Brezplačno, samo za člane I
PoStnina plačana v gotovini.	1
UPOKOJENEC
GLASILO DRUŠTVA DRŽAVNIH UPOKOJENCEV ZA DRAVSKO BANOVINO V LJUBLJANI
št. 4.	Ljubljana, dne 27. aprila 1937.	Leto	n.
Uredništvo In uprava: NlikloSičeva cesta Sf. 22/11. I*ha|a enkrat mesečno.
Redni občni zbor
Društva državnih upokojencev
za Dravsko banovino v Ljubljani
bo
-m
v nedeljo, 23. maja 1937 ob pol 9. uri dop. v dvorani Delavske zbornice, Miklošičeva cesta Stev. 22
Dnevni red:
1. Nagovor predsednika.
2. Poročilo tajnika.
3. Poročilo blagajnika.
4. Poročilo računskih preglednikov.
5. Volitev šest odborniških namestnikov (§ 14 pravil).
6. Sklepanje o došlih predlogih in pritožbah, predvsem o ustanovitvi posmrtnega sklada za društvene člane in o izpremembi pravil.
7. Slučajnosti.
Na seji senata dne 21. marca 1937 je gospod senator minister Ivan Hribar spregovoril tople besede za upokojence in je dejal:
»Gospodje senatorji!
Resolucija, ki jo tukaj predlagam, se tiče res samo omejenega števila naših upokojencev, pa bi se zato moglo zdeti, kakor da ni vredno, da se bavimo s takimi malenkostmi. Ako sem jo vendar predložil, sem storil to iz razloga, ker se tiče postopanja, ki meče v inozemstvu čudno luč na našo upravo.
Vse druge države izplačujejo svojim upokojencem, katerim so dovolili prejemati pokojnine v inozemskih bivališčih, točno ob določenih dneh, navadno dva do
Ako bi občni zbor ob napovedani uri ne bil sklepčen, bo pol ure kasneje nov občni zbor na istem kraju in z istim dnevnim redom ob vsakem številu članov.
OPOMBA: Predloge, o katerih naj se sklepa, je treba prijaviti pismeno najkasneje 8 dni pred občnim zborom'.
Predsednika in odbornike voli občni zbor za dobo dveh let, namestniki se volijo za eno leto. Odbor voli iz svoje srede oba podpredsednika, tajnika in blagajnika, pa tudi druge funkcijonarje, ako so potrebni.	ODBOR.
tri dni pred 1. vsakega meseca. Izjemo dela samo kraljevina Jugoslavija, katere upokojenci v inozemstvu prejemajo svoje prejemke neredno in tako, da nikdar ne vedo, kdaj morejo računati na svoje — večinoma itak neznatne — dohodke.
Gospod minister financ je po 20. oktobru minulega leta, ko sem se pritoževal zaradi neurejenih izplačil pokojnin v domovini, s hvalevredno uvidevnostjo odredil točno izplačevanje pokojnin in v resnici se od tedaj vse pokojnine izplačujejo takoj v začetku meseca. Ne morem drugače, kakor da se za to izrečno zahvalim gospodu ministru financ, kakor tudi predsedniku vlade, na čigar dobrohotnost sem tedaj apeliral, in ju pri tem prosim, da
tudi današnji moj predlog v interesu prestiža naše države v inozemstvu blagohotno vpoštevata.
Predlog pa se glasi:
»Kraljevska vlada se poziva, da vsem upokojencem, katerim je dovoljeno prejemati svoje prejemke v inozemstvu, nakazuje te prejemke redno vsak mesec na naprej določeni dan.“
Mi smo gospodu senatorju, ministru Ivanu Hribarju hvaležni, da se večkrat spomni upokojencev in povzdigne za nas svoj glas, ki kot glas izkušenega in uglednega politika zaleže v zboru senatorjev in pri vladi.
Tri nove predstavke'
Predmet: Življenjsko vprašanje državnih upokojencev.
I.
Gospodu ministru financ — Beograd!
Kakor je splošno znano, so cene življenjskih potrebščin znatno poskočile in materijelne razmere državnih upokojencev so se tako poslabšale, da je nastalo resno vprašanje za njihov ugled. Njihovo stanje je bilo bedno že, preden se je izdala uredba o osebni in rodbinski dokladi državnih upokojencev z dne 19. IX. 1935, br. 36.700/1, nevzdržljivo pa je od dne, ko so dobili veljavo čl. 6, 7 in 8 omenjene uredbe, s katerimi je zmanjšana osebna doklada, in čl. 15 in 16 iste uredbe, po katerih je zmanjšana in delno ukinjena rodbinska doklada za žene in otroke.
Vi ste, gospod minister, 29. dne oktobra minulega leta delegaciji vseh udru-
# Te predstavke je sestavilo bratsko zagrebško društvo; naše društvo pa je sodelovalo na ta način, da je naprosilo agilnejše predstavnike naše parlamentarne delegacije in senata, da posredujejo v stvari na merodajnih mestih.
Gospod senator Ivan Hribar, minister v p.,
za upokojence
ženj državnih upokojencev v državi obljubili, da boste, ako se cene življenjskih potrebščin še dalje dvignejo ali ako ostanejo na isti višini, — to vpoštevali.
Sedaj je prišel trenotek, da nam upokojencem v tej kruti nepriliki pomagate.
Da se prepreči totalna katastrofa državnih upokojencev, Vas prosimo, gospod minister, da najdete primeren način, da se v prihodnjem proračunu vstavi amand-man, po katerem se ukinejo določila čl. 5,
(Iz njegovega govora na seji Narodne
nografskem
„Qovoreč o državnih nameščencih, mo- j ram opozoriti vse merodajne faktorje na vprašanje naših upokojencev, ki so upokojeni po starih predpisih. Skozi 17 let se ni našla niti ena vlada, ki bi rešila to pereče vprašanje in preskrbela malemu številu starih in slabotnih uslužbencev, ki so za svojo službo žrtvovali vse, kar so imeli, človeka dostojno življenje. In kljub tisočem in tisočem prošenj in spomenic ni mogoče rešiti tega vprašanja in izvesti izenačenja vseh upokojencev in tako moramo še danes nositi pred vsem svetom pečat, da smo edina država v Evropi, ki še ni rešila tega vprašanja, marveč dopušča, da stari ljudje, ki so vse življenje ver-nolin dostojno služili v svojih poklicih, umirajo od gladu. Težko je gledati, kako stari odsluženi ljudje in žene obupavajo od gladu, iščejo zavetišča v sirotišnicah, umirajo in ginejo, povsem uničeni duševno in telesno.
Žalostno je, da imamo še danes v naši državi nekoliko kategorij upokojen-
Seja upravnega odbora
Upravni odbor je imel dne 9. aprila 1937 svojo peto sejo. Navzoči so bili vsi odborniki, izvzemši g. Juvanca, ki se je preselil v Celje. Ker je bil predsednik zaradi neke druge važne seje zadržan, je prevzel do njegovega prihoda začasno predsedstvo podpredsednik v. s. sv. Ant-loga, ki je otvoril sejo, konstatiral sklepčnost in pozdravil navzoče.
6, 8, 15 in 16 zgoraj omenjene uredbe, ter da &e zopet uveljavijo določila čl. 5, 6, 8, 15 in 16 uredbe o draginjskih dokladah državnih upokojencev št. 11.330/1 z dne 14. marca 1932.
Sprejmite, gospod minister, tudi ob tej priliki izraz našega najglobljega spoštovanja.
V Zagrebu, dne 9. februarja 1937.
(Dalje prihodnjič.)
skupščine dne 18. februarja 1937; po ste-
i zapisniku.)
j cev, da pa se ne pristopi k reševanju tega vprašanja. Dočim uživajo pokojnine stotine in stotine oseb, ki jih je partijska politika izgnala v brezposelnost, se ne morejo najti sredstva za nekoliko desetin starih upokojencev, ki umirajo od gladu. Ti stari ljudje se popolnoma upravičeno vprašujejo, ali je še sploh pravica na svetu in ali še upravljajo državo ljudje, ki imajo srce in razum. Odločno zahtevamo, da se takoj prične z revizijo vseh upokojencev. Ta revizija še do danes ni izvedena, toda to nas ne sme niti malo motiti, da odločno zahtevamo revizijo vseh staroupokojen-cev, pa tudi vseh ostalih upokojencev. Pošteni in sposobni uradniki upokojenci stradajo, razna gospoda pa si gradi palače na hrbtu sirot in države. Tega poziva ne naslavljam samo vladi, temveč tudi narodni skupščini in senatu, katerih dolžnost je, da z vsemi silami delajo na to, da se to vprašanje končno reši v čast države. Postulat pravičnosti in humanosti je, da se izvede izenačenje upokojencev.
(Dulje prih.)
Tajnik je prečital zapisnik zadnje od-borove seje, ki se je soglasno odobril. Med drugimi stvarmi je poročal, da je društvo po odborovem sklepu naročilo »Službeni list za vojsko in mornarico11; da je prosvetni oddelek banske uprave zaprosil za brezplačno dostavljanje našega glasila »Upokojenec** (se ugodi); da je društvo upokojenega učiteljstva v Ljubljani in pogrebni sklad finančnih in drugih državnih
nameščencev ter upokojencev v Ljubljani zaprosil, da bi se v »Upokojencu** objavilo vabilo za pristop k pogrebnima skladoma obeh društev (sklenilo se je, da se zaprosita obe društvi, naj pošljeta svoja pravila). Udruženje državnih penzionera v Splitu je poslalo spomenico na pred-sedništvo Narodne skupščine in senata zaradi plačevanja kuluka in oprostitve od raznih taks za društva državnih upokojencev (ker je spomenica netočna, se zaenkrat opusti vsak korak in se kasneje o tem sklepa sporazumno z ostalimi banovinskimi društvi). Začetkom aprila so ljubljanski dnevniki priobčili notico, naslovljeno na upokojene častnike in vojaške uradnike, da naj pošljejo na udruženje upokojenih oficirjev in vojnih uradnikov kraljevine Jugoslavije v Beogradu prepis pokojninskega dekreta. Razni člani-čast-niki se obračajo na naše društvo z vprašanjem, kaj je na stvari. Ker se ni moglo nikjer dobiti pojasnilo, je opozoril naš član podpolkovnik Šmid, da bi bilo najbolje, če bi se naše društvo obrnilo za informacije na imenovano društvo v Beograd, kar se bo tudi storilo.
Občni zbor društva se določi soglasno za nedeljo, dne 23. maja ob pol 9. uri dopoldne v dvorani Delavske zbornice. Na predlog odbornika g. dr. Papeža se soglasno sklene, da se vrši pred občnim zborom še ena seja, in to čez 14 dni, na kateri se bo razpravljalo izključno samo o občnem zboru, predvsem o izpremembi društvenih pravil, o posmrtnem skladu itd. Ta seja bo v petek 23. t. m. ob 5. uri popoldne. Vsem odbornikom se bo dostavil prepis društvenih pravil in prepis iz-prememb, ki jih predlaga ožji odbor. Po izvršenem dnevnem redu je predsednik zaključil sejo ob pol 8. uri zvečer.
Obvestilo
Člane obveščamo, da je naše društvo naročilo »Službeni list za vojsko in mor-narico**, iz katerega bomo odslej objavljali važnejše odredbe, pojasnila itd. ministrstva za vojsko in mornarico, ki se tičejo vojaških upokojencev. Člane pa bomo opozarjali tudi na razpise vojaških šol. »Službeni list“ je našim članom odslej v društveni pisarni na razpolaganje.
Nestrpnost
Anonimen član našega društva sc pritožuje z dopisnico, ki nosi pečat pošte Ljubljana 2. 4. 1937, in piše: »Pričel se je zopet nered v izplačevanju pokojnine in, če ne poseže vmes naše društvo in ne
Narodni poslanec dr. Riko Fux za upokojence
Društvena kronika
dožene, k j e tiči vzrok, bo nered z vsakim mesecem večji. Prejkone tiči vzrok pri čekovnem uradu, oziroma pri pošti. Prosimo torej intervencije, da se bodo strogo držali drugega vsakega meseca.11
Kolikor nam je znano, so se pokojnine tudi za mesec april točno in v redu izplačale. Znak velike nestrpnosti in nervoznosti pa je, če kdo že drugega dne v mesecu tarna zaradi „nerednega“ izplačevanja pokojnine, ko so vendar listi prinesli vest, da se bodo pokojnine v Ljubljani izplačevale 3. aprila. Zunaj v manjših krajih pa so upokojenci prejeli pokojnine večinoma že 1. dne aprila. Po našem mnenju je treba malo več potrpežljivosti in učakanosti, saj mora vendar vsak uvideti izboljšanje razmer, da se pokojnine izplačajo prve dni v mesecu, poprej pa smo morali nekateri čakati do konca meseca na izplačilo. Torej več potrpežljivosti in strpnosti!
Želimo si dejanj, namesto — obljub!
Novi proračun nam je prinesel mnogo novih bremen v obliki povišanih taks in novih trošarin. Zaman pa iščemo v njem ^polnitev obljub, ki so se nam dale glede 'zboljšanja položaja državnih nameščencev in upokojencev. Ostal je 1% izredni doprinos k uslužbenskemu davku, ki bi bil že lahko odpadel, če se po izjavah merodajnih oseb gospodarske razmere v državi boljšajo. Ostal nam je „kuluk“, glede katerega smo dokazali že ponovno, da pomeni ne samo veliko breme, temveč veliko krivico, zlasti za upokojence v dravski banovini. Zaman so bile obljube najvišjih činiteljev v državi, zakaj ostalo je vse pri starem, oziroma se je še poslabšalo z novimi bremeni. Zato nas z veliko skepso navdaja nova obljuba g. ministra Gjura Jankoviča, ki jo je izrekel v osrednjem učiteljskem klubu JRZ v Beogradu *n v kateri je dejal: „Mi smo šele na začetku izvajanja svojega programa, (po dveh letih! — Op. uredništva.) Ko urejamo ta vprašanja, smo jih razrešili zato, ker so ta vprašanja najbolj nujna in najbolj važna. Uradniški stan je moral pred letom prenesti žrtev, ko so mu bile znižane plače. Doprinesel je to žrtev in ni fopotal. Mi bomo to upoštevali in brž, ko nam bodo razmere dopuščale, bomo z ozirom na dvig cen zboljšali uradništvu njegov položaj. Hočemo, da bi bil v naši državi vsak državljan zadovoljen.11 Mi smo g. ministru hvaležni za novo obljubo In samo želimo, da bi kmalu prišle tiste razmere, ki bodo dopuščale izpolnitev
njegove obljube. Dotlej pa ostanemo skeptični, kakor smo bili, dokler ne preidejo od obljub k — dejanjem!
Društvo jugoslovanskih državnih in samoupravnih upokojencev in upokojenk v Mariboru in naše društvo
Razmerje med Mariborskim društvom in našim društvom je našim članom in čitateljem znano že iz prejšnjih objav. V zadnjem času so se zopet izmenjale misli med obema društvoma in mi smatramo za svojo dolžnost, da svoje čita-telje in člane obvestimo o tem. Zato priobčujemo dva dopisa, o katerih prepuščamo sodbo našim članom, kakor tudi članom mariborskega društva.
I.
Društvo državnih upokojencev v Ljubljani.
V Ljubljani, dne 6. marca 1937.
Društvu jugoslovanskih državnih in samoupravnih upokojencev	v	Mariboru.
Z ozirom na izjavo in stavljene predloge Vašega spoštovanega podpredsednika g. nadsv. Vrbnjaka ob priliki njegovega poseta pri našem društvenem predsedniku, čast nam je v smislu soglasnega odborovega sklepa sporočiti naslednje:
Vaše društvo je naš predlanski predlog za fuzijo obeh društev odklonilo.
Argumente odklonitve ste objavili v „ Našem glasu", v 6. številki dne 15. marca 1936.
Na te argumente smo reagirali v 3. številki „Upokojenca“ z dne 26. marca pr. leta v članku ..Vprašanje organizacije upokojencev" s potrebnimi protiargumenti. Prilagamo citirani list.
Od časa našega prvega predloga so se razmere bistveno spremenile.
Zato si dovoljujemo staviti spremenjen predlog, ki ga prilagamo.
Zadnji odstavek našega prvotnega predloga se je glasil: „V tem neljubem primeru (namreč če bi bil naš predlog odklonjen, kar se je zgodilo) bomo prisiljeni, da v svrho obrambe principa enotnih banovinskih upokojenskih organizacij nadaljujemo svoje delovanje v tem smislu. Zato bomo predvsem obvestili vsa tovariška društva o tem našem koraku in jim pojasnili vse naše napore za dosego enotnega, skupnega in složnega delovanja. Pričakujemo pa, da bo p. n. društvo uvidelo upravičenost našega stališča, katero zastopajo in v praksi tudi izvajajo vse tovariške organizacije v ostalih banovinah, in v spoznanju, da nas vodijo izključno le stvarni stanovski nagibi brez slehernih osebnih ali prestižnih ozirov, storilo vse, da do prepotrebne fuzije in sloge čimprej pridemo."
Tega koraka doslej nismo storili. Neoficijel-no, zaupno smo pač vsebino našega prvotnega predloga naznanili že lansko leto merodajnim či-niteljem zagrebškega društva, ki niso mogli verjeti, da je bil naš konciljantni in nesebični predlog odklonjen.
Tudi mi smo vedno računali s tem, da boste prej ali slej revidirali svoje prvotno stališče in se pridružili našemu naziranju in naziranju vseh ostalih banovinskih društev glede tega vprašanja.
Zavedamo se, da nihče ne more zabraniti ustanovitve lokalnih društev državnih upokojen-
cev. Lahko se torej organizirajo državni upokojenci v vsakem kraju v samostojno društvo. Kaj nastane, če bi zgledu Maribora sledili Celjani, Ptujčani, Novomeščani itd., kar vse se lahko zgodi? Kako lice bi kazali potem enotni nastopi in kakšni bi bili uspehi, pa je drugo vprašanje.
Eno pravico pa imajo banovinska društva, namreč to, da principijelno priznavajo za vsako banovino le eno društvo za skupne akcije, da se bodo torej smatrala vsa ostala društva za lokalna društva.
Vaš zastopnik je izjavil našemu društvenemu predsedniku pri zadnjem osebnem posetu, da nudite roko v spravo, torej ..kompromis".
Za kompromis je pa potrebno, da vsaka stran nekaj popusti.
Mi smo šli preko vseh meja popustov glede pravic in dolžnosti podružnic, kakršne imajo podružnice ostalih banovinskih društev, predvsem zagrebškega. Če pa vztrajate odločno na samostojnosti, je vsak kompromis nemogoč, iluzoren.
Da bi dobivali naš list ..Upokojenec" Vaši člani ob sedanjem stanju proti primerni odškodnini, bo pač nemogoče, ker znašajo stroški lista za vsako številko in člana približno 1 Din, torej toliko, kakor znaša Vaša sedanja članarina.
Na zenačenju članarine moramo na vsak način vztrajati, ker vidimo v tem nelojalno konkurenco, ako se z manjšo članarino vabijo člani v društvo, na drugi strani pa se z nezadostno članarino ne more nuditi članom to, kar jim je potrebno in so vse intervencije v Beogradu in vsi skupni sestanki in posveti, ki so nujno potrebni, nemogoči.
Sedanji odločujoči faktorji Vašega c. društva bi se morali zavedati, da obstoj več društev v banovini slabi enotni nastop upokojencev vseh panog naše banovine. Slovenski državni upokojenci bi bili najmočnejša organizacija za zagrebškim društvom, ako bi bili združeni v enem društvu, saj šteje naše društvo danes že blizu 2700 članov!
Čast Vašega društva bi ne bila v ničemer tangirana, še manj pa dosedanje samostojno delovanje. Glej točko 3 predloga!
Zato bi bilo umestno, da povabite, če smatrate za potrebno, naš predlog postaviti na dnevni red občnega zbora, tudi nas, da odpošljemo svoje zastopnike, ki bi še ustno pojasnili naše stališče.
Vsa debata bi se lahko vršila v prijateljskem duhu in tonu brez neljubih in nepotrebnih reminiscenc, saj gre edinole za stvar in princip, ki so ga osvojila v vseh ostalih banovinah obstoječa banovinska društva. Posamezne lokalne frakcije raznih panog državnih upokojencev tu ne pridejo v poštev, so brezpomembne tvorbe, ki bodo prej ali slej likvidirale. Kaj drugega je z Vašim c. društvom, ki ima svoje člane iz vseh panog, ki ga ne moremo primerjati s prej omenjenimi frakcijami.
Morda ni odveč, ako opozarjamo na dejstvo, da dobivamo od vseh strani prejšnje mariborske oblasti proteste proti cepitvi in obsodbe tega cepljenja in da se ravno iz Štajerske množijo pristopi k našemu društvu, ker pač zmaguje prepričanje, da je le v enotnem nastopu moč in da je le od takega nastopa pričakovati uspehov, kakor kažejo vsaj delni uspehi zadnjih časov.
Spendč, s. r.	dr.	Ivan	Vrtačnik,	s.	r.
t. č. tajnik	t.	č.	predsednik
(Dalje prih.)
Posvetovalnica — informacije
Važne določbe finančnega zakona za leto 1937/38 za državne upokojence
Po določilih točke 3 § 94 fin. zak. za leto 1937/38 v zvezi s §§ 132 in 152 zakona o uradnikih iz leta 1931 ne smejo osebni in rodbinski upokojenci, ki prejemajo svojo pokojnino od države, od 1. aprila 1937 dalje prejemali osebne pokojnine tudi od samouprave, ne glede, kdaj in po katerih zakonitih predpisih in prejemkih jim je samouprava to pokojnino priznala.
Kdor ima pravico do dveh pokojnin, bo prejemal ono, za katero se izjavi sam.
Z ozirom na to novo določilo fin. zak. opozarjamo vse svoje člane, ki prejemajo poleg državne tudi osebno pokojnino od banovine ali občine, da v lastnem interesu in, da se izognejo prevelikim preplačilom in neljubemu ter dolgotrajnemu vračanju, čimprej z vlogo sporočijo odseku za računovodstvo Dravske finančne direkcije v Ljubljani te-le podatke: svoje natančno rodbinsko in rojstno ime, zvanje (n. pr. upokojeni policijski stražnik, orožnik, vdova uradnika itd.), bivališče in mesečni brutto-znesek, ki ga prejemajo iz samoupravne blagajne in, kdo jim ta znesek izplačuje.
Svojim vlogam naj prilože po sodišču overjen prepis pokojninskega odloka (dekreta), ki ga je izdalo samoupravno ob-lastvo, ter svojeročno podpisano izjavo, kateri pokojnini se odpovedujejo, to je državni ali samoupravni, oziroma katera naj se v bodoče izplačuje, ali pokojnina iz državne ali iz samoupravne blagajne.
Uživanje pokojnine v inozemstvu
Na podstavi § 157 zakona o uradnikih iz leta 1931. ne sme nikdo uživati pokojnine v tuji državi brez odobritve ministra za finance, dane v soglasju s predsednikom ministrskega sveta.
Upokojencem, ki z dovoljenjem uživajo pokojnino v inozemstvu, se na podstavi točke 4 § 94 fin. zakona za 1.1937/38 zmanjšajo celokupni pokojninski prejemki za 20% (doslej 50%), če ne žive v skupnosti s svojimi otroci, ki imajo stalno bivališče v inozemstvu, ali če niso prekoračili 60. leta starosti.
Tistim, ki so manj nego 2 meseca v inozemstvu, se pokojninski prejemki ne zmanjšajo.
S tem se je nekoliko omilila trdota, s katero so bili prizadeti upokojenci, ki so iz kateregakoli razloga prisiljeni, da bivajo v inozemstvu. Tudi to je torej četudi skromen uspeh skupnih prizadevanj, med njimi tudi uspeh naših predloženih spomenic in naših naporov.
Trafike in doklada za ženo
Na vprašanje, ali je maloprodaja tobaka ovira za prejemanje rodbinske doklade za ženo sta-roupokojencev (čl. 16 uredbe), je finančno ministrstvo izdalo pod št. 45.601/1 z dne 14. decembra 1936 sledeče pojasnilo: „Izvrševanje prodaje tobaka na drobno, če se prodajajo izključno le monopolski predmeti, se ne smatra za samostojno delo v zmislu čl. 17, toč. č) Uredbe o osebni in rodbinski dokladi državnih upokojencev št. 37.600/1 od 19. septembra 1935, in upokojenec, čigar žena izvršuje tako delo ima pravico do rodbinske doklade za njo, kolikor mu ta doklada v zmislu čl. 16 iste Uredbe sploh pripada. Toda v tem primeru se mora uporabiti določba toč. c) čl. 17. Uredbe, t. j. rodbinska doklada za ženo ne pripada, če ima žena od trafike več kakor 200 Din dohodka na mesec. („Naš Glas‘‘ št. 3 z dne 1. februarja 1937). *
Odgovori na vprašanja
Gosp. A. G. St. Na Vaše vprašanje Vam odgovarjamo:
ad 1) Pravico do 'povračila selitvenih stroškov imajo osebni upokojenci v 6 mesecih po razrešitvi iz službe, vdove v 6 mesecih od dneva uslužbenčeve smrti.
ad 2) Zahtevajte formalno odločbo s kolko-vano prošnjo za 10 Din in se potem pritožite na ministrstvo za finance.
ad 3) Sodno ločena oseba državna upokojenka ima pravico do osebne doklade, za otroke pa le, če od moža ne prejema nikake vzdrževalnine (alimentacije).
Gosp. H. P. Celje: Duhovniki, ki so upokojeni po predpisih zakonov pred letom 1923, izgubijo doklade, če imajo od lastne imovine ali od osebnega dela najmanj 1000 Din postranskih dohodkov na mesec. Vi ste upokojeni po starih predpisih, zato ne smete zaslužiti na mesec nad 1000 dinarjev. Kdor ima v banovinski ali občinski službi dohodke, se mu doklada zniža po § 104 fin. zak. za leto 1936-37, kakor smo to pojasnili v letošnji 3. številki našega lista na 3. strani in kakor vi sami navajate v svojem pismu. Kdor je sprejet v banovinsko ali občinsko službo s pravico do pokojnine, se mu ustavi vsa pokojnina in doklada, dokler je v službi.
Gosp. A. G. v Celju: Po odločbi obče seje državnega sveta z dne 3. 4. 1935. štev. 11.044 v zvezi s § 154 zakona o uradnikih iz leta 1931. imajo hčere, ki obvdovč, pravico do rodbinske pokojnine po očetu, če nimajo pokojnine po možu ali kateregakoli drugega vzdrževanja.
Sicer pravi zakon le po očetu, vendar mislimo, da ne bo zadržka, da bi pripadala taki hčerki pokojnina tudi po materi, ki je osebna državna
upokojenka. Višina rodbinske pokojnine se določa 1) po službeni dobi osebe, od katere izvaja rodbina pravico do prejemkov, in 2) po višini zadnje plače. Vzemite svoj dekret, ki Vam ga je izdala banska uprava, oziroma prejšnji veliki župan, na podlagi katerega Vam je bila priznana pokojnina, pa boste ugotovili znesek, ki je služil za podlago pri odmeri Vaše pokojnine. Za Vaših 16 let, 8 mesecev službene dobe bi pripadala rodbinska pokojnina za enega člana 37% od zneska, ki je služil za odmero Vaše pokojnine. Po očetu ne bi hčerki sploh ničesar pripadalo, ker je umrl pred 1. aprilom 1931.
Gosp. E. Str. Ptuj, Breg št. 121: Vi prejemate pokojnino po zakonu iz leta 1931. Osebna doklada Vam torej pripada po istih odstotkih, ki bi bila pripadala Vašemu umrlemu možu, če bi užival pokojnino na dan smrti, ali 69.13% od osnove za drugi draginjski razred, to je od 480 Din ali na mesec 331.82 Din. To doklado prejemate od 1. 11. 1936. dalje, odkar je Spodnji Breg priklopljen mestu Ptuju. Od tega časa se je Vaša pokojnina zvišala za 27.65 Din na mesec. Za 100 Din na mesec se je zvišala doklada staroupokojencem.
Gosp. J. K. v Zadragi št. 2, pošta Križe pri Tržiču: Mož Vam je umrl, ko je bil v veljavi še uradniški zakon iz leta 1923., po katerem vdove, ki so se omožile z upokojencem, niso imele pravice do rodbinske pokojnine. Brezuspešno bi torej bilo, ako bi se zaenkrat borili, da si pridobite pravice, ki veljajo le za upokojence, ki so doživeli 1. dan aprila 1931. t. j. najnovejši uradniški zakon.
Gosp. I. B. p. pregl. lin. kontrole v pokoju, Gorenje, pošta Stara Cerkev pri Kočevju. — Na Vaše vprašanje je težko odgovoriti. Tudi mi ne moremo vedeti, kje bi Vam ibilo življenje lažje. Mnogo se govori in piše, da je življenje na Hr-vatskem ceneje, toda ne moremo riskirati, da bi komu samo na podlagi teh vesti svetovali, naj se tja preseli. Treba se bo pač osebno prepričati, kakšne so tam doli razmere, preden bi se odločili za tak korak.
Gosp. I. L., Ljubljana, Vidovdanska c. 9. — Rodbinska doklada po čl. 21 uredbe o osebni in rodbinski dokladi državnih upokojencev iz leta 1935. pripada samo za hčer, ki gospodinji svojemu očetu vdovcu, in sicer do omožitve, najdalje pa do polnoletnosti; da bi sestra državnega uradnika ali upokojenca po njegovi smrti imela pravico do rodbinske 'pokojnine, ne navaja niti zakon, niti uredba, edinole hčerke, ki so neporočene in dela nezmožne, imajo pravico do rodbinske pokojnine po smrti svojega očeta.
Oglasi
LEPA PRILOŽNOST ZA UPOKOJENCE
šestsobno stanovanje — da se tudi deliti v dve stanovanji — se odda s 1. majem. Parketirano, kopalnica, velik vrt, dva balkona, v lepi vili v Zg. Šiški. Cena 800 Din. Vpraša se: Streliška ulica št. 26.
Izdaja Društvo državnih upokojencev za Dravsko banovino v Ljubljani. Predstavnik dr. Ivan Vrtačnik. — Odgovorni urednik Anton Spendd. — Tisk J. Blasnika nasl.. Univerzitetna tiskarn* in litografija, d. d. v Ljubljani. Predstavnik L. Mikuš. — Vsi v Ljubljani.