnega, če bi jih prebirali s slovarjem tujk v rokah.
Predavateljstvo ni poklic, a ga ne bi smeli tako zelo podcenjevati. Obrazložiti neko temo na predavanju ali v javni razpravi ni enostavno, zato se je treba temeljito pripraviti, biti razumljiv in konkreten, brez nepotrebnih okraskov. Prav zato je nadvse spodbudno, da so po naših občinah prav za aktive predavateljev začeli pri delavskih univerzah pripravljati posebne seminarje, da za tem izobraževanjem ne zaostajajo klubi samoupravljavcev, ki organizirajo sestanke, da bi bile seje in predavanja učinkovitejša, plodna in kvalitetna. D. S.
Na podlagi pravilnika o podeljevanju občinskega priznanji Osvobodilne fronte slovenskega naroda, Žirija za podeljevanje priznanj OF pri Občinski konferenci SZDL Radovljica
k k
OBJAVLJA
pogoje in rok za predlaganje kandidatov za podelitev občinskih priznanj OF leta 1978
Priznanja se bodo podelila ob obletnici ustanovitve OF v letu 1978 zaslužnim posameznikom in organizacijam, ki so s svojim delom, posamezniki pa tudi z drugimi osebnimi kvalitetami dosegali uspehe trajnejšega družbenopolitičnega in samoupravnega sistema in odnosov, zlasti pa za dosežke, ki pospešujejo neposredno uveljavljanje občanov in delovnih ljudi na vseh področjih družbenega življenja. Upoštevali se bodo zlasti tisti, ki prostovoljno opravljajo družbeno delo in izstopajo s svojo prizadevnostjo, požrtvovalnostjo in delovnimi uspehi v svojem delovnem okolju. Se posebej pa tisti, ki so s svojim delom med narodnoosvobodilno borbo in v povojni graditvi prispevali k razvoju socialističnega samoupravnega sistema.
Predloge za podelitev priznanj lahko podajo organizacije SZDL, delovne organizacije, samoupravne skupnosti, njihovi organi in posamezni občani.
Predlogi morajo vsebovati osebne podatke in utemeljitve razlogov, zaradi katerih naj kandidati prejmejo priznanje OF za leto 1978.
Rok za prijave je 15. marec 1978!
Predloge sprejema
Žirija za podeljevanje priznanj OF pri občinski konferenci SZDL Radovljica. ^
--.fc
Tržič — Prihodnji teden se bodo po krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela tržiške občine končali sestanki osnovnih organizacij Zveze komunistov, na katerih komunisti razpravljajo o nalogah občinske konference ZKS in o organizaciji ter vodenju razprav o
ljajo, da bi morali delovati p red vse J* v   osnovnih   organizacijah   ZSNŠ ^ Komunisti so prav tako odgovor V za uspešne priprave na volitve, pravilne kandidacijske postopke za predlaganje takšnih kandidat ki bodo zagotavljali uspešno de vanje skupščin družbenopolitičr
Poziv k aktivnosti
Kardeljevi knjigi. Ti sestanki so pomembno budilo k aktivnosti, ki je marsikje, še posebno v nekaterih krajevnih skupnostih, opešala. Na sestankih osnovnih organizacij obravnavajo kadrovsko politiko, ocenjujejo aktivnost vsakega posameznika še posebne pozornosti pa je deležna dejavnost komunistov, mlajših od 27 let, ki pogosto pozab-
skupnosti in samoupravnih intere nih skupnosti.
Za organizacijo študija KardeJ^ ve knjige pa je zadolžena komisij za idejna vprašanja in usposabljaj!^ komunistov, ki mora pri tem sodeir; vati s koordinacijskimi odborom i kT* družbeno izobraževanje. Razpre1;** Tiorajo biti februarja končane.
J- Kepk ^
Kaj predlagajo obrtniki?
Radovljica - Na predlog programa razvoja malega gospodarstva v občini Radovljica so imeli člani
12.500 možnih kandidatov
Kranj — S sprejemom volilnih dokumentov, obravnavo poročila o poteku predvolilnih priprav in sklepov o sklicu skupne seje občinskega sveta ZSS in občinske konference SZDL na četrtkovi seji predsedstva OK SZDL se je v kranjski občini začel predkandidacijski postopek za spomladanske volitve.
V kranjski občni so evidentirali 12.500 možnih kandidatov ali 21 odstotkov vseh občanov. Računajo pa, da bodo do volitev v TOZD in KS evidentirali še najmanj 1500 do 2000 novih možnih kandidatov. Tri četrtine delegatov je mlajših od 35 let, premalopa je med njimi žensk, mladine in tudi članov ZK, zlasti v temeljnih organizacijah združenega dela.
Na seji predsedstva so sklenili, da je potrebno do skupne seje občinskega sveta ZSS in OK SZDL pri praviti volilni program in v pred-kandidacijskem postopku pregledati, kje so še možnosti za oblikovanje posebnih delegacij. Delu delegacij je potrebno zagotoviti kontinuiteto, to se pravi, da mora del delegatov sedanjih delegacij delati naprej. Z vsemi kandidati, ki bodo predlagani za odgovorne funkcije, se je treba dogovoriti in jih tudi opozoriti, da od njih pričakujemo, da bodo dobro in odgovorno delali.
Člani predsedstva so tudi ■prejeli sklep, da bo potrebno takoj po volitvah organizirati izobraževanje za vse novoizvoljene delegat«-
I. H
L*
združenja    samostojnih   obrtniki ^ več pripomb, ki so jih posredovali izvršnemu svetu skupščine obči^t: Radovljica. *V Kaj predlagajo radovljiški ottfM^ niki? Združenje samostojnih obtf^i, nikov se zavzema za to, da bi ukii^ ^ registracijo    računov zaradi daljenosti in nasploh poenostaviv uradne postopke, tako tudi  obr* <Jl čunavanje   osebnega   dohodka ***i prispevkov pri obrtnikih zaposlen*' delavcev. Obenem si prizadevajo P JU ukinitev davka na promet, ko gre^f kooperacijsko sodelovanje. I\ Radovljiški obrtniki tudi niso 0 % dovoljni s kreditiranjem, predvsef kratkoročnim,   saj   z   Ljubljani j-V banko niso našli skupnega jezib % Odločili so se za ustrezno pogodb z Beograjsko banko, kamor bo**** prenesli tudi žiro račune in za eksp* zituro Beograjske banke poisks v Radovljici primeren prostor.
V zasebni obrti hudo primanjku.' kvalificiranega    kadra, predv* na področju štabne obrti. In ten* za dodatno izobraževanje skoraj n-U tako, da  so sredstva v skupne* skladu za izobraževanje pri Gosp**^ darski zbornici v Kranju precej in    se    nenamensko    uporablja.* Hi< Odprto   je   še   vedno   vprašan « obrtnikov,   ki   opravljajo obrtaj dejavnost   kot   postranski pokl»^ in seveda šušmarjev. Zavzemajo*^ za to,
da občinski organi ne bi U ^ dajali odločb za malo obrt projfcv vodnega značaja. t^v^5,e. za ritvene dejavnosti. Tudi šušmar*»f>> morali ostreje stopit, na prste m j*^
, kazenskinii obremenitvami pK * prečiti ilegalne dejavnosti v
Zasebni obrtnik, so .meh tudi v*£ pripomb na urbanistične naM^Jj komisija za pospeševanje "alega * j£ spodaiitva pase je med dr .n, ^ žela za več,o akcijo "^^^ izobraževanja te. /a kti en,, davčne ... finančne prednost. mak^J* gospoda rs t \ a
Zmanjšana participacija, večje oprostitve
rfMda(jevanje s 1, strani
t^vci in njihovi ožji družinski člani, 1 Jih preživljajo
— občani, za katere občinska ■^■^avstvena skupnost ugotovi, da ne ^^rejo prispevati k stroškom zdrav-
venega varstva.
DELNE OPROSTITVE
£a zdravstvene storitve, zdravila pripomočke tudi ne prispevajo:
— ženske med nosečnostjo, poro-in materinstvom do 6. meseca
Prosti otroka in v zvezi s kontra-fc^t>cijo. To velja za kurativne pre-' ^de v dispanzerjih za žene, za 1 j^**etno prekinitev nosečnosti, kadar e rnedicinsko opravičljiva ter za ne-0 ^dicinski del oskrbe v bolnišnicah a ^ — borci NOB, ki imajo priznano * ^ ojno dobo najmanj od 1.1, 1945 u 15.5.1945, ne prispevajo k zdravilina recept, kurativnim zdravni-- ^ **n pregledom v dispanzerjih za j ^^?**ce ali splošnih ambulantah, za ^| ♦'aviliško zdravljenje, za nemedi-
**ski del oskrbe v bolnišnicah lj. ^- občani, kadar zbolijo za nalezli lvijni   boleznimi   (navedenimi v ^  č}]enu samoupravnega sporazuma ^ ^notnem programu), ne prispevajo jr>** posebne prevoze, ki se zahtevajo predpisih o zatiranju nalezljivih I^zni in prav tako ne za nemedi-**%ki del oskrbe v bolnišnicah It ^ občani, ki zbole za rakom, slad-,  ^*"no boleznijo, mišičnimi in živčno ^iMšiČnimi obolenji ter duševnimi ^^j^lenji ne prispevajo k stroškom za jj^J*avila, ortopedske pripomočke in ^voze z reševalnimi avtomobili rge> '— občani, ki so stari nad 70 let, M:       ne prispevajo za zdravila na re-of, v       in za prve kurativne preglede . ; jj^plošnih ambulantah in dispanzer-e h
SKRČENA LISTA PRISPEVKOV
.Iz prejšnjega, že na koordinaciji J^klajenega predloga, je po novem
Koliko za komunalo?
^^^»dovljica — Po predlogu pro-aI,»*\ J*oia potrebnih sredstev za kotnu-^fck^'ne objekte in naprave skupne ^^f^ v letošnjem letu bi občinska c fc<^oupravna komunalna skupnost 'n ^rjJrebovala   skupaj   13 milijonov -O00 dinarjev, od tega za dejav-K ^^n1 krajevnih skupnosti 6 milijonov ^^i^T-OOO   dinarjev,   za komunalno P^i^avnost v občini pa 4 milijone
n *^ v okviru programa za vzdrževanje / obnovo    komunalnih naprav
• wUpne porabe v občini bodo za ^^rževanje občinskih cest potre-ik^*Tvali  letos  700.000 dinarjev, za
^t^^sarje in vprezna vozna uu n„.h, -wJiw^lni cesti Črnivec-Lesce 140.000 ^'M^.^rjev in za talno označbo v ob-iflj j^-V   za   cestno-prometno signali
■ *n semaforske naprave skupaj
i» * ry000 dinarjev. Popravilo mostov )Tl S V*orJan no veljalo 200.000 dinarjev,
t?OoVa mostu  v Peračici 210.0(X) "h j/^rjev, cesto Jereka- Podjelje pa bi 'nvest'ranJem Gozdnega gospo-?tJ2/fJr,tva Bled dokončali z dodatnimi fViAoOO dinarji. Predvidevajo tudi 2*%^r»"avilo mostu čez Savo v Globo-m razširitev ceste Praproše. >sfr J^i-V radovljiški občini združujejo &       * sredstva za javne sanitarije, za db^^Jjšo zimsko službo oziroma za od^^nup ustreznega  stroja pa bodo spi1     cenili 400.000dinarjev.      D. S.
Slaba cesta *ia Srednji vrh "
"io^ozd Martuljek      Občani nase Srednji vrh nad Gozd Martulj so nejevoljni, ker v naselju Kidajo telefonske napeljave, nji-
JJ^a cesta pa je pozimi izredno
tn>V ^»o vzdrževana. , S Sprednji vrh je razmeroma zelo ^^aljen od Gozd Martuljka. Na VJSNlnjein vrhu je počitniški dom k, ^Ljepo več mesecev zaprt. Počit-£fcX Lp. je last Zveze pnjatebev
/*vdme Ljubljana- Šiška in je edini jinv^i^i lokal. Srednji vrh pa je pri->re ^i^ljena izletniška  točka, obisko-^ r^ev je vedno več, dom pa je zaprt. u^^****sto na Srednji vrh uporabljajo rl^v ^ ^ani, Gozdno gospodarstvo in i     jVjlni turisti. Vaščani se pritoki K* v^jo nad vzdrževanjem ceste, saj ltl ^k^i B cesto ruši kamenje in drug ma-4^1. Mislijo, da bi bilo treba teren Itff^j ^esti bolj zavarovati z mrežami, Je tUf" že zgodilo, da se i< W*ilo kamenje prav pred voznike ^mobilov. ' D. S.
strokovna služba zdravstvene skupnosti Kranj pripravila listo prispevkov, kjer je od prispevkov izpuščen prispevek za strokovno nego na bolnikovem domu, prispevek k medicinskim storitvam v zdravilišču, prispevek za dietetični preparat za dojenčka na recept: spremenjeno pa je besedilo za prispevek ob prekinitvi nosečnosti, kadar ni medicinsko upravičena, in sicer velja prispevek ne za prvo, pač pa za ponovno prekinitev nosečnosti. Prispevek za očala je 40 din, za vsak rentgenski posnetek pa 5 din tudi za zobe, vendar največ 30, če gre za več posnetkov. Vsak pregled pri zdravniku specialistu naj bi veljal 50 din, s tem da je prispevek le za enega specialista, če-
tudi splošni zdravnik napoti bolnika k več specialistom zaradi iste bolezni. Prvi pregled v splošnih ambulantah, obratnih ambulantah in dispanzerjih ter prvi obisk zdravnika na domu ostanejo na listi kot v prejšnjih predlogih; pri zobozdravstvenih storitvah pa so črtane tele storitve oziroma so zneski spremenjeni: prispevka ni za prvi, ponovni in konzi-liarni pregled pri stomatologu, za zdravljenje zoba, za čiščenje zobnega kamna, za puljenje zob. Pri protetiki Z0R je prispevek za gred, opornico ali jahač povišan na 120 dinarjev, prispevek za kovinsko protezo pa znižan na 350 din, medtem ko ostala protetika ostane nespremenjena.
Zakaj dela le aparat na Jesenicah
Jesenice — Gorenjski sindikati so na pobudo bralk Glasa sprožili akcijo za nakup rentgenske aparature za zgodnje odkrivanje raka na dojki, piše jeseniški Železar. Akcija je naletela na ugoden odmev in se je na žiro računu zbralo 2 milijona 400.000 dinarjev, od tega so iz posameznih občin prispevali: Kranj milijon 92.000 dinarjev, Tržič 191.000 dinarjev, Radovljica 281.000 dinarjev, Skorja Loka 527.000 dinarjev in Jesenice 332.000 dinarjev, razlika do navedene vsote pa so nerazporejena sredstva po občinah in obresti. Za nakup dveh aparatur, za carino, prevoz, komoro za avtomatsko razmnoževanje, ter za bančne stroške so dali 2 milijona 67.000 dinarjev.
Ko so aparata uvozili, so ju izročili splošni bolnici Jesenice in Zdravstvenemu domu Kranj. Regionalna zdravstvena skupnost je dala soglasje le za delovanje aparata na Jesenicah in sicer z utemeljitvijo, da za Gorenjsko zadostuje le en aparat. Na Jesenicah je aparat začel delovati julija lani, v Jtranju pa ie aparat še vedno zapakiran in čaka na svojo nadaljnjo usodo. Ta naj bi bila takale: delegati regionalne zdravstvene skupnosti so sprejeli sklep, da se en kupljen aparat zamenja za drug aparat, ki bi služil za nadaljnjo diagnostiko raka. To svojo odločitev utemeljujejo s tem, da znanost na tem področju hitro napreduje in da obstaja bojazen, da bo aparat čez nekaj let tehnološko zastarel. Trenutno pa strokovna služba regionalne zdravstvene skupno-
sti preučuje, kje bodo namestili bodoči aparat.
Ob tej akciji, ki je naletela na tako širok odmev in katere potek spremlja okoli 72.000 delavk in delavcev na Gorenjskem, pa se vseeno postavlja nekaj vprašanj.
Pri delu odbora za nakup aparatov so sodelovali tako predstavnik: splošne bolnice Jesenice, Zdravstvenega doma Kranj in regionalne zdravstvene skupnosti, posvetovali so se tudi s strokovnjaki onkološkega inštituta v Ljubljani, republiška skupnost za zdravstveno varstvo nase republike je dala pozitivno mnenje, da je nakup dveh aparatov za Gorenjsko utemeljen. Po teh, menimo, da dovolj strokovnih mnenjih so kupili aparaturi pri tvrd-ki, ki ima najdaljšo tradicijo izdelave takih in podobnih aparatur. In šele tedaj ali pa nekoliko kasneje so ugotovili, da za Gorenjsko zadostuje le en aparat? Zapakiranemu teče garancijski rok in tako propadajo sredstva, ki smo jih na Gorenjskem solidarno zbrali.
Vprašanje je tudi, če so šele sedaj ugotovili, da znanost na tem področju hitro napreduje in bo potem bo tudi tisti na Jesenicah kmalu zastarel?! In ne nazadnje, kdo lahko jamči, da bo zamenjani aparat res sodoben in ne bo zastarel?
O vsem tem se sprašujejo delavci, ki spremljajo akcijo in bodo dali svoja mnenja prek svojih delegatov v zdravstveni skupnosti, saj so solidarno zbrali denar, zaključuje jeseniški Železar. (ds)
40 starih milijonov za en telefon
Kokra — Na zboru krajanov v Kokri smo zvedeli, da so se nekateri načrti iz preteklih let lani realizirali. Spodnja Kokra je dobila novo transformatorsko postajo in ima sedaj dokaj stabilizirano električno napetost. Toda težave z električno napetostjo ima še vedno Zgornja Kokra. Tudi hudournik Vobenca je Vodno gospodarstvo primerno reguliralo, izdelana je pregrada, treba pa bo napraviti še kanal ter vse skupaj redno vzdrževati in čistiti. Tako upajo, ne bo več bojazni, da bi hudournik ponovno zasul z gramozom hišo vašča-na Mihe Senka, kot se mu je to zgodilo že trikrat v zadnjih šestih letih. Je pa še nekaj stvari, ki bi jih krajani radi čimprej imeli urejene: nov most čez Kokro — za potrebe krajanov življenjskega pomena, saj je
sedanji most dotrajan in bo kmalu tudi življenjsko nevaren. Otroci pa ravno preko tega mostu vsak dan hodijo v šolo, delavci na delo, kmetje na travnike .. . Nov most naj bi bil železobetonski in po predračunu bo stal okoli 50 starih milijonov dinarjev ...
V Kokri, ki je dolga kar 10 km, ni niti enega telefona! Krajani so pripravljeni prispevati del sredstev, da bi v vas dobili vsaj en telefon (dvojček). Vsaka družina naj bi prispevala po dvesto starih tisočakov, vendar je to le kaplja v morje, ker bi en priključek stal okoli 40 starih milijonov. Tudi v tem nujnem primeru krajani pričakujejo pomoč; predvsem od občine in komunalne interesne skupnosti ter ne nazadnje tudi od podjetja za PTT promet.     I. S.
Slabo so bili obveščeni
Kranj — V sredo se je sestal aktiv ZK TOZD Kmetijstvo v KŽK Kranj. Povod za sestanek je bilo pismo, ki so ga delavci enote selekcija krompirja poslali občinskemu, medobčinskemu in republiškemu sindikalnemu svetu in so v njem našteli vzroke, zakaj so na referendumu za sprejem sporazuma o merilih za ugotavljanje in delitev dohodka in osebnih dohodkov, glasovali proti.
V TOZD Kmetijstvo je zaposlenih 170 ljudi in so omenjeni sporazum sprejeli s 63,18 odstotka. Proti sporazumu so glasovali delavci enote za selekcijo krompirja. S sporazumom se niso strinjali zaradi prevelikega razpona med najslabše in najbolje plačanim delavcem, ki naj bi znašalo 1.5, medtem ko je bilo po starem sporazumu razmerje dokaj nižje in !• znašalo 1.3,5. Menili so, da'sr /
naraščanjem razmerja slabša njihov položaj v delovni organizaciji.
Na sredinem sestanku se je izkazalo, da je nesporazumu botrovala preslaba obveščenost in seveda to, da sporazuma delavcem ni nihče obrazložil. Sporazum namreč določa le osnove meril za pridobivanje in delitev dohodka in osebnih dohodkov, višino osebnih dohodkov pa bo določil pravilnik, ki ga sedaj pripravljajo in bo še v javni razpravi. Na sestanku so tudi poudarili, da bo nagrajevanje v največji meri odvisno od rezultatov dela.
Koliko so imeli delavci enote za selekcijo krompirja razen tega, da so bili slabo obveščeni in niso sodelovali pri oblikovanju sporazumov, prav, da so zavrnili omenjeni sporazum pa se bo jzkazalo ob prvem izplačilu osebnih dohodkov.     j p
Gozdno gospodarstvo Bled, n. sol. o.
Bled, Ljubljanska 19
1. Odbor za medsebojna razmerja skupnih služb
objavlja prosto delovno mesto
geometra
v sektorju za urejanje gozdov.
Za to delovno mesto je potreben poklic
geometra. Poskusno delo traja 1 mesec.
2. Delavski svet
TOZD Gozdarstvo Bohinj
objavlja naslednja prosta delovna mesta
— vzdrževalca mehaniziranega lesnega skladišča s
— 2 gozdna delavca za spravilo lesa s traktorjem
Vzdrževalec mehaniziranega lesnega skladišča mora biti obratovni elektrikar z 2-letnimi delovnimi izkušnjami pri vzdrževanju strojev in električnih naprav. Poskusno delo traja 20 dni.
Za delo pri spravilu lesa s traktorjem je zahtevan poklic gozdarja in vsaj 6 mesecev delovnih izkušenj pri vožnji lesa s traktorji. Izjemoma bomo sprejeli kandidata brez zahtevanega poklica in izkušenj, vendar ne starejšega od 30 let.
Kandidate vabimo, da pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pod 1. na naslov: Gozdno gospodarstvo Bled, 64260 Bled, Ljubljanska 19, pod 2. pa na naslov TOZD Gozdarstvo Bohinj, 64264 Bohinjska Bistrica, Grajska c. 10. Rok
za sprejemanje prijav je 8 dni od dneva objave oglasa.
Komunala in spet le — komunala
JESENICE - Krajevne skupnosti pravzaprav zelo počasi postajajo skupnosti ljudi, ki v kraju, kjer živijo, uresničujejo na samoupravni osnovi svoje želje in interese, skupaj z organizacijami združenega dela. Vse premalo — tako ugotavlja analiza delovanja krajevnih skupnosti v jeseniški občini, analiza, ki jo je pripravila Socialistična zveza — je združeno delo pripravljeno sodelovati in vse premalo so še krajevne skupnosti sestavni del družbenoekonomskih odnosov. Njihova aktivnost se usmerja večinoma še vedno le na ureditev komunalnih vprašanj, manj pa na vsa ostala področja.
Da večino dela opravijo kar sveti krajevnih skupnosti ni sprejemljivo in dopustno. Skupščina krajevne skupnosti se tudi sestaja in razpravlja, a še premalo prevzema več odgovornosti in nalog, medtem ko zbori občanov še niso dosegli svojega namena. Delegacije se sestajajo, a imajo premalo stika z občani, šepa pa tudi obveščanje v krajevnih skupnostih, kar je ena izmed osnovnih možnosti za delovanje občanov in delovnih ljudi.
Mladinske organizacije po krajevnih skupnostih so poživile svoje delo in se tvorno vključujejo v organe krajevnih skupnosti, prav tako je uspela tudi akcija organiziranja in delovanja potrošniških svetov. Ne bi trdili, da se je področje družbene samozaščite in varnosti zanemarjalo in puščalo ob strani, vendar precej kritična in dobronamerna analiza Socialistične zveze opozarja tudi na večjo prihodnjo delavnost in aktivnost na teh dveh pomembnih področjih.
Krajevne skupnosti so od svojega ustavnega organiziranja dosegle pomembne uspehe in bi bilo zlonamerno trditi, da niso delovale v pravem smislu. Njihova prizadevanja so bila očitna in
smiselna in so vztrajali v često nemogočih prostorskih razmerah in ob hudem pomanjkanju kadrov. Kljub temu pa so se še vedno preveč ukvarjale s komunalnimi vprašanji in premalo z vsemi drugimi problemi. Zato ob profesionalizaciji nekaterih kadrov, ob zagotavljanju prostorov, ob programih dela razvoja, ob dopolnjevanju statutov, ob intenzivnejši aktivnosti družbenopolitičnih organizacij in društev ter predvsem ob novi reorgani-ziranosti od krajevnih skupnosti pričakujejo veliko več. Zlasti smotrna in smiselna reorganizacija krajevnih skupnosti bo zagotavljala, da bodo delavci in občani sodelovali z vsemi svojimi resničnimi interesi, vprašanji in sklepi. D.Sedej
Zazidalni načrt za Plavž
Jesenice — Biro za urbanizem in stanovanjsko poslovanje Jesenice je izdelal zazidalni načrt za plavški travnik, ki postaja industrijsko središče Jesenic. Po tem zazidalnem načrtu, ki zajema območje med železniško progo Jesenice —Avstrija, savsko strugo, novo klavnico in pregrado, je skupna zazidljiva površina 5 hektarjev. Od te površine je predvideno 2 hektarja za pokrito skladišče, prodajne objekte in odprto skladišče kuriva za Trgovsko podjetje Universal, en hektar in pol za pokrito skladišče in upravo kovinske predelovalne industrije, skoraj dva hektarja za skladišče in upravno poslopje gradbeno predelovalne industrije ter 3 hektarji za skladišča, delavnice in upravne prostore podjetja Vodovod.
Prometno se industrijsko središče navezuje na železnico z novim industrijskim tirom preko novega nadvoza. Načrt vključuje tudi regulacijo struge Save vzdolž novega središča. D. S.
Kranj - Na prihodnji seji vseh zborov kranjske občinske skupščine bodo razpravljali tudi o spremembah urbanističnega načrta mesta Kranja Gre za spremembo na območju, ki bo urejeno s predvidenim zazidalnim načrtom Hlanina 11. lo območje je namenjeno za stanovanjske in druge spremljajoče
Veriga gradi
Tovarna verig v Lescah bo v petih letih svojo proizvodnjo trikrat povečala, saj gradi novo orodjarno in halo za industrijsko opremo — Predračunska vrednost je 105 milijonov dinarjev in je investicija ena največjih v radovljiški občini
Lesce — Po srednjeročnem progami! razvoja se Veriga preusmerja v proizvodnjo z višjo stopnjo predelave, v kvaliteto, obenem pa bo ob priključitvi Tovarne industrijskega orodja v petih letih lahko povečala sedanji obseg proizvodnje za trikrat. Veriga se je po temeljitih študijah odločila, da skupno zgradi orodjarno in halo za industrijsko opremo in tako racionalno zniža stroške ob pripravah materiala, doseže, da je skladišče orodja pod skupno streho prav tako kot tudi kontrola izdelkov ter higienski in upravni prostori.
Deloma z lastnimi sredstvi, deloma s krediti Ljubljanske banke in interne banke v okviru slovenskih železarn — Veriga je članica sestavljene organizacije slovenskih železarn — so po projektih organizacije Slo-venija-projekt iz Ljubljane zbrali vsa potrebna lokacijska dovoljenja in zdaj potekajo prva dela. Veliko halo z 10.000 kvadratnimi metri etaž
bo gradilo SGP Gorenje iz Radovljice, za jekleno konstrukcijo bo poskrbelo Trimo Trebnje, le za inštalaterska in nekatera dela še nimajo ponudnika.
»Za proizvodnjo elementov in sistemov za pnevmatiko in hidravliko je zanimanje precejšnje, v Verigi pa v prvem delu razvijamo predvsem področje pnevmatike, saj je le-to precej deficitarno. Poleg domačega tržišča se povezujemo tudi s tujim in sklepamo pogodbe, največ s Herionom. Program našega srednjeročnega razvoja se povezuje s programom razvoja slovenskih železarn, saj povečujemo porabo kvalitetnih jekel, se odločamo za višjo stopnjo predelave in se pojavljamo kot dobavitelji opreme slovenskim železarnam,« pravi vodja tehničnega sektorja inženir Pavel Noč in nadaljuje: »Ob tej investiciji, katere
Lesce — Tovarna Verig namerava v prihodnjih petih letih z izgradnjo nove hale povečati svojo proizvodnjo za trikrat. — Foto: F.Perdan
Inženir Pavel Nov
predračunska vrednost je 105 milijonov dinarjev, so pripravljalna dela že opravljena in upamo, da bomo v rokih končali tako, da bomo s poskusno proizvodnjo začeli ob koncu leta.
Mislim, da s kadri ne bo velikih težav, saj se tesno povezujemo z Iskro, po drugi strani pa preusmerjamo v novo proizvodnjo nekaj naših delavcev. Zavedamo pa se, da bo primanjkovalo predvsem kvalificirane delovne sile, čeprav je Veriga namenila izobraževanju kadra v zadnjih letih vso pozornost.«
Tovarna verig Lesce stopa torej v zaključno srednjeročno obdobje z naložbo, ki je po vojni ena največjih V radovljiški občini. Z naložbo, ki je smotrna in ki zanesljivo zagotavlja še večji kvalitetni proizvodni vzpon.
D. Sedej
Preveč kupujejo, premalo prodajajo
Škofjeloške delovne organizacije so lani v devetih mesecih izvozile na tuji trg za 48,8 milijona dolarjev blaga, leto prej pa za 37,5 milijona dolarjev. Vrednost izvoza se je povečala za 11,6 odstotka, uvoza pa več kot za polovico in sicer za 55 odstotkov. Zato tudi lani, čeprav so znane šele ocene, škofjeloško gospodarstvo ni uspešno izpolnilo svoje naloge glede izvoza na tuji trg in je leto zaključilo z obrnjenim razmerjem (in to v korist uvoza) kot leto 1976. Delež zunanje trgovinskega prometa se je v družbenem proizvodu občine zmanjšal. Predlani je znašal 67 odstotkov in lani le še 65 odstotkov.
Vendar vse delovne organizacije niso slabo izvažale in veliko kupovale. Deset jih ima zunanjetrgovinski presežek in največjega med njimi Alpina, Jelovica. Gradiš, Niko," Ter-mika. Kladivar in GG Gozdarstvo. Primanjkljaj pa imajo Gorenjska predilnica, Iskra Heteče. LTH, Iskra Železniki. Kroj. Etiketa in EGP. Vse te delovne organizacije uvažajo surovine in polizdelke in so zaradi proizvodnje vezane na uvoz. prodajajo pa večina na domačem trgu. Zato podatki o zunanjetrgovinskem primanjkljaju niso pokazatelj gospodarjenja oziroma zato, ker veliko uvažajo, te delovne organizacije ne gospodarijo slabo.
L. B.
Skupnost za zaposlovanje Kranj
Spremembe med poklicnimi
željami in vključitvami
Predvpisi v srednje šole so bili v lanskem letu novost. Učenci osmih razredov so bili prvič seznanjeni o predvpisih šele v mesecu decembru, ker je bil takrat sprejet sklep, da se uvedejo predvpisi. Zato smo pričakovali, da bodo zaradi kratkega ¥asovnega roka preslabo pripravljeni na poklicno odločitev, da se bodo v času od predvpisov v februarju do vpisov v juniju še močno preusmerjali.
Analizirali smo rezultate predvpisov in vključitve istih učencev, da bi ugotovili skladnost obeh. Prav tako smo primerjali podatke iz ankete, ki jo osmošolci izpolnjujejo v začetku zadnjega leta šolanja z dejanskimi vključitvami, ker nas je zanimala stalnost poklicne želje v daljšem časovnem obdobju. Ugotovili smo, da se najmanj preusmerjajo učenci, ki se odločajo za šolanje na gimnazijah. Več kot 90 odstotkov učencev, ki so se za gimnazijo prijavili ob predvpisih, se je tja tudi vključilo.
Velika je skladnost med predvpisi in vključitvami tudi pri učencih, ki se odločajo za poklicno šolanje.
V tej skupini ugotovimo, da se je 80 odstotkov učencev vključilo skladno s prijavo ob predvpisih. Ce upoštevamo, da v nekaterih poklicih (avtomehanik, prodajalec, administrator, RTV mehanik) ni bilo dovolj prostih učnih mest za vse kandidate, potem lahko trdimo, da je skladnost dovolj visoka.
Večje so spremembe med predvpisi in vključitvami pri učencih, ki so se želeli vključiti v štiriletne tehnične šole in še večje pri tistih, ki so se želeli vključiti v štiriletne šole medicinskih, ekonomsko-administra-tivnih in umetniških smeri. Najbolj so spreminjali svojo poklicno željo osmošolci. ki so se vključili v šolanje za pedagoške poklice. Pri njih ugotovimo le 70-od-stotno skladnost med predvpisi in vključitvijo. Predvidevamo, da so te razlike največje zato, ker se mladi še premalo zavedajo, kako zahteven in družbeno odgovoren je poklic pedagoškega delavca. Zato je potrebno marsikoga, ki se je želel vključiti v tovrstno šolanje, preusmeriti.
Razumljivo je, da je skladnost med namerami, ki smo jih ugotavljali v anketi o izbiri poklica in vključitvami, manjša kot skladnost med predvpisi in vključitvami, ker je med njima daljše časovno obdobje. Ugotavljamo pa iste značilnosti, kot smo jih že vpisali. Najmanj je sprememb pri učencih, ki so izražali namero vključiti se v pedagoško gimnazijo. Skladnost v odstotkih se giblje od 8.'1 odstotkov do 4.'1 odstotkov. Podatki zgovorno kažejo, kako potrebno je poklicno svetovanje osnovnošolcev v zadnjem letu šolanja, saj jih je mnogo potrebno usmeriti na pravo poklicno pot.
Branka Košič
Ob vstopu v tretje lete
Pravkar smo vstopili v tretje leto našega srednjeročL obdobja. Smo lahko z doseženim zadovoljni ali se bomo moi v zadnjih treh letih kje posebno potruditi? Na nekatera vprašanj smo lahko slišali odgovor na predavanju oziroma govoru, ki ga je imel pretekli teden predsednik republišl izvršnega sveta Andrej Marine v šoli za poslovodne kai Skofji Loki.
Z uresničevanjem nekaterih plansko zastavljenih ciljev lahko zadovoljni. Na področju energetike, vsaj kar zadeva elek triko, ni več bojazni, da bi še imeli redukcije, ker smo zgrrs več novih elektrarn. Letos dobimo zemeljski plin, za n količine po letu 1978 pa se že dogovarjamo. Računati moramo I še na zanesljivejši vir oskrbe s tekočimi gorivi. V oskrbi z n in njenimi derivati namreč še vedno prihaja do težav, nimamo dolgoročnih pogodb. Povečali smo tudi proizv« surovin, predvsem lesa, celuloze in cementa, imamo izdelkov črne metalurgije kot kdajkoli do sedaj, uspešni smo j* gradnji stanovanj, šol in vrtcev, veliko smo naredili na področji socialne politike in invalidsko pokojninskega varstva.
Med področja, kjer srednjeročnih ciljev ne uresničuje* dovolj uspešno, je prometna infrastruktura in kmetijstvo in p slednjem predvsem poljedelska proizvodnja. Zaostajamo pr uresničevanju načrtov razvoja usmerjenega izobraževanja ■ prenosu dosežkov znanstveno raziskovalnega dela v proizvoi njo.
Tudi menjava s tujino nas ne more zadovoljiti. Deficit trajal občutimo, zato je najbolj pomembna naloga slovenskega g» spodarstva večji izvoz in vse druge oblike gospodarskega sodelovanja s tujino. Letos smo sprejeli vrsto ukrepov, s katerirr smo se bolje organizirali za prodor na tuje trge. Pospeševali nt. bi predvsem višje oblike gospodarskega sodelovanja s svetom kot so kompleksne ponudbe za velike projekte s sodelovanjem cele verige proizvajalcev od gradbenikov, prek lesne in prede lovalne, gradbene industrije, do industrije opreme. Pospeševat je treba tudi neblagovni izvoz in sklepanje kooperacijskii) pogodb za delo v tujini, ki mora vsebovati naše intelektualne storitve. Tudi banke morajo s pravilnim posluhom pospeševat ta prodor.
Ne gre namreč prezreti, da v Sloveniji še vse preveč orga nizacij združenega dela stoji ob strani in se ne vključuje v sve tovno menjavo in v zastavljene programe, vlaganja in projekte ker je s tem potrebno prevzemati določene rizike. Prav zato f treba izvoz in vključevanje v svetovno menjavo dela še bolj pospešiti. To zahteva tudi dejstvo, da je Slovenija lani »pridelala' kar 20 odstotkov jugoslovanskega deficita v devizni menjav
L. Bogataj
Kaj lahko pričakujemo od kmetijstva?
Tudi v škofjeloški občini postaja kmetijstvo vse bolj pomembna gospodarska panoga, saj iz leta v leto več proizvaja za prodajo, čeprav se s kmetovanjem ukvarja vedno manj prebivalstva. V planu Za letos, ki ga je pripravila kmetijska zemljiška skupnost je predvideno, da se bo proizvodnja še povečala.
Kmetje in kmetijski obrati naj bi prodali 2108 ton goveda. 6.150.000 litrov mleka. 2800 ton krompirja. 244 ton rži za ržene rožičke in koruze 120 ton. Najbolj naj hi se povečala proizvodnja mleka in sicer za 8 odstotkov in rži, potem goveda, medtem, ko bodo s koruzo posejali manjši površini polj.
Veliko pozornosti bodo letos posvečali tudi pridobivanju oziroma izboljševati ju obdelovalne zemlje. Lani so usposobili za kmetijsko proizvodnjo 50 ha zemljišč, letos pa jih bodo najmanj 70 ha. Skupne naložbe v kmetijsko proizvodnjo pa bodo letos znašale 35 milijonov dinarjev. L. H.
Kje se hranijo delavci?
Skofja Loka — Lani so v škofjeloški občini naredili anketo, da l>i ugotovili, kje se hranijo delavci. Anketa je zajela 12.430 delavcev. 175,'J delavcev ali 14 odstotkov ni imelo organizirane družbene prehrane. V okviru druge organizacije, tudi gostinske, se je med delovnim časom hranilo 1379 delavcev ali 1 I,.'{ odstotka, vsi drugi (dobrih 74 odstotkov) pa imajo organizirano prehrano \ svoji temeljni organizaciji. Devet organizacij; združenega dela ima centralno kuhinjo, od koder vozijo hrano po obratih oziroma TOZD, poleg tega je v posameznih tovarnah Se 28 manjših kuhinj. L. B.
S 17. na 14. mesto
Skofja Loka - Narodni do)
dek v SR Sloveniji se  je  v le 197f> povečal za 14 odstotkov ir dosegel 47.04.1 dinarjev na prti valca. V Skofji Loki so ^osp^-. rili  bolj  uspešno.  Občina w predlani  po narodnem dohoci* na  prebivalca  med 60 občina' povzpela s 17. na 14. mesto N rodni dohodek na prebivalca znašal 50.771 dinarjev in jt. „il H odstotkov nad poprečjem,   j -
IZ GLASIL DELOVNI' ORGANIZACIJ
2ELEZPB
REFERENDUM
JESENICK - V torek. 31. januari* v temeljnih organizacijah in delo-' s kupno«! i h jeseniške železarne reft* dum. na katerem se bodo delavci odi'' o sprejemu šestih samoupravnih ip' zumov. V jeseniški železarni je pr*j f kala široka javna razprava, v kateri H zelezarji na predloge sporazumom tehtnih pripomb.
GASILCI IN REŠEVALCI USPEŠNI
JKSENICK - Na zadnji seji uprin^ odbora poklicne gasilske in reftevalne' jeseniške železarne so med drugim/ pravljali tudi o delu v minulem obdofc-; ie bilo uspeAno. Gasilci med drujrim W jejo tudi dolgo avtomatsko lestev „ # vanje prebivalcev iz visokih stavb in slej zbrali ze polovico sredstev. Žel«»j je lani prispevala 400.000 d.n.rjevj toliko pa bo namenila tudi letos. V potrebna leatev bo veljal« "»"»»• M *
Veriga najvišje kvalitete
Tovarna verig Lesce je lani izdelala za elektrarno Krško, za postavitev reaktorske poaode sidrno verigo, ki je odgovarjala zahtevam najvišje, 4. kvalitete. Zdaj v proizvodnji verig velja, da mora vsaka sidrna veriga ugoditi zahtevam določenega registra, sicer jo naročniki po tehničnih predpisih zavržejo. Sidrne verige so treh kvalitet, sele zdaj pa se uveljavlja zahteva po 4. kvaliteti.
Sidrna veriga za Krško je 4. kvalitete, je izredno zanesljiva, iz kvalitetnih legiranih jekel, izdelali pa so jo po zahtevnem proizvodnem postopku. Tako so v Verigi med prvimi v Evropi — morda so jih prehiteli le Švedi -izdelali verigo izven veljavnih treh kvalitet, verigo četrte, le ne dobro poznane visoke in najvišje kvalitete.
V       jona dinarjev.
lip bled
T NOVO PROIZVODNO SKLADIŠČ? NA REČICI
BLED - LIP Bled. temeljna organu* Rečica gradi novo skladišče proizvod elementov, ki bo funkcionalno' povr* / vsemi proizvodnimi obrati. Skladi* halo gradi Gradiš, objekt pa »o t«, o* rali. Odločili so se za tipsko halo Velo. i izdeluje in montira Gradiš.
NALOGE ORGANIZACIJEZ»
Kna najbolj vainih nalog osnovne nitacije ZK Alpina je, d«letoa vk«*-»voje vrste čimveč novih članov. * mladine. V Alpini je namreč zelo nv*k> lavcev članov ZKS. Druga prav tak#J membna naloga je. da se osnovna or*» zacija ZK v žirovaki tovarni povefte ij ZK v maloprodajni mreži, da bost, i*" vili skupne cilje za delo v prihodnje.
LETO 1977 V BREZNIC1
TOZD Breznica je ena najmanjših 1 milnih »rg-nizacu /druženja del. nike   Lani «o poaebno velik« po.or* posvečali uresničevanju zakona ^
nem delu. ZI—ti sta b|iV hrim i« f8^ cija ZK in sindikat. / dobrim mfbr* „ em in dobro pripravljenim --faJ lahko delavce -pr«" matiko in so lahko vse samoupravnt» razume pravočasno sprejeli.
(J) KRANJ
41. SEJA
družbenopolitičnega zbora skupščine občine Kranj
sreda, 1. februarja 1978, ob 15. uri
dvorana kranjske občinske skupščino
40. SEJA
zbora združenega dela skupščine občine Kranj
sreda, 1. februarja 1978. ob 15. uri
dvorana kranjske ol-einske skupščine
37. SEJA
zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Kranj
sreda, 1. februarja 1978, ob 15. uri
dvorana kranjske občinske skupščine
Dnevni red
41. SEJA DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA SKUPŠČINE OBČINE KRANJ
Poleg izvolitve komisije za verifikacijo pooblastil, ugotovitve sklepčnosti *n odobritve zapisnika so na dnevnem redu še naslednja vprašanju.
- problematika o urejanju prostora in urbanizma v občini Kranj
- poročilo Splošnega sodi&ča združenega dela -
- poročilo družbenega pravobranilca samoupravljanja v Kranju za leto 1977
- predlog odloka o določitvi delegatskih mest, oblikovanju konfereric delegacij in skupnih delegacij za zbor združenega dela občinske skupščine Kranj
- predlog odloka o podstanovalskih razmerjih
- predlog odloka o določitvi naselij, ki se v občini Kranj štejejo za mesto ali naselje mestnega značaja
- predlog odloka o priznavalninah
- predlog odloka o spremembi urbanističnega načrta mesta Kranja
- predlog poslovnika skupščine občine Kranj
- kadrovska zadeva: imenovanje delegata v odbor podpisnikov družbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za Odpravljanje posledic naravnih nesreč
- predlogi in vprašanja delegacij in delegatov
40. SEJA ZBORA ZDRUŽENEGA DELA IN 37. SEJA ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI 8KUPSČINE OBČINE KRANJ
Dnevni red zasedanj obeh zborov je *Qak kot za zasedanje družbenopolitičnega zbora, le da bo zbor združenega ^ela razpravljal in sklepal se o
- predlogu odloka o dopolnitvah o davkih občanov občine Kranj (ponovna obravnava po 201. členu statuta)
0 problematiki urejanja prostora in ^rbanizma v občini Kranj, poročilu splošnega sodišča združenega dela in o Poročilu družbenega pravobranilca samoupravljanja v Kranju za leto 1977 °odo vai trije zbori občinske skupAčine spravljali na skupnem zasedanju. O Seh drugih točkah dnevnega reda pa JSdo zbori razpravljali in sklepali na Ocenih sejah.
Kadrovska sprememba
^ delegati vseh zborov sredinega ^Sedanja kranjske občinske ^Npščine bodo razpravljali in V^epali tudi o izvolitvi delegata rt odbor podpisnikov družbenega ugovora o načinu uporabe in Spravljanja s sredstvi solidarno-za odpravljanje posledic naivnih nesreč. Odbor deluje na V^nocju republike Slovenije, tj^nj je predlagan za prihodnje r^eletno mandatno obdobje za K%očje gorenjske in ljubljanske ^je predsednik kranjske občin-j5* skupščine Tone Volčič. Zdaj k; bil v tem odboru za obe regiji **dstavnik iz ljubljanske regije.
DOGOVORIMO SE
Prostorske težave
Zaradi hitrega razvoja gospodarstva v kranjski občini in predvsem zaradi obsežne investicijske gradnje tako rekoč na vseh področjih se kažejo v občini vse večje prostorske težave med uporabniki prostora in urbanistično prostorsko politiko. Vendar pa imajo v občini glede prostorskega planiranja velike izkušnje iz preteklih let. V že sprejetih dokumentih so bili namreč upoštevani nekateri novi sistemi planiranja. Tako so v temeljnih urbanističnih dokumentih nekatera načela, ki jih je treba tudi v prihodnje upoštevati pri urejanju prostora.
Gre za stališča za ohranjanje kmetijskih in gozdnih površin oziroma da se število tako imenovanega agrarnega prebivalstva ne bo zmanjšalo in da bo vsa kmetijska zemlja čimbolje izkoriščena. Nadalje je treba pri načrtovanju skrbeti za varstvo človekovega okolja. Temu se morajo podrejati tudi prostorski dokumenti. Zato je treba stremeti za tekočim oziroma permanentnim planiranjem na tem področju.
Urbanistična politika se izvaja na podlagi sprejetih in veljavnih prostorskih dokumentov, vendar ti dokumenti še ne zagotavljajo skladno urejanje prostora, če vsi dejavniki niso ustrezno organizirani. Težave se na primer pokažejo že pri investitorjih, ki predvsem skušajo reševati svoje probleme in zato največkrat ne vidijo (ne upoštevajo) tudi drugih uporabnikov prostora. Ena od težav, ki se kaže na tem področju, so tudi številna soglasja, ki jih mora investitor dobiti pred izdajo odločbe. Včasih jih je treba dobiti tudi 40.
Pomemben dejavnik pri urejanju prostora je pridobivanje ustreznih zemljišč in komunalno opremljanje. Izvajanje teh stališč je zelo odvisno od materialnih možnosti investitorjev. Tu je
tudi vzrok, da se z urbanističnimi dokumenti začrtana politika včasih ne izvaja v celoti in smo priča najrazličnejšim pritiskom za gradnjo na površinah, kjer stroški za komunalno urejanje niso tako visoki. To pa so običajno kvalitetne kmetijske površine oziroma rezervati v urbanih območjih. Problem se kaže predvsem na področju zasebne stanovanjske gradnje in počitniških hišic. Prav tu je največ tako imenovane urbanistične nediscipline. S samovoljnimi posegi v prostor namreč posamezniki kršijo osnovna načela začrtane in sprejete politike. Zato bo v prihodnje moč uresničevati začrtano prostorsko politiko le z zavzeto, organizirano in povezano akcijo vseh uporabnikov prostora.
Izvršni svet kranjske občinske skupščine predlaga delegatom vseh zborov občinske skupščine v sprejem naslednja stališča in sklepe:
— pri izvajanju bodoče politike na področju urejanja prostora in urbanizma v občini si je treba prizadevati za spremembe in dopolnitve urbanistične zakonodaje;
— urbanistično službo je treba organizirati tako, da bo hitro in učinkovito opravljala vse usluge glede na dana pooblastila;
— območje občine naj bo čimprej pokrito z ustreznimi urbanističnimi dokumenti. Zato je treba zagotoviti pravočasno pripravo takšnih dokumentov; *
— v programiranje izvajanja politike urejanja prostora je treba vključiti vse prizadete dejavnike, predvsem pa ustrezno interesno skupnost;
— pri izdelavi zazidalnih načrtov je že pred javno razgrnitvijo treba dobiti vsa ustrezna in potrebna soglasja oziroma mnenja.
Največ sporov glede denarnih zahtevkov
Pri sodišču združenega dela v Kranju je bilo lani vloženih 353 predlogov, kar pomeni 132 odstotkov več kot leta 1976, oziroma 578,6 odstotka več kot leta 1975. Prav zato so gorenjske občine lani povečale tudi število sodnikov, ki niso redno zaposleni v sodišču. Trenutno ima sodišče 50 sodnikov.
Oglejmo si nekaj statističnih podatkov. Delavci so vložili 276 predlogov za varstvo pravic. Organizacije združenega dela so takšnih predlogov vložile 72, družbeni pravobranilci samoupravljanja pa 5. Zanimivo pa je, da sindikalne in druge družbenopolitične organizacije lani niso vložile nobenega predloga.
Sicer pa so se predlogi za rešitev spora v 120 primerih nanašali na delovno razmerje in v 167 na denarne zahtevke. Od tega odpade na zahtevke delavcev do temeljnih organizacij 136 primerov, na temeljne organizacije do delavcev 25 in med temeljne organizacije 6 primerov. Drugih primerov pa je bilo 66.
Največ sporov je bilo zaradi denarnih zahtevkov in sicer plačila odškodnine za nesreče pri delu.
Lani je sodišče rešilo 283 sporov. Zaradi različnih razlogov je sodišče 78 zahtev zavrnilo. Velikokrat je pri tem šlo za primere, ko je rok za vložitev spora pred sodišča že potekel. Ob tem velja opozoriti, da bi v temeljnih organizacijah ob vsaki delavčevi zahtevi za varstvo pravic
primer rešiti v roku določenem v samoupravnem sporazumu. Sicer prihaja do kršitve samoupravnih aktov.
Eden od osnovnih ciljev sodišča združenega dela v Kranju je bil tudi hitro reševanje sporov. Tako je na primer sodišče v 2 mesecih rešilo 169 sporov, v dveh do treh mesecih 63, v treh do šestih mesecih 28 in v več kot šestih mesecih le 23 sporov. Na čas reševanja pa je vplivalo več razlogov. Tako na primer niso bili redki primeri, da temeljne organizacije niso dovolj hitro posredovale zahtevanih podatkov.
Sodišče je ugotovilo pri obravnavanju sporov tudi določene nepravilnosti in pomanjkljivosti. Tako se je večkrat pokazalo, da so bili pri obravnavanju stanovanjskih sporov razpisi za prioritetno listo objavljeni prepozno. Upravičenci so se na primer lahko vselili preden so bila izkoriščena vsa možna pravna sredstva. Tako je bil tudi postopek pred sodiščem združenega dela brez prave veljave.
Prav tako se kaže v delovnih organizacijah nepravilen odnos do inovacij. Ponekod niso upoštevali niti določb pravilnikov o inovacijah. Ob reševanju sporov je sodišče tudi ugotovilo, da nekatere temeljne ali delovne organizacije, nimajo samoupravnih sporazumov o štipendiranju, varstvu pri delu in podobnih. Nekatere samoupravne akte so sprejemali delavski sveti, čeprav bi jih morali sprejeti delavci.
Sodišče združenega dela je ugotavljalo tudi postopek sprejemanja samoupravnih splošnih aktov in skladnost le-teh z zakoni in ustavo. Ustreznemu sodišču je sodišče združenega dela tako poslalo več predlogov zaradi nepravilnih določb samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke. Bili so primeri, da so delavcem avtomatično odtegovali določeno število točk zaradi manjkajoče izobrazbe ali premajhne prakse; kar je v nasprotju z ustavo in zakoni. V temeljnih organizacijah so imeli v samoupravnem sporazumu tudi nezakonito določbo, da se pri določanju in uporabi osnov in meril za nagrajevanje v celoti uporabljajo določila samoupravnega sporazuma o delitvi sredstev za osebne  dohodke delovne organiza-
Največkrat delavci
Poročilo o delu sodišča združenega dela v Kranju za leto 1977
Družbeni pravobranilec samoupravljanja je lani obravnaval 403 zadeve. Tako se je število obravnavanih primerov v primerjavi z letom 1976 povečalo za 244. Največkrat so se na družbenega pravobranilca samoupravljanja v občini obračali delavci (216). Na lastno pobudo je družbeni pravobranilec samoupravljanja ukrepal 96 krat, 55 krat pa na pobudo poslovodnih organov. Samoupravni organi pa so posredovali 14 krat. Največ sporov pa je bilo iz medsebojnih razmerij delavcev v združenem delu (210). Sledijo zadeve s področja varstva družbene lastnine (94), usklajenost statutov in drugih splošnih samoupravnih aktov (56), samoupravno organiziranje delavcev v združenem delu (16) itd.
Povečalo se je tudi število zadev s področja varstva družbene lastnine in sicer za 23 odstotkov. Po drugi strani pa se je zmanjšalo število zadev glede samoupravnih splošnih aktov. Podatki kažejo, da je družbeni pravobranilec samoupravljanja leta 1975 obravnaval na mesec poprečno 7,33 odstotka vseh zadev na leto, leta 1976 že 13,25 odstotka in lani že 33,58 odstotka zadev na mesec. Će se bo delo tako stopnjevalo, bo družbeni pravobranilec samoupravljanja v občini moral dobiti pomočnika. Ob tem pa velja povedati, da je v občini 200 organizacij združenega dela in prek 29.600 zaposlenih.
Družbeni pravobranilec samoupravljanja je sodeloval tudi pri reševanju 17 tako imenovanih statusnih vprašanj. Ugotovil je, da je bili v uresničevanju določil zakona o združenem delu o dohodkovnih odnosih osnutki samoupravnih splošnih aktov premako konkretni, da so bila neizdelana merila za merjenje prispevka delovnih skupnosti skupnih služb k uspehu temeljnih organizacij in da v večini organizacij združenega dela niso imeli samoupravnih sporazumov o osnovah planov.
Prav tako je še vedno v ospredju problem usklajenosti samoupravnih splošnih aktov z zakoni in ustavo. Kazalo se je, da so bili delavci premalo seznanjeni z vsbino samoupravnih splošnih aktov. To pa kaže, da bi se samoupravna delavska kontrola in drugi samoupravni organi morali večkrat obračati na družbenega pravobranilca samoupravljanja. Tako bi se družbeni pravobranilec samoupravljanja od posameznih sporov laže preusmeril v reševanje globljih problemov v organizacijah združenega dela. *--;--
Predlog odloka o ...
. .. določitvi delegatskih mest, oblikovanju konferenc delegacij in skupnih delegacij za zbor združenega dela občinske skupščine Kranj. Osnova za porazdelitev delegatskih mest po temeljnih organizacijah združenega dela in skupnostih je skupno število delegatov zbora združenega dela, ki ima po 169. členu statuta 85 delegatov. Od tega je 62 delegatov s področja gospodarstva, 5 s. področja kmetijstva, 2 iz obrti, 6 s področja prosvete in kulture, 7 s področja socialnega varstva, 2 s področja državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev in 1 izmed aktivnih vojaških oseb in civilnih oseb v službi v oboroženih silah SFRJ.
Delegatska mesta so bila po posameznih področjih razdeljena na podlagi količnikov. Za lažjo predstavo objavljamo tabelo.
podlagi zakona moč sprejeti odlok o prenehanju lastninske pravice na določenih območjih. Ko bo torej sprejet odlok o območjih mesta in naseljih mestnega značaja, bo treba takoj pripraviti gradivo za odlok o prenehanju lastninske pravice. Po sprejetju obeh odlokov tako ne bo več dolgotrajnega razlastitvenega postopka. Lastninska pravica bo namreč prenehala na podlagi tako imenovane sile predpisa.
Predlog odloka, o katerem bodo razpravljali delegati na sredinem zasedanju, se ne razlikuje od osnutka, ki so ga zbori obravnavali že decembra lani. V okviru širšega mestnega ureditvenega načrta pa so določena oziroma navedena naselja usklajena z urbanističnim načrtom mesta" Kranja. Ta naselja so Naklo, Malo Naklo, Pivka. Polica, Strahinj, Cegelnica, Okroglo, Bobovek, \\o\z
Področje
Štev. Delegat- Količ-zaposl.   ska mesta nik
nje.
^^msmmmvmmMii ». ' , ^w/,syme za sredino zavedanj* vseh zborov ^5£i^J£^l^^ b urejanju prastara m urbanizma v obtmv
Skupaj z lndok službo Kranj pripravil Andrej Žalar
1. Gospodarstvo
— gospodarstvo
— kmetijska dejavnost (aktivno kmečko prebivalstvo)
— obrt in obrti podobna dejavnost (zasebni sektor)
2. Prosveta in kultura
3. Socialno varstvo in zdravstvo
4. Državni organi, družbenopolitične organizacije, društva in druge skupnosti
5. Vojaške in civilne osebe v službi oboroženih sil SFRJ Jugoslavije
Glede na porazdelitev delegatskih mest in število delovnih ljudi v temeljnih organizacijah združenega dela in v skupnostih (tabela) so v predlogu odloka porazdeljena delegatska mesta po posameznih organizacijah in skupinah organizacij, ki se združujejo v konferenco delegacij. Delovne skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev, navedene v IV. skupini, se združujejo po številu delovnih ljudi tako, da oblikujejo skupno delegacijo za posamezno delegatsko mesto.
. .. podstanovalskih razmerjih.
Predlog odloka se razlikuje od osnutka, ki je bil obravnavan in sprejet na seji zborov, 3. novembra lani. Glede na večino mnenj so bile namreč upoštevane srednje variante o najvišji mogoči podstana-rini. Glede na nesmotrne izkoriščenosti stanovanja pa je bil upoštevan družbeni dogovor o prehodu na ekonomske stanarine in o določitvi organov za nadzor nad izvajanjem odloka.
. .. določitvi naselij, ki se v občini Kranj štejejo za mesto ali naselje mestnega značaja. Zakon o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev določa, kdaj lahko občinska skupščina sprejme predpis o prenehanju lastninske pravice na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev. Potrebno je najprej z odlokom določiti območje, ki je opredeljeno oziroma določeno za mesto in območje, ki se šteje za naselje mestnega    značaja.   Sele    nafo    je na
26.684
62
430
2.450
1.225 1.204 1.762
490
612 200 251
85
ka, Kokrica, Mlaka pri Kranju, Srakovlje in Tatinec, Predoslje, Britof, Orehovlje, Suha, del Hrastja, Prebačevo, Breg ob Savi, Spodnje in Zgornje Bitnje, Žabnica, Spodnja Besnica in Rakovica.
... priznavalninah. Predlog se ne razlikuje od osnutka, ki so ga zbori obravnavali in sprejeli 28. decembra lani. Dodana je samo določba, da se v posebej utemeljenih primerih lahko dodeli stalna, občasna ali enkratna priznavalnina tudi udeležencem NOB s priznano enojno dobo.
... spremembi urbanističnega načrta mesta Kranja. Gre za spremembo urbanističnega načrta mesta Kranja na območju, ki bo urejeno s predvidenim zazidalnim načrtom Pl anina II. To območje je namenjeno za stanovanjske in druge spremljajoče objekte (rekreacijske, poslovne, šolstvo, zdravstvo in socialno varstvo).
V predlogu je glede na gostoto prebivalstva ob visokih stroških za komunalno opremo predvidena sprememba nekaterih površin, namenjenih za šolstvo, za stanovanja. Del rekreacijskih površin na južnem delu pa se zato spreminja za potrebe za šolstvo.
K spremembi namembnosti zelenih površin je dal pripombe Kmetijsko živilski kombinat, ki ima vrtnarijo in parkirno službo zaradi bližine pokopališča. Pripomba KZK je bila upoštevana v možnih mejah. Vendar pa mora Kmetijsko živilski kombinat pripraviti program razvoja vrtnarije. (Površine za novo vrtnarijo sor>značene na "novi lokaciji r.
Nekaj zgodovinskih podatkov o grbih
Začetki uporabe grbov v Evropi segajo v 12. stoletje, ko so v času križarskih vojn posamezni fevdalci zaznamovali pripadnike vojnih čet s posebnimi znaki in različnimi barvami na ščitu in zastavi. Tako so se razlikovali od vojske drugih fevdalcev. Po povratku iz vojn pa so obdržali te znake kot svoje trajne oznake, ki so jih kasneje prevzeli tudi njihovi potomci. Iz teh vojaških grbov so se kasneje razvili grbi, ki so jih uporabljale posamezne osebe (plemiči, meščani, cerkveni dostojanstveniki), družine, cerkvene ustanove (samostani), mesta, cehi in druge organizacije.
Grbe so začeli uporabljati najprej v Zapadni Evropi (Severna in Južna Francija, Anglija, Nemčija), od tu pa so se razširili tudi v ostale držele
Pečat Kranja iz 16. stoletja
Evrope. I-z Nemčije se je prenašala uporaba grbov na Češko, Poljsko in preko Madžarske na Hrvatsko in tudi v slovenske dežele. Iz Italije pa predvsem v Dalmacijo.
Z nadaljnjim razvojem fevdalizma in krepitvijo kraljeve oblasti je postopoma prenehala pravica svobodne izbire grbov in je podeljevanje grbov postalo izključna pravica vladarja.
Na Slovenskem so znani prvi grbi iz pečatov iz druee Dolovice 12. stoletja. Pečati predstavljajo tudi pomemben vir" za preučevanje in spoznavanje posameznih grbov od 12. do 14. stoletja. Pomanjkljivi pa so pečati le v toliko, ker iz njih niso razvidne barve, ki so jih uporabljali na grbih. Pečat z grbom je služil na dokumentih tudi namesto podpisa. (Nepismeni so bili pogosto tudi višji sloji prebivalstva.)
Osnovna elementa grba sta ščit s simbolično figuro in šlem nad njim. Simbolika likov je pri nekaterih grbih dognana in jasna, pri mnogih zlasti starejših grbih pa bo ostala nepojasnjena. Kot figure na ščitu grbov so bili največkrat uporabljeni enostavni likovni elementi npr. živali (lev, orel, konj, grifon, tur, veper, rak, riba), rože (lilija, vrtnica), orožja in orodja (meč, kolo), obrambne naprave (stolp, vrata — zlasti pri grbih mest in trgov) in osebe (zamorec, vojak, kmet). Pogosti so tudi geometrijski liki (šahovsko polje). Izmed barv, ki so se največkrat pojavljale na grbih moramo našteti
LITERARNI VEČER MARIJANA ŠTANCARJA-MONOSA
Prejšnji četrtek, 19. januarja, je bil v organizaciji Kluba kulturnih delavcev Kranj in Zveze kulturnih organizacij Kranj literarni večer pesnika Marijana Stancarja-Monosa, ki je bil zelo dobro obiskan, saj je bila renesančna dvorana mestne hiše pretesna za vse obiskovalce. Marijan Stancar-Monos se je tako po .dolgih letih zopet predstavil občinstvu s prečiščenim izborom svojih najboljših pesmi, ki so seveda doživele v tem večeru velik uspeh. Cveto Sever ni pesmi le bral, ampak je poskušal najti za Monosove pesmi svojski izraz, ki bi ga lahko poimenovali interpretacija v smislu, ko elemente poezije nakazuje s tako imenovano gledališko igro. K uspehu recitativa je jasno pripomogel tudi glasbeni del Milana Batiste ml. B. Grlj
RECITAL POEZIJE IN GLASBE
V četrtek, 26. januarja, bo ob 19. uri v renesančni dvorani kranjske mestne hiše Recital poezije in glasbe, ki ga pod imenom Četrtkovi večeri poezije prirejata Klub kulturnih delavcev in Zveza kulturnih organizacij Kranj.
Pesmi Dušana Furlana — pesnika iz Kranja, bosta brala Duša Rooss in Cveto Sever, dela za flavti pa bosta izvajala Boris Čampa in Maja Gogala. B. Grlj
PRAZNIK 500-LETNICE LOŽA
Lož — V Ložu in po okoliških krajih v teh dneh slovesno proslavljajo 40-letnico prihoda tovariša Tita na čelo komunistične partije in jubileje naše partije. Ob tej priložnosti so Ložani izdali tudi svojo brošurico Notranjski listi.
Prvi zvezek Notranjski listi, prve samostojne publikacije posvečene cerkniški dolini, je torej nastal v sklopu manifestacij, ki jih Ložani praznujejo letos, pripravila pa ga je krajevna konferenca SZDL Loška dolina. Z njimi namerava na poseben način obeležiti proslavljanje jubilejev, še posebno pa 500-letnico podelitve Mestnih pravic Ložu. Pri pripravi sestavkov o Titu, partiji in Ložu, skratka cerkniški dolini, je sodelovalo 26 avtorjev. — jg
STUDENTSKI OKTET NA JESENICAH
Jesenice — Zveza kulturnih organizacij Jesenice bo ob 8. februarju, kulturnem prazniku, pripravila v dvorani gledališča Tone Čufar nastop Študentskega okteta. Predstavili se bodo s samostojnim koncertom ob 19.30 uri.
RAZSTAVI S KONCERTOM
V Kranju bodo v petek, 3. februarja, ob 18. uri v galeriji v Prešernovi hiši odprli razstavo »Oton Župančič ob 100-letnici rojstva«, v spodnjih, kletnih prostorih iste stavbe pa razstavo grafična upodobitev »Pesem mladine« pesnika Otona Zupančiča. Pol ure zatem pa bo v galeriji v Mestni hiši otvoritev izmenjalne likovne razstave s Pomurjem. Razstavljena bodo dela akademskega slikarja Vlada Potočnika.
Ob 19. uri bo v Renesančni dvorani koncert, katerega prvi del vsebuje skladbe slovenskih skladateljev, tudi komponirane na besedilo dr. Franceta Prešerna. V drugem delu pa arije in duete iz opernih del skladateljev: Verdija, Bizeta, Giordana in Mascagnia. Izvajalci koncertnega .sporeda so sopranistka Vanda Gerlovič, tenorist Drago Čuden in pianistka Zdenka Lukec-Cuden. Ljubitelji glasbene umetnosti bodo tokrat v Interpretaciji naših reproduktivnih in opernih umetnikov imeli priliko prisostvovati vsebinsko in programsko prijetnemu koncertnemu večeru. P- L.
rdečo, modro, črno, zeleno, zlato in srebrno. V času renesanse in baroka so tudi grbi dobivali bolj bogate in razkošnejše oblike in tudi nekatere nebistvene dodatke.
Grbovni ščit je bil razdeljen na več polj, v katerih so bili različni simbolični liki. V starejšem obdobju, to je do 14. stoletja, so razdelili ščit samo na dva ali največ na štiri polja, v katerih so bili različni simbolični elementi, od tedaj dalje pa lahko zasledujemo na grbih večje število polj v grbovnih ščitih s povsem ne-heraldičnimi motivi.
Grbe so njihovi lastniki pogosto spreminjali in dopolnjevali. S pridobivanjem novih posesti na podlagi nakupa, dedovanja ali z ženitvijo so največkrat prevzemali grbe bivših lastnikov te posesti ali grbe izumrlih družin. Tudi grbi, ki so jih uporabljali fevdalci na območju današnje kranjske občine, so se stalno spreminjali s tem, da so grbom dodajali nove elemente.
Dežele, mesta in trgi so največkrat oblikovali svoje grbe po grbih vladarjev ali drugih fevdalcev. Mesta in trgi so prevzemali kot nove grbe prvotne like pečatov, ki so se pojavili v mestih že sredi 13. stoletja in so bili brez šlema in drugih okraskov. Nekatera slovenska mesta imajo v grbu lik mestnega obzidja z mestnimi vrati in obrambnimi stolpi (Kostanjevica, Kamnik, Ljubljana, Skofja Loka), druga so v celoti ali pa samo delno prevzela grb mestnih gospodov (Kranj, Celje, Skofja Loka itd.). Spet druga mesta so uporabljala grbe, pri katerih liki v ščitu razlagajo naziv mesta (Radovljica).
Kranj je dobil svoj grb v prvi polovici 13. stoletja od bavarskih grofov Andeks Merancev. Ti so imeli do srede 13. stoletja obsežna posestva na Kranjskem in v Istri. Njihova posest pa je obsegala tudi velike predele na Gorenjskem in to od Kamniških planin ter od prehodov pri Mot-niku in Trojanah na vzhodu, pa do Kokre, Kranja in Smlednika na zahodu. Središče te posesti je bilo v Kamniku, ki postane v 13. stoletju eden najpomembnejših krajev na Kranjskem.
Grb mesta Kranja je imel v ščitu enoglavega, nekronanega orla rdeče
Grb pl. Schrottov iz leta 1574 na šentpetrski graščini v Stražišču pri Kranju
(značilna andeška barva) barve, ki je bil obrnjen proti gledalcu in je imel razprostrta krila, glavo pa obrnjeno nekoliko v levo." Tak grb je mesto obdržalo najbrž do 16. stoletja, ko so stavili orlu na glavo knežji klobuk. Grb je bil vrezan tudi na pečatnikih.
Kot plemiške družine so imeli svoje grbe tudi posamezni meščani. Uporabljali so jih posebno na pečatih. Ti meščanski grbi so imeli pogosto hišne znake, kasneje pa monodrame lastnikov.
Enakega orla kot ie v grbu mesta Kranja, zasledimo tudi v grbu debele Kranjske. Na srebrnem polju je bil lik modrega orla v vzletu, ki je imel glavo obrnjeno nekoliko v desno stran. Na orlovih prsih je bil navzgor obrnjeni polmesec, razdeljen na izmenično postavljena rdeča in srebrna polja. Orel izvira tako kot pri Kranju tudi pri kranjskem deželnem grbu iz grba Andeks Merancev, rdeča in srebrna polja pa so prevzeta iz grba_ frankovskih Spanheimov, ki so si poleg ostale posesti pridobili tudi velika ozemlja na Kranjskem.
Majda Žontar
fotografije Drago Holvnski
KUD Dušan Bavdek
Kranj — Na osnovni šoli Lucija-na Seljaka v Stražišču so v četrtek, 19. januarja, ustanovili kulturno-umetniško društvo, ki so ga poimenovali po nekdanjem ravnatelju in kulturnem delavcu Dušanu Bavdku. V društvo so povezali vse kulturne skupine, ki delujejo na šoli. To so naredili zato, da bodo lahko bolj usklajeno in organizirano delali in zapolnili vrzel na kulturnoumetni-škem področju v stražiški krajevni skupnosti. V društvu namreč nameravajo pritegniti k delu tudi tiste mladince, ki zapuščajo šolo in se ne vključujejo v kulturnoumetniška društva na drugih šolah ali v delovnih organizacijah.
Na ustanovni konferenci društva so sprejeli program in pravilnik delovanja društva. V program so zapisali, da bodo spodbujali kulturno dejavnost učencev in jih skušali kar največ vključiti v delo društva. Pevski zbori bodo vključevali učence od 1. do 8. razreda, učencem, ki končujejo šolo, pa bodo omogočili sodelovanje pri komornem zboru. Nastopali bodo na prireditvah ob 29. novembru, kulturnem prazniku in drugih državnih, občinskem in krajevnem prazniku. Proslave bodo pripravljali skupaj z dramsko skupino.
Vse proslave bodo letos povezali s praznovanjem Zupančičevega jubi-
leja. Skupina Zvončki bo navduševala otroke z otroškimi skladbicami. Ob praznovanjih bo nastopala tudi folklorna skupina z gorenjskimi in belokranjskimi plesi. Nastopala pa bo tudi samostojno.
Z vsemi omenjenimi skupinami bo tesno sodelovala tudi skupina foto-amaterjev, ki bo pripravljala manjše razstave s slikami prireditev. Udeleževala se bo tudi raznih tečajev in razvijala umetniško fotografijo.
Šolski radio bo po zvočniku opozarjal učence na dneve, ki so povezani s pomembnimi dogodki. Oddaje bo popestril s šolskimi novicami, glasbo in humorjem. Na kratko bo prinašal literarne prispevke učencev in vzgajal učence v samostojno vodenje. Postopoma bo začel snemati TV oddaje, ki bodo prikazovale življenje in delo na šoli.
Šolsko glasilo Brstje bo nadaljevalo že do sedaj zelo uspešno delo. Sledilo bo dogodkom v svetu in doma in spodbujalo učence k pisanju. V okviru turističnega društva bodo organizirali razna predavanja, na katerih bodo učenci spoznavali razne kraje in ljudi. Skratka, posku sili bodo razvijati najrazličnejše dejavnosti in pri tem sodelovati tudi z drugimi organizacijami in društvi na šoli in tudi v krajevni skupnosti.
L. Bogataj
FILM
V zlatem trikotniku mai
Film  tajsko-angleške koprodukci haja k nam iz dežel, kjer nastajajo pu lovski filmi s karate vsebino, kot ras? gobe po dežju. Ta film je eden tistih k* mnogo pretepanja in streljanja. Na sVtf to film, ki je poln nasilja,  vendar a nasilja ne opravičuje kot na  primer ft Slamnati psi z neko kritično vsebino i lahko izluščimo iz tega filma. V zlatee* kotniku mamil je tudi film, ki je ofcrr slabo narejen. Režiser prepogosto čiste hI motivacije uporablja zoom, tako. da se M objekti na platnu neprestano primika-odmikajo.  Pri taksnih  filmih   se liti vprašamo,  kaj  mislijo distributeri-uvažajo taksne filme, nekaterih, ki so k pri svetovni kritiki navdušenje (npr h klenska pomaranča), pa ne uvozijo z ctrt ložitvijo, da je v njih preveč nasilja. Scenarij: Thaworn SuWana Režija: VVu Ma in Rome Bunnag
Boio Gr!
To so gadje
Nova slovenska komedija TO SO G\i JE je delo scenarista in režiserja JolFT BEVCA. Sam pravi v Sali, da je bil prj «r filmu debutant s petnajstletnimi izkuš;-' mi. To je namreč njegov prvi celovečernim, kratke filme pa je delal prej ie dch.-petnajst let (znani so njegovi kratk- i' medijski filmi o Občanu Urbanu) Film T SO GADJE se godi v ljubljanskem bw skem naselju, vendar kraj ni točno defo ran. Lahko se godi kjerkoli pri nas- b«b na Gorenjskem, Štajerskem ali ob rnoff-V filmu se srečamo z dvema gene?*' jama: mlado, katero predstavlja pet Štet* tovih fantov, vsi jih imenujejo gadie M jim življenje večkrat popestrijo s kaki neumnostjo. Drugo generacijo pa predst lja oče-vdovec, gospodinja Rozi m osa starejši stanovalci soseske, ki obupujejon* vragolijami mladih Stebetovih fantov Vsekakor je to film, ki je delan za ljudsr'-gledalci ga bodo vzeli za svojega. Scenarij in režija: Jože Bevc Glavne vloge:  Majda   Potokar. Mii* Kalezič. Bert Sotlar, Boris Cavazza Ra:»
.  Polič. Maks Baje. Dare Valič.
v Kožo G H
Pestra dejav nost
mladinskega gledališča
Tržič  -   Po težavnem zače konec 1975. leta je danes Mladin? gledališče eno od naj številčne* društev v Tržiču. S svojimi £gj sekcijami - dramsko, lutkovno, letno, Veselim večerom, recitator-in tehnično - so v zadnjih d* letih dosegli velike uspehe ne sam Tržiču, pač pa tudi po vsej Slover in celo v Hrvatski.
Prostor, ki so si ga člani gledali pridobili v garderobi kina ter ga ss obnovili in opremili, postaja p: majhen. Poleg vseh šestih sekcn gostuje še amatersko gledališče.
Med vsemi se je najbolj izk& lutkovna sekcija, saj je novembri decembra lani imela 32 nastor doma in po Sloveniji, nekaj pa še januarja in februarja. Pohvi pa velja tudi zabavno-humoristf sekcijo Veseli večer ter recitator* in dramsko.
V gledališče so večinoma vidjttf učenci osnovnih šol, dijaki in S dentje, manj pa je mladih delav Pomagata jim dva starejša & igralka Dorca Kraljeva in m: razsvetljave Jože Pogačar.
Do konca sezone Mlad gledališče načrtuje še vrsto r~ stav. Med njimi je treba orrtf novo lutkovno igrico Meh za * ter dramatizirano delo Talci v K Ijevu. ki jo bo dramska s& občinstvu predstavila ob rjjit' OF. Prav tako bo mladinsko &t I išče letos sodelovalo v akciji beseda 78. in sicer na podrotf srečanju gledaliških skupin Gor* ske. Načrtujejo tudi še nekaj na> pov zabavno-humoristične ter b** ne skupine.
Mladinsko gledališče je organi: ralo na delegatski način. Skupšct in volitve bodo predvidoma 4 bruarja. Izvršni odbor je na zaCT seji sprejel predlog, da se na skup* ni  podelijo priznanja in poK najbolj prizadevnim članom gl* lišča ter nekaterim organizacijam so moralno in materialno poma; gledališču stopiti na noge. Februi" bodo vpisovali tudi nove Člane, u da bo njihovo število preseglo S
J- Kep*
I*
Na osnovni šoli Lucijana Seljaka so ustanovili kulturno-umetniško društvo Dušan Bavdek - Foto: F. Perdan
Svet delovne skupnosti osnovne sole
Matija Valjavec Preddvor
razpisuje dela in naloge
VARUHINJE v vrtcu Preddvor
za določen čas od 13. 2. do 31. 8- 1978 s polnim delovnim časom.
POPOTNI POGOVORI
O MORAVSKI DOLINI,
LIMBARSKI GORI
IN O ČRNEM GRABNU
. _ ZAPISUJE ČRTOMIR ZOREČ
Kako je uglašen sekstet gorenjskih študentov (fanta sva bila v manjšini) prekrižaril našo sosedo od Benetk do Sicilije
BJJ
O LJUBEZNI
Spomnim se pesmi neke DADE:
Sedimo drug poleg drugega in greje nas zeleno sonce. Ne vidimo. Ne mislimo. Ne čutimo. Od ust do ust kroži cigareta. Omamljamo spomin utapljamo, mečkamo možgane.
GREJE NAS ZELENO SONCE.
»In filmi, knjige, fotografije, glasba, popevke... prikazujejo osamljenega in odtujenega človeka, ki tava, išče ... Rešila bi ga LJUBEZEN! Od kod to hrepenenje po prvinski, iskreni, zreli ljubezni?« ga silim v debato. Sved se mi reži in z roko začne delati čudne kroge po moji lobanji.
»Imel sem dekle. Plavolaso. Krhko. Romantično. Luštno. Zaljubljen sem bil do ušes. Leto dni hodiva, ko mi prijatelj zaupa, da jo je videl na neki privatni zabavi, kako... no, saj veš! Človeka boli, če se samo spomni! Od takrat hodim po svetu razočaran. In uteho si iščem v — mamilih, če hočeš! Ženske ti zagrenijo •Življenje!«
Grabi po zraku, si gre s tresočo roko skozi lase.
»Propadam, telesno in duševno, vi pa se naslajate nad mojo šibkostjo. Kaj, ko mi nihče noče pomagati! Sam samo tonem, tonem ... Danes sem tu, jeseni odidem v Turčijo, Indijo, prekupčujem, da spomladi lahko odfrčim za mesec, dva domov. In se spet vračam v toplo in prijazno Italijo.«
. Pusti prstom svojo pot, obriši smeh si z ustnic, Ukradi vrečko HEROINA, da omamiš si spomin, poljubi tlak na ulici in plačaj si življenje! Življenjski moto mladega Šveda.
Nobenega obžalovanja ni iz tega propadajočega bitja, samo hudo mu je, ker ve, da so mamila samo lep milni mehurček. Strah, ki je znotraj votel, okrog ga pa nič ni! Uteha prešibkih po duhu. In ko se jih telo navadi, ni več poti nazaj. Končajo v kakšni umobolnici.
Tu, na stopnicah, lahko človek vidi resnično mavrico usod, sitih in lačnih, tistih v BMW in beračev v zakrpanih spodnjicah, usod narkomanov, čisto navadnih ljudi, čistilcev čevljev ...
ČAS PA NEUSMILJENO TEČE IN BO TAKO VSE POVOZIL!
ZATOČIŠČE GENIJEV
V brezkončni temi je zvezda izgubila vsakonočno strogo začrtano smer, zažarela je in kot droben, nežen Utrinek padla v globino. Zaljubljeni parčki drsijo pod kostanje Pincia, na Španskem trgu se melanholične tesmi hipijev razblinjajo brez odmeva, oleandri prijetno dišijo.
Pri Berninijevem vodometu zavijemo v ulico Via Condotti, kjer čepi znamenita antična kavarnica CAFFE GRECO, s slikami Bleda in Blejskega gradu po Stenah hodnika, da človeka prijetno stisne pri srcu.
Španske stopnice — polne cvetja in hipijev. Ce zavijete «ew>, v ulico Via Condotti, pridete v kavarnico Caffe Oreco, kjer se je nekoč zbirala smetana evropske pišoče inteligence
Oranžna, zasenčena okna, na mizah trepetajoči plameni sveč, natakarji v črnem.
V nas udari nekaj domačega, prijetnega. Ne vem, **iogoče so to ostanki iskrivega duha mož, ki so dolgo v I*oč posedali za temi mizami v brezkončnih debatah, ^»oethe, Joyce, Gogolj, Baudelaire, VVagner, Bavron. "Misli genijev in zapitih bohemov.
„   USEDEMO se. Za široko mizo. Po sveči polzijo oŠČene kapljice, ročno izrezljana stola z blazinicama ^ta še prazna zraven nas.
-    Premišljujemo, potem pa vržemo vročo debato poli« Hke.
»Lahko prisedem?« pristopiclja grbast upokojenec, ^hajhne, krhke rasti in izžet kot limona. Starci so nas ?bremljali vso pot. Kot navdih sreče. Razburljivo se je ^ilo pogovarjati z njimi.
Ponudim mu cigareto. Vzame tri. Za potem, kima.
Pokliče natakarja. .   »Se en liter na mizo. Najboljšega. Boste vi plačali?« ^as prebada z očmi.
v    »Bi, če nam ne bi zmanjkovalo denarja!« rečem kar *V> slovensko.
Starec se strese in krčevito stisne palico. »Rusi?« Odkimam.
»Jugoslovani smo, Slovenci, če ste že slišali zanje.« »A, Jugoslovani!« skrivi ustnice. Malo je manjkalo, pa bi pljunil. »Reveži!«
»Kakšni reveži?« se zaderem.
»Shirani reveži!« ponovi, »brez umetnikov in pesnikov! Mi,« se potrka po prsih, »imamo genije: Michelangela, Quasimodo, Angleži imajo Shakespearja . . . Poznaš Romea in Julijo, a? Poznate? VERONA. Mesečina. Romeo se na balkonu zasanjeno poslavlja od svoje ljubezni ...« spet napeljuje vodo na italijanski mlin. Odpije požirek vina.
»Nemci imajo Goetheja. Marsikatero noč je prekrokal tukaj! In koga imate vi?«
Priznam, spravil nas je v veliko zadrego. Naštejemo mu čez trideset priznanih jugoslovanskih pesnikov, pisateljev, slikarjev, arhitektov, on pa nič. Samo zmi-guje z glavo. Pri imenu TITO pa se mu oči zasvetijo. »Poznam, še piše pesmi?« resno vpraša. »Včasih jih je. Nekako pred šestintridesetimi leti, menuete na petindvajset strelov!« me zagrabi asociacija na Zupanov roman. Italijan debelo gleda.
»Kazali ste nam riti, ko ste bežali v vašo Špageta-rijo! Mama mia. Mama mia . . .«
»Si, si,« kima, »Mama mia!« ponavlja, ko se smeji na vsa usta.
»Mi pa smo vas klestili z menueti na petindvajset strelov . . .« »Si, si.. .«
»In zakaj ste se zagrizli ravno v Italijo?« ga zvija radovednost.
»HREPENENJE, ki ga Italijani težko razumete.« Kima, zadovoljen vsrkava cigaretni duh in znoj, vstaja.
»Grem! Stara bo klela, ker me toliko časa ni na večerjo!«
Odkrevslja.
»Ja, družba, tudi mi se bomo morali posloviti!« rečem.
Okrog polnoči pritavamo v kamp. Utrujeni. Zbiti. Samo, da bo jutri nov dan!
ŽIVLJENJE - KAKOR PENA
RIM pravzaprav ni nobeno čudo sveta. Kulturne znamenitosti se kaj kmalu porazgubijo, ko opazujemo dihanje in pretakanje ljudi na delovni dan, morje ljudi brez pudra in maske na obrazih. Kot da bi se sprehajali po kranjskih ulicah. Samo čeprav jim žarki sonca sijejo naravnost v oči, so obrazi zaskrbljeni. V njihovih srcih pa votlo odmeva:
»Ne šalimo se! Izvedel bi udar celo na sveto nedeljo, ker pa tega ne morem, bom storil nekaj drugega: nove ulične spopade, posebno na jugu, nove upore, vse z namenom, da ustvarimo nov ČILE pred udarom!« se neprestano dere vodja neofašistov. Fašizem dviga glave. In ironija je v tem, da sedi celo v klopeh parlamenta!
Z rahlo tesnobo smo krenili na pot tistega zvezdnatega večera iz petega na šesti julij. Pa nam ni žal!
Kaj smo šli iskat v ta evropski paradiž? Pozabljeno otroštvo? Nove obraze, doživetja, spremembe? MORDA! Vem pa, . . ., ne, bilo bi preveč osebno. In boleče iskati v pozabi obup ali odrešitev. Stopili smo pač na svoje križišče.
Vem, monotono in utrujajoče bi bilo neprestano nizati pred bralcem dogodek za dogodkom v točnem kronološkem redu z našega tritedenskega potepanja. In potem vse skupaj še zabeliti s suhoparnimi zgodovinskimi podatki.
Zato me večkrat zanese v esejistično razmišljanje. Poglejte, na sto let je omejeno človekovo življenje, pravi neka sanskrtska pesem, od tega polovico noč nam vzame in tričetrt od druge polovice starost in otroštvo. Ostanek preživiš bolan, osamljen in nesrečen . . . Življenje je minljivo kakor vodna pena. LE KDAJ NAJ BI LJUDJE V NJEM NAŠLI SREČO?
Dolga zgodba pravzaprav. Še naši zanamci jo bodo ponavljali v neštetih odtenkih. In vsak izmed nas! S koščki sreče, ki si jih bo priboril vsak sam. Ko pa prameni osivijo, tako vsak pravi, kako lepo je živeti. . .
Ležimo pred šotoroma, na raztrganem in zamazanem polivinilu. Prebavljamo obilen zajtrk. Verjetno marsikoga zanima, kaj smo si predstavljali pod to »obil-nost«, kaj smo si pripravljali za naš prvi jutranji menu: goro kruha (svežega, da je še dišal po pekariji), med, majonezo, marmelado, kakšno konzervo, pa mleko (skoraj vsak dan pol litra na osebo) in še čaj. Tako, da res ni mogel nihče ostati lačen!
Ležimo  pred  razgrnjenim  zemljevidom. Kujemo program.
»Gremo na Kapitol, Forume, Kolosej, Karakalove terme, si ogledamo Michelangelovega Mojzesa v cerkvi S. Pietro in Vincoli, zvečer pa nas čaka krona — Fontana d i T revi?«
Načrt je soglasno sprejet.
(12. zapis)
Prof. Makso Pirnat v letih, ko je živel v Kranju
Bil pa je Moravčan profesor Makso Pirnat eden od naj-markantnejših        osebnosti v Kranju vso dolgo dobo šestnajstih let, kar je služboval v Kranju, na gimnaziji (1905-1922). Poučeval je slovenščino, latinščino in grščino. Dodatno mu je bila naložena še skrb za šolsko knjižnico in mladinske igre. V gimnazijskih izvestjih onih let zasledimo zanimive njegove članke: Iz mladih dni pesnika Simona Jenka in skladatelja Davorina Jenka (ob 50-letnici nastanka budnice Naprej   zastava   Slave.. .), Kraljestvo čebel idr. Uredil (in v glavnem   napisal)   je   tudi spominsko knjižico ob 50-letnici ustanovitve Narodne čitalnice v Kranju (1863 do 1913).   V   okviru   te   zaslužne — dejansko    narodno-obrambne — organizacije je profesor Makso Pirnat predaval o Simonu Gregorčiču (2. 12. 1906), o Kosovem polju, o zgodovini in v narodni pesmi (24. 11. 1912), o Antonu Linhartu (16. 12. 1874), Ljudska galerija (16. 12. 1905), o Milčinskega pravljicah (18. 3. 1911) itd.
Le čemu vse to naštevanje (poleg onega v prejšnjem zapisu) Pirnato-vih del, pisanj in predavanj? Zato, ker   nekdanji   dijaki,   ki   sem jih spraševal, če se spominjajo svojega profesorja,  niso o tem kaj prida vedeli. Le-to, da je Makso Pirnat rad v družbi prijateljev kaj popil in da je bil bolj samosvojih navad ... No, kakor da  bi moral  biti  tudi on poprečnež, po katerem ne ostane nič — razen prsti in pepela. Kakor, da bi bil zato kaj slabši narodnjak, javni delavec in vzgojitelj mladine, če je v prostem času popil kozarček (v katerega je zaradi spešnosti pisanja pač pomakal svoje pero, kot je to delal tudi Ivan Cankar ob pisanju svojih nesmrtnih del!) Sicer pa, poprečneži navadno sploh ne pijejo (ker pestu-jejo   svoje   zdravje   in namišljeni ugled) — zato pa jih tako zlahka pogrešamo. Živeli so brez napak, pa tudi brez haska .. .
Zaradi   bolezni   je   bil profesor Makso Pirnat upokojen  že po 26 letih službe. Utrujen, pa tudi nad marsičem — posebno nad kranjskim malomeščanstvom  —  razočaran, je mož, ki je sanjal o nedosegljivih zvezdah, dosti prezgodaj umrl. Dne 6. januarja 1933 — komaj 58 let star. Hudo bolan, vase zaprt in zagrenjen —  tako mi je o umiranju svojega očeta pravil njegov sin Nikolaj, s katerim sva se tesneje spoprijateljila v Gonarsu, kjer sva 1. 1942 družno jedla skop kruh slovenskih vojnih internirancev.
ŠE ENA O PREŠERNU
Stari Martinka, moravski vseved, sloveč pevec in šaljivec je povedal rojaku Maksu Pirna-tu še eno anekdoto o našem pesniku: Da je bil Prešeren prijatelj nenavadnih, kmečkih in predmestnih gostiln, to je znana stvar. Nekoč zopet zve o taki gostilni. Točilo se je tam dobro dolenjsko vino in gostom sta stregli lepi domači hčeri. Eno kakor drugo je mikalo Prešerna. Napoti se nekoč v omenjeno gostilno. Čudno pa se mu zdi, da se gostilničarka kakor tudi njeni hčerki vedejo proti njemu nenavadno tuje in hladno. Komaj, da so mu dali pijače. Prešeren si je kmalu raztolmačil stvar. Mislil si je: ženica je najbrž jako pobožna in zato ne bi rada videla, da bi zahajal v njeno gostilno jaz, razvpit brezverec in bogsigavedi kaj še, ter ji morda še naposled odgnal druge poštene goste. — Prešeren si je znal pomagati. Ko gre drugič v omenjeno krčmo, vzame s seboj nekega znanca, ki je znal dobro peti in tudi nekoliko na klavir brenkati. Ko prideta v gostilno in naročita pijače, sede Prešernov znanec h klavirju, ki je stal v kotu, začne igrati neko tedaj posebno priljuhljeno Marijino pesem, pa še peti. Tudi Prešeren pristopi in pomaga po svoje. Končno se približa še krčmarica s svojima zalima hčerkama. Zadnjo kitico so že vsi skupaj peli. Gostilničarka seje mahoma spremenila v svojem vedenju proti Prešernu. Saj je spoznala, da ne more biti napačen človek, ako zna popevati Marijine pesmi. Prešeren je bil poslej še večkrat gost pri pobožni oštirki in pri njenih lepih hčerkah  ter je prebil med njimi nekatero prijetno urico.
DVOJE POREČIJ -ENA DOLINA
Preden pričnem s pripovedjo o slikarju in kiparju Nikolaju Pirnatu (1903-1948), ki se je v začetku šolskega leta 1914—1915 vpisal v kranjsko gimnazijo, utegnem še pokramljati o navidez enotni, a geografsko le dvodelni Moravski dolini.
Zgornji, t. j. vzhodni in severni, del pripada porečju Drtinjščice, ki izvira na kandrškem razvodju severno od Vač, pa se že pri Drtiji, vzhodno od Moravč obrne proti severu ter se pri Lukovici izlije v Radomljo (Črni graben).
Druga moravska voda je Rača. Le-ta pa ima svoje povirje skoro na ravnem, pri Češnjicah izpod Grmače (576 m). Rača teče potem naravnost proti zahodu na Vrhpoljem, Brezovico in Dobom, da se kar sredi Domžal izlije v Kamniško Bistrico.
Zanimivost, vsaj geografska, je v poimenovanju. Pričakovali bi, da bo osrednja rečica Radomlja, ki priteče iz Črnega grabna, v katero se iztekata poleg Rače tudi Rovščica in Mlinščica, dala ime vsej yodi, ki pri Domžalah napaja Kamniško Bistrico. Namesto tega je vsej tej vodi ime Rača — pa četudi prvotna rečica tega imena ni kaj prida vodnata.
Tako je zaradi teh vod Moravska dolina nekako dvodelna — a že smo pri novi posebnosti. Drtinjščica, ki se izliva v Radomljo, priteče z njo vendarle v Račo, svojo moravsko tekmico!
In še to: podoba je, da je bilo nekoč vodovje Moravske doline bolj enotno: Povirje Rače je bilo v bistvu le spodnji tok Drtinjščice - saj še danes ni med njima kakih posebnih ovir. Z majhno mujo bi se ju združilo — toda čemu? Če je naravi prav tako kot je, naj bo tudi nam!
	i	
H ^		
		
Panorama Rima z enega od sedmih rimskih gričev -Gianicola.
Dvojni grb nad portalom gradu Tuštanja. - Bistro oko prebere vsaj del vklesanih besed o Bernardu Liechtenbergu, kije bil hkrati gospod Orteneški — Konec napisa pove, daje bil grad l. 1667 prezidan, l. 1671 pa že popolnoma renoviran.
( Člansko in mladinsko republiško prvenstvo v smučarskih tekih ^
Veter nagajal organizatorju
Pred svetovnim prvenstvom v alpskih disciplinah
JEZERSKO - Tako kot že na nekaterih tekmah v tej smučarski sezoni tudi organizatorju SK Triglav vreme ni bilo naklonjeno. V smučinah na Jezerskem so bili namreč organizatorji letošnjega članskega in mladinskega republiškega prvenstva v smučarskih tekih. Pod pokroviteljstvom GG Kranj in Centrala iz Kranja je 110 nastopajočih iz sedemnajstih smučarskih kolektivov moralo na start pri Plansar-skem jezeru.
Na sobotnih solo tekih je bil bočni veter tako močan, da je sproti zametavalo sicer dobro pripravljeno progo. Zato so bili prireditelji primorani, da so tekmovanje, solo teki in štafete, prestavili za pet kilometrov dolgo progo pri Planšarskem jezeru.
To pa se ne bi zgodilo, vendar v Kranju nasploh ni primernega teptalnega stroja, ki bi nadomestil in nadoknadil človeško silo. In če bi ga v Kranju imeli, že za trening bi bil se kako dobrodošel, saj sedaj tekači in njihovi trenerji pred njihovo vsakdanjo vadbo sami pripravljajo smučine, se to ne bi primerilo.
V teku članov na 15 km je ; dobrim tekom prvič na republiškem prvenstvu zmagal Mojstrčun Tone l)ju ričič.
PRVI NASLOV ZA TONETA DJURIĆIĆA Tek članov na pet kilometrov dolgi pentlji, progo so morali člani in mlajši člani preteči po trikrat, je imel zanimiv obračun. V izredno težki smučini, ki jo je otežil »e novozapadli sneg, so se vsi najboljši: Jelene, Tone Djuričič, Vinko Poklukar, Tajnikar in Kalan ter vsi ostali silovito pognali v boj za prvaka. V najugodnejšem položaju je bil Maks Jelene, ki je starta) zadnji izmed favoritov. Vendar je bilo že po prvih petih kilometrih gotovo, medtem sta odstopila Tajnikar, ki je že nekaj časa bolan, in njegov klubski kolega iz Gorij Kalan, da bo za končni uspeh treba dati vse od sebe. Povedel je Djuričič, za njim pa •ta se z vsemi močmi poganjala Poklukar in Jelene. Tudi pri desetem kilometru je bila enaka slika in isto je bilo tudi na cilju. Tako je Mojstrčan Tone Djuričič prvi osvojil članski slovenski naslov v svoji že dokaj dolgi smučarski karieri.
Mlajši član Triglava /r*i Carman Je imel veliko dela. da je na 15 km dol gi smučini osvojil naslov. Dostojnega rivala je imel t vojaku Božu Cvajnarju.
24:26,67. 2. Klemenčič (Dol) 25:02,66, 3. Vočovnik (Maribor) 26:11,29, 4. Lampreč-nik 26:27,46, 5. Nadvesnik (oba Kamnik) 26:38,3»;
članice (10 km): 1. Kordež (Triglav) 50:43,65, 2. Pavlic (Lovrenc) 56:42,47; st. mladinke (5 km): 1. Jelovčan (Triglav) 27:44,34, 2. Munih (Olimpija) 27:45,52, 3. Kobentar (Jesenice) 37:23,93; ml. mladinke (5 km): 1. Moder (Dol) 28:14,75, 2. Bester (Triglav) 29:16,29, 3. Korpnik (Dol) 30:38,74, 4. Lusina (Olimpija) 30:42,31, 5. Korošec (Triglav) 30:47,31.
Tako kot Tone Djuričič je prvi naslov osvojila tudi stanjša mladinka kranjskega Triglava Jeli -Jelovčan.
Članica Triglava Milena Kordež na 10 km ni imela težkega dela, da si je priborila že drugi republiški naslov, saj ji druga tekmovalka Marjana Pavlic iz Lovrenca na Pohorju ni bila dorasla. Vse kaže, da je Milena v odlični formi in škoda bi bilo, če ne bi tekla na svetovnem prvenstvu v klasični kombinaciji v Lahtiju. Čeprav ni imela dostojne konkurence, ni štedila z močmi, saj bi bila na primer med starejšimi mladinci med prvimi desetimi.
Zanimiv je bil tudi obračun v preostalih kategorijah. Pri mlajših članih se trigla-van Ivo Carman ni dal presenetiti, čeprav mu je tesno za petami sledil vojak Božo Cvajnar. Pri starejših mladinkah na 5 km je Jeli Jelovčan uspelo, da je v tej sezoni prvič premagala favoritinjo tega teka Ljubljančanko Metko Munih, pri mlajših pa Tadeja Moder iz Dola ni imela težkega dela s preostalimi nasprotnicami. Pri starejših mladincih je dobro tekel član Jesenic Dare Mrak, pri mlajših pa Jani Kršinar (Olimpija).
Rezultati - člani (15 km): 1. T. Djuričič (Jesenice) 1;04:42,49, 2. V. Poklukar (Gorje) 1;05:25,85, 3. Jelene 1;06:0.3,48, 4. Rebr-šak (oba Triglav) 1;09:13,48. 5. Kolander (Lovrenc) 1; 11:52,75, 6. Ivančič (Loška dolina) 1; 11:58,65. 7. Janša 1:12:14.36. 8. Mrak (oba Jesenice) 1; 12:21,45, 9. Rak (Ihan) 1;13:01,20. 10. M. Jelene (Triglav) 1; 13:37,31; ml. člani (15km): 1. Carman (Triglav) 1;06:03.41. 2. Cvajnar (VP Kranj) 1:07:02,66. 3. Brezovšek (Ol.) 1; 11:11,88, 4. C. Podlogar 1; 11:43,80, 5. Pogačar (oba VP Kranj) 1; 14:05,65; st. mladinci (10 km): 1. Mrak 46:08,57, 2. D. Djuričič (oba Jesenice) 46:39,84, 3. Rodman (Gorje) 47:24,27. 4. Orešek (Ihan) 48:04,59, 5. D. Podlogar (Gorje) 48:14,70, 6. Eržen (Alples) 48:18,69; ml. mladinci J5 km): 1. Kršinar (Olimpija)
Roman Rodman iz Gorij je svojemu (Iruštii pritekel bronasto odličje i teku starejših mladincev na 10 km.
V ŠTAFETAH VSAKEMU PO NEKAJ Tudi drugi dan republiškega članskega in mladinskega prvenstva v smučarskih tekih so štafete tekle na progah okrog jezera Crnava. Čeprav so klubi dobili vsak po nekaj pa tudi tu tekmovalci niso štedili z močmi. Naslovi so namreč odšli v Dol, Jesenice, Olimpijo, Gorje in Vojno pošto Kranj.
Rezultati - člani (3 x 10 km): 1. Gorje (Tajnikar, V. Poklukar, Kalan) 2:06:26,76. 2. Triglav 2;08:56.21, 3.Jeseniee 2:12:48,56; ml. člani (3 x 10 km): 1. Vojna pošta Kranj (Pogačar, C. Podlogar. Cvajnar) 2:16:15,75. 2.Olimpija 2;23:53.13, .'{.Triglav 2:52:48,69; st. mladinci (3 X 5 km): 1. Jesenice (Lebar, D. Djuričič, Mrak) 1;06:33,05, 2. Gorje 1;07:53.80, 3. Ihan 1;08:11,98, 4. Križe 1;16:25,30; ml. mladinci (3 x 5 km): 1. Olimpija (Munih, Verovšek, Kršinar) 1;11:48,49, 2. Kamnik I 1;12:02,92, 3. Kamnik II 1;12:53,02: ml. mladinke (3 x 3 km): 1. Dol (Korpnik, Klemenčič, Moder) 44:28,97, 2. Triglav 45:26.34. 3. Olimpija 46:05,80.
I). Humer Foto: F. Perdan
Bojan Križaj: upanje na najboljše
KRANJ - Se borih pet dni in na prizorišču letošnjega svetovnega prvenstva v Garmisch-Partenkirchnu se bo dvignil zastor. Po svečani otvoritvi na ledenem stadionu se bodo začeli spopadi na smučiščih v smuku, veleslalomu in slalomu. V vseh treh disciplinah in v obeh, moški in ženski konkurenci, bo podeljenih osemnajst kompletov zlatih, srebrnih in bronastih odhčij. podeljen bo pa za i.kljuiek še en komplet, in sicer za kombinacijo. Dobili jih bodo tisti m tiste, ki bodo najboljši v vseh treh disciplinah. .        ,     ,.   . .. .
Vseh osem dni se bodo vrstila tekmovanja. In vsaka disciplina smuka, veleslaloma in slaloma bo kot vedno imela svojega junaka, junakinjo. Oči vseh ljubiteljev alpskega športa po svetu bodo osem dni uprte v Garmisch. In množični avditorij ob progah in milijonski pred TV ekrani bo trepetal za usodo teh junakov, juna. kinj belih strmin, hitrosti v smuku in elegantnim vijuganjem med veleslalomskirni in slalomskimi vraticami. Tudi Jugoslovani ne bomo pred tem mogli zapreti oči. Tudi mi bomo trepetali za usodo Strela. Kuralta. Magušarja, Ziblerja m Bojana Križaja. Ne bo nam vseeno, kako bodo »jemali« vrstica in kako se bodo pognal! v boj s sekundami. Hitrost in vožnja brez napake prinašata dobre uvrstitve, kolajne in dobre FIS točke. .  ' _ .       . ,
Med tistimi, ki jim je usoda namenila, da se lahko vmešajo v slalomu m veleslalomu v boj med dobitnike zlatega, srebrnega in bronastega odličja, je tudi Jugoslovan. Tržičan Bojan Križaj. Ta mladi Tržičan. ki je 3.januarja dopolnil enaindvajset let, je namreč med ožjimi favoriti za sam vrh. Vemo. da je vsaka vlo*a favorita vedno najtežja, posebno ko vemo, da je lahko vsaka napaka, ki jo naredi med koli, še kako usodna. . ,
Pa pustimo črnoglede misli in raje poglejmo, kako sam Bojan gleda na svetovno prvenstvo. Res je v tej sezoni v svojih nastopih za točke v svetovnem pokalu vozil tako blesteče kot Se nikoli doslej. V skoraj vseh dosedanjih nastopih v slalomu in veleslalomu je bil med prvimi desetimi. In to res niso mačje solze. Vsi ti uspehi pa so ga pripeljali v krog favoritov, ki naj bi stopili na zmagovitioder.
»Težko je reči, kako bo na svetovnem prvenstvu.« prav,. » I retje mesto na startu svetovnega pokala je bil tudi zame prijeten udarec. Sprašujete za GA-PA* Sem pač tak. da ne gledam samo na eno tekmo. Tu lahko ogromno pridobiš ah izgubiš. Zato je moje načelo, vsako tekmo moraš jemati resno. Ker tudi na svetov-nem prvenstvu vsak upa na najboljše, sem tudi jaz tak. I pam na čimboljše Uvrstitve. Kako bo, bomo videli. Potrudil se bom. Zato raje ostanimo n« tr.dn.,h, »n čc realno gledam na obe disciplini, ne eni ne drugi, slalomski in veleslalomski, ne dajem prednosti. Zavedati se moram še nekaj. Kolajna je za sedaj še nedosegljiva.«
D Humer
Nočni tek v četrtek
GORJE - Domači Partizan bo \ četrtek ob 18.30, organizator sedmega nočnega smučarskega teka v spomin na umrlega tekmovalca Marjana Jakopiča. Na startu bodo ponovno vsi naši najboljši.
Organizator bo pripravil tekmovanje za vse kategorije in tekmovalce z razre^ dom. Na startu ne bo le pionirjev in pionirk.
Šahovsko prvenstvo Kranja
Maru-   m   l'o   v   hotelu  ("reina   začel« I šahovsko prvenstvo Kranja, igrali b«>dc> kal štiric moistrski kandidati ( Mat jašic\ fijtim in Rakove. I. sedem Prvokategorm-
:,i»Ko\a;et
ko\ in pet drugokategornikov. Zma, turnirja l>" dobil naslov šahovskega prvak Klanj;« za leto 1978 in pokal.
Pari pr\e«a kola. Podgornik : Mat)d> Bumbar    Pavlin. Gaz voda Bukova raj     Hribar. Muri     Bavdek. Rak.. Mazi. Marko : Jokovič. Božič : Krek.
C
Alpsko smučanje
Zmaga Avstrijca, naši brez uvrstitev
^ ( Občni zbor kolesarske sekcije ŠD Kokrica
Veterani radi kolesarijo
Naša najboljša tekačica Mi ena Kordež z Jammka ni imela težkega dela. da ./<' osvojila drugi slovenski naslov. -
KITZBUHEL - Na osemintridesetem pokalu Hahnenkamm so se najboljši slalomisti na svetu pomerili za točke v SP. To je bila hkrati zadnja preskušnja svetovnega pokala pred odločilnimi spopadi na svetovnem prvenstvu v alpskih disciplinah, ki se prične v soboto v Garmisch-Partenkirchnu.
Vsi favoriti za visoka mesta so na dobro pripravljenem slalomišču vozili tako kot smo jih navajeni, vendar vsi niso prišli do konca obeh voženj. Že v prvem je vodstvo prevzel Avstrijec Klaus Heidegger, ki pa je dostojne nasprotnike imel v Italijanu Grosu, Bolgaru Popangelovu ter ostalimi s prve jakostne skupine. Iz te jih je na cilj prvega obračuna prišlo le sedem. Prvi so morali v garažo Thoeni ter prvi favorit tekme Šved Stenmark. Naš edini uvrščeni od peterice, Bojan Križaj je bil v prvem nastopu na odličnem desetem mestu. Na glavo pa je nato vse postavila druga vožnja. Bolgar Popangelov je dolgo vodil in poznejši zmagovalec Heidegger je imel obilo težav, da je premagal vedno boljšega Petra. Razlika na cilju je bila le štiri stotinke. Tudi Bojana je izločila druga vožnja. Začel je odlično, toda po trinajstih sekundah je preveč privozil na kol, tako da je moral v sneg.
Rezultati: 1. Heidegger (Avstrija) 103,95, 2. Popangelov (Bolgarija) 103,99, 3. Wen-zek (Liechtenstein) 104,76, 4. Gros (Italija) 104,96. 5. Ortner (Avstrija) 105,24. 6. De Chiesa (Italija) 105,30, 7. P. Mahre (ZDA) 105,51, 8. P. Frommelt (Liechtenstein) 105,58, 9. Enn (Avstrija) 106,29. 10. Radici (Italija) 106,36.
Svetovni pokal v slalomu: 1. Heidegger 90, 2. Stenmark 83. 3. Bernardi in Popangelov 43, 5. Gros in Radici 42, 7. P. Mahre 41, 8. Wenzel 19, 9. Križaj 19, 10. De Chiesa 11;
Gorenjski pionirji uspešni
V soboto so se v Kranjski gori pomerili v veleslalomu mlajši pionirji selekcijskega razreda IZ 19 slovenskih klubov. Na 1300 m dolgi progi s 37 vratci je tekmovalo 99 pinirjev in pionirk. Največ usfieha pa so imeli na tej tekmi gorenjski pionirji, zlasti na so se odlikovali mladi smučarji z .Jesenic in Škofje Loke. Tekmo je organizirala smučarska zveza .Jesenice, progo pa postavil trener -Jesenic -Janez Šmitek
Rezultati: mlajše pionirke - (nastopilo 32): 1. Kune 1,12.1.1, 2. Klinar - (obe -Jesenice* 1,12,91, .'J. Cesnik (Alpetour) 1,14,(X). 4. Hafner (Alpetour) 1,14.««. 7. Kalan (Alpetour) 1.17.95
Mlajši pionirji - (nastopilo 99): I. Petrovič
- (Novinar) 1,09.16, 2. Naglic - (Jesenice! 109,94. 3. Zan - (Jesenice) 1.12,19. 4. Kavnik
- (Jesenice) 1,12,20 .....• J
bel
svetovni pokal - skupno: 1. Stenmark 150, 2. Heidegger 95, 3. P. Mahre 76, 4. Wenzel 74, 5. Plank 70, 6. Walcher 65, 7. Gros 60, 8. Klammer in H. Hemmi po 51. 10. Bernardi in Popangelov 43- 15. Križaj 29.
-dh
C
Smučarski skoki
Mandeljc zmagal
Sebenje - Na 25-metrski skakalnici je bila prva letošnja tekma mlajših pionirjev za pokal SRS. Nastopilo je 38 skakalcev iz 8 klubov
Rezultati: 1. J. Mandeljc (Križe) 201,0 (22 - 22,5). 2. Slatner (Triglav) 200,0(21,5 - 21.5), 3. Dolar (Jesenice) 200.0 (22 - 22), 4. Zabkar (Križe) 193.0 (21 - 21). 5. Jekovec (Križe) 188.5 (21 - 20.5). 6. Šilar (Triglav) 188.0 ( 20,5 -20.5) 7. Skrjanc (Triglav) 186.0 (20,5 - 20,5), H. Kešnar (Triglav) 184.0 (20,5 - 20.5), 9. Pelhan (Jesenice) 181.5 (21 - 21). 10. Pibernik Meta (Ilirija) 180.0(20 - 20,5).
J. Javornik
Pokal Adergasa Jemcu
Adergas — Na 35-metrski skakalnici je ŠI) Adergas organiziralo meddruštven« tekmovanje v skokih, na katerem je nastopilo okoli 70. skakalcev iz 9 klubov. Zanimivo tekmovanje se je ogledalo okoli 300 gledalcev.
Rezultati: člani - 1. Kejžar (Triglav) 212.5 (36 - 36,5), 2. Cimžar (Triglav) 205,7 (35 -35.5). 3. Jenko (Triglav) 188.« (32,5 - 34). 4. Zupane (Bled) 5. K one (Triglav); starejši mladinci — 1. Jemec (Jesenice 215.3 (37,5 — 37), 2, Langus (Ilirija) 196.5 (35 - 35). 3. Zupan (Jesenice) 180,5 (31.5 - 31). 4. Kopše (Jesenice), 5. Koncilja (Triglav); mlajši mladinci — 1. Lotrič (Jesenice) 196,2 (33.5 - 32). 2. Justin (Jesenice) 178,7 (31 - 32). 3. Kokalj I Bled) l«9.) (31 - 31). 4. Baloh (Jesenice). 5. Hibnikar (Jesenice); starejši pionirji - I. Cimžar (Triglav) 163.7 (27.5 - 28). 2. Šmid (Jesenice) 154.0 (27,5 - 27.5). 3. Poljane (Križe) 153,2 (26,5 - 26.5). 4. Kralj (Braslovčel. "> Šuštar (Križe); mlajši pionirji — 1. Zahkar i Križe i 154,2 (26.5 - 26.5). 2. Dolar (Jesenice) 151.8 (25,5 - 2«,5). 3. Slatnar (Triglav) 149.5 (27 -25.5). 4. Skrjanc (Triglav). 5. Mandeljc (Križe,);
■   -        -      J. Javornik
Kokrica — V petek, 20. januarja, so imeli člani kolesarske sekcije S J) Kokrica občni zbor. na katerem so pregledali dosežke v minuli sezoni, se pogovorili o nadaljnjem delu, izvolili nov odbor skupščine, razglasih rezultate gorskega prvenstva na Krvavec in podelili priznanja najzaslužnejšim članom in sodelavcem.
Čeprav je veteransko kolesarstvo na Kokri, i zaživelo med prvimi v Sloveniji, so minila šele dobra štiri leta, kar so se tu začeli zbirati privrženci tega napornega sporta. Danes je v sekcijo vključenih že 49 aktivnih članov, ki tekmujejo v vseh starostnih skupinah in dosegalo v slovenskem merilu lepe uspehe Razveseljivo pa je, da njihovo število iz dneva v dan raste
Namen turističnega in rekreativnega kolesar stva naj se naprej ostane predvsem rekreama in razvedrilo, so sklenili na občnem zhoru Nujno pa bo treba pri Kolesarski zvezi Slove nije ustanoviti samostojen odbor za to zvrsl kolesarstva, ki bi usklajeval želje vseh slov en skih klubov, ohlikoval pravila in podobno. Tudi v zvezi s tekmovanji bo treba marsikaj spreme niti. Izkazalo se je namreč, da so klasična tekmovanja prezahtevna za večino veteranov
Kokričane [>esti med drugim pomanjkanje lastnega strokovnega kadra. Zatekati se morajo po nasvete k delavcem K K Sava Zato so se še posebno razveselili pobude KZS. ki bo v sodelo vanju z Visoko šolo za telesno kulturo pripravila tečaj za inštruktorje. Kokričani so prijavili kar deset članov, nekaj pa jih bedo poslali tudi na tečaj za sodnike.
Na Kokrici so ves»li zlasti sodelovanja s slovenskim tržaškim klubom Adria in s klubom i/ Grosuplje, s katerima so se lani pobratili V naj-
tesnejši /vezi pa so seveda s kranjsko Sa< kateri so lani pomagali pri organizaciji čl*> skega  in  mladinskega državnega prven. medtem ko so sami pripravili še pet veteransi tekmovanj. Tudi v letošnji sezoni nam, iz|>eljati vse že tradicionalne prireditve T seveda zahteva veliko dela in denarja lian <xl TKS Kranj dobili le 9500 dinarjev*. a< tudi ni čudno, da je njihova lanska finar.." bilanca negativna. Dobrodošla jim je tm ko bolj pomoč tovarne I BI, ki le postala mih mentor, in Združenja samostojnih obrtnika«
K ran i«. ...     i i
Lanska zamisel, da lu v kolesarstvo prit«** ,.,,„ več šolske mladine, ni najbolje usp> Vzrokov, ki so akcijo zavirali, je več: goren** ceste so prometne in nevarne. otro.t smer.'!' , esto šel.', ko opravijo prometni izpit. te>kc je'najti tudi skupen jezik z učitelji tete* vzgoje na osnovnih šolah, ki bi otroke navviui za kolesarski šport Kokričani upajo, da bo lak ko ho v Stražišču zgrajena kolesarska
Še bi lahko naštevali uspehe, težave in naft* veteranov s Kokrice, a naj bodovolj.
Za konec omenimo le še to. da je bil 2a ^ sedmka sekcije spet izvoljen Lom Deta** priznanja pa so dobili tovarna IBI Je preI,, plaketo za dolgoletno plodno sodelovanj« * hnančno pomoč, Gasilsko društvo Kokrica i* ' m„o pri organizaciji tekmovanj, priznaim J .soešno delo in sodelovanje s klubom pa Adris iz Trsta, K K Sava Kranj. Združen« samostojnih obrtnikov Kranj, enota CZ Kri> Zbontar. Kram Oman. Frane ||Np n Tulipan. Mara Vujisič in Slavko Zaiii'
H J
Ivan Sinu
Na občnem zboru je pred'nednih ' <fc<arsk<- sekanji ^f\;.^{a\t *u priznanja na/bol/ delavnim Slanom m sodelavcem.
Tretji dupljanski maraton
izredno uspel
DUPLJE - Tu je bil v nedeljo III Dupljanski smučarski maraton po poteh Kokrskega odreda pod pokroviteljstvom Slovenijalesa iz Ljubljane in sopokroviteljev Elaru) iz Begunj. ZP Iskra Kranj in Triglav konfekcije iz Kranja Startu maratona so prisostvovali številni predstavniki družbenopolitičnega življenja kranjske občine in Dupelj ter predstavniki JLA in teritorialne obrambe.
V odsotnosti najboljših smučarjev tekačev, ki so bili na republiškem prvenstvu na .Jezerskem, ie v oblačnem vremenu nastopilo 840 tekmovalcev iz vse Slovenije. Tekmovalci so bili razdeljeni v štiri kategorije: maraton na 25 km. vojaški, pionirski in Trim smučarski tek na 10 km.
Rudi Kolander z Lovrencu na Pohorju je bil zmagovalec nedeljskega tekaškega maratona v Dupljah — Vse fotografije F. Perdan
NapredeK je očiten. Lani je nastopilo na drugem dupljanskem maratonu 119 tekmoval cev, letos pa že 840! Ta tekaška smučarska prireditev, imenovana po dejanjih in bojih Kokrškega odreda, ne obuja le spominov na velike dni najhujših preskusen j našega ljudstva, temveč iz leta v leto krepi telesa mladih udeležencev. Tekaška proga, ki ni bila prezahtevna in je bila zelo dobro pripravljena, za kar zasluži vse priznanje Organizacijski odbor tretjega dupljanskega maratona, kakor tudi za brezhibno organizacijo, je bila speljana po krajih, kjer so se borili borci Kokrškega odreda. Potekala je mimo spomenikov na Bistrici. Okroglem in Strahinju.
Pozdravni govor je imel predsednik Organizacijskega odbora Danilo Vrtač, ki je zaželel dobro počutje v Dupljah, tekmovalcem pa zaželel obilo sreče, uspešnega in plemenitega tekmovalnega boja. Takoj zatem so najmlajši udeleženci maratona iz Dupelj |x>nesli na smučeh vence in prižgali lučke pri spominskih obeležjih na Bistrici. Okroglem in Strahinju.
Najmlajši udeleženec tretjega dupl lanskega Maratona je bila pet in pol letna Andreja Prašič iz Križ. najstarejši udeleženec pa ftb-letni Zdravko Sp«,rn iz Žirovnice, ki ie tekel na smučeh, ki jih je dobil I9.t»i leta iz Kanade Kot najstarejši borec- Kokrškega odreda pa je prejel Pokal štaba Kokrškega odreda
Gregor Klančnik je bil s 65 leti med najstarejšimi udeleženci maratona
Po končanem smučarskem maratonu so povedali Miha Finžgar (58 let) vodja prototipne delavnice v Elanu: »Malo sem se zamazal. veseli pa me, da ima smučarski tek i/ leta v leto vse več privržencev Na dupljanski maraton se bom še vračal!«
Dani Černic, študentka, Ljubljana Šentvid: »Tekla sem na maratonu na 25 km. Na dupljanskem maratonu sem drugič. C'e mi lx» čas dopuščal, se bom udeležila tudi preostalih maratonov. V prostem času se ukvarjam z alpinizmom, zato s kondicijo nimam težav. Organi zatorjem čestitam za odlično organizacijo.«
Tudi nekdanji icprezentunl t smu ških tekih Tone Pogačnik je prema ga I izredno dobro pripravljeno prit-go dupljonskega maratona
Danilo Vrtač, predsednik organizacijskega odbora: »Prijetno sem presenečen nad udeležbo. Še v torek se ni vedelo, ali ho sploh maraton, kajti snega je bilo takrat v Dupljah le dobrih deset centimetrov, i'paiii. da so bili tekmovalci zadovoljni in da jih ho drugo leto na IV. dupljanskem maratonu še več. Hkrati pa bi se rad zahvalil članom TVD Partizan Duplje in krajanom KS Duplje, enoti teritorialne obrambe in cestni službi«.
K uspešni izvedbi tretjega dupljanskega maratona so pripomogli Iskra Kram. Planika Kranj. Merkur Kranj. Kovinsko obrtno podjetje Kranj. Cestno podjetje Kranj. Ljubljanska banka - enota Kranj. Občinski odbor Z B NOV Kranj. Murka Lesce, Slovenske železarne Ljubljana. ZLIT Tržič, 1BI Kranj. Klan Begunje. HPT Tržič. Kmečki glas. Gorenjska kmetijska zadruga TZE Naklo m Križe. Central Krani prodajalni Duplje in Naklo, trgovina Živila Strahinj. gostilne: pri Benku v Križah. Marin-šek Naklo in Blažim Kranj. Balantič Matevž Duplje. Markič Konian Naklo. KS Naklo. Peric — kovaštvo Naklo. Križnar Vinko Naklo. (Jrašič Alojz Strahinj. Gantar Alojz Kranj in Eržen Krat« Kranj.
Dupljanskega maratona so se udele žili tako starejši kot najmlajši ljubitelji teka na smučeh
Rezultati: Maraton na 25 km — skupina moških do 35 let:
I. Kolander Hudi (Part. Lovrenc na Pohorju I 1.05.00. 2. Eržen Kram (Alplcs) 1.05.03, 3. Ivančič Prane ISK Loška dolina) 1.06.08, 4. Kobilica Pavel (Gorje) 1.417.00. 5, Kordež Božo ((;<>rje) 1.07.05
Skupina nad 35 let: I. Pavčič Janez (Ljubljana) 1.08.00. 2. Heš Jaka I Radovljica J 1.08.30. 3. Naglic Franc (Gradbinec) I 11.07. 4. Gregorič
Kdo (Kranj I i . 11.30. 5, Seliak Roman I Kranj l
I 1.30
Skupina kmetov: I. Milavču Kram' iKZ Loka) 1.18.02. 2. Šemenc Pavel (Emona) 1 18.30.3 Dolenc Ivan (KZ Šk Lokal I 1'ilti. I Hlehaiiia Zdravko (Kranj) I.22IMI. .V Lotu« Maks(KZŠk. Loka) I :'
Ženske do 35 let: I Hešler Helena (Jamnikl 1.22 00. 2 Popov ič Nevcnka t VŠTK I 1.23.32. 3. Fister Mania (Jarnnik) 1 24 02
Ženske nad 35 let: I Skana Joži |Menge*l 2.01.30. 2. Šegula Katarina (Tehnik Sk lokal 2.04 25. 3. Potočnik Polona ( Ljubljana! I 04.30
V vojaškem smučarskem teku so nastopili pripadniki JLA, teritorialne obrambe in milice, so bili najboljši pripadniki JI.A V P 1098 Kranj. Rezultati: 1. Keni|>erle Zvone 25.30. 2. Burič Dragan 26.3(1. 3. Hibnikar Janez 27.32. 4 Kolman Bojan 27,«;. K obal Klemen 27.39 vsi V. P. 1098 Kranj.
Ze drugič zapored sta bila pri pionirjih najboljša brata Miha in Vencelj Št urni (Alples). pri pionirkah pa je zmagala Meri Kovač (Olimpija).
Rezultati: I. Št urni Miha 22.01. 2. Št urni Vencelj 22.10 (oba Alples). I. Velepee Jure (Dol) 23.00, I. Velepec Uroš (Dol) 23.03. .V Repinc Pavel ( Bohinj) 24.07
pionirke: I. Kovač Meri (Olimpija) 23.(K). Reš Ruth (Radovljica) 27.30. 3. Smrekar Andreja (Doli 27.333. 4. Potočnik Špela (Ljubljana) 29.30. 5. Reš Nataša (Radovljica! 32.00
V trim smučarskem teku na 10 km je zmagal Geč Blaž (Ljubljana), med ženskami pa Sedej Alenka (SK Brdol pred Grašič Dušo iz Dupelj.
Rezultati moški: I. (leč Blaž i Ljubljana i 24.01. 2. Gregorič Janez (Emona l.jl 21.05. ! Štančar Jure (Šk. Lokal 25.30. -4. Marčun Robi (Duplje) 26.02, 5. Križnar (»oran (Kranj) 2(i.o7
ženske: I. Sedej Alenka (SK Brdo) 2ti.32. 2. Grašič Duša I Duplje) 29.07. 3. Roblek Darja (Kranj) 13.30. 4. Stancar Dominika (Medvode) 33.31. 5. Potočnik Marjana (Šk. Loka) 33.32.
J Kuhat
Plavanje
Veljko Rogošić v Kranjski gori
Kranjska gora — Te dni, V zimskih šolskih počitnicah, ie v Kranjski gori precej živahno Vse strmine in vsa pobočja so zasedena s tečajniki Tako sem se čisto slučajno srečal v zimskem bazenu hotela Kompas z enim največjih jugoslovanskih plavalcev vseh časov Velikom Rogošićem. Ker se mi je zelo čudno zdelo, kaj Veljko v tem času dela v Kranjski gori in da tako vestno »trenira« v za njega kar malem »koritu« hotela Kompas, sem počakal, da se je ustavil ob robu bazena Na moj pozdrav je odgovoril s pozdravom ter na vprašanje, kaj dela v Kranjski gori. je odgovoril: »Priftel sem še s šestimi Dalmatinci in se vpisal v 1. razred osnovne šole smučanja. Priznam, da sem mnogo bolj zanesljiv v vodi kot na snegu. Vendar mi tudi sneg dela veselje, posebno kadar se peljem naravnost. Zavijati? Menim, da pravilno se zavijati ne bom naučil nikoli. Tudi moji Dalmatinci niso dosti boljši od mene.«
Veljko je v Slovenijo prišel s svojo družino. Ima sina in hčerko. Veljkova žena mi je povedala, da je bilo treba izrednih naporov, napornih treningov na suhem in v vodi ter mnogo vzdržljivosti in trme (obeh), da je Veljko uspel, da ie postal prvak in rekorder mnogih svetovnih maratonov.
1 n kakšni so vaši nadal jni načrt i'.'
»Načrtov imam veliko, koliko pa jih bom uresničil, je povsem odvisno od moje vzdržljivosti, treninga in predvsem zdravja. Danes kaj več ne morem povedati«.
Ko sem se mu zahvalil za pogovor, me je poprosil, da prenesem iskrene pozdrave vsem bralcem Glasa, prijateljem plavalnega športa, članom kranjskega Triglava in še posebej Didi.
I.S
r
Petri č dobil dvoboj z Machekom
RAVNE - Tu je bilo veliko mednarodno tekmovanje plavalcev. V vseh konkurencah se je borilo nad 150 nastopajočih iz osmih evropskih držav. V ospredju je bil dvoboj Petrič Machek, ki sta skupaj trenirala v Pragi. Tokrat je bil Kranjčan uspešnejši kot predstavnik ČSSR.
Vsi medsebojni obračuni so se končali z zmago Petriča, pri tem pa je Borut popravil še dva nova državna rekorda za starejše mladince. Izkazali so se tudi Vesna Praprotnik, Darjan Petrič, Bradaškova ter Štembergar-jeva. Tudi ostali Kranjčani so dobro opravili svojo nalogo. Vse to pa kaže, da resno delajo in se pripravljajo za tekmovanja v sezoni.
-h
Hokej
Tek na smučeh se tudi pri nas bil dokaz za to.
vedno bolj uveljavl/a. Dupl/anski maraton je
V derbiju poraz
v sobotnem kolu zvezne hokejske lige so bili delno uspešni le igralci Kranjske gore V ogorčeni borbi, sai ie bila do zadnjih sekund tekma dinamična, so mladi igralci zamudili obilo priložnosti za zadetek Izkoristili niso ml i premoč dveh igralcev več na igrišču Rezultat II 011). 0:1. I O) pa ob komu vseeno ustreza rezultaiu. saj so tudi igralci Medveščaka zamudili nekaj izrednih priložnosti Zadetek za Kranjsko goro |e dosegel Lah na podajo G olje
Dosti nepričakovan pora/ pa so doživeli v derbiju z Ohmpiio v Ljubljani igralci -lese m< Rezultat ti 3 (2 1. 0:2. I O) pove. da so jase niski igralci popolnoma MmuAili i zadnji tretjim, kar so Olimpijci spretno izkoristili Jeseničani so med tekmo izkoristili številne priložnosti, neštetokrat pa napadalci niso znali premagati zadnjo oviro vratarja Oliuipiie Prusnika V sredo se bosta na Jesenicah med seboj pomerili obe
domači ekipi
Tudi mladimi Jesenu m Kranjske gore so v republiškem prvenstvu na Jesenicah dosegli le polovičen uspeh Jeseničani so prepričljivo premagali ekipo Celja II 2(4:0. 4:1. 3:1'). Mladinci Kranjske gore. ki so v letošnil sezoni veljali za glavnega favonla
prvenstva, so tesno izgubili z Olimniju i i
(1:2. 0:1. 2:11. To srečanje je bilo dinamu' no. mladinci Olimpije pa so se bolje znašli pred vrati Kranjske gore od domačih napa dalcev Fkipa Kranjske gore je po teknil vložila protest, ker je v moštvu Olimpije nastopil igralci Majnik. ki sploh ni bil vpisan na uradnem zapisniku
bel
Odbor za medsebojna delovna razmerja pri osnovni šoli
Simon Jenko
Kranj
objavlja prosta dela in naloge
1. PSIHOLOGA za nedoločen čas
2. PRAVNIKA za nedoločen čas
3. UČITELJA RAZREDNEGA POUKA
za določen čas od 6. 2. do 30. 6. 1978
4. UČITELJA RAZREDNEGA POUKA
/.a določen čas od 1. 3. do 30. 6. 1978
f> LOGOPEDA
za določen čas od 6. 2. 1978 dalje (čas por. dopusta) b". UČITELJA ANGLEŠKEGA JEZIKA
za določen čas od h'. 2. 1978 dalje (za čas holn. dopusta).
Razpis velja do zasedbe delovnih mest.
Prijave z ustrezno dokumentacijo oddajte v tajništvu šole.
Dom dr. Janka Benedika
v ustanavljanju Radovljica
začasni svet
razpisuje prosta delovna mesta
1  MEDICINSKE SESTRE
Pogoji: srednja šola za zdravstvene delavce, '1 leti delovnih izkušenj in smisel za delo s starostniki.
2. 2 NEGOVALK
Pogoji: popolna osnovna šola in 1 leto delovnih izkušenj na podohnih delovnih mestih oziorma priučitev na delovnem mestu in veselje za delo s starostniki.
3. 2 STREŽNIC
Pogoji: popolna ali nepopolna osnovna šola in priučitev na delovnem mestu, nad fi mesecev delovnih izkušenj in veselje za delo s starostniki.
4 EKONOMA - SKLADIŠČNIKA
Pogoji: srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri in 2 leti delovnih izkušenj ali nepopolna srednja šola in 5 let delovnih izkušenj
5. SNAŽILKE
Pogoj: ni potrehna osemletka in o" mesecev delovnih izkušenj
Kandidati naj vlogi priložijo overjeno dokazilo o izobrazbi in kratek življenjepis z navedbo o dosedanjih zaposlitvah.
Prijave je treba poslati v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: dom dr. Janka Benedika v ustanavljanju, Radovljica, Šercer-jeva 35.
Slovenski barvni film
TOSOG4DI
Film bo na rednem sporedu
v kinu Center Kranj
od 24. do 29. januarja 1978
Režija: Jože Bevc
Igrajo: Bert Sotlar, Majda Po-tokarjeva, Boris Cavazza, Mila-da Kalezić, Dare Valič, Radko Poli*, Jože Hrovat, Andrej Prevc, Mila Kačičeva, Iva Zupančičeva, Bogdan Sajovic
Produkcija: Viba film Ljubljana Ne zamudite!
Kinopodjetje p.o. Kranj
A
Cestno podjetje v Kranju
objavlja prosto delovno mesto
stenodaktilografa
Za zasedbo delovnega mesta se zahteva:
upravo-administrativni tehnik ali administrator z znanjem strojepisja.
Delo je za določen čas. Nadomeščanje delavke za čas porodniškega dopusta.
Nastop je možen takoj, oziroma po dogovoru. Osehni dohodek za delo je določen s samoupravnim sporazumom o delitvi 01).
Interesenti naj pošljejo pismene vloge s kratkim opisom dosedanjega dela na Cestno podjetje v Kranju, Jezerska cesta 20. Rok za prijavo je 10 dni od dneva objave v časopisu.
V KRATKEM PO GORENJSKI   V KRATKEM PO GORENJSKI   V KRATKEM NESREČE
»8URDULA« V »JELOVICI«
Skof]a Loka — V nedeljo, 16. januarja, je obiskala oktet Jelovico iz Škofje Loke ter delovno organizacijo Jelovica na Trati dalmatinska klapa iz Makarske v Dalmaciji. Klapo vodi Joško Buble, v njej pa so še Danko Balinbašić, Vedran Josipovič, NikSa Galić, Ivo Žarnic, Veljko Mozara, Dubravko Veneka, Marin Žarnic, Milan M a tako in Joško Buble. S svojim koncertom v galeriji na loškem gradu, ki so ga izvedli z gostitelji, so navdušili prepolno dvorano.
Navdušili so tudi gojence in kolektiv Centra slepih v Skofji Loki, kjer so imeli koncert zvečer.
Isti dan pa so snemali tudi svojo prvo veliko ploščo za produkcijo kaset in plošč RTV Ljubljana. Plošča bo izšla ob koncu letošnjega leta, na njej pa dvanajst lepih dalmatinskih pesmi, ki jih prepevajo klape na vsakoletnem festivalu klap v Omišu. Na njem je že dvakrat nastopil tudi oktet Jelovica, ter zasedel odlični četrti mesti. Tu sta si oktet, in klapa skovali trdno prijateljstvo.
V letošnjem letu bo klapa iz Makarske gostovala po mnogih krajih širom Jugoslavije, povabljena pa je tudi na nastope na Madžarsko, v ZDA ter druge dežele.
J. Govekar
PREDKONGRESNE PRIPRAVE MLAĐIH INFORMATORJEV
Jesenice — Člani komisije za informiranje pri OK ZSMS Jesenice bodo letos namenili posebno pozornost kongresom Zveze socialistične mladine, aktivno pa bodo spremljali tudi vso kongresno dejavnost sindikata in ZK ter letošnje volitve.
Na zadnji seji so se dogovorili, da bodo 10. februarja izvedli seminar za mlade informatorje iz 00 ZSMS, na katerem se bodo udeleženci seznanili z osnovami novinarstva in pisane besede, spregovorili pa bodo tudi o pripravah informatorjev na X. kongres ZSMS. Seminar oodo združili z začetkom velike akcije razširjanja tednika Mladina v vseh 00 ZSMS.
Omenimo še, da bodo jeseniški informatorji v okviru priprav na X. kongres ZSMS izdali posebno številko informativnega glasila Horizont, v mladinski oddaji na radiu Triglav in v tedniku Zelezar pa bodo podrobno spremljali vsa dogajanja pred X. kongresom ZSMS.
J. R.
JESENIČANI ZBIRAJO ZA ZALE
Jesenice — Člani izvršnega sveta jeseniške občinske skupščine so na eni zadnjih sej razpravljali tudi o poročilu gradbenega odbora o stanju in problematiki II. faze izgradnje pokopališča na Blejski Dobravi. Odbor za izgradnjo žal na Blejski Dobravi je opravil pomembno delo, čeprav je imel precej težav, ki so izhajale iz premajhne odgovornosti investitorja, Komunalnega podjetja Kovinar, ki kljub večkratnim opozorilom članov odbora ni opravil vsega, kar je bil kot investitor dolžan.
Nekatere organizacije združenega dela in zasebni obrtniki doslej še vedno tudi niso poravnali prispevka za izgradnjo žal. Jeseničani so se namreč s sporazumom dogovorili, da prispevajo za izgradnjo žal, vendar še manjka nekaj sredstev, zato bodo člani odbora najbrž morali dodatno zbirati finančna sredstva. _
Do zdaj so zbrali 9 milijonov 146.000 dinarjev, ki so jih prispevale delovne organizacije in zasebniki. Za dogovorjenim sklepom predvsem zaostajajo zasebni obrtniki, saj je od 100 podpisnikov poravnalo svojo obveznost v letu 1975 le polovica, v letu 1976 pa le U obrtnikov.
Na jeseniških Žalah nameravajo še dokončno urediti ozvočenje, parkirišče z avtobusnim obračališčem, pokopališko zgradbo, prostorsko razsvetljavo, pokopališče pa bodo tudi ogradili. Zdaj so zgradili štri mrliške vežice s poslovilnim prostorom. D. S.
SAVSKI GASILCI PRED OBČNIM ZBOROM
Kranj — Člani gasilskega društva v Kranjski Savi se pripravljajo na občni zbor, ki bo v soboto, 4. februarja, ob 14. uri v jedilnici obrata II. Savsko društvo je bilo ustanovljeno pred 48 leti in združuje 202 člana, od katerih jih je 120 operativnih, v društvu pa so še ženska desetina in 13 častnih članov.
Savski gasilci so danes med najbolje opremljenimi. Sedem motornih črpalk imajo, razen tega pa štiri vozila, na katerih so vgrajeni tudi gasilski topovi. Po tovarni so številne stabilne gasilske naprave, precej pa je tudi ročnih in prevoznih.
Trinajstim savskim gasilcem je gasilstvo poklic, ki ga vzorno opravljajo. Njim pa so v veliko pomoč drugi člani gasilskega društva, zaposleni po najrazličnejših obratih.
I Petrič
NA PLANINI AKTIVNA BORČEVSKA ORGANIZACIJA
Planina-Čirče — Krajevna organizacija Zveze borcev Planina-Čirčiče v Kranju združuje 253 članov, od katerih jih živi 26 v domu starostnikov na Planini. V organizaciji je tudi 17 vojaških vojnih invalidov.
Organizacija uspešno rešuje stanovanjske probleme. Leta 1973 je bilo borcem dodeljenih sedem stanovanj, leta 1974 pet, v kasnejših treh letih pa kar 16.
Ker se prebivalstvo na Planini menja in prihaja vsako leto veliko novih stanovalcev, terja urejevanje evidence članov precej truda.- Prav tako predstavniki borčevske organizacije obiskujejo bolne in onemogle člane ter prirejajo izlete. I. Petrič
MLADINSKE ORGANIZACIJE TUDI V DRUŠTVIH
Tržić — Pretekli teden se je v Tržiču sestala komisija za kulturo pri predsedstvu občinske konference Zveze socialistične mladine Slovenije.. Komisiji predseduje Boris Kuburič. Člani komisije so obravnavali kulturno problematiko v tržiški občini in vključevanje mladih v kulturno dejavnost. Čeprav je na tem področju opaziti napredek, problemov vseeno ne manjka. Kulturne ustanove se še vedno preveč zapirajo, kar onemogoča še večjo množičnost. Zboljšati kaže tudi sodelovanje med osnovnimi mladinskimi organizacijami in kulturnimi skupinami in si prizadevati za oblikovanje osnovnih mladinskih organizacij po kulturnih društvih in ustanovah.
— mbv
Ki
PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI
Neprevidno čez cesto
Radovljica - V petek, 20. januarja, ob 15.25 se je na magistralni cesti pri bencinski črpalki v Radovljici pripetila prometna nezgoda. Ljubomir Tolič (roj. 1915) iz Zagreba je pri bencinski črpalki prečkal cesto, ne da bi se prepričal, če je z obeh strani prosta'. Tedaj je iz smeri Lesc pripeljal voznik osebnega avtomobila Petar Jakominič (roj. 1953) iz Poreča, ki zaradi zasnežene ceste kljub zaviranju ni mogel preprečiti trčenja v pešca. Le-tega je vrglo na pokrov motorja, z glavo je razbil vetrobransko steklo, avtomobil pa se ie zabil v naplužen sneg bencinski črpalki. V nesreči je Tolič le lažje ranjen.
Srečanje tovornjakov
Studeno — V petek, 20. januarja, nekaj pred 8. uro zjutraj se je na regionalni cesti v Studehem pripetila prometna nezgoda na poledeneli cesti. Voznika dveh tovornjakov Janez Toni (roj. 1942) iz Ljubljane in Jože Torkar (roj. 1919) iz Železnikov sta se zagledala na zelo kratki razdalji in čeprav sta se umaknila skrajno desno, jima na poledeneli cesti srečanje ni uspelo. . Tonijev tovornjak je z zadnjim delom trčil v tovornjak Torkarja, tako da ie nastalo za 50.000 din škode. Voznik Torkar si je pred tem poškodoval nogo.
Trčil v tovornjak
Bukovica - V petek, 20. januarja, ob 12.20 se je na regionalni cesti med Železniki in Škofjo Loko pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Edvard Rotar je peljal proti Skofji Loki; prav tedaj je na Bukovici vozil vzvratno z regionalne ceste na parkirni prostor voznik tovornega avtomobila Ivan Tavčar (roj. 1951) iz Sv. Duha. Rotar je tovornjaka opazil na kratki razdalji in zaradi zasnežene ceste ni mogel pravočasno ustaviti. V trčenju je nastalo za 3000 din škode.
L. M.
Ogenj v vikendu
V ponedeljek, 23. januarja, okoli 2. ure zjutraj je zagorelo v vikendu v Kranjski gori v Ulici Josipa Tičar-ja št. 13. V vikendu je prenočevalo Šest oseb. V ognju se je opekla Pavla Varjačič, Ivo Varjačič pa se je zastrupil z monoksidom. Vzroki požara Še niso ugotovljeni, komisija UJV je še na delu.
r
Gasilske zanimivosti
Srebrni jubilej, še daljša tradicija
Veselo pustovanje na Bledu
Skofja Loka — V zadnjih letih dobiva turizem tudi v Skofji Loki važno vlogo. Turistična dejavnost postaja vse bolj pomembna veja gospodarstva. K razmahu turistične dejavnosti so največ pripomogli prizadevni turistični delavci združeni v turističnem društvu, ki je prav v teh dneh proslavilo 25-letnico obstoja. Četrt stoletja si že prizadevajo, da bi kulturno-zgodovinske znamenitosti, naravne lepote ter arhitektura tisočletnega mesta ter možnosti za oddih v okolici mesta privabile čim več gostov v Škofjo Loko.
Smisel za turizem pa so Ločani pokazali že veliko prej in je zato tradicija turističnega društva veliko daljša od srebrnega jubileja. Ze leta 1873 so ustanovili kopališko društvo, leta 1895 pa prvo olepševalno dru-
Množična rekreacija
Jesenice — V jeseniški Železarni se vedno več delavcev ukvarja z različnimi športnimi aktivnostmi. Komisija za šport in rekreacijo pri izvršnem odboru sindikata Železarne ugotavlja, da se je v preteklem letu kar okrog 2800 zaposlenih v posameznih temeljnih organizacijah in delovnih skupnostih udeleževalo športnih tekmovanj v okviru Železarne. Poleg tega so športniki sodelovali na občinskih sindikalnih tekmovanjih, na prvenstvih v okviru SOZD Slovenske železarne ter na tekmovanjih med slovenskimi kolektivi. Poleg tekmovalnega dela pa so železarji skrbeli tudi za aktivno rekreacijo v interesnih skupinah, in sicer za telesno vadbo, kegljanje na asfaltu in drsanje.
Z aktivno in množično rekreacijo oa bodo v Železarni nadaljevali tudi letos. Januarja in februarja bodo izvedli prvenstva v odbojki, šahu/ namiznem tenisu, veleslalomu in kegljanju na ledu. Najboljši športniki se bodo udeležili zimskih metalurških iger v okviru SOZD Slovenske železarne, ki jih letos organizirata kolektiva Plamen Kropa in Veriga Lesce. Program ostalih aktivnosti bodo člani komisije za rekreacijo še naknadno pripravili.  J. R.
štvo, ki je delovalo vse do začetka druge svetovne vojne. Društvo je imelo nalogo napraviti mesto čimbolj lepo in pisano.
Njegovo tradicijo je nadaljevalo turistično društvo, ki se je zlasti izkazalo ob praznovanju tisočletnice mesta. Takrat je bilo obnovljenih večina pročelij na Mestnem trgu, pripravljeni pa so bili tudi načrti za obnovitev celotnega mesta, vendar je zagnanost žal potem ugasnila. Najbrž bo precej napora terjala še ureditev okolice loškega gradu, kjer že precej časa propada muzej na prostem in najbrž še vrste drugih pomembnih objektov, ki so ob urejanju mesta ostali ob strani. Seveda turistično društvo tega ne bo zmoglo samo; najbrž pa bo moralo biti pobudnik.
Poleg »olepšave« mesta in okolice so turistični delavci v zadnjih letih in v zadnjem desetletju posvečali vse več pozornosti izgradnji novih turističnih objektov in naprav. Zgrajeno je bilo kopališče na Sori, hotel Transturist, urejeni nekateri lokali, žičnice na Starem" vrhu in še drugi objekti, ki so za škofjeloški turizem velikega pomena. L. B.
Bled — Letošnji pust prihaja razmeroma zgodaj, v soboto 4. in v nedeljo, 5. februarja, ter seveda v torek, 7. februarja, ga bomo sre-čavali na ulicah. Najbrž bo šegav in vesel kot vsa leta doslej, norčav povsod, kjer se bo pojavil.
Radovedneže in goste Bleda, ki si bodo lahko ogledali tudi sklepno prireditev pred Park hotelom, bodo ob cestah postregli z domačimi pustnimi jedili, udeleženci pustne povorke pa bodo prejeli poleg priznanj in nagrad tudi posebne značke. Prireditveni odbor blejske povorke pa sodeluje tudi s prireditvenim odborom pustovanja v Begunjah, kjer bo v soboto ob 15. uri vsakoletna begunjska pustna prireditev. Blejska se bo začela ob 14. uri v nedeljo, medtem ko se na veselo pustno rajanje pripravljajo tudi blejski hoteli.
Na Bledu ga Turistično društvo pripravlja še posebno skrbno, saj se bo sprehodil po cestah v dolgi povorki, ob spremljavi konjenikov in godb na pihala. Najbrž bo tudi letos sodelovalo okoli 300 do 400 pustnih mask, ki bodo posamezno ali v skupinah na Šaljiv način predstavile
naše vsakdanje nepravilnosti, skrbi in navade. Udeležile se bodo delovne organizacije, ki se bodo ponorčevale iz svoje dejavnosti, sodelovali bodo posamezniki, ki bodo tako ali drugače duhoviti. g
Hotel
TRANSTURIST
skofja Loka vabi
na veselo pustovanje,
ki bo v soboto, 4. februarja, in v torek,  7. februarja,
ob 20. uri.
Informacije in rezervacije na
telefon 61-261
Vabljeni!
Hotel TRANSTURIST skofja Loka
Mogoče se je že marsikdo vprašal od kod izvira gasilsko geslo Na pomoč! Gasilska zgodovina pove, da p je prvič izrekel 12. avgusta leta 192S na Vrhniki znani slovenski pobudnik in organizator gasilstva Josip Turi Takrat je zaključil govor z besedami: mi ne vprašamo, komu gori temveč kje gori. Zato vam kličem na pomoč! Josip Turk je tudi kasnejše govore zaključeval s temi besedami ki so jih slovenski gasilci vzeli za svoje. Turkovo geslo je bilo tudi: ne boj se za pomoč, gasilci bdimo dan ie noč!
Gasilske organizacije so med na • starejšimi na Gorenjskem, saj so * prve pojavile že po letu 1869, ko je bila v Sloveniji ustanovljena prva gasilska enota.' Od takrat dalje pa de danes se je v gasilstvu marsikaj spremenilo. Povečalo se je število članov neprimerljiva pa je tudi opremljenost nekdaj in danes. Gasilci ni« več le človekovi zavezniki v boju : ognjem, temveč ie njihova pomoč dobrodošla tudi ob elementarnih nesrečah, vključujejo pa se tudi v civilno zaščito ter v obrambne priprave Zato ni čudno, če bodo leto« številna slovenska društva slavila visoke jubileje. 80 let bodo stara društvi Rateče-Pla niča, Koroška  Bela ii Železniki. Deset mlajša pa so društva Podkoren, Blejska Dobrava. Jezersko, Mavčiče in Zgornji Brnik. Društvi iz Bitnja in Podljubelja bosta letos slavili 50. obletnico delovanja, 40 let pa bodo stara društva Gozd-Martuljek, Iskra in Zalilo* 30 in 20 let delovanja pa bodo let5 proslavili v Tovarni Celuloze Medvode, v Rečici pri Bledu, na Kopriv-niku in v Gorenjski predilnici Šknfu Loka.
Jugoslovanska gasilska organizacija združuje 5636 društev, od katerih jih je 4427 po krajevnih skupnostih in mestih in 1164 v organizacijah združenega dela. Razen teta imamo v Jugoslaviji 132 poklicnih gasilskih teritorialnih enot in 253 poklicnih enot po delovnih kolektivih. Omenjena društva združujejo skupno skoraj 550.000 aktivnih gasilcev, mladincev, pionirjev, veteranov in podpornih članov.        I. Petrič
Stara Fužina - Vsakdanji prizori v bohinjskem kotu, kjer ie vedno odvzamejo dnevno precejšnje količine mleka in ga odpeljejo v mlekarno v Srednji vasi, kjer mleko predelujejo v mlečne izdelke. — Foto: J. Zaplotnik
Zavod za spomeniško varstvo
Kranj, Tavčarjeva 43
razpisuje delovne naloge:
1 KON8ERVATORJA
za spomenike Ljudske revolucije
2. TAJNICE
(za določen čas)
Pogoji za razpisane delovne naloge:
pod 1.: diploma fil. fakultete - smer »^ina ali umetnortn.
zgodovina, enoletne delovne izkušnje in morainopoii-
tične kvalitete; pod 2.: srednja izobrazba in znanje strojepisja
Rok za prijave na delovno skupnost obveščeni W8. O izidu izbire bodo prijavljeni kandidati oDve.ceni deset dni po izteku prijavnega roka.
Slovenske železarne Tovarna verig Lesce
objavlja
dela in naloge za
— več KV ključavničarjev
— več KV strugarjev in
— 3 KV elektrikarje
Za opravljanje navedenih del in nalog se poleg splošnih pogojev zahteva poklicna šola ustrezne smeri.
Kandidati naj vloge z dokazili pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Slovenske železarne Tovarna verig Lesce, Lesce, Alpska c. 43.
MALI OGLASI
prodam
Ugodno prodam rjavo trajnoža-rečo PEĆ kuppersbusch in kombinirano italijansko PEČ za KOPALNICO. Oboje malo rabljeno. Gregori-čeva 38, (Cirče) Kranj 150
Prodam PRAŠIČA za zakol. Trboje 65 448
Prodam AVTORADIO Programa-tor za 1500 din in KONVENTOR za II. program 300 din. Telefon 21-616
449
Prodam 200 kg težkega PRAŠIČA in 1000 kg drobnega KROMPIRJA. Sr. Bitnje 18 450
Prodam ZREBETA za zakol, več vrst zgodnjega semenskega KROMPIRJA. Sr. Bitnje 19, Žabnica 451
Prodam težkega KONJA za vsa kmečka dela. Zapoge 17, Vodice 452
Prodam pol BIKA za skrinjo. Bil-ban Vinko, Sp. Pirniče 42, Medvode
453
Prodam KRAVO po izbiri. Križaj, Zg. Senica 36 454
Prodam DVE TELICI in BIKCA. Kalan, Zapoge 11, Vodice 455
Prodam PRAŠIČA za zakol. Sr. vas 36, Šenčur 456
Prodam BIKA za dopitanje. Mače 1, Preddvor 457
Ugodno prodam POMIVALNI STROJ CANDY. Naslov v oglasnem oddelku 458
Prodam nerabljen ruski HO-KERT z daljnogledom Hukertus 4X20 (na8treljen). Naslov v oglasnem oddelku 459
Prodam 200 kg težkega PRAŠIČA. Češnjevek 3, Cerklje 460
Prodam TELICO simentalko 7 ttiesecev brejo. Rozman, Lancovo 40, Radovljica 462 Prodam semenski KROMPIR igor. <g- Brnik 44, Cerklje 463 Prodam   PRAŠIČA    za zakol, J 70 kg težkega. Zalog 8, Cerklje 464 Prodam KRAVO za zakol in pet Jednov starega TELETA. Dorfarje 31, Žabnica 465 v Prodam črno-beli TELEVIZOR Niš, ŠTEDILNIK na drva Gorenje, ^IVALNI STROJ, LESTVE, VILE JESENE. Zabukovje 13, Besnica
466
Prodam PRAŠIČA težkega 150 kg. ^p. Bela 20, Preddvor 467
Iadaja CP Glas, Kranj, Ulica MoJe Pijadeja 1. Stavek: OP Gorenjski tisk Kranj, tisk: Zdruteno podjetje Ljudska pravica, LJubljana, Kopi tarjeva 1. - Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, Moie Pijadeja 1. - Tekoči rečna pri SDK v Kranju številka SiaSS-SOa-SlSf* - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 11-141, uredništvo 11-S16, novinarji JI-SSS, malo-oglasni in naročniški oddelek Sl-Ml. - Naročnina: letna MS din, polletna 1SS din, cena sa 1 številko S dinarje. - Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 411-1/71.
OD 27. JANUARJA
DO 3. FEBRUARJA 1978:
dr.CEPUDER Bogdan, dipl. vet. speč, Kranj, Kajuhova 23, telefon 22-994 in RUS Jože, dipl. vet., Cerklje 147, telefon 42-015 za občino Kranj;
PIPP Andrej, dipl. vet., Skorja Loka, Partizanska c. 37, telefon 60-380 za občino Skofja Loka;
PLESTENJAK Tone, dipl. vet., Bled, Prešernova 34, telefon 77-828 ali 77-863 za občini Radovljica in Jesenice.
Dežurstvo se prične ob 14. uri popoldan in traja do 6. ure zjutraj naslednjega dne.
Centralna dežurna služba ZVZG Kranj, na telefonski številki 25-779 pa deluje neprekinjeno.
Živinorejsko veterinarski
zavod Gorenjske
kupim
Kupim rabljeno STANCO, lahko tudi v okvari. Naslov v oglasnem oddelku 477
vozila
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1965 po delih ali celega. Fojkar Jože, Hosta l.Šk.Loka 102
Prodam ŠASIJO, MOTOR in ostale DELE od VVV, letnik 1970. Božič, Zabrekve 1, Šk. Loka 404
Prodam PRTLJAŽNIK za FIAT kombi ali osebni VARIANT. Jevšek, Godešič 70. Škofia Loka 405 •pProdam VW 1200, nemški, letnik 1974, dobro ohranjen. Naslov v oglasnem oddelku 406
Poceni prodam ZASTAVO 101, letnik 1974, Dolenc, Delnice 18, Poljane nad Šk. Loko 413
Prodam TRAKTOR PASOUALI 18 KM. Cena po dogovoru. Bevc, Rudno 24, Železniki 468
Prodam osebni avto RENAULT 4, letnik 1975, prevoženih 57.000 km in štiri GUME Pneumant 165X13. Rakuš Jurij, Begunje 14 na Gorenjskem 469
stanovanja
Zamenjam dvoinpolsobno družbeno stanovanje iz Izole za v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku 416
Dve dekleti VZAMEM NA STANOVANJE v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku 472
Mlad fant išče SOBO na relaciji Bled-Gorje. Pomaga lahko pri kmečkih delih. Ponudbe pod šifro »Priden za delo« 476
Osnovna šola
Kokrškega odreda Križe
razglaša prosto delovno mesto
RAČUNOVODJE
S polnim delovnim časom za nedoločen čas
Pogoji: srednja ekonomska šola in nekaj let delovnih izkušenj.
Nastop dela možen takoj.
posesti
Garažo na Planini, tudi samo uporabo, zamenjam za enako pri Vodovodnem stolpu. Pogorelec, Kebetova 1, Kranj 471
V Bohinju kupim zazidljivo PARCELO, SOBO ali DEL HIŠE. Ponudbe pod »Prijatelji« 42
zaposlitve
Iščem DELAVCA za cementno obrt. Likozar Marjan, Benedikova 18, Kranj 472
Zaposlim ZIDARJA ali mladega fanta za priučitev v zidarski stroki iz okolice Kranja. Naslov v oglasnem oddelku 473
Takoj redno zaposlim NK DELAVCA v kovinski stroki. Osebni dohodek ca. 5000 din. Galof, Hosta 12. Šk. Loka 433
obvesti/a
CANI)Y SERVIS, Rajko Knifie, Kranj, obvešča cenjene stranke, da bivša telefonska številka ni pristojna za naročila, ampak p. p. 157. Kranj
8712
ROLETE IN 2ALUZIJE naročite
v Kranju, telefon 24-957, popoldne po 16. uri 276
izgubljeno
18. 1. 1978 je bila izgubljena URA Darvil, avtomatsko navijanje, na avtobusni postaji Šk. Loka ob 7.30. Poštenega najditelja prosim, da jo proti nagradi vrne. Korenčič Anica, Sv Duh 69, Skofja Loka 475
Sporočamo žalostno vest, da je umrla v 45. letu starosti naša sodelavka
Angela Kolman
Od marljive sodelavke se bomo poslovili v torek, 24. januarja 1978, ob 15.30 na pokopališče
Bled.
Sodelavci tovarne dvpkoles ROG - Ljubljana, TOZD Cevarna Tržič.
Tržič, 23. januarja 1978
OSMRTNICA Po dolgi bolezni nas je zapustil mož, brat, stric, svak
Jože Brolih
Ajdovcev a ta iz Kranja roj. 30.1.1902
Na zadnji poti ga bomo spremili v torek, 24. januarja 1978, ob 15.30 na kranjsko pokopališče. Žalujoči: žena Francka in ostalo sorodstvo Kranj, 24. januarja 1978
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da je v 63. letu starosti nenadoma umrla
Katarina Cegnar
Češnarjeva mama iz Dorfarje v
Pogreb drage pokojnice bo v sredo, 25. januarja 1978, ob 15.30 iz Dorfarjev na pokopališče v Zabnico.
Žalujoči: mož F rance, sinova Janko in Franc z družino, Franca ter ostalo sorodstvo.
Dorfarje, 23. januarja 1978
OBLETNICA
22. januarja je minilo leto dni, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi ata, stari ata, stric in brat
Jože Kržišnik
Težko je spoznanje, da te ni več med nami. V mislih smo še vedno s teboj, v naših srcih se pa skriva tiha bolečina. Dom je postal tih in prazen brez tebe.
Zahvaljujemo se gospodu župniku, cerkvenim pevcem in vsem, ki ste nam pomagali
v najtežjih trenutkih.
Žalujoči: žena Marija, sin Slavko in Jože z družino in ostalo sorodstvo
Poljane, 22. januarja 1978
ZAHVALA
Ob smrti naše drage žene, mame, stare mame, sestre in tete
Ivane Jenko
roj. Bizjak iz Mavčič
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence, šopke in izrazili sožalje. Posebno se zahvaljujemo zdravnikom in sestram oddelka 500 bolnice Golnik. Zahvala tudi dr. Notarjevi za skrbno zdravljenje in gospodu župniku za lepo opravljeni pogrebni
obred.
Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njeni!
Mavčiče, Praše, Zbilje, Hraše, 20. januarja 1978
Ustanovljena komisija za varstvo okolja pri medobčinskem odboru Gospodarske zbornice v Kranju
Korak več v obrambo okolja
Stanje človekovega okolja, kakršno je v celjski regiji, omenjamo z izrazi katastrofa in pri tem ni prav nič pretiranega. Če vemo, da bi bilo potrebnih za sanacijo škode okoli 85 milijard starih din, če vemo za posledice na zdravju, zaradi česar so številke o dnevni odsotnosti z dela zelo visoke, imamo sicer neko predstavo o stanju, kakršnega povzročamo sami sebi s svojim odnosom do okolja. K celovitejši sliki pa bi verjetno morali dodati ie onesnažen zrak v večjih industrijskih mestih, pa reke, ki jih spreminjamo v odprte kontejnerje za odpadke, izgubljanju rodovitne zemlje in zastrupljanja le-te z neprimernimi gnojili. Vse to zdaj ie nekaj časa vemo, imamo pa seveda tudi že vrsto zakonov, ki nam branijo onesnaževati svoje okolje na način kot smo to počenjali doslej — do minute pred polnočjo. Čeprav imamo zakonodajo, ie ni rečeno, da se ravnamo tako kot smo zapisali v ustavi in v zakonih. Kaj torej? Prevzgojiti bo treba nas same, saj dosedanja brezbrižnost ne kaže, da tako kot se dogovarjamo tudi ukrepamo.
Ni pa seveda rečeno, da se stvari kljub ponekod alarmantnim stanjem ne spreminjajo: vendar pa je tehtnica ie vedno nagnjena na napačno stran, ie vedno hitimo s prepočasnimi koraki k sanaciji našega okolja. Gorenjska si vsekakor ne želi doživeti celjskega primera, lahko pa bi našteli še vrsto jugoslovanskih mest, kot je na primer Kosovska Mitro vica in druga, ki so v hitri rasti pozabila ohranjati svoje okolje. Prav spodbujanje zavesti konkretizirane v planih razvoja tudi glede zaščite okolja je imela v mislih Gospodarska zbornica Slovenije, ko se je odločila v regijah pri svojih medobčinskih odborih ustanoviti komisije za varstvo okolja in uporabo sekundarnih surovin. Komisijo, ki je bila prejšnji teden ustanovljena v Kranju, čaka predvsem koordinacijska vloga pri pomembnem načrtovanju investicij, kjer doslej skorajda ni bilo mnenja o zaščiti okolja. Skozi ta varstveni filter naj bi v bodoče ile vse investicije. Komisijo seveda čaka najprej ogled celotnega stanja, kar bo seveda morala ugotavljati z vprašanimi v delovnih organizacijah: le-te naj bi povedale, če s svojo proizvodnjo posegajo v naravne vire in koliko, ali imajo sanacijski program ter sredstva za njegovo izvedbo. Mnenje komisije pa naj bi po prednostnem redu pospremilo tak sanacijski program k proinji za kredite, ki so pri temeljni banki na voljo, a doslej te možnosti skorajda niso bile uporabljene.
V program dela bo komisija za varstvo okolja, ki jo sestavljajo za sedaj člani osmih delovnih orgsnizacij z Gorenjske, za predsednika pa so izvolili ing. Stanka Čopa iz jeseniike železarne, bržkone uvrstila ie vrsto drugih nalog: uspešno pa jih bo lahko izvrševala le v sodelovanju z združenim delom, v koordinaciji z interesnimi skupnostmi, ki že delujejo ali pa smo jih šele ustanovili za varstvo okolja in naravnih virov.      L. M.
V tržiški Lepenki drugo leto po sanaciji
Lepenka se je postavila na noge
Teden slovenske drame 78
V dneh, ko praznujemo slovenski kulturni praznik, bo v Kranju v organizaciji Prešernovega gledališča Kranj od 6. do 16. februarja že osmi Teden slovenske drame. •
Naj danes zapišemo le nekaj najznačilnejših potez letošnjega Tedna, ki je brez dvoma prvi in najpomembnejši gledališki dogodek Kranja in je tako ne le lokalnega, temveč tudi republiškega značaja.'Poleg že tradicionalnega »pregleda« slovenskih gledaliških dosežkov slovenskih gledaliških hiš sodelujejo tudi: domača gledališka hiša, amaterska predstava ter gledališče izven naše republike.
Tokrat bi želeli opozoriti le na naslove predstav: Iz take smo snovi kot kranjski komedijantje — Mirko Zupančič (Mestno gledališče ljubljansko), Čarovnica iz Zgornje Dav-če — Rudi Šeligo (Slovensko ljudsko gledališče Celje), Kreflova Kmetija - Ivan Potrč (SNG Drama Ljubljana), Ze čriček prepeva — Mirko Mahnič (SNG Drama Maribor), Igra o smrti — Denis Poniž (Gledališče Pekarna Ljubljana), Srebrne nitke — Pavle Lužan (Eksperimentalno gledališče Glej Ljubljana), Veronika Deseniška — Oton Zupančič (Stalno slovensko gledališče Trst), Balada o trobenti in oblaku — Kos-mač-Povše (Primorsko dramsko gledališče Nova Gorica).
Domača gledališka hiša bo na Tednu slovenske drame krstila izvirno slovensko dramatizacijo Haško-vega Švejka v priredbi Herberta GrUna. • Mladinsko gledališče iz Ljubljane bo šolskim kolektivom uprizarjalo gledališke projekte, ki izhajajo iz slovenske poezije, Osnovna šola »Bratov Polanič« iz Maribora pa bo predstavljala slovenske gledališke ljubitelje z Učno uro Toneta Partljiča." Tokrat naj še posebej omenimo gostovanje Narodnega po-zorišta Bosanske krajine iz Banja Luke, ki bo uprizorilo Generacije Dušana Jovanoviča ter s svojim sodelovanjem izpričalo odziv slovenske dramatike v Jugoslaviji.
Ta tradicionalni program Tedna
{>a bo organizator Prešernovo gleda-išče popestril s številnimi spremljevalnimi prireditvami. "V želji, da bi čim bolje predstavili celotno izvirno slovensko gledališko ustvarjanje, bo Prešernovo gledališče predstavilo celotno slovensko monodramo: Peter Fulež — Juro Kislinger (izvaja Polde Bibič), Ura pri Ivanu Levarju -Branko Miklavc (izvaja Branko Miklavc), Lepa Vida ali problem svetega Ožbalta - Matjaž Kmecl (izvaja Rudi Kosmač), Veseli inu vseh troštov poln dan voščim — Janez Svetokriški (izvaja Jože Zupan).
V prepričanju, da pomemben delež k slovenskemu gledališču prispevajo tudi slovenski lutkarji, bo v
okviru Tedna predstavljen izbor slovenskih lutkovnih predstav: Kljuk-čeve dogodivščine — Nace Simončič (Lutkovno gledališče Ljubljana), Pegam in Lambergar — priredba Edi Majaron (Lutkovno gledališče Maribor), Kosovirja na leteči žlici — Makarovič-Rooss (Prešernovo gledališče Kranj).
Z vsemi predstavami, ki jih bo v desetih dneh Tedna kar preko dvajset, želi organizator Tedna slovenske drame vzpostaviti gledališki utrip tudi izven kranjske gledališke hiše, tako da bo polovica predstav izvajana v »negledaliških« prostorih.
Med spremljevalne prireditve Tedna pa je potrebno prišteti še Okroglo mizo Tedna, ki jo bo vodil Taras Kermauner. Tema pogovora »Na sledi programa« bo skušala ovrednotiti in ponovno opozoriti na tiste tekste iz slovenske dramske zapuščine, ki bi bili vredni predstavitve pa do danes še niso bili niti krstno uprizorjeni. Organizator pa bo pripravil tudi zanimivo razstavo slovenskega gledališkega plakata. V prvi polovici februarja se v Kranju torej obeta izjemno pestro in plodno gledališko življenje.
Teden slovenske drame, ki z letošnjim celotnim programom korenito tako glede kvantitete in kvalitete poglobuje svoje osnovno izhodišče, so finančno podprli Kulturna skupnost Slovenije, Kulturna skupnost Kranja in delovni kolektiv Gorenjskih oblačil, ki je tudi letošnji pokrovitelj Tedna.
O vseh predstavah in prireditvah Tedna slovenske drame bomo še posebej sproti pisali. M. L.
Obisk Bleda
Bled — Tudi zimska sezona napolni blejske hotele in zasebne sobe, saj se v teh dneh mudi na Bledu precej gostov. Največ jih je iz Hrvatske in Srbije, medtem ko je tujih turistov pozimi malo. Bled je skoraj zaseden in je tako v hotelih brez depandans največ 1700 gostov na dan.
Z Bleda vozi na Zatrnik, kjer obratujejo vse žičnice in vlečnice, ski-bus, precej gostov pa se odloča tudi za Pokljuko. Mladi se vesele zime na blejskem drsališču, kjer je od jutra do večera vse polno.
Pri Turističnem društvu Bled, kjer bodo obiskovalcem Bleda poskušali še najti prosto ležišče, se med drugim pripravljajo na organizacijo tradicionalne pustne povorke, obenem pa so se z vso resnostjo lotili tudi dela ob izdaji novega barvnega prospekta Bleda. Izdali ga bodo v 300.000 izvodih. - D. S.
Tržič - Pred letom 1977 je trži-ška Lepenka zabredla v težave. Sprejet je bil sanacijski program, v katerega uresničevanje so se vključili tako zaposleni kot tržiška občinska družbenopolitična skupnost, solidarne pa so bile tudi druge temeljne organizacije združenega dela Kartonažne tovarne iz Ljubljane, katere ena od TOZD je tudi tržiška Lepenka. Temeljne organizacije Kartonažne tovarne iz Ljubljane so izgubo pokrile in primaknile v sklade tržiške Lepenke, ki je v začetku lanskega leta startala tako z ničle.
Lanski začetek je bil vzpodbuden. Proizvodnja je v primerjavi z letom 1976 porasla za 5 odstotkov kljub zmanjšanju količine živega dela za 13.000 ur. Produktivnost je poskočila za 10 odstotkov. Večina zaposlenih pa je tudi že uresničila obljubo in prispevala k sanaciji tri brezplačne delovne dneve. Vzpodbuden je tudi lanski podatek, da je Lepenka prodala za 16 odstotkov več kot predlanskim. Uspeh je bil dosežen z manj zaposlenimi (sedaj jih je 130), še posebno razveseljivo pa je, da je bil sanacijski program dobro zastavljen in da za zdaj skoraj ni bojazni, da do leta 1980 ne bo uresničen, če ne celo presežen.
Sanacijski program pa za delovno organizacijo, ki jo je na skrajnem severnem delu Tržiča ob Bistrici leta 1881 postavil Anglež Charles Moli-ne, ni le odstranjevanje slabosti v finančnem, organizacijskem in kadrovskem pogledu, temveč tudi investicijski program. Papirni stroj je bil deležen temeljitega remonta. V drugem delu lanskega leta je bilo zgubljeno v prvem polletju nadoknađeno. Pa tudi drugje bodo nujna vlaganja, saj so naprave in poslopja visokega datuma, pa tudi zahteve najrazličnejših inšpekcij so vedno ostrejše in strožje. Modernizacija kotlarne se končuje. Staro je bilo treba podreti in zgraditi novo, ob
Z zavzetostjo delavcev, nasveti tržiške občinski skupščine in solidarnostjo drugih TOZD Kartonažne tovarne iz Ljubljane v tržiški Lepe) uspešno uresničujejo sanacijski program in odločajo za investicije, vredne milijarde — Čistilna  naprava  bo prispevala k  čistejši Tržiši
Bistrici
tem pa so se v Lepenki odločili, da se stroji tudi za trenutek ne smejo ustaviti. Tvegana odločitev je bila uspešna. Med tem časom je zginilo tudi nekaj starih barak, Lepenka pa gradi tudi skladišče vnetljivih snovi. Konec februarja bo skladišče nared, hkrati pa tržiška temeljna organizacija združenega dela Kartonažne tovarne že išče najboljšega ponudnika za izdelavo čistilne naprave za odpadne vode, ki naj bi preprečila, da Bistrica od Lepenke navzdol ne bo več tekla bela in onesnažena. Precejšnja investicija bo to in bo skupaj z novo kotlarno ter skladiščem veljala nad staro milijardo dinarjev.
Na novo popravilo čaka tudi papirni stroj, še posebno dotrajan pa je lepenčni oddelek. Sledila bo gradnja proizvodne in skladiščne dvorane ter objekta družbenega standarda z menzo, garderobami in ostalimi objekti. To bo terjalo nove denarje, ki pa jih Lepenka namerava vlagati, saj si sicer ne more obetati proizvodnje kvalitetne navadne sive lepenke, sive visokoglajene lepenke, toaletnega papirja in polnatron ovojnih papirjev. Vedno več papirja v Lepenki tudi sami razrezujejo na določene formate in ga del sami prodajajo neposredno kupcem, večji del pa ga vzamejo druge temeljne organizacije Kartonažne tovarne, ki zagotavljajo Tržičanom tudi surovine, kjer prevladuje odpadni papir, na drugem mestu pa je celuloza.
J. Košnjek
Papirni stroj v tržiški Lepenki obratuje noč in dan. Streže mu pet ljudi. Ustavi se le štirikrat na leto. — Foto: F. Perdan
Gneča
pred vrati davčnih uprav
Po vseh gorenjskih občinah delovni ljudje in občani že lahko vložijo napoved za odmero davka od skupnega dohodka v lanskem letu. Letos se je meja, nad katero je treba plačati davek in obvezno vložiti davčno napoved dvignila od 70.000 dinarjev v letu 1976 na 110.000 dinarjev na osebo. Obenem je v veljavi olajšava za nepreskrbljene člane družine, ki jih mora vzdrževati davčni zavezanec in sicer v višini 33.000 dinarjev na slehernega člana. Za vzdrževanje duševno in telesno prizadetih otrok znaša olajšava 49.500 dinarjev.
Davčno napoved mora vložiti vsak občan, ki je imel lani več kot 110.000 dinarjev skupnega dohodka ne glede na olajšave. Če mu znesek ne bo presegel dolo-
čene meje, pač ne bo plačal davka. Tisti občani, ki do 31. januarja letos ne bodo izpolnili ie znanega obrazca za davčno napoved, bodo prejeli pismeni poziv in plačali zamudnino. Davek se jim bo povečal za okoli 10 do 12 odstotkov, če pa še na pismeni poziv ne bo odziva, bo obdavčitev še višja.
»Davčne napovedi sprejemamo vsak dan, ne glede na uradne ure, nudimo tudi ustrezno strokovno pomoč in nasvete,« pravi načelnik radovljiške davčne uprave. Tako je tudi po vseh ostalih davčnih upravah in v prostorih skupščin občin po Gorenjski, kjer kljub izdatno viiji meji obdavčitve pričakujejo in tudi že sprejemajo kar precej davčnih napovedi.       D. Sedej
t
Blea — tilejsko drsališče je vedno polno, komaj kaj prostora pa bodo našli drsalci v teh dneh. ko so šolske zimske počitnice. — Foto: F. Perdan
PO POLŽJE
Vožnja   po   zimskih ces__
mora biti, jasno, do kraja previd na, zmerna, razmeroma počasna Sneg, led, poledica zadržujejo voznike, da bi močneje pritiskali na plin.
Vse lepo in prav. Vožnja naj bo zares počasna, a vendarle ne tako zelo počasna kot smatrajo nekateri vozniki. Minulo nedeljo so se dobrih tridesetih kilometrov premikala vozila tako počasi, da je bilo že smešno. Zadrževal jo je voznik, ki ni hotel prestaviti iz prve prestave vsaj v drugo, kaj šele v tretjo, kar bi bilo nekako normalno. Nekateri si ga nismo upali prehiteti, drugi pa so zbrah vso korajžo in švigali mimo, čeprav v rahlem, poplesavanju ob prehitevanju. Prekipelo jim je, kajti cesta je bila sicer res kar1 nevarna, a v solidnem zimskem obuvalu vozila primerna za vsaj nekaj deset kilometrov hitrejšo vožnjo.
Ne ščuvam in ne zagovarjam prenapetežev, ki v tem vremenu dirkajo po cestišču, da te je strah in groza, v prepričanju, da se njim in njihovemu vozilu pač ne \ more ničesar dogoditi. Menim le, da je tudi pretiravanje v nasprotni smeri pretiravanje, ki se lahko maščuje. Še posebno, če so za takšno počasno pretiravanje tudi vzroki: letne gume, ki jih ima danes na cesti žal še marsikdo.
IZVIRČEK ALI POČENA CEV?
Bilo je nekoč, za devetimi gorami in devetimi vodami, v na šem mestu. Čeprav so meščani večinoma raje pili kaj drugega kot navadno vodo, studenčnico so io vendarle vsakodnevno po trebovali: za pranje, za kuhanje za umivanje in podobne življem-ske nuje. Vodko so dobivali a hribovskega izvira, močnega in čistega in pritekala je več ah manj dosledno.
Seveda se je zgodilo — le kaj se pri nas ne zgodi? — da jo je na enkrat zmanjkalo in to v prav nerodnem času, ko so imeli me ščani največ obiska, ko so se pekle potice in kolači in nazdravi lialo vsevprek. Ni je bilo — pa\ konec! Tri dni in tri noči jo je pri-\ manjkovalo, tri dolge dni in tn dolge noči.
Pa so šli vrli vodni skrbniki, tisti, ki imajo vodo »na čez* na obhode in preglede. Prišli so tudi v obrobni zaselek, kjer so opazili, da vre iz zemlje voda, kar se jim ni zdelo prav nič nenavadno. Zamahnili so z roko, češ, spet izvirček in šli naprej, a _so jih vaščani obrobnega zaselka potegnili nazaj. Vaščani so vneto in vztrajno trdili, da to ni izvir, da tam izvira že stoletja nazaj ni bilo in da tudi ne more biti, ker so spodaj v zemlji čisto navadne vodovodne cevi, ki so pač popokale.   Vodni skrbniki so trdili svoje in vnel seje hud boj: vašča ni so cepetali, da voda izvira iz popokane cevi, vodni skrbniki pa so robantili, da je to naravni izvir. Dolgo so se prerekali, c*j| vztrajno na svojem stališču hude ie bila borba mnenj, medtem ko so meščani hodili po svetlih cestah neumiti, umazani in Jejnu Nazadnje so neovrgljni dokazi pokazali, da so imeli J*Ug* prav: da je res počila vodovod, cev in da že stoletja tam ni bil izvira. Ko je nenaravni izvirček usahnil, so lahko meščani spet hodili umiti in veseli po mestnih ulicah. .-,. •
Vidite, tako se je zgodilo m p> kazalo, da tudi čisto naivdm vaščan včasih le kaj ve »«• fig pozna svoje bližate okolje Zato gaje včasih le treba upoštevati ,« se z njim vsai Pogovoriti.
P S. Vsaka podobnost s po. manjkanjem vode na medu > zgolj naključna.
azi vni
4lo\ V*
Oft