AMERIŠKA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN : IN LANGUAGE ONLY
DOMOVINA
AMERICAN HOME
CLEVELAND, 0, THURSDAY MORNING, MAY 29, 1941
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
LETO XLIV. — VOL. XLIV.
lax Schmelling ubit na otoku Kreti!
Iv
181 »vetovni prvak v rokoborbi je bil med prvimi, ki se je spustil s padalom na otok. Angleški vojaki so ga prijeli in ga hoteli odpeljati v ujetništvo. Spotoma je vzel enemu izmed stražnikov! puško, nakar so ga ustrelili.
tvavo klanje za kreto se še vedno
Nadaljuje z vso srditostjo
^leksandrija, Egipt, 28. maja. — Max Schmeling, bivši sve-' Prvak v rokoborbi, je bil ubit na otoku Kreti, ko je skušal siitj angleškim vojakom, kateri so ga peljali v ujetništvo. Se poroča iz zanesljivih angleških virov. Iz Berlina se po-Samo toliko, da je bil Schmeling med prvimi parašutarji,
ki so dospeli na Kreto.
Kmalu potem, ko je izbruhnila vojna, je bilo poročano iz Berlina, da je bil Schmeling poklican pod orožje in je bil prideljen vežbi pri padalnikih.
Kot se poroča s Krete, je bil Schmeling ranjen, ko se je spuščal s padalom na tla na Kreti. Angleški vojaki so ga prijeli in ga odpeljali na obvezovališče. Tam je pokazal papirje, s katerimi se je izkazal kot bivši prvak v rokoborbi.
fjlinu kot v Rimu
na Rooseveltov * zadnji torek
%ington. — Oba diktator-"er in Mussolini trmasto (a na Rooseveltov govor. Propagandi je bilo dovo-namigniti, da se smatra ^ eltov govor kot vabilo na
tfnio Gayda, ki se smatra Vožnik Benito Mussolinija, v'l> da predsednik Roose-JWu Zed. države za t ^a Nemčijo in Italijo. Fa-l 1 krogi v Rimu zatrjuje-t P°stavlja Rooseveltova iz-odpora Zed. držav Poskusu Nemčije .dobiti Ltla morju, Ameriko fak-I vojno proti osišču. I.^eraj popoldne nemško L''6 ni niti obvestilo svojih l)ev, da je Roosevelt sploh I * govor. Nemški radio, ki Ij01"* za nemška ušesa, am-II^0 za inozemstvo, je vče-I rjeval, da v Washingtonu svobodo morja tako, I 'sJ;ega obvladovala le Ame-
■ 'JA
I e8a pa Nemčija ne bo znanje niti od Ameri-I 0<J kake druge dežele.
h -0-
I ^dragi čevlji za
I armado
|Sflington. — Vodstvo ar-J® Razpisalo ponudbe za iz-jj, ^OOO.OOO parov novih ^ armado in 283,816 panjev iza CCC taborišča. f 0(lprli ponudbe od raznih k ' so videli, da so predra-sprejeli nobene. Vlada spanja, da bo postavila ceno kožam.
jh?NAN°DOBROTNIK ijZKAZAL
perice, R. I. — Rev. j|8 ^tcKitchen poroča, da je večer v župnišče nek ij Položil debelo kuverto na ^ °<lŠel. Ko je župnik od-L^o, je našel v nji kratic 0 z besedami: "To je mal li,, katoliški dobrodelni fov v pismu je bil šop I Cev za $10,000.
o-
V b Nov grob l^t End bolnišnici je liU ary Turk, rojena Pu-26 let, stanujoča na Rti.68- st. Pogreb bo imel L1 Frank Zakrajšek. Cas Ij^bo naznanjen pozneje.
I, ^ Starce odpotuje
iV Starce naznanja, da urad za .pregled oči 8°bot0 31. maja, ker od-Iil ^dnevno konvencijo v
l4Vh
|ttj ? poslopja zaprta
v soboto bodo vsa Javna poslopja zaprta. Izključeno tudi St. Clair
Ko so mu obvezali rane in ga odpeljali v taborišče k drugim ujetnikom, je bil zelo robat in izzivalen. Ko so angleški vojaki pripeljali nove ujete parašutar-je, je Schmeling zgrabil puško enega izmed ranjenih vojakov in hotel pobegniti, nakar so straže streljale nanj in ga ubile.
Maks Schmeling je bil prišel v Ameriko, kjer si je zaslužil lepe denarje v rokoborbi. Na 12. junija 1930 se je boril z Jack Sharkeyem, svetovnim prvakom. Od tega je dobil Schmeling svetovno prvenstvo. Toda leta 1932 ga je Sharkey zopet premagal in mu vzel prvenstvo nazaj. Leta 1936 j6 zbil na tla sedanjega svetovnega prvaka Joe Louisa, toda leta 1938 ga je Joe Louis
zbil na tla v prvem spopadu.
*
Kaira, ,29. maja. — Boji za s krvjo prepojen otok Kreto.se nadaljujejo z vso srditostjo. Glavni boji se vršijo na deset milj dolgem in dve milji širokem pasu ob obrežju, ki leži med zrako-plovnim pristaniščem Malemi in glavnim mestom Canea. Tu sem dovažajo Nemci naprej in naprej nove vojake z letali. Angleško vrhovno poveljstvo priznava, da je položaj vedno bolj resen in da stvar ne izgleda preveč dobro za branitelje. Sodi se, da je Nemcev že mnogo več na otoku kot pa angleških in grških vojakov.
-o-
Danes odhajajo v Lemont
Kdor hoče, se še lahko pridruži romarjem v Lemont, 111., če pride zvečer četrt čez sedem na avtobusno postajo na Superior in 9. cesta. Bus bo odpeljal točno ob 7:45. Vožnja do Chicaga in nazaj bo $7.20. Od Chicaga do Lemonta je na obe strani okrog enega dolarja. Vozni listki so veljavni več dni. Na postaji lahko vprašate Mrs. Ponikvar ali Mr. Anton Grdino za pojasnila. Kdor bo hotel, bo lahko nazaj že v soboto večer. Torej bodite nocoj točno ob 7:15 na avtobusni postaji.
Zadušnica
V nedeljo ob devetih bo v cerkvi sv. Lovrenca peta sv. maša v spomin pokojnemu Father Joseph Shusterju. Sorodniki, prijatelji in znanci so prijazno vabljeni.
Prepozna voščila
Mr. Lojze Rozman, urednik Glasa■ SDZ, je bil od nedelje sem obsipan z številnimi čestitkami za njegov rojstni dan. Dobival je karte, pisma, brzojave, telefonske klice in osebne izraze najiskrenejših voščil. Zastonj se je Lojze otepal in dokazoval, da so te čestitke najmanj štiri mesece prepozne. Zadnjo nedeljo je bil namreč na radiu naznanjen njegov rojstni dan in izražene čestitke, kar je pa naj-brže spadalo kakemu drugemu Lojzeta Rozmana. Se reče, saj ne verjamemo, da bi se naš Lojze branil kakih čestitk v podobi cigar ali kaj takega, tudi če so malo pozne. Lahko se jih vzame na znanje za nazaj, ali pa za naprej.
-o-
Angleži z vso vnemo iščejo nemško križarko po Atlantiku
London, 28. maja. — Od 50 do 100 angleških bojnih ladij in celo krdelo letal križari po širnem Atlantiku, da bi našli nemško križarko Prinz Eugen, ki je bila v družbj križarke Bismarck, toda se je pozneje ločila od nje.
Mornarica upa, da jo bo izsle-dlia, če le plava po morju. Saj je zasledovala Bismarck celih 1,750 milj vzdolž Atlantika ter jo končno vjela v past in potopi-a. Križarka Prinz Eugen je bi-a poleg križarke Bismarck, ko je slednja v soboto potopila angleško križarko Hood.
Ker se sodi, da je zbežala Prinz Eugen k norveški obali, stičejo angleška letala po norveških morskih zajedah, da bi jo <je zapazili. Ladje in druga letala pa križarijo po Atlantiku vzdolž in počez in bodo pretakni-e vse kote, da jo pošljejo za Bis-marckom.
SAJ SE šE PRECEJ POSTAVIJO V AMERIŠKI UNIFORMI
štirinajst mladih Kitajcev je bilo vpisanih in sprejetih v ameriško ay^mado v New Yorku. Nekateri izmed njih niti ne razumejo angleškega jezika, zato pa jim narednik Samuel Krus (levi na- sliki) poveljuje v kitajskem jeziku. Služili bodo pri artileriji v Fort Bragg., N. C.
Moral je umreti, ker ni hotel več izdajati Čehov nemški tajni policiji
New York. — češki krogi so dobili iz Prage poročilo, kako zverinsko postopa nemška tajna policija s Čehi, ki jih hoče uničiti na vse mogoče načine. To dokazuje naslednji slučaj.
Nekega jutra prošli mesec so našli 18 letnega Jaroslava Sin-kule mrtvega na bregu reke VI-tave v Pragi. Umorjeni je bil član praške nemške družine ter je bil član nemških turnerjev.
Dečkov oče je dal češki policiji pisma, ki jih je pisal sin pred dvema dnevoma in v katerih je sin poročal, da je bil član organizacije Vlajke, ki je delala za nemško tajno policijo.
Naloga mladega Jaroslava je bila, da je vabil češke patriote,
naj gredo iz dežele in se pridružijo češko-slovaški armadi v tujini. Obljubil jim je varno spremstvo čez mejo. Kdor je bil pripravljen to storiti, ga je potem Sinkule ovadil nemški policiji, ki je potem takega patriota zaprla in ga obdolžila veleizda-je.
Sčasoma se je pa to početje začelo, fantu gabiti in se je skušal otresti zveze z nemško policijo. Toda ti so ga obdolžili izdaje in mu grozili s smrtjo, če ne bo nadaljeval z nalogo. Sin piše v pismih, da mu grozijo z umorom, kar se je tudi zgodilo dva dni zatem.
Češka policija je izročila pisma nemški oblasti, toda ta ni izvedla nikake preiskave.
IZ RAZNIH KRAJEV PO AMERIKI
LOVCI, TUKAJ JE NEKAJ ZA VAS
Tacoma, Wash. — Clifford Bach v tem mestu ima zajca, ki je sicer star že 10 let, pa je še precej pri moči. Celo toliko je pri moči, da si noben tuj pes ne upa na Bachovo dvorišče. Ako se kateri prikaže, zajec skoči vanj in ga začne na vso moč praskati. Ko je oni dan nek tujec videl, kako je zajec pripodil psa iz Bachovega dvorišča, se je tako začudil, da je omedlel, ker je mislil, da vidi prikazen iz drugega sveta.
-o-
češnje dobimo?
Iz Washingtona pošiljajo pozdrave Josephine Zulich in Marie Paulin, dalje Mrs. Stakich, Mrs. Crmelj, Mrs. A. F. Svetek, Mrs. Novak, Mrs. Susel, Mrs. Kobal, ki trdijo na kartici, da so šle zapet podoknico v Belo hišo in pri luninem svitu so obirale češnje.
Poroka
V petek ob devetih zjutraj se bosta poročila v cerkvi Brezmadežnega Spočetja na Superior Ave. in 41. cesta Anthony Jeri-na iz 1273 E. 60. St. in gdč. Frances Hočevar iz 1441 E. 53. St. Vse najboljše v novem stanu !
Duluth, Minn. — Pred dnevi je pri delu električni tok ubil Geo. Dragoviča iz Aitkina. Star je bil 20 let in rojen v Minnesota Zapušča starše, tri brate in pet sester.
Joliet. — Pred nekaj dnevi sta dva bandita napadla 28-letnega Edvarda Kučiniča, nameščenca neke gasolinske postaje in sta mu vzela hlače ter $54 v gotovini. — Dne 11. maja je tu umrla Barbara Govednik, ki zapušča štiri sinove in štiri hčere. Dalje je umrl Josip Rožič, bivši trgovec in gostilničar, star 64 let in doma od Ilirske Bistrice na Notranjskem.
Chicago. — V nedeljo zjutraj je umrl John Koželj.
Milway, Pa. — Dne 20. maja je tu umrl John žust. Star je bil 76 let in doma iz vasi Dole,
Pozor, narodne noše!
Tem potom apeliramo na vse, ki imajo narodne noše, da jih oblečejo in pridejo v nedeljo 1. junija popoldne na praznovanje "Slovenskega dneva," ki se bo vršilo v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Ne samo iz Cle-velanda naj pridejo, ampak tudi iz vseh bližnjih naselbin. To bo dan slovenske pesmi in slovenske besede, zato je ob takih prilikah v prvi vrsti poklicana slovenska narodna noša na dan. Pridejo naj skupine in posamezniki. Več ko bo narodnih noš, lepša in bolj im-pozantna bo slavnost.
pošta Idrija in okraj Logatec. V Ameriki je bil 38 let in tu zapušča sina Johna in v Detroitu drugega sina Franka ter dva vnuka, v starem kraju pa dva brata in sestro.
Joliet. — Ana šuklje, 83-letna vdova, rojena v Lokvici pri Metliki v Beli Krajini, je pred kratkim umrla v Chicagu, kjer je zadnje čase bivala pri svoji omo-ženi hčeri. V Ameriki je bila 50 let in tu zapušča sina. — Dne 7. maja je umrla Katarina Šraj, ki zapušča moža, sina in brata. — Dalje je po dolgi bolezni v okrajni bolnišnici umrl Miha Stara-šinič, star 65 let in rojen v Kra-sincu pri Podzemlju v Beli Krajini. Tu je živel 40 let in zapušča brata, žena z dvema otrokoma ga je zapustila pred 20 leti. — Dne 12. maja je umrla Barbara žugelj, stara 60 let, ki zapušča več odraslih otrok. — Dne 13. maja je umrl Jože Božič, bivši gostilničar, star 65 let, ki zapušča ženo in več odraslih otrok.
Osišče je izgubilo že 561 ladij
London. — Uradno poročilo zatrjuje, da je osišče izgubilo v tej vojni že 561 ladij, ali 2,873,-000 tonaže. Nemčija sama je izgubila 346 ladij, Italija pa 215. 38 ladij, last drugih držav, ki so bile v službi Nemčije, je bilo tudi izgubljenih na ta ali oni način. Angleži priznavajo, da so sami izgubili dozdaj 1,443 trgovskih ladij.
38,000 delavcev se je odreklo počitnicam
Washington. — Curtiss-Wright korporacija, največja iz-delovalnica letal naznanja, da se je 38,000 delavcev v njenih 14 tovarnah izjavilo, da letos ne bodo vzeli nobenih počitnic. To bodo napravili radi tega, da bodo lahko bolj pohiteli z gradnjo letal in letalskih motorjev.
-o-
ČEBELE GOSPODARIJO ZDAJ V HIŠI
|Baton Rouge, La.—Ko je prišla družina Couvillon s počitnic, je našla hišo polno čebel. Poskusili so jih pregnati z dimom in poklicali so celo ognje-gasce na pomoč, pa vse zastonj. Nek čebelar trdi, da je prišla matica med steno v hiši in čebele ne bodo šle ven, dokler ne bo šla matica. Toda kako zdaj dobiti matico ven?
Zavarovalninski raketirji bodo v kratkem razkrinkani v Clevelandu
Okrajni prosekutor Cullitan bo poklical pred veliko poroto najmanj 80 prič, da stre sindikat, ki jemlje zavarovalnino na stare in izmozgane ljudi, ki so zapisani smrti in dobe za njimi lepo zavarovalnino. Sumi se, da v dosti slučajih te žrtve niso niti umrle naravne smrti, ker raketirji niso mogli čakati na zavarovalnino.
Preiskovalci od državnega za-varovalninskega urada imajo na rokah več kot 500 slučajev, kjer so raketirji zavarovali pijance, izgubljence in stare ljudi, ki so že stali na pragu smrti in dobili za njimi zavarovalnino. Preiskava se je vršila že več let, predno se je moglo dobiti nekaj dobrih dokazov.
Raketirji so delali na takle način. Zavarovali so kako osebo, ki je bila videti, da nima pred seboj več dolgega življenja. Polica se je glasila od $50 do $500. Zdravniške preiskave ni potreba za take vsote. Oseba, ki je bila zavarovana, ni popolnoma nič vedela o tem. In kadar je umrl tak zavarovanec, včasih tudi nagle in skrivnostne smrti, je potegnil raketir zavarovalnino.
Preiskovalci imajo dokaze o nekem slučaju, kjer so raketirji zavarovali nekega notoričnega pijanca za $29,000 in dobili po njegovi smrti denar za njim. Sedem "dedičev" je bilo takrat okoristenih. Hoteli so ga zavarovati za $62,000 pri 12 zavarovalnih družbah, toda jim ni uspelo.
Preiskovati so začeli na ta način, da čekirajo zavarovance in njih dediče, da vidijo, če je oni, ki plačuje zavarovalnino v sorodu z zavarovancem. Kjer ni, potem je tu roka raketir j ev. Preiskava je dognala, da je bila v mnogih slučajih izplačana zavarovalnina za razne osebe enim in istim "dedičem."
ŠTORKLJA HITREJŠA KOT LETALO
Nome, Alaska. — Teta štorklja je dokazala, da je hitrejša kot letalo Williama Munza. Dohitela ga je visoko nad gorovjem Sawtooth, 20 minut pred mestom Nome. Kot trdijo poročila se Mrs. Munz in dete prav dobro počutita v bolnišnici v Nome, a pilot in par sopotnikov je pa še nekoliko preplašenih radi izrednega dogodka.
KAR JE PREVEČ, JE LE PREVEČ
Beattie, Kan. — Primerilo se je, da je pri Chapmanovih neka kokoš pomotoma znesla jajce v golobje gnezdo. Obenem z mladimi golobčki se je zvalilo tudi pišče. Golobica je bila zelo presenečena nad velikim mladičem. Toda ko skrbna mamica ni mogla nanesti dovolj živeža vedno lačnemu piščancu, se je naveličala in nadebudno kokošje pleme brez pardona vrgla iz gne zda.
Za dekoracijo Doma
Vsi tisti, ki ste se priglasili, da boste pomagali pri okraše-nju Slovenskega društvenega doma za Slovenski dan, pridite jutri zjutraj ob osmih v Dom. Pobiranje asesmenta Nocoj od 6 do 7 bo tajnica društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ v spodnjih, prostorih stare šole sv. Vida v sv-ho pobiranja asesmenta. Prva obletnica V petek ob sedmih se bo brala v cerkvi sv. Vida zadušnica za pokojnim Frank Penca v spomin prve obletnice njegove smrti. Sorodniki in prijatelji so vabljeni.
Jeklarne bodo morale napraviti več jekla
Washington. — Predsednik Roosevelt je rekel, da bo izkazala jeklarska industrija za tekoče leto 1,400,000 ton premalo jekla. Vlada študira iz tega dva izhoda: 1) ali se okrne civilna zahteva po jeklu, ali pa 2) bodo morale jeklarne delati z večjim obsegom. Kateri način bi Roosevelt raje imel, ni izjavil.
NEZAŽELJENI PASAŽIRJI
Prescott, Ariz. — Ed Fall zelo ljubi naravo. Oni dan se je vozil s svojim avtom po deželi in občudoval zeleno pomlad na levo in desno. Kmalu je pa prišel z naravo v navzkriž. V avto se je namreč zapodil roj čebel in Ed jim je moral za nekaj časa prepustiti avto.
-o-
Pogreb Terezije Mlačak V soboto ob 8:30 se bo vršil pogreb pokojne Terezije Mlačak iz pogrebnega zavoda A. Grdina in sinovi, 1053 E. 62. St. v cerkev sv. Pavla na 40. St. Na operacijo Včeraj se je podal Frank Kožar iz 1052 Addison Rd. v St. Alexis bolnišnico v svrho operacije. želimo mu, da jbi jo srečno prestal.
Dražji gazolin Pričenši z današnjim, dnem bo Standard Oil Co. podražila ga-zolin za pol centa pri galonu. To velja za vso državo Ohio.
r r
AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
1117 St. Clair Avenue
Published dally except Sundays and Holidays
Cleveland, Ohio
NAROČNINA:
tfa Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto $7.0C Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznažalcih: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 _______Posamezna Številka, 3c
SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall. $7.00 per year O. S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mall, $3.50 tor 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year _______Single copies, 3c
Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
■» ■ »■» i i ■ i . . . . i ■■«.«.».»
BESEDA IZ NARODA
—« . . . ■ ■» ■ . . -«. ,„« . . , , .,„ . ., .—.—u
Podružnica št. 3 SMZ
No. 126 Thur., May 29, 1941
Onim, ki so odšli pred nami
V petek 30. maja obhajamo v Ameriki praznik "kinča-nja grobov." Ta dan se Amerikanci zlasti spominjajo onih svojih sorodnikov, znancev in prijateljev, ki leže v črni zemlji, kamor so bili položeni potem, ko so dovršili svojo nalogo na tem svetu, nakar jih je njih Stvarnik poklical v večnost.
Prvotno je bil ta dan posvečen vojakom, ki so padli v raznih vojskah, zlasti pa vojnim žrtvam iz meščanske vojne v letih 1861-1865, ko so se borile severne ameriške države z južnimi za edinost ameriške republike in za sproščenje za-/ morskih sužnjev.
Polagoma pa je postal dan kinčanja grobov nekak na* rodni praznik in vsak član družine, ki ima kakega sorodnika na pokopališču, rad pohiti na ta dan na mirodvor da se spomni ranjkega, da počasti njegov spomin in da okrasi grob, kjer počivajo pod zeleno majniško rušo zemeljski ostanki.
Ta dan naj nas spominja, kako minljivo je vse na svetu. Spominja nas, da moramo biti vsak čas pripravljeni, da nas pokliče Stvarnik s tega začasnega bivanja in naše mrtvo truplo odneso na pokopališče. Tu leže v dolgih vrstah trupla mladih, ki so umrli v najlepših letih življenja, tam zopet stari in nedolžni. Enemu usoda ni privoščila dosti radosti na tem svetu, drugemu je nudila vse, kar premore svet, pa je moral pustiti vse in, rad ali nerad, je moral v hladni grob. Pokopališče je edini kraj, kjer postanemo vsi enaki, stari in mladi, revni in bogati. Tu ni nobene razlike ne med stanom, ne med premoženjem.
Usoda je nekaterim dala v življenju mnogo veselja, bogastva in vso srečo, pozemsko srečo. Drugim je dala že pri rojstvu v roke berasko palico in mu namenila trpko življenje, ko se bo moral boriti za svoj skromni obstanek. Menda samo za te veljajo besede: v potu svojega obraza se boš preživljal in zemlja ti bo rodila trnje in osat.
Res se večina nas, ki tavamo po tej zemeljski obli, bori v potu svojega obraza za svoj obstanek, za svoj vsakdanji kruhek. Mnogo jih pa je, ki svoj živi dan niso poskusili, kaj je delo, kaj so žulji, kaj je potna sraga, ki teče pri delu po obrazu. Ti ljudje ne poznajo skrbi, ker imajo vsega v izobilju in celo mnogo preveč.
In vendar, če so ti srečni ljudje, ki so obdarjeni z naravnim bogastvom, prijetnim življenjem in brezdelnostjo, dobrega srca, lahko mnogo pomorejo, da se beda zmanjša in odpravi marsikatero gorje. Da, saj imamo tudi take dobre ljudi, ki imajo srce do svojega bližnjega, ker se zavedajo, da pride smrt in tedaj bosta z siromakom oba enaka. V črno prst se bodo spremenile svilene tančice prav tako kot revna oblačila.
Mnogo bo grobov jutri bogato okrašenih. Še več jih pa bo, ki bodo samevali zapuščeni, ker več je siromakov kot je bogatinov. Bogati bodo krasili grobove svojih dragih z lepimi rožami, siromaki bodo krasili grobove samo s svojimi solzami. Mnogi pridejo na grobove zastran lepšega, toda premnogi pa z lepimi spomini na umrle, v iskrenem upanju, da se še vidijo nad zvezdami.
Bog, da vedo vsaj za grobove svojih dragih! Toliko jih je, za katere njih sorodniki ne vedo, kje snivajo večno spanje. Na tisoče in milijone jih je, ki so jih zagrebli v skupni grob kje na bojni poljani v dolgih vrstah, kot bi polagali polena drugo ob drugem. Kdo leži v tem grobu, kdo v onem? In koliko tisočev jih je, ki so našli smrt v hladnih morskih valovih, kjer jih valovi premetavajo sem in tje, dokler ne razpadejo ali ne postanejo hrana morskim živalim.
Ubogi ljudje, ki so padli kot žrtve pohlepnosti svetnih mogotcev, ki se igrajo s življenji svojih podložnih kot bi bili male igračke. Te zaganjajo pred žrela topov, da cepajo kot muhe! In zakaj? Zato, ker ti, ki so poslušni, ne obrnejo orožja nazaj proti svojim diktatorjem in ukažejo: dovolj je morjtve, dovolj je žrtev, mi hočemo živeti, mirno živeti v lepi slogi s svojimi sosedi!
Dokler bo nezavedna masa pustila, da jim bodo diktatorji rezali jermene iz ko^e, toliko časa se bo prelivala kri po tej sveti zemlji, toliko časa bodo diktatorji pošiljali ogenj in smrt na otroke, žene in starčke, rušili njih hiše in vse, kar si je svet zgradil v dolgih stoletjih.
Ti bedasti svet, norci neumni, ki se tepete na ukaz enega samega človeka v Berlinu, v Moskvi, v Rimu! čemu se tepete? Ali boste imeli mar potem lepše in lažje življenje? Ne, ampak stokrat hujše vam bo, ko boste morali vi in vaši potomci plačevati dolgove, ki ste jih napravili, da ste si nakupili smodnika, letal in bomb za svojega soseda, ki vam ni nikdar kaj žalega storil.
Zverine! Kaj se vam ne smilijo nedolžni otroci, slabotne ženske, onemogli starčki, na katere spuščate grom in strelo v obliki bomb, jim zatikate rdečega petelina v strehe, da morajo reveži bežati v temno noč bosi in nagi, pustivši za seboj v razvalinah vse, kar so si s trudom dolgih let prihranili.^ Kam naj gredo zdaj, kam naj polože svoje izmučene ude? Kdo jim bo zopet postavil razdejane domačije?
Ali vas ne peče vest, ko uničujete polja, da ne bo pridelkov ,da bodo ljudje stradali.ob prazni zemlji? Nič ne pomislite na mladi rod, ki rase v pomanjkanju in trpljenju. Kakšen rod bo to, ko doraste? Štirje bodo lahko pod enim mernikom mlatili, taki bodo.
Na Spominski dan naj bi vas zgrabilo pri srcu, da bi se
Cleveland, O.—Ko tako prebiram Ameriško Domovino, naše glasilo, pa vidim jako malo poročil ali novic iz naše sedanje kampanje. To me je napotilo, da sem se zopet oglasil. Bratje, zavedajte se, da bo naše kampanje kmalu konec. Ne vem, ali se dela kaj na tihem ali kaj.
Apeliram na naše članstvo, da vsaj sedaj v zadnjem mesecu naše kampanje stopite malo bolj z veseljem na delo, kajti kampanja bo končana 1. julija. Potrudite se sedaj, dokler imate še čas. Delujte za napredek svoje podružnice in celotne organizacije. Nikar se ne zanašajte na druge, vsak naj stori malo in vsi skupaj bomo napravili veliko. Nikar ne pričakujte, da bo že glavni urad ali pa podružnični odborniki delali. Vsakega člana Slovenske moške zveze je dolžnost, da deluje za napredek svoje organizacije.
Vsak posamezen član lahko veliko stori v tem pogledu, ker ima gotovo vsak kakšnega prijatelja, ki še ni član naše organizacije. Stopite do njega in mu pojasnite pomen naše organizacije in gotovo vam bodo enkrat hvaležni zato. Veliko je še naših rojakov, ki še niso prestari in bi lahko prestopili. Sedaj je še čas za vsakega rojaka, ki je pri dobrem zdravju in ki še ni prekoračil 55. leto starosti, da lahko pristopi. Ko bo enkrat prekoračil to starost, potem bo prepozno za pristop. Mnogo je takih, ki bi bili lahko že pristopili, a takrat niso hoteli in danes pa so že prestari in je prepozno.
Pravila Slovenske moške zveze in čarter, ki ga imahio od države vam dovolj jasno pove, da lahko pristopi k tej organizaciji vsak Slovan v starosti od 16. do 55. leta. Zapomnite si te besede, ker organizacija ne sme kršiti pravil in to je pri vsaki organizaciji in ne samo pri Slovenski moški zvezi.
Dragi rojaki, če boste brali ta dopis in če hočete samim sebi dobro, potem :pristolpite k Slovenski moški zvezi, dokler je čas, da ne bo prepozno. Ko ste enkrat prestari, ne morete pristopiti k nobeni organizaciji več, to menda že vsi veste.
Kdor želi pristopiti, naj se kar obrne do enega izmed podružničnih uradnikov za pojasnila, ki vam jih bo z veseljem dal. Prav tako pa se lahko obrnete na člane Slovenske moške zveze.
Člane podružnice št. 3 SMZ pa prosim, da se sedaj zadnji mesec naše kampanje še bolj potrudite za novimi člani kot stč se do sedaj, kajti čim več nas bo, bolj močna bo naša po-Iružnica. Vabim vas vse že se-iaj, da se prav gotovo udeležile seje naše podružnice, ki se bo /ršila v četrtek, 5. junija ob iednai uri zvečer v Slovenskem lomu na Holmes Ave. To bo :elo važna seja, ker bomo volili lelegate za prihodnjo konvencijo, ki se vrši septembra me-eca v Girardu. Pridite na sejo n sami odločite, kdo naj vas astopa kot delegat na konven-iji.
Nikar se ne izogibljite sej s »raznimi izgovori. Kakor je lovo leto samo enkrat v letu, irav tako je tudi mesec junij amo eden v letu. Volitev dele-atov pa je zelo važna, kajti akršne delegate si boste izvo- i li( tako vas bodo zastopali. Ce o dobri in zavedni ter razsodni j elegati na konvenciji, tudi lah- i
ko veliko dobrega napravijo za organizacijo ali pa tudi veliko škodljivega, če jim ni mar dobrobit zveze.
Je pa še nekaj, kar vam moram povedati in to je glede plačevanja mesečnega asesmenta. Glede tega naj veljajo tri točke in sicer: 1) skrbite, da boste imeli asesmfent plačan vsakega 25. v mesecu; 2) da pošljete asesment na pravo mesta in 3) da imate plačilne knjižice pravilno podpisane od tajnika. Tega se držite, pa boste imeli vse v redu. Večkrat pridejo ne-prilike samo radi asesmenta, ker isti ni plačan o pravem času in na pravem mestu. Zato pa tajnik ne more vedeti, kaj in kako. Vsak naj se ravna po pravilih, pa ne bo nobenih sitnosti. Pa to ni nič novega pri naši zVezi, saj se isto dogaja tudi pri vseh drugih društvih.
Ce boste to upoštevali, pa boste zelo olajšali delo tajniku in celotnemu odboru in poleg tega pa se izognete vsakim sitnostim.
Nikakor pa ne smem pozabiti omeniti, da sem bil 3. maja v Barbertonu in sem imel priliko biti navzoč pri podružnici št. 1, ko so razvili novo zastavo. Vse se mi je zelo dopadlo in tudi ljudje tam so zelo prijazni, pa naj bodo ta stari ali ta mladi. Vse je bilo zelo lepo pripravljeno. Najprej so bili govori glavnih uradnikov in nato pa zastopnikov posameznih organizacij, ki so se odzvale vabilu. Program je lepo vodil naš glavni tajnik brat V. Lauter, kar se mu je prav podalo. Boter in botra zastavi pa sta bila predsednik podružnice št. 1 in njegova soproga, tovariši pa so bili večinoma uradniki podružnice št. 1. Vsi so imeli prav isvrstne tovarišice, tako da jih je bilo kar veselje videti.
Nastopili so tudi fantki £n deklice, ki so pokazali navzočim, kaj znajo in jih s tem zabavali. Kuharice so bile prav prijazne in ker nobene ne po-poznam tudi imen ne morem povedati, lahko pa rečem, da so bile napravile pravi starokraj-ski golaž. Zabava je bila prav domača. Seveda pijače tudi ni manjkalo, saj brez te bi tudi ne bilo veselja. Ker nas je bilo več iz Collinwooda, zato smo se pa tudi bolj pozno odpravili domov, kamor smo prišli vsi O. K.
Torej Barbertončani, prav lepa vam hvala za tako lepo postrežbo. Ta večer mi bo gotovo ostal v spominu. Hvala glavnim uradnikom in uradnikom št. 1. Le tako naprej za večjo in močnejšo Slovensko moško zvezo.
Z bratskim pozdravom,
Joseph Hočevar, predsednik št. 3.
—--o--—
Na piknik gremo
Ljubi maj, krasni maj, saj ves v cvetju si sedaj. Ko človek gleda in premišljuje, kako vse stvarstvo hiti pozdravljati svojega Stvarnika in Njegovo Mater, zlasti v tem mesecu se cvetke kar kosajo, katera bo lepše cvetela in z lepšim vonjem pozdravila nebeško Mater, pa vidi na drugi strani, da se nekateri prav kosajo, kateri bi j o mogel bolj razžaliti. Prav sedaj kar na debelo padajo mladi fantje na evropskih bojiščih in ravno sedaj nam je treba prositi Kraljico Majnika, da bi stria zmaju glavo, ki opleta že ves svet.
Tukaj v Ameriki, hvala Bogu, še lahko svobodno govorimo in se svobodno gibljemo. Mno-
spomnili na čas, ko boste dajali odgovor za svoje zločinsko življenje. Pomnite, da tudi vi ne boste ušli smrti, čeprav ste skrivate zdaj v svetlih palačah v Berlinu, v Moskvi, v Rimu. Ko vas bodo polagali v grob, vas bodo milijoni preklinjali in to bo vsa vaša zasluga na tem svetu. A kakšna bo sodba tam?
go jih je onstran morja, ki nam to zavidajo in bi tudi nas radi spravili v slabo voljo, a mi pa le bodimo veseli in zahvalimo Boga, da smo tukaj v prelepi Ameriki, kjer se nam ravno sedaj odpira sezona piknikov, da se bomo lahko zabavali v prosti naravi.
Društvo sv. Rešnjega Telesa priredi piknik v nedeljo, 1. junija, saj ga Ameriška Domovina oglaša že skoro pol leta. Ta piknik se bo vršil na Basta Grove prostorih. To so prostori, za katere se razna društva skoro kar tepejo, kdo jih bo dobil za svoj piknik. Ce hočete dobiti te prostore za piknik v prihodnjem letu, jih morate najeti takoj, ko se vrši vaš letošnji piknik. Ti prostori so last naših bratov Cehov.
Tukaj je veliko strehe v slučaju dežja in letos pa so še vse izboljšali, da se ni treba prav nič bati, če bi slučajno pričelo deževati, ker je za najmanj 1,500 ljudi prostora pod streho. Na razpolago je lepa kuhinja.
Pod v plesni dvorani je pa tako gladek, da se človek kar sam od sebe prične vrteti. Za senco pa skrbe lepa košata drevesa. Po pravici vam povem, da je tukaj kos raja. Na te prostore pride tudi veliko tujcev v času piknikov, ker so jim ti prostori dobro znani, a pričakujemo pa v nedeljo tudi domačih ljudi, saj vendar že samo društvo šteje 330 članic in vse te članice imajo pa menda tudi nekaj svojih prijateljev in če pridemo vsi skupaj, nas bo pa že nekaj. Prijazne natakarice vam bodo z veseljem postregle z vsem, česar si boste poželeli. V nedeljo ni treba ničesar kuhati doma, pridite v prosto naravo in tam vam bo vse bolj teknilo in vas bo tudi čakalo že vse pripravljeno. Vi se boste samo vsedli in postreženi boste z dobro pijačo in jedačo.
Za sladkosnedeže pa bodo skrbela naša brhka dekleta in ram ga bodo • gotovo naložile dobro merco, namreč sladoleda. Vršila se bo tudi posebna tekma in to pa ima v oskrbi Mrs. Kic, ki pravi, da ima pripravljeno že celo komisijo, ki bo pošteno sodila, da bi se kakšnemu tekmovalcu ali tekmovalki ne zgodila kakšna krivica. Ta komisija bo določala tudi nagrade.
Rečem vam, da bo zabave na koše in nasmejali se boste za ves teden. Kmalu bi bila pozabila na tiste, ki se radi zavrte po gladkem podu, zato pa vam sedaj povem, da naj vas prav nič ne skrbi, ker je tudi za to preskrbljeno in Zabukovčevi fantje so nam obljubili, da bodo tako igrali, da se bodo vrtili stari in mladi. Vsega vam bo na razpolago, da se boste lahko pošteno zabavali.
Delavci pozor! Nekaj delavcev bo šlo tja že ob poldne in drugi pa bodite vsi na mestu ob pol ene, ker bodo za vse delavce pripravljena tudi vozila. Tja gremo pa zato tako zgodaj, da si bomo lahko vse pripravili, da ne bomo nazadnje preveč hiteli. Vabim vse naše prijatelje od blizu in daleč in na svidenje v nedeljo na Basta Grove.
Anna Gliha
0-
Nernško zdravstvo pripravlja kot koloni-
ki
zaciji
še pred nekaj desetletji je bilo združeno bivanje v mnogih deželah tropskega pasu s toli-timi nevarnostmi za zdravje Evropejca, da so nazivali že tar na kratko te pokrajine "grob belega človega." Tega ?a ni povzročilo le vroče in mokro podnebje tropskih dežel, temveč nalezljive bolezni, ki razsajajo v teh krajih in jih tudi domačini težko občutijo. Brez temeljitega in natančnega pozhatlja bolezni in na tem opazovanju osnovanega pobijanja bolezni pa je nemogoč vsak civilizacijski napredek in gospodarski razvoj sploh. Odgovorno delo čaka zato zdravnika
pri kolonizaciji, ki je nemara še mnogo večje kakor pridnost farmerja in podjetnost trgovca. V resnici se je začelo v Afriki, ko je razvila Nemčija svojo zastavo v kolonijah, živahno razvijati nemško tropsko zdravstvo, ki mu je novo nastala bakteriološka znanost pripomogla k lepemu razvoju.
Z izvedbo načrtnega zdravstvenega skrbstva so se bolezenske nevarnosti tako za belo kakor za domače prebivalstvo že bistveno zmanjšale. Pred svetovno vojno je napravila Nemčija v svojih kolonijah mnogo naravnost vzornega na poprišču zdravstva. Po vojni je izgubila Nemčija s kolonijami tudi praktično polje za udejstvovanje v tropskem zdravstvu. Kljub temu pa je ostal hamburški tropski institut, ki je praznoval nedavno štiridesetletnico svojega plodo-nosnega delovanja, središče za raziskovanja, pouk in zdravljenje tropskih bolezni. Njegovo delovanje je priznal ves svet. Nov in močan podvig je doživelo tropsko zdravstvo, ko so začeli po vojni umetno sestavljati kemična zdravila, ki so bila plod tesnega raziskovalno-znanstvenega sodelovanja med kemiki in zdravniki. Večino teh sredstev so preizkusili v hamburškem tropskem institutu na njihovo zdravilno vrednost. Prav tako so v istem zavodu dosegli prve ozdravitve brezupnih bolnikov in so tako presenetili ves zdravniški svet s svojimi uspehi.
S temi tako zvanimi sintetičnimi zdravili je bil dosežen takšen uspeh v zdravljenju tropskih bolezni, da so morali priznati tudi drugi narodi in celo Angleži, da je to izredno delo nemške znanosti, ki ga je treba posnemati. Sedaj so veliki predeli v tropih brez nevarnosti za zdravje pristopni tudi Evropcem, kar je v prvi vrsti zasluga nemške tropske medicine.
Spalna bolezen, ki konča brez zdravljenja po navadi s smrtjo bolnika, je udomačena že stoletja v tropični Afriki in na otokih na zapadni obali. Počasi pa se je pomikala naprej proti vzhodu in v notranjščino tega kontinenta. Danes je posebno razširjena v krajih, ki so dragoceni za kolonialno gospodarstvo. V zadnjih desetletjih je ta bolezen naravnost divjala in je ob Viktorji-nem jezeru postalo v letih 1901 —1905 nad 300,000 domačinov njena žrtev, v Kongu in Ka-merunu pa so bile daleč naokoli izumrle cele vasi.
Povzročitelje te bolezni, tri-panosome, prenašajo muhe tsetse ali glosine, ki so razširjene bolj ko na polovico Afrike. Ta muha pa se od leta do leta še nadalje širi, posebno proti vzhodu. Povsod, kjer najde muha ugodne življenjske in razmnožitvene pogoje, pričnejo nastopati epidemije spalne bolezni. Vprašanje muhe tsetse je tako v zdravstvenem, kakor tudi gospodarskem pogledu največjega pomena za razvoj dežele, posebno še, ker okužijo te muhe tudi živali in je tako v širokih predelih Afrike sploh nemogoče misliti na donosno živinorejo. Pri človeku povzroči pik te muhe hude živčne motnje, ki preidejo v mot-npje zavesti in zaspanost, ki konča s smrtjo.
Prej je st a lo zdravstvo popolnoma brez moči pred to strahotno boleznijo. Kmalu po vojni pa je začela vedno večja množina zdravnikov predpisovati nemško sintetično zdravi-o "Germanin," ki se smatra danes za najodličnejše zdravijo v boju proti spalni bolezni. Germanin so uporabili z vsem uspehom že pri mnogih stotiso-čih spalni bolezni zapadlih bolnikov. Če se prične zdravljenje pravočasno, se da spalna bolezen danes ozdraviti s popolno gotovostjo. Pa tudi pri že zapoznelih primerih povzroči Germanin dalekosežna zboljšanja, da celo ozdravljenja.
Drugi primer velikega uspe-
, jj
ha nemške tropske medic"16' zdravljenje notranje leishro niose ali "Kala = Aza^J Ta bolezen je v Indiji in na., tajskem zelo razširjena, mo jo pa tudi v deželah ob^ dozemskem morju. Če Je zdravimo, ji podleže vsak nki. Nemški kemični indus. ji pa se je posrečilo sest3 "Neostibosan" in "SoluJ* san," dve najboljši zdra^ pobijanje te nenavadne <>0 ni, ki se kaže v zatekanj" L in sluznic. Celo hudo bol«1 ^ dje, ki so večinoma že breZ vesti, se dajo v kratkem 8—12 dni v 95—98% fT rov popolnoma ozdraviti- ^ riški misijonarji so vzdel1 ^ neobičajnemu zdravljenj^, "svetopisemsko ozdravlje"^(
Posebej je treba še P®1*, ti nemški prilog k za ' | malarije. Ta bolezen je odkar pomni človeštvo,s >( tno vlogo v življenju na' in je še danes ena izme fj razširjenejših bolezni, »i poznamo. Poznavalci c jj da trpi nad 500
bilijonov l di na tej bolezni, umrje K letno nad 2 milijona. Jj pa je socialna in gosp^jjj škoda, ki jo povzroča ^ ^(j V malaričnih pokrajina J timo na visoko umrlj'v rok, odpornost Preb'Ltiil proti drugim kužnim b0,erK| kakor na primer proti t I loži, je pa zelo zmanjka
nad 300 let imamo v k"1 hJ
to
vrstno zdravilo zoper | zen, ki pa ima tudi sV° ^ manjkljive strani, kat'erl^j na je ta,'da ne morem" j, preprečiti okužbe ko Prav zato ni število m® ^ bolnikov kljub ogromn1"^ žinam uporabljenega je skoraj nič nazadovalo- ^ sestavitvi dveh nemš^1 $ malaričnih zdravil na" in "Atebrina" sm0^ li tudi gospodarji nad v jo. Prvo imenovano z „j preprečuje prenos oJm tudi ponovitve, drugo P;® m vi v 5—7 dneh b°,n trajno kakor tedne tr^tet> zdravljenje s kininom- ^ j„ je popolnoma nestruP® ^ moremo uporabiti tud'^j stih, ki ne prenesejo ^
Vsak malaričen boimK ^ nes lahko pozdravi dneh in za mal denar-
-o---'vprtje
Mož, ki ni hotel umreti
kof\
■. Na Švedskem so P° pl}li
Na Švedskem so PoK^ t letnega starčka gven»- ^ ^ sprevoda, ki je bil ^ manjšem švedskem ^ v# n bila njegova 21	>* 0
Sven se je trikrat 0i* \ zato, ker ni hotel nic # pokojninskemu zavoou' ^ i]( rem je ves čas zvesto P ^ je Prvič je postal vdovec, $ 67 let star. "Ce sem * ^o J, plačeval v pokojnin^1 ^jj« \ je takrat rekel svoj1"1 ^ o> 'tj ljem, "bi ne bil rad, da pp ta denar neizkoriščen
bom zopet poročil-" ^ ! našel ženo, toda tudi ^ ife \ čez 5 let umrla. Zak° J^1 J. ženo je trajal nato le | jp 1 leto. Stari gospod je p"1 j' dno trmast. "Nič riti pokojninski hl*Lti V J bom umrl, moram 0 jj ki bo po meni
preJe jj, kojnino." S 83 leti s toifl; čil z 20 let starim de^gPoS je potem čez leto dm la vdova po njeim__^
BelgiSkTvojne i 0 l
gelr.y v
O številu mrtvih ^ ^T časa sedanje vojne ^s*1' ' javnosti naj različni« . daj pa je izdan vseh padlih. Po tenl volf znaša število ™rtV	C
75,000, med civil** ^ * stvom pa je bilo ^ <J ^ žrtev, število žrtev ^' i|.
nim prebivalstvom Je , gv;1 v
visoko, ker so bili cijo pomešani me« v. ■
delke in izpostavljen j _ ^
zračnim napadom,	\ .
napadom pešadije 111
AMERIŠKA DOMOVINA, MAY 29, 1941

AMERIŠKA DOMOVINA, MAY 29, 1941
■ i	..........II- i i ■ ■ ■ i ■ i..

T 8
Ko se je naredil dan, že ni
'°več videti Almadena na se-
lriem obzorju, pogreznil se
vkotlino nekdanjega jezera.
izseljencev še ni bilo viti.
® končno bi jih bil le došel. *l)rani so bili, dolga pot je ^ utrudljiva za nje. Da bi [Melton ne zagledal pred loi. sem kake pol ure od me-/ kjer sva se prejšnjo noč z trenjem obrnila proti ju-\krenil na jugovzhod in po-^ korak. Mimbrenjo jih je " Po najini sledi proti jugu Se Pravokotno obrnil na za-' Presekati sem mislil kot ^Prečnici in jih prehiteti pa ati na nje. Bližali bi se na-iod zadaj in Melton bi jih 5sledal prezgodaj. ;aHera mi je popolnoma us-
's.
sem spet prišel na najino ,Sem opazil v daljavi za se-i, temno črto. Izseljenci so , Tudi dve nekoliko višji ,' sem opazil, najina konja r^eci. Melton je mrko zrl Izjavo pred sebe, ni jih vi-
časa sva še stopala drugim, pa nagla hoja ie Nazadnje le že presedala. , °vejte mi vendar, kam .^av za prav ženete tako
je zagodrnjal. f uganete?" 3haciendo del Arroyo?" 4peveda, dragi master!" eš — ?. Kedaj pa sploh mili Pohoditi peš —? In brez ( Kedaj pa sploh mi-J^a bova prispela?" ^časi se pride tudi daleč!" i*1 razen tega ste ubrali na-;5° Pot!"
| rav tista je, ki sem po njej .el v Almaden. Zato vem, £ Prava."
Ii. » ovinek je! Ako hočete Pa prayo pot, se morate i sproti severu. Tak izku-®teZosledec, kakor je Old
i ®*hand, bi moral to že ve-S-!" 6 '
i!Veda vem, kam bom pri-y rava pot bi bila za mene (^na, zato mi jo svetujete. . dobro vam je znano, kam Pt'šel»
y haciendo." i^eda! Ali pa tudi ne. u6veru čakajo vaši Yume, I ®> ki ste jih razpostavili vsaksebi na potu iz L ena do haciende, tam bi $ tudi .na starega Weller-l 1 Je šel v spremstvu Yu-^ na poizvedovanje, da bi l^al, kje tičita Winnetou vJ Shatterhand. jJk° je! Kakor vidite, Old jj ^hand ni tak neumen ste-iht ec> da bi vam šel na li-
s?
Hj.'^ je bil, da sem ga ujel, '.Jivo je dejal: ^Shatterhand se boji—!
Shatterhand, ki se po-k3a za takega velikega ju-
K •
i . Vidnost še ni strah, mašit'11 2a junaka se nisem nik-J|°stavljal in se tudi nisem
h z junaštvom.
~ i S0 Pa se vam moram pohva-
ij^ krito in brez ovinkov, da
na primer včeraj sre-
0 mila, kakor menda še
h1 v življenju. Niti slutite
t(f J vse se mi je posrečilo!"
se je nasmejal.
včisto dobro vem, kaj
j Je posrečilo! Vkljub te-
je Almaden zastražen,
v v rudnik in mene dobi'
Ce res mislite, da ste s
ijj/^deli glavni dobitek, pa
C
^U k tistega pa le niste kar ste prav za prav Svojih rojakov niste na-In tudi v moji sobi niste k*1' našli —! V tem vam 1„ n» bila mila!" i|; Sarnozavestno je nadalje-
''1
Mo 0c^slej vas bo nesreča za-'^'a še huje! Weller ne miroval, da najde in re-Potem pa plane nad ™ dumami —. Ne bodete
mu ušli,!
Zato pa vam nujno svetujem, ne pokvarite si položaja še bolj! Dobili vas bomo, prav gotovo vas dobimo, in tedaj vam bom meril usodo s prav tisto mero kakor vi meni sedaj, sir!"
"In nihče vam ne bo branil, sir!
Priznam vam pa, da me Wel-lerja prav nič ni strah. Sina ne more več rešiti, Herkul ga je zadavil in —."
Osupel je strmel v mene in hlastnil:
"Mladi Weller zadavljen—? Bi mi pač radi eno natvezli, master, in me ostrašili —?"
"Prav nič, master! častno besedo vam dam, da je zaspal pod mogočnimi pestmi Herku-lovimi!"
"Ni mogoče —!"
"Vem, zakaj ne verjamete! Prepričani ste pač, da je Herkul mrtev in da so ga že davno raztrgali mrharji —? Tako vam je seveda pripovedoval stari Weller.
Pa se je zmotil! Herkul ima namreč k sreči strašno trdo bučo, udarec s kopitom ga ni ubil, še celo dobro mu je del, in ko smo pripeljali ujetega Weller-ja v tabor, — ujeli smo ga namreč, kar vam je stari Weller gotovo tudi povedal — je planil in ga smrtonosno objel. Zaman smo se trudili, da bi ju ločili."
Nem me je gledal.
"In staremu se ne bo nič bolje godilo!" sem nadaljeval. "Naj le pazi, da ne pride Her-kulu preblizu!
Yumov pa se ne bojim, če jih še ni srečalo spoznanje, jih bo pa vsaj prav kmalu. Uvideli bodo, da je vaše prijateljstvo izdajalsko in nevarno."
"Bi le rad vedel zakaj!"
"Tisti zakaj je Zvita kača."
"Zvita kača —? On da bi me zapustil —? Moj najzve-stejši zaveznik je, z vsemi svojimi Yumami mi bo prišel na pomoč."
"Tako —? Menite, da bo Weller Zvito kačo naprosil za pomoč?"
"Seveda! Koj ko bo zvedel, da sem izginil. In da sem izginil iz Almadena, bodo Yume še danes vedeli, ko bodo našli sledove vašega vpada."
"Tako —? Mislim, da se v taboru Yumov ne bo govorilo samo o tem, da ste izginili vi, ampak da je izginil tudi Zvita kača."
"Zvita kača —V'
"Da! Ali še ne veste, da je pretečeno noč poglavar Yumov nenadoma in brez sledu nekam izginil —V
Z negotovim glasom je povedal :
"Izginil —? Ničesar ne vem. Kam pa?"
"V preduh."
Šinil je okoli, kot da ga je kdo s kladivom udaril po glavi, zijal in buljil v mene ter hripa-vo hlastnil :
"V preduh —? Kako mislite to?"
"O, čisto tako, kakor se je zgodilo. Zaprt je spodaj v pre-duhu. In prav tisti človek, pravijo, ga je zaprl, ki je vtaknil tudi lepo Judito v luknjo."
Kakor odsoten je ponavljal:
"Judito —?"
(Dalje prihodnjič)
Na Islandiji leta 1809
Tekom sedanje vojne je Anglija zasedla Isandijo. Dolgo je že tega, ko so mnogo govorili o tem daljnem otoku gori na severu. Zelo pisana dogodivščina iz tistih časov se v malem lahko primerja z današnjo invazijo.
Leta 1809 je bila Evropa zrahljana od Napoleonovih vojn in je mnogo trpela zaradi angleške blokade. Prebivalci Islandije so dobesedno umirali od gladu. Nekateri londonski bro-dolastniki bi jim radi pomagali. Sklenili so jim poslati jadrnico, naloženo s potrebno hrano, mesom, žitom in manufaktur-nimi izdelki. Niso seveda mislili na vojaško zasedbo Islandije. Morali pa so najti dovolj pogumnega in drznega kapitana.
Našli so ga v londonskih ječah. Bil je mlad Danec, sin urarja Joergensena iz Kopen-hagena, ki je štirinajstleten zbežal iz očetove hiše. Morje s svojimi pustolovščinami ga je vsega potegnilo nase. Postal je drzen pomorščak, ki je prišel do nevarnega Kap Horna, lovil je kite v južnih morjih in nazadnje je postal morski ropar.
Podal se je tudi v Tasmani-jo, kjer je iskal zlato, nato je živel nekaj časa v Londonu zelo veselo in razvratno, dokler ni dobil bivališča v eni izmed londonskih ječ. Leta 1809 je z veseljem sprejel ponudbo londonskih brodolastnikov, ki so poravnali njegove dolgove in mu ponudili, naj popelje jadrnico s hrano na Islandijo.
Joergensen je z ladjo srečno prispel v zaliv pri Reikiaviku. Pred islandsko prestolnico se je ustavil in se pripravil, da bi prodal ljudem živež. Danski guverner grof Tramp ni vprašal ministrov za svet, temveč se je odločil, da rajši vsi pomro od gladu, kakor da bi kupili ta živež.
Joergenseji^se je vrnil na ladjo. Ko je videi, da gredo ljudje mirno k nedeljski službi božji, se je porodil v njegovi glavi smeli načrt. Ko so bili ljudje v cerkvi, je z desetorico oboroženih mornarjev vdrl v guvernerjevo stanovanje. Namesto da bi guverner šel k pridigi, je rajši doma pokušal slastno pečenko.
Nevera in požrešnost sta ga pogubili. Kuharja so zvezali, njega samega pa so z državno blagajno vred odvedli na ladjo, kjer so ga stražili mornarji. Nato je takoj po mestu nabil razglas, da se je Islandija otresla danskega jarma in da ji odslej vlada kralj Joergensen I., ki jim je prinesel kruha in mesa. Ljudje so bili veseli, da se je tako srečno končala osvobodilna revolucija, ki je povrh še odpravila lakoto.
Joergensenovo kraljestvo je živelo pol leta. Med tem časom je izvedel več različnih reform. Stara islandska zastava se je zopet vila na javnih poslopjih. Pastorji so lahko povečali svoj
vpliv na ljudstvo (vsekakor jim, je bil Joergensen. hvaležen, da je lahko med njihovo pridigo dosegel prestol), davki so se znižali in so bili mnogo bolj urejeni.
Vse je bilo lepo. Toda razmere so se kaj kmalu spremenile. Napoleon je sklenil mir. London ni maral zapletljajev z Dansko. Tisti, ki so poslali Joergensena na Dansko, so smatrali, da je šel mnogo predaleč. Prihod angleške bojne ladje, katere poveljnik je storil prav tako, kakor Joergensen pred šestimi meseci, je naredil konec srečni kraljevini.
Strmoglavljeni kralj je Bil namesto tega nekaj časa agent "Inteligence Service," prišel je v bližino mnogih velikih glav sveta, živel je v družbi s strmo-glavljenimi monarji, zlasti pa španskimi Burbonci, nazadnje pa je umrl v nekem kopališču v Tasmaniji.
IZ DOMOVINE
—Slab tujski promet v januarju. Meseca januarja je bivalo v Mriboru samo 1641 tujcev, ki so imeli skupaj 2854 nočnin. Med njimi je bilo 1439 tuzem-cev ter so imeli ti 2467 nočnin ter 202 inozemca s 387 nočni-nami. Med domačimi obiskovalci prednjači seveda Slovenija. Iz dravske banovine jih je bilo namreč 930. Iz Belgrada je prispelo v Maribor 60 oseb, iz Hrvatske 4,02, iz Vrbaske banovine 2, Drinske 10, Dunav-ske 27, Zetske 1 in Vardarske 3. Med inozemci,jih je bilo 156 iz Nemčije, 1 Bolgar, 6 iz Češkega protektorata, 2 Angleža, 2 Grka, 12 Italijanov, 3 Madžari, 6 Švičarjev, 1 Turek in 3 iz ostalih evropskih držav.
—	Avtomobilska nesreča je terjala smrtno žrtev. Huda avtomobilska nesreča se je pripetila nedavno noč na cesti proti Igu. Pozno zvečer se je ustavil pred neko gostilno na Škofljici osebni avto, ki ga'je šofiral 30-letni Ivan Ponikvar. V vozu je bil v družbi s tremi znanci tudi 26 letni posestnik Ivan Rupert z Iga. Razigrana družba je nekaj časa posedala v gostilni, nato pa se odpeljala'.na Ig. šofer je vozil z veliko hitrostjo po barjanski cesti proti Igu, na cestnem ovinku pa je namesto na desno zdrvel naravnost naprej in treščil z avtom v jarek med drevesne štore. Avto se je prevrnil, pri čemer je potnike vrglo iz vozila. Ko so se potniki pobrali, so našli Ivana Ru-perta nezavestnega z veliko rano na glavi. Prenesli so ga v bližno hišo, kjer je izdihnil. Za njim so prenesli tudi huje poškodovanega šoferja Ivana Ponikvarja. Ostali potniki so po čudnem naključju ostali nepoškodovani.
—	Za nož 3 mesece zapora. Samski rudar Tone R. je 2. novembra lani z nožem sunil rudarja Antona Drnovška v levo lopatico in mu prerezal mišičevje. Zdravnik je izjavil, da je bila poškodba težjega značaja, toda
brez trajnih poseldic. Pred sodnikom-poedincem je R. priznal, da je sunil Drnovška z no-(žem. Zaradi telesne poškodbe je bil obsojen na 3 mesece strogega zapora.
—Razočarana nad življenjem je skočila v Savo in utonila šele 26 letna žena Ivanka Podbevško-va iz Trbovelj. Na bregu je ne-srečnica pustila le plašč in torbico, v kateri so bila tri pisma. Poslovilna pisma so bila naslovljena na moža, mater in še nekoga. Moža je prosila, naj skrbi za otročička, ki šteje komaj eno leto, in ji odpusti, da ga je morala zapustiti za vedno. Mater prosi, naj ji oprosti, da je po tuji krivdi zašla na kriva pota. Tudi v tem pismu je bil otrok njena glavna skrb. Iz pisem izhaja huda zagrenjenost nad kruto usodo, ki ji je uničila vso živ-ljensko srečo.
—Slaboumno rejenko je imel zaprto v hlevu. Posestnik Janez Adam na Kozjem vrhu ima že tri leta zdaj 10-letno občinsko siroto Marijo Markačevo pri sebi. Remšniška občina mu plačuje za vzdrževanje otroka na mesec 39 din. Toda posestnik ima otroka v hlevu pri živini, kjer je docela zapuščen. Deklica je nekoliko duševno omejena in si sama ne more nič pomagati. Pozimi ni imela tople obleke, a spala je t«i stelji v hlevu brez odeje. Oblastva so zdaj vzela zadevo v roke.
—Zanimiva rimska najdba v Studencih. Pri kopanju temeljev za hišo je naletel g. Pivka v Studencih pri Mariboru na zanimive ostanke iz rimske dobe. Delavci so našli več železnih predmetov, ki so jih pa žal zavrgli, ohranjen pa je zlat rimski novec iz dobe cesarja Marka Avrelija. Odkritje je tembolj pomembno, ker je to prva najdba iz rimske dobe na področju Studencev.
—Zlata poroka v Lokrovcu pri Celju- Na svečnico sta praznovala 50 letnico skupnega življenja Rehar Anton, trgovec in posestnik, ter njegova življenjska tovarišica Rehar Bal-bina roj. Lanišic. Oba jubilanta sta še čila in trdna.
MAU 0GLAŠT
Kupite sedaj!
Hiša za 2 družini, 5 sob spodaj, 5 zgorej, 2 garaži, lot 102x 110; blizu Grovewood Ave. na 1200 E. 173. St. Se proda za $6,200.
Hiša za eno družino, 4 sobe, v prijazni okolici na Cherokee Ave. blizu E. 185. ceste. Hiša je vsa prenovljena in dekorirana. Zelo prijazno stanovanje za malo družino; cena $3,100, Plača se $1000, ostalo $20 na mesec.
Gostilne in grocerije naprodaj. Lepa prilika.
Za nadaljne informacije pokličite KE-1934.
Collinwood Realty Co. Mr. Stakich, Mr. Rožanc, Mr. Prisel 15813 Waterloo Rd.
V najem se odda
V najem se odda dvoje stanovanj, eno z 2 sobama, eno pa s tremi; brez kopališča, zgorej, po zmerni ceni. Vprašajte na 1033 E. 62. St.	(128)
ženska išče delo
Ženska srednjih let bi rada dobila delo za varstvo otrok in je vajena tudi kuhanja. Vprašajte pri Mary Intihar, 643 E. 160. St.	'(126)
NOVI BUNGALOW bo za naogled odprt v NEDELJO dne 1. junija od 1 do 7 ure zvečer 19001 Kildeer Ave. če želite graditi za vas ali vašo družino moderno in praktično hišo po najnižji ceni vam mi damo VSEGA prosta navodila.
L. PETRICH Tel. KEnmore 3198-W.
Delo išče
Ženska, vajena vseh hišnih del (housework) želi dobiti delo. Vpraša se pri Antoniji Rup-nik, 6513 Juniata Ave. (126)
BODITE PREVIDEN VOZNIK
Mnogo nesreče se pripeti radi pokvarjenih oči. Dajte si pregledati oči. da se boste počutili varne Vid mora biti tak, da lahko razločite številke na metru brzine, da vidite, kako hitro vozi.
Imamo 30 let izkušnje v preiskovanju vida in umerjanju očal. Zadovoljni boste v vsakem oairu.
EDWARD A. HISS
lekarna—farmacija In optometrističue potrebščine 7102 St. Clair Ave.
Oblak Furniture Co.
TRGOVINA 8 POHIŠTVOM PohiStvo in vse potrebščine za dom 6612 ST. CLAIR AVK. HEnderson 2978 __
Ignac Slapnik, si
CVKTUCAR H" n.
6102 ST. CLAIB A V*.
HEnderson 1130
MOLLY'S TAVERN
7508 St. Clair Ave.
PIVO—VINO—ŽGANJE —DOBRA JEDILA— Se priporočamo
East 61st St. Garage
FRANK RICH, lastnik
1109 E. 61st St. HEenderson 9231
Se priporoča za popravila In barvanje vašega avtomobila. Delo točno
in dobro.
FR. MIHčIč CAFE 7114 St. Clair Ave.
Vsak petek serviramo ribjo pečenko ENdicott 9359
6% pivo, vino, žganje in dober prigrizek. Se priporočamo za obisk.
Odprto do 2:30 zjutraj
Beer Barrell Inn
Vsak petek ribja pečenka, ob sobotah kokošja večerja ter godba za ples. Se priporočamo.
Frank in Martina Hribar 16000 Waterloo Rd.
(Thur. June 19)
ZAKRAJSEK FUNERAL HOME, Ine. <5016 St. Clair Ave. Telefon: ENdicott 3113
SLOVENSKO PODJETJE BLISS ROAD COAL & SUPPLY CO.
Najboljši premog in drva. Pokličite KEnmore 0808 22290 ST. CLAIR AVE.
rmmiimniiiirrTiTTTx;
TREBUŠNE PASOVE IN ELASTIČNE NOGAVICE imamo v polni zalogi. Pošiljamo , tudi po pošti.
M AN DEL DRUG CO.
4 15702 Waterloo Rd., Cleveland, O. _
Prihranite si denar
Imejte vedno doma zaboj pi-ve, ki vas stane samo $1.95.
Emery's Bar
LIQUOR — BEER — WINE 961 Addison Rd.
odprto do 2:30 zjutraj
(May 9, 10. 13, 15, 17, 20, 22, 24, 27, 29)
Kraška kamnoseška obrt
15425 Waterloo Rd.
KEnmore 2237-M EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV
UE-m AVTO BODY CO.
878 East 152nd St.
Popravimo vaS avto in prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo body in fender je. Welding! J. POZNIK — M. ŽELODEC GLenville 3830.
Po statistiki nekega profesorja medicinske akademije se nahaja v Parizu nad 10 milijonov podgan, ki napravijo vsako leto do 2 milijardi frankov škode.
VSE KARKOLI
se potrebuje od zobozdravnika, bodisi izvlečenje zob, puljenje! zob in enako lahko dobite v va- j šq polno zadovoljstvo pri dr. | Župniku, ne. da bi zgubili pri tem dosti časa. Vse delo je narejeno, kadar vam čas dopušča. Uradni naslov
6131 St. Clair Ave.
vhod na 62. cesti, Knausovo poslopje.	(May 29, 31)
VENETIAN BLINDS WINDOW SHADES DRAPERY FIXTURES CLEANING & Repairing J. L. Venetian Blind Sales & Service 1058 Addison Rd.
ENdicott 0448 Proračun zastonj.
(Fri-x)
Ustavite se!
Kadar obiščete svoje znance v Geneva, O., ustavite se v Max Bar 43 E. Main St. kjer boste fino postreženi.
(Fri. x, June 13)
SLOV. DEL. DOM
15335 Waterloo Rd.
priporoča:
Kegljišča in balincarske prostore
Točilnica:
Vsak petek se servira okusno ribjo pečenko
Godba in ples
Vsako soboto imamo najete izvežbane godbenike
—Domača zabava za vse—
PODPIRAJTE SVOJO USTANOVO!


V Stalen Islcncl v neioyorškem pristani;šču nalagajo ladje z raznim materialom, ki je vvmenjen v-Egipt in Singapore. Ladje s tem materialom plujejo po iievafnih morjih, ki so posejani z nemškimi minxtmi in kjer dan in noč preže na razne ladje nemške podmornice.
V tej ledenici ni treba sekati trdega sirovega masla. Pridite in poglejte, kako se obdrži sirovo maslo, da je takoj za na mizo.
GENERAL ELECTRIC

OBLAK FURNITURE CO.
6612 St. Clair Ave.	HEnderson 2978
SATAN IN IŠKARI0T
Fo nemškem Izvirniku K. Mays
i
!
A GOOD NAME TO GO
AMERIŠKA DOMOVINA, MAY 29, 1941
in obetavni deček, Erlend Gau-tesson z Jorundgaarda — le povej babici, da se prav nič ne bojiš, da bi te tvoj oče pustil na cedilu —naredil je nad otrokom znamenje križa in ga spet položil Kristini v naročje, stopil k postelji in začel ogledovati spečo mlado mater.
"Pravite, da je Jofrid zdrava kot le kaj? Bleda je videti — sicer pa se sami najbolje razumete na take stvari — lahko noč, mir božji bodi z vami v tej izbi!"
Mesec dni po dečkovem, rojstvu je Gaute priredil velike
seli, in zdaj niso bili n»n 1 drugačni — nasproti , vim sinovom, kakor tudi j sproti svojemu bratrancu in sledniku na Sundbuju, ^
krstine, h katerim so od daleč naokoli prišli vsi njegovi sorodniki. Kristina je domnevala, da jih je Gaute pozval semkaj zavoljo posveta o tem, kaj naj ukrene — bila je že pomlad in moral je biti pripravljen na to, da bo kmalu kaj slišal o Jofri-dinih sorodnikih.
Kristina je bila vesela, da sta Ivar in Skule prišla skupaj domov. Pa tudi njeni nečaki so prišli: Sigurd Kyrning, ki je bil poročen z njeno sestrično s Skoga, Ivar Gjesling z Ringhe-ima in Haavard Trondsson. Trondovih sinov ni več videla,
Sigrid Undset:
KRISTINA - LAVRANSOVA HČI
III—KRIŽ
Danes kot vseh zadnjih 37 let strežemo našim odjemalcem v
naši trgovini 1169 E. 79. St.
vogal Kosciuszko Ave.
Pri nas dobite najpopolnejšo zalogo kot v katerikoli drugi trgovini z železnino v tem delu Clevelanda. M1 imamo predmet, ki ga hočete in kadar ga želite.
Rojaki, ki imajo svoje starše, sorodnike in znance v krajih, ki so od prve vojne pod Italijo, bodo sitorili zelo dobro delo, ako sedaj z denarjem priskočijo na pomoč bednemu in pomoči potrebnemu ljudstvu. Denar se lahko pošlje v Italijo in to potom kabelna. Tako naročilo je navadno izplačano v osmih dneh. Vsaka pošiijatev je garantirana.
Naročila sprejema in tbčno odpremlja tvrdka:
Code G7-C
NOBENE TEŽKOČE NI DOBITI OSEBNEGA POSOJILA!
• Ne sodite kakovost Old P o"1 po tej izjemno nizki ceni. Pok"1 ga! Vdihajteta čudoviti vonj. iajte ga v cocktajlih, highballs« ga vzemite "čistega." Rekli b« da je enak žganju, ki je dvs^ dražji. Tukaj je bogat, rob"8' popolen okus, ki vam bo res Po steklenici ali požirku — ' priznajo, da je najboljši kup v
Dobro je Vedeti, da dobite pri Morris Plan Banki polne koristi 24 letne izkušnje in zadovoljno rešitev vsako možno potrebo za denar, ki se pojavi v življenju povprečnega človeka in družine.
Če bi vam kak naš posojilni načrt ne prinesel zadovoljstva in bi vam ž njim ne bil0 pomagano, bomo uredili ceneno posojilo na lahka odplačila, ki vas bo zadovoljU.
Morris Plan Bank
921 Huron RcL- Lee Rd. pri Meadowbrook Detroit pri W. 117 St. - St. Clair pri E. 147 Si 14006 Kinsman Road
Člani Federal Deposit
•»•uio .»CW»«KS!|<*'
Insurance Corporation
Mi dajemo in zamenjamo Eagle znamke
THE MAY CO
vam prinese vrsto poletniht pralnih oprav — S PRIHRANKI
Matere, tukaj je lepa prilika opraviti svoje sinove z Tom Sawyer pralnimi oblačili—za šolo, za šport, za igro—s PRIHRANKI. Dečki imajo radi moške mode, da se jim lepo prilegajo, lepe barve in vzorce po Tom Sawyer oblekah. In ve matere že veste o finih oblekah — raznih barvah in blagu, ki se ne skrči.
ki jih je Bo* poklical k sebi dne 29. maja. 1940.
Eno leto hladni grob Vas krije, in spomin nam žalosti srce, prenaglo blage skrbne roke so bile za vedno sklenjene. Večni Bogi Vam daj plačilo, spavajte v grobu zdaj sladko.
Žalujoči ostali:

Iznenada so se ji strkljale izpod trepalnic drobne solze. Kristina še nikdar ni videla kake ženske tako čudno jokati. Brez glasu, s stisnjenimi zobmi je sedela Jofrid tamkaj, in okrogle, čiste solze — Kristina je pomislila, da so videti trde kot biseri — so ji tekle po shujša-nem, z rjavimi pegami posutem obrazu. Bila je videti jezna, ker se je morala izdati — le nerada se je dala Kristini odpeljati k postelji.
Gaute je prišel za njima:
"Ali te boli, Jofrid?" je vprašal nerodno. Obraz mu je bil od mraza ognjeno rdeč, ves nesrečen je gledal, kako mati spravlja Jofrido v posteljo,, ji sezuva čevlje in nogavice ter ji gnete otekle noge in bedra. "Ali te boli, Jofrid?" je vprašal še enkrat.
"Seveda," je rekla Jofrid tiho in togotno. "Ali misliš, da bi drugače kaj pokazala "
"Ali te boli, Jofrid —V' je spet začel.
"Saj vendar vidiš, da jo boli — nikar tako ne stoj tukaj in ne delaj tako neumnega obraza." Kristina se je obrnila k sinu, oči so se ji svetile. Tisti čudno zamotani vozel strahu pred tem, kako se bo iztekla ta zadeva, nejevolje nad tem, da mora trpeti na svojem dvoru nedostojno življenje mladih dveh, glodaj očega dvoma nad sinovo možatostjo — vse to si je dalo duška v besnem srdu: "Ali si res tako neumen, ali res misliš, da se dobro počuti — saj vendar vidi, da še toliko nisi moža, da bi se opogumil in odrinil čez gore, čeprav sneži in divja yihar —. Dobro veš, da jo bo kmalu vrglo na kolena, to bolno žensko tukaj, in da se bo zvijala v največjih bolečinah — in da bodo ljudje njenega otroka imenovali pankrta, ker si ne upaš stopiti pred njenega očeta — marveč posedaš tukaj in greješ klop v izbi in si niti z mezincem ne upaš geniti, da bi zaščitil svojo ženo in ot-
roka, ki je na potu —. Tvoj oče se ni tako bal mojega očeta, da s: ne bi bil upal govoriti z njim, pa tudi mraza se ni tako bal, da ne bi bil pozimi na smučeh odšel čez gore. Fej te bodi, Gaute, in gorje mi, da sem dočakala dan, ko moram enega izmed sinov, ki sem jih imela z Erlendom, imenovati strahopetca!"
Gaute je z obema rokama dvignil trinožnik, ga treščil ob tla, stekel k mizi in pometel doli vse, kar je bilo na njej, nato je skočil k vratom, še enkrat brcnil trinožnik — slišali sta, kako je preklinjaje tekel po stopnicah v gornjico.
"Ne, mati — zdaj ste bili pa preveč ostri z Gautejem —." Jofrid se je oprla na komolec. "Saj ste vendar toliko pametni, da ne boste zahtevali, naj sredi zime tvega življenje v gorah — za to, da bo lahko stopil pred mojega očeta in zvedel, naj se poroči z zapeljano nevesto v tisti srajci, v kateri jo je bil odpeljal od doma, ali pa naj zapusti deželo —."
Valovi srda so še visoko pljuskali v Kristininem srcu. Ponosno je odgovorila:
"Kljub temu ne verjamem, da bi moj sin mogel tako misliti!"
"Seveda ne," je rekla Jofrid, "— ako ne bi jaz zanj mislila, potem —." Ko je videla Kristinin osupli obraz, je \ njenem glasu zazvenel smeh:
"Ljuba mati — dovolj sem si prizadevala, da sem Gaute-j a pomirila — zdaj ne maram da bi zavoljo mene počel še kakšne nove neumnosti in najine otroke pripravil ob premoženje, ki ga morem pričakovati od svojcev, ako se Gaute tako pobota z njimi, kot bi bile za nas vse najbolje in najbol.; častno —."
"Kaj misliš s tem?" je vprašala Kristina.
"Tole mislim: ako moji sorodniki pridejo h Gauteju, jih bo gospod Sigurd tako sprejel da bodo rekli, glej, Gaute n osamljen na svetu. Hočeš nočeš bo moral poravnati vso glo bo, ki mu bo naložena, potlej pa me bo oče tako zaročil 5 Gautejem, da bom znova prišk do pravice, da si po njegov smrti s sestrama razdelim ded-ščino —."
"Potemtakem si sama nekoliko kriva," je vprašala Kristina, "ako ne boš poročena, preden pride tvoj otrok ria svet?"
"Ako sem mogla z Gautejerr zbežati pd yoma, potem- <■—, Saj vendap- nihče ne misli, da bi bil ponoči deval gol meč med naju v posteljo —."
"Ali te sploh ni zasnubil pri tvojih sorodnikih?" je vprašala Kristina.
"Ne, vedela sva, da bi bilo le-to zaman, celo ako bi bil Gaute veliko bogatejši, kot je." Jofrid ^e je spet zasmejala. "Vidite, mati, moj oče misli, da je najbolj prebrisan trgovec s konji. Kdor pa hoče pri kupčiji s konji ukaniti Gauteja Er-lendssina, ta mora biti še veliko bolj premeten kot moj oče."
Kristina si ni mogla kaj, da se ne bi nasmehnila — čeprav ii ni bilo preveč veselo pri srcu.
"V takšnih stvareh ne poznam tako natanko postave," je rekla resno, "tako za gotovo pa le ne vem, Jofrid, ali bo Gaute zlahkoma dosegel poravnavo, ki bi bila po tvojem dobra. Ako Gauteja izženo in izobčijo — in te oče vzame s seboj domov, ti da okusiti svojo jezo ali te primora, da greš v samostan in se spokoriš za svoje grehe —"
"V samostan me ne more poslati, ne da bi mi dal 9 seboj tako bogatih darov, da bi bilo j
V BLAG SPOMIN
PRVE OBLETNICE SMRTI LJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA OČETA
Joseph Slogar
JOSEPHINE, poročena LASKOWSKI in HATTI, hčeri; JOSEPH, JOHN in
WILLIAM, sinovi. RICHARD LASKOWSKI, RAYMOND. RONALD, DONALD SLOGAR. vnuki VIRGINIA ANN SLOGAR, vnukinja. MARIE in JEANNE, sinahe. ELMER in JOSEPH, aeta.
Cleveland, O., 29. maja, 1941.
ceneje in bolj častno, ako se z Gautejem poravna in terja od njega globo: saj razumete, zdaj si ne bo nakopal nikakih stroškov, ako me omoži. Da bom s svojima sestrama delila dediščino, mu je gotovo prav, saj Olafu, mojemu svaku, to privošči. Sicer pa bi se morali moji sorodniki tudi za tega otroka pobrigati. In mislim, da si bo moj oče pošteno premislil, preden me bo poskusil z mojim nezakonskim otrokom vzeti domov v Hovland — da mi da okusiti svojo jezo — predobro me pozna —.
—Tudi jaz nisem kdo ve kako podkovana v postavah, poznam pa očeta in poznam Gauteja. In odtlej je preteklo že toliko časa, da bo težko doseči ta cilj, dokler ne bom spet zdrava in pri moči; potem me ne boste videli jokati, mati! O ne, Gaute se bo že poravnal pod takimi pogoji, da —!
Ne, mati — Gaute, ki je iz rodu cerkvenih knezov in kraljev in Vi, ki ste v sorodu s prvimi rodbinami v deželi: ako ste morali mirno gledati, kako so Vaši sinovi zdrknili s tistega mesta, ki jim je šlo po rojstvu, boste pač smeli tudi uča-kati, da se bodo Vaši potomci v mojih in Gautejevih otrocih znova povzpeli kvišku —."
Kristina je molče sedela. Že mogoče, da pojde po Jofridini volji — vedela je, da se ji-zaradi nje ni treba preveč beliti las. Jofrid je bila zdaj zelo upadla — mehka okroglina njenih lic je čisto splahnela in zaradi tega je njena krepka spodnjačeljust posebno bodla v oči.
Jofrid je zazdehala, sedla in . začela iskati čevlje. Kristina ji .ie pomagala pri obuvanju. Jo-. frid se ji je zahvalila:
"In Gauteja zdaj nikar ne dražite več, mati. Tudi njemu 1 ni lahko, da se ne moreva po-. prej poročiti, toda jaz ne ma-, ram, da bi moj otrok obubožal, . še preden je jrtišel na Svet —"
Štirinajst dni nato je Jofrid . povila velikega in lepega sina, . in Gaute je še istega dne poslal i sla na Sundbu. Gospod Sigurd i je seveda takoj prišel na Jo-rundgaard in bil Erlendu Gau-. tessonu za krstnega botra. Toda čeprav se je Kristina La-
-	vransova močno veselila svoje-1 ga vnuka, jo je vendarle peklo, , da je Erlendovo ime zopet oži-i velo v nezakonskem otroku.
"Tvoj oče je več tvegal, da
-	bi svojemu sinu pripomogel do
-	njegovih pravic," je rekla ne-: kega večera Gauteju, ko je se-1 del spodaj v tkalnici in gledal, i kako previja malčka za noč.
-	Jofrid je že spala v svoji postelji na drugem koncu sobe.
-	"Njegova ljubezen do fetarega
-	gospoda Nikulausa sicer ni bi-
-	la kdo ve kako velika, kljub temu pa bi svojemu očetu nik-
1 dar ne bil tega storil, da bi bil sinu, ki se ni rodil v zakonu dal i njegovo ime."
1 "No, in Orm — ali ni dobil imena po materinem očetu?" i je vprašal Gatite. "Prav res,
■	mati, tako bi sin pač ne smel govoriti. Ampak saj morate
1 razumeti, kar nas je bilo bra-
■	tov, smo vsi opazili: dokler je bil oče še živ, se vam nikdar ni zdelo, da bi nam mogel biti v vseh stvareh za zgled — zdaj
i pa noč in dan govorite o njem, kakor da je bil; pravi svetnik — ali vsaj skoraj svetnik. Saj vemo, da ni bil, to si lahko mislite. Vsi bi bili ponosni tisti dan, ko bi se lahko kosali z očetom — mu segali do ramen — dobro vemo, da je bil odličen in hraber mož, ki je v vrlinah, katere so največji kras moža, daleč prekašal vse druge — toda o tem nas nikdar ne boste prepričali, da je bil med ženskami najbolj spodoben in čed-nosten, niti da je bil najboljši kmet —.
— Kljub temu ti nihče ne more boljšega voščiti, Erlend ti moj, kot da se vržeš po njem!" Dvignil je otroka, ki je bil zdaj povit, in se z brado pritisnil k rdečemu obrazu v svetli volneni odeji: "Ti bistri
Denarne pošiljatve v Italijo
AUGUST KOLLANDER
6419 St. Clair Avenue
v Slov. Narodnem Domu
V Jugoslavijo se zaenkrat še ne more poslati denarja, toda vsi znaki kažejo, da bodo tozadevne zveze kmalu vpostavlje-ne. O tem se bo takoj poročalo. Pisma pa se lahko pošljejo v vse kraje Jugoslavije, naslovijo pa se isto kot poprej. Kakor hitro pa b^ kaka nova odredba v tem oziru, bo pa naznanjeno. Najbolje je poslati pisma z zračno pošto. Poštnina znaša 30 centov.
KOLLANDER vam napravi prošnje za prvi ali drugi državljanski papir, izpolni tudi razne druge listine, kate/ih sami ne morete izpolniti in opravlja notarske posle.
Izkušnja šteje!
LOUIS EISENBERG
BARVE — ŽELEZNINA — STENSKI PAPIR
1169 E. 79. St.	ENdicott 8805
—s
Samo 81 c en pint j
fflTMiffl
Mili STRAIGHT RYE WHKKff
/KVORT \ I
$1.57
Code 67-A	/	Peorl«, ' „f
iv . o.	'1	Glaago«.
V Pjnt—81c	//	land :
\ Code 67-C	/
TOM SAWYER TEDEN
$1.59 in $1.95 vrednosti
Jr. Ensembles; srajca in hlače; mere	0\g\
6 do 12. Jr. Longies; dolge hlače v	(j(j/i
merah 5 do 12. Pralne obleke z gumbi,	jjt v merah 5 do 10.
$1.95 in $2.95 vrednosti
Jr. Ensembles; srajca in hlače; mere	^ iA
S do 12. Pralne obleke, z gumbi, mere	1
S do 10. Rugby obleke z jaketom in	i, hlačami; mere 6 do 12.
$2.50 Slack seti
Priljubljene poletne barve in blago; <fl Af mere 8 do 22.	I
DEŠKE OBLEKE — DRUGO NADSTROPJE
odkar je Erlend potegnil za sabo v nesrečo može s Sundbuja. Zdaj so bili že starejši možje: vedno so bili brezskrbni in lahkomiselni, toda pogumni in ve-