i> t. " urarja*™-^«1 ■*”■***?*■:
LjubljKnB, ar?..^ nm«Md J«
Pavšalni franko v državi SHS.
Številka 41.	V Ljubljani, dne 14. oktobra 1920.
II. leto.
.Cijena u prodaji 1 K 50 fil ■■■■-—
Naš Glas izlazi u tjednu svakog četvrtka. Godišnja pretplata ’ .	. .	. K 12'—
Polugodišnja .......	, 36'—
Četvrtgodišnja...................... 18' -
Za inozemstvo dodati poštarinu. Oglasi po cjeniku.
■T-.:::.- tjeHa y upo^ajH 1 K 50 ijm-i. ^—— H&ni r.iac [la.iaan cedilu a no cmucor leTHprica. roAHuifta upeTUJiaTa ....	. K 72
Ilojijro^irunba........................... 36
tIeTBpTro,iHinH.a..................... „	18
3a HH038MCTB0 ^o^aTif nomTapHHy. Or.iacu no Tapii(t)n.
Uredništvo: Ljubljana. Rimska cesta štev. 20/11. Rokopisov ne vrača, ako se ne priloži znamk. Dopise v latinici in cirilici sprejema le podpisane in zadostno trankirane. Rokopise je pošiljati samo uredništvu v Ljubljani. Hrvatske in »rbske dopise je pošiljati le nob-m organizacij, ki so za vsebino odgovorne.
Upravništvo: Na naročila brez denarja se ne oziramo. Naročnina naj se pošlje po nakaznici oziroma položnici le v Ljubljano, Vodnikov trg št. 5 1 Tja je pošiljati tudi zbirke za naš tiskovni sklad
K. Arnošt.
Tekma.
Zadinie dva meseca ie dvieriib časo-nisie sonet krik :n vik o oovišaniu uradniških nlač Vsi listi so Disali n novih ure-iemkih o novih dokladah, novih dnevnicah. novih članskih nrisoevkih i. t. d. Strmel ie kmet strmel tnrovec in verižnik. strmel ie ves svet in strmeli smo tudi — mi Kai hoče nenasitni uradnik že zooet vse sam požreti, kmet. trgovec verižmk nai na nolev tetra »stradajo«? — Cene. ki so se nedavno vsled nodraženia premoga in železniškega obrata šele dvignile, so skočile zooet a conto »ogromnega poviška« uradniških nlač.
ZadO'O veselo novico so orinesli listi oned nekai dnevi: dotična naredba glede imeditve uradniških nlač ie že oodnisana in sbni takoi v veliavo. Še vinaria ni- j mamo v žeou od tega noviška in tudi živ j krst še ne ve. kdai in ali. va snloh dobi- : mo. — ker bane še ni ookrHia. Vemo le to da bo več kakor znaša ta povišek, padlo v lukniaste bisage naših rodoljubnih verižnikov ki so pravočasno poskrbeli za »nrimermf« reguliranie cen in da bomo še na slabšem kot smo bili do sedai.
Obenem z naredbo o ureditvi plač le izšel tudi zakon o trošarini in poslovnem davku. Trgovec, obrtnik, gostilničar i. t. d. se gotovo ne boa teh novih bremeh. Sai bo imel vsled tega zopet povod zvišati j cene. pri čemer svoie malhe gotovo ne bo j pozabil Sai so se tudi hišni posestniki izjavili da bodo stanovanja za štirikrat podražili čim bodo morali davke po kronskem številu plačevati v dinariih.
Zvišame cen v splošnem ie na dnevnem redu. Vsak zakon, vsaka naredba in odredba se zlorabi v našo škodo. Vsi davki trošarina, carina i. t. d. nade na ramena ubogih konsurnentov. katerim pripada v nrvi vrsti iavni nameščenec. Povišanie cen tobaku železnice, pristoibin. uvedba carine, monopola, trošarine poslovnega davka i. t. d. vse to nai nlačuie ubogi kon-sument — nameščenec. Na eni strani nam zvišalo dohodke za 500 K. na drugi strani na hočeio imeti kar 2000 K nazal.
Kam nlovemo?
Ali ima snloh še kako smisel, da moledujmo za zvišanie nlač? Ali ie vredno, da moleduiemo celo leto. oredno dobimo nar kronic več? Gotovo ne! Izmisliti in
naiti moramo drugo sredstvo. Od naših poviškov, ozir. prejemkov dobe polovico ijjamržni verižniki in drugi elementi: druga polovica gre v državni žep nazaj. Javni nameščenec na ostane tisti nenasitni nezadovolini in nehvaležni indivMii ki ie edinole kriv današnieffa družabnega reda in vsega zlega gorio
Zdi se mi. da ie postalo vedno zviša-v ari te cen. moderna in neozdravljiva liud-ska bolezen, ki se nc da več odpraviti brez vešal. Ali nai oa primerim to vedno zvišavani.e cen kaki moderni tekmi? V naviianiu cen namreč tekinuie danes vse. Gd naineznatneiše branjevke do uglednega veletrgovca od naimanišega kmetiča Jo naivečiega veleposestnika, od zadnjega čevliarčka'do pr vega tovarnarja, na od deželne vlade v Idubliani do centralne vlade v Beogradu. Vse tekinuie! Kdo bo dobil prvo nagrado, ne vem: javni nameščenec gotovo ne. Njegova bo zadnja nagrada in s:cer: »Strgan rokal oaTca beraška in prazen bokal.«
Ljubljana: —š—.
Sodni in upravni uradnik.
Upam. da nastopne vrstice ne obude v nikomur sumnie. da mi vodi nero zavist. Nc poznam zavisti, nač na mi ie priroieno. da denem vsako stvar pod kritično luno in da sc o vsaki stvari vorašam: zakai tako?
Sodni uradniki so torej dobili poleg draginiske doklade, ki ie bila nriooznana vsem uradnikom, še posebno stanovsko doklado in sicer, kar ie nonolnoma v redu. nrav izdatno, tako da sodni uradniki no moiem mnemu za enkrat jiitnaio povoda. pritoževati se. Ali ie to upravičeno? Samo na sebi prav gotovo! Sai draginiske doklade v sedanii izmeri so itak samo pesek v oči! A če to odobravam, oa ne morem odobravati da se dela tak razloček med sodnim in imravnim uradnikom. Ali se zdi to komu pravično, da ie sodnemu uradniku IX. činovnega razreda, ki ga je dosegel v nar letih: zagotovljena večia nlača kot upravnemu uradniku naivišiega činovnega razreda, ki mu ie običajno dostopen? Zakai nai bi bil bal upravni uradnik obsojen v to. da strada in celo na stara leta?
Vem: na Angleškem in tudi še kie drugič ie sodnik bobe plačan kot uradnik drugih oanoe. Toda tam sd razmere povsem
drugačne kot pri nas. Dokler se zahtevajo od uoravnega uradnika enake študiie. ena-ka kvalifikacija kot od sodnega uradnika, je edino pravično da sta tudi oba enako plačana! Gotovo, slaba iustica bi bila nesreča za državo, a še večja nesreča za državo je slaba uprava. Brez dobre uprave država nima obstanka.
Pa delo samo na sebi! Delo sodnega uradnika ie težavnejše! O tem more govoriti samo tisti, ki ie poskušal eno kot drugo. Bil sem vstopil pri sodišču in priznavam : ves čas. kar sem bil v sodni praksi, sem delal no 12 do 14 ur na dan. Toda temu ie bilo nač v prvi vrsti krivo to. da sva bila tisto leto vstopila na Kraniskem samo dva absolvvana iurista v sodno prakso. Gotovo se zahteva pri sodišču od I mladih Hudi tudi dandanes še mnogo. Toda če si postal enkrat sodnik, sl oostaJ gospod! Ze to te nekaj: sodni uradnik ima pri vsaki raznravi svoieea zanisnikaria. upravni uradnik tega luksusa ne nožna. Sam mora nisati vse zapisnike. In da to iako otežuie osredotočenje duha ie vsakomur iasno! Pa tiste velike kazenske obravnave in težke razsodbe v civilnih spornih zadevah! A tudi politični uradnik nride često v noložai da mora voditi velike razprave ter razsoiati v težavnih stvareh.
Dovedel sem v svoii politični praksi do zakliučka proces, ki ie segal v dobo Mariie Terezije. Na stotine strank ie bilo nri tem udeleženih. Na eni strani vsi posestniki parcel oh potokih Reka in Pšata. na druVi strani vsi mlinarti oh tel vodah. In podobnih stvari ie bilo več.
A to ni tisto, kar ie v politični službi naitežavneie Sodni uradnik ako ima univerzo in sodni izoit.za seboj, lahko reče. da ie po večini izštudiral. Politični uradnik mora ali ie vsai moral študirati vse živ-lienie. Vsak hip novi zakoni, ki lih ie bilo •reba nveliaviti in lih onremiti z zvršitve-nimi nrednisi. P.a tudi zakonske osnutke le moral izdelavati upravni uradnik. Koliko Studii ie bilo ori tem treba! Naitežia le bila na naloga tistih unravnih uradnikov, ki so dobivaj! v takih stvareh navodila od Hudi. ki niti ooima niso imeli o tem. kai ie zakonodaja oa nai so bili tudi morda sami iu-rsti. Brzoiav: »Ko se iutri ob polu dveh vrnem, mora ležati na moli mizi tak in tak zakonski načrt!« Sa? sem šel morda ob 6. iz pisarne toda vso dolgo noč sem samo mislil samo mislil... In tako ie bilo nešte-
tokrat! Sa; mogoče, da se obetaio sedai n nravnemu uradniku boliši časi. Kar iiii te mladiii se iim tudi ni toliko nritoževatl nad krivico ker lahko nrestoniio k sodišču. Ali kai nai norečemo ini stareiši. ki imamo toliko britkeva za sabo za nlačilo na se nam veli: »Vi lahko stradate!«
Pa moralna stran te strani! Kako se to ut.emel.iuie? »Sodni uradnik mora biti neodvisen on mora biti vmotno tako nod-nrt. da bo izključena nri niem vsaka nod-kuoliiivost.!« Jaz na nravim: uradnik, ki le nošfea se ne bo dal nikdar nodnuniti m če bi moral umreti lakote. Takemu uradniku te noštenie nad vse! Komur na ta lastnost ni oriroiena. kdor ima navnienic v sebt do nodikunliivosti na nai bo unmvni ali sodni uradnik teva ne obvariete orecl tem na če/mu nakažete še toliko ulače! Pohlepnežu nikdar ne zamre apetit!
In ta loelka! Sodneca uradnika sc vmotmo podore, da ne bo nodkunlilv imravrteira uradnika na se ne podore, er v o .. Ali ni s tem čisto lasno povedano da sme biti nnravni uradnik nodkuoliiv? !n ni s tem nadalie čisto iasno noved.ano tudi da upravni uradnik m o r a biti odvisen?. Menda od stranke, ki ie vsakokrat na vladnem krmilu! Kakor vlačuga naj b' bil torei uoravni uradnik ki se nrodaia vedno tistemu, ki lahko olača a kdor ie preponosen, da ne mara lezti nikomur \ čreva in se noče nikomur nrodati. nai pa novine! Fm! Gospoda, meni se to vabi!
S tem da so priznali sodnim uradnikom še ooscbnn dokiado ie dobila urad niška oreanizaciia — in to »e zelo obžalovati — hudo raznoko. Ali bodo hoteli sodni uradniki nnslei snlioh še kai vedeti o nas drncih? Ali nas bodo hoteli še o odpirati v naših stremlieniih. v našili nanorih? Njih stanovska dolžnost hi bila to!
Mnema sem. da nnravni uradniki za-nostavliania ki so ca doživeli, ne bi smeli vzeti tiho nase! —
Judex (Ljubljana):
O vzrokih posebne sodniške doklade.
Česar nismo resno pričakovali — se je zgodilo. Iz uradniških krogov se pojavljajo glasovi, da se je z dovolitvijo posebnih sodniških doklad javmm nameščencem z akademsko izobrazbo storila krivica.
Mi pa menimo, da se je s tem korakom v prvi vrsti izključno le popravila krivica, ki se je leta in leta godila sodnikom. Že stara Avstrija je pripoznala sodnikom, kii so med vojno morali prevzeti poleg svojega še referat tovarišev. — posebna odškodnina za to poslovanje. S polomom Avstrije se je pomanjkanje sodnikov v Sloveniji še poostrilo in zgodilo se je. da ste danes zasedeni le okrogli dve tretjini razpoložljivih in na vsak način potrebnih mest. Prav nič drugače ni po ostalih pokrafnah našega kraljestva.
Sodniki so. zvesti svojemu poklicu, mirno opravljali dvojno ali potrojeno delo. kajti vojna in preobrat sta prinesla poleg pomanjkanja v prejšnjem številu sodnikov še neizmerno pomnožitev sodniških agend. Povprečna in enoglasna sodba v narodu ie bila pač ta, da so sodniki primorani največ delati in da tudi dejanj-sko največ delajo. Zdravstveno stanje je vsled nenavadnega, vedno enakega in nepretrganega napora med sodniki postalo
tako, da se je v par letili bati med njimi najhujših posledic.
Pni tej priliki smemo resno poudarjati, da nam ni izza doglednega časa v nobeni drugi stroki državne službe znan slučaj kakor oni sodnega nadsvetnika dr. Kočevarja v Mariboru, ki je vsled napora v službi umrl . . .
Delo sodnikov pa ni samo v kvantitativnem, temveč tudi v kvalitativnem ' smislu povprečno težje kakor v drugih strokah. Najboljši dokaz je okolnost, da je radi težavnosti sodniškega posla pri sodstvu najmanj naraščaja. Priznati moramo svojim mladim tovarišem, da jih je le njih idealizem in prepričanje, da spada jurist najlepše v sodstvo, tako trdno držalo, da so se vendar oklenili zapuščene- i ga sodstva, dočim so njihovi vrstniki trumoma šli v državno službo tia. kjer se lažje služi, manj dela in bolje avanzira. Tako so vrste sodnikov postale vedno redkejše; na eni strani skoro nič naraščala. na drnci strani na prazna mesta ki iih ni mogoče zasesti, bolezen itd. Ti faktorji množe delo in ga avtomatično obtožujejo od dne do dne tako. da so si tudi v Sloveniji izvrstni sodniki poiskali kruha drugod. Izgledi za sodnike ki so ostali, so postajali od dne temnejši. Tako v Sloveniji kakor tudi v vseh ostalih pokrajinah naše kraljevine, so se pokazali znaki, da bode pravosodje—ki je hrbtenica države — odreklo, čim jim država sama v najlastnejšem interesu ne j priskoči na pomoč.
Sodniška doklada ie pripomoček, s ' katerim je država sodstvo izenačila z | drugimi poklici in morda preprečila propad sodstva, dočim so druge stroke državne uprave za dolgo vrsto let satu-rirane.
Le sodstvo, ki se čuti neodvisno na vse strani, bo moglo poslovati kot pravo sodstvo. Nihče ne bo mogel oporekati da je sodstvo že po svojem poklicu, poleg tega pa tudi po nezmerni množini svojih uradnih poslov najmanj v položaju dobivati še stranskih dohodkov bodisi na podlagi uradnih poslov samih (n. pr. komisij. kakršne so na razpolago pri raznih vrstah politične uprave), — ali pa celo na kak druc zaseben načiy (nri čemer mislim na inženirje v državni službi). Sodniki so postali pravcati proletarci. Kajti: dan na dan voditi razprave, potem popoldne in zvečer pa tudi pozno v noč sedeti pri svojih aktih, — med tem ko so si drugi uradniki v drugih upravnih strokah mogli privoščiti oddih, — vse <to enakomerno, brez upa na poboljšanje danega stanja. — samo da je mogoče reševati najnujnejše posle^— pri tem pa misliti, jeli bode s plačo mogoče izhajati Vsaj do 20. v mesecu, — to bi bil vsakdani! kruh sodnikov. To se more pač zahtevati od mučenikov in svetnikov ne na sodnikov, kri so ocleg vseca družeča vendar tudi lindie.
In tako preletarizovano vodstvo nai vedno varuje svoi decorum posebno v se-dnnidi divie materiialističnih časih?! Tako sodstvo nai bo traino kos svoii nalogi?!
Vse to je država že uvidela in sodnikom začetkom leta 1920. dovolila posebno dokiado v iznosu: beri in piši p e t i h kron na dan! Sodniki so se zge.nili in so povodom svoieca zborovania v Zacrebu v le-j tošniem septembru opozorili državno ! unravo na vso nrav izredno mizeriio šod-niškeca stanu, so opozorili, da le samo v
banovini koncem avcusta 1920 podalo ostavko 70 (šestinsedemdeset) starejših, celo v službi osivelih sodnikov.
Kar ie državna uprava priznala po dolcem obotavLianiu in po dolcem izkoriščanju sodstva. - - to sedaj ni nrav tovarišem v državni službi. Prav brez potrebe! Prepričani smo. da ne državna uprava ne bode hotela upirati opravičeni zahtevi, da se nakaže posebne doklade enim o o -s a m e z n i’ m uradnikom, ki imaio izredno veliko težavneca in odcovorneca oosla. Id tako veliko in naporno delaio brez možnosti do si svoi materami ooložai sami izbolišaio kakor oonrečno s n 1 o h vsi sodniki. Sodniki sami bodo cotovo tudi orinravliem s svoio orcanizaciio kako tako akcijo v gori očrtanem obsegu podpirati.
Danes našega d.onlatka še nismo dobili Ne.bodemo se smiščali dalic v debato, ie-li koristno za interese dobrega uradni-štva da se nroti sodniškem doplatku lavno nastopa iz uradniških krogov. Šele bodočnost namreč pokaže na razvoiu sodstva. ie lii država z dovolitvijo nainoveiše doklade za sodnike že dovoli storila, da si ohrani svoie pravosodstvo.
Vestnik.
Naša veselica odeodena na nedoločen čas. Zaradi zločina ki se ie zeodil z našo Koroško, se ne vrši napovedana veselica lavnih nameščencev, neco se odgodi na nedoločen čas. Vstopnice ostaneio v veljavi.
Osrednia zveza ta v. nameščencev in vpokoiencev v Liubliani ie na svod zadnii ndborovi seii sklenila stoniti nemudoma v stik z vsemi savezi ter iim predlagati skupno akciio za radikalno ureditev ore-iemkov. Dovoljene doklade ne zadoščajo! Stavil sc ie torei savezom predlog, ki nai bi ga odobrili vsi savezi in ca potem složno zastopali v Beogradu. Obenem se ie izročila narod, predstavnikom pismena resohiciia dede olač doklad in službene oracmatike.
Užitninski nameščenci. Pravilnik za izvršitev določil o trošarini je izšel. Za užitninskega nameščenca pa kljub temu finančna uprava nima denarja. Užitninski nameščenci še danes ne uživamo draginj-skili doklad, ki bi znašale toliko, kot julijske in decem'berske doklade. Ravno tako ne užVamo onih 25% drag. doklad od zadnjih decemberskih doklad. Z novo trošarino so nam naprtili veliko dela. osobito v vinorodnih krajih. Ne strašimo sc dela in z veseljem bi delali, toda raztrgani. lačni in bosi ne moremo hoditi v službo. Finančna uprava se je vedno izgovarjala. da za užitninske nameščence ni kr'tja, in kakor se čuie tudi sedaj ne bomo upoštevani pri novih draginskih dokladah. Posledica tega je, da uslužbenci trumoma zapuščalo službo v tej stroki. Ko bi bil Beograd nekje v Afriki, bi se gotovo zadeva uslužbencev preje rešila, kakor danes. Še večjo krivico dela finančna uprava štajerskim tovarišem, kjer se plača za uradno pisarno 20 K mesečne stanarine, užitninski vodja mora Pa plačati K 60 ali še več mesečne stanarine za pisarno. Ubogi, izstradani uslužbenec mora torej doplačati iz svoie beraške plače za državo. Ko hi merodajne gospode pri finančni upravi zadelo kai takega kot nas užitninske nameščence, bi takoj protestirali, zbežali in puško vrgli v koruzo. —
Društvena organizacija užit. nameščen- j cev ie baje vse storila, prosila posamez- ; na načelstva političnih strank, finančno j ministrstvo, delegacijo itd., toda vse za- ’ man. Potne stroške plačuje finančna uprava še vedno beraško, tako kot pred vojno, po 2 do 3 krone mesečno. UžrT-ninski nameščenci naj torej živimo samo od obljub merodajnih finančnih birokratov? Znani so uslužbenci, ki so bili dobri ' pa so morali službo odpovedati, ker niso mogli živeti z beraškimi prejemki. Zadnji čas je, da finančna uprava takoj reši našo zadevo, ker smo vsi obupani in ne moremo živeti samo od obljub. „Osrednjo zvezo" pa nujno prosimo, da se za te trpine energično zavzame, ker zahteve so upravičene in prav nič pretirane.
Kako rešujejo pri glavni carinami v Ljubljani tihotapske afere. Evo vam pojasnilo! Leta 1919. decembra meseca je preglednik finančne straže V. v O. V. v pasu med carinsko in demarkacijsko črto izsledil da ie.L D. v O. za obleko volnenih tkanin s podlogo vred vtihotapil iz Italfje nrpko demarkacijske črte. ne da bi bil blago ocamiij. V. se te nodal k omenjenemu, ga vprašal za carinsko pobotnico in ker ni tTKigel doprinesti dokaza da ie ono blago zacarinieno. mn ie vtihotapljeno blago za- ; Plenil, sestavil dei. onis in več zapisnikov
0	zaslišanju orič ter vse predložil fin. okr. mvnatelisivu v razsodbo Ker ie fin okr. ravnateljstvo uvidelo, da ie tihotapstvo nnnolnoma iasno in dognano ie dalo ozi-loma ukazalo zanlcnieno blago prodati na lavni dražbi (davna carinama v Liubliani ie na cn mesec iu no! nozneie ono tihotapsko zadeve« rešila takole: Plačana carina in zaoleriemo hla^o nai se L. D. povrne ter se okrivlieni L. D. razreši vsake krivde tihotapstva. Nato ie V. oredložil preko glavne carinarne v 1 hib liani priziv na ministrstvo financ v Beograd. Ker V. ni vedel da moraiio biti prizivi no srbskem zakonu krtlkovani. ie moral položiti 3 dina rie za kolek na prizivu in vrhu tega še 9 .dinarjev globe! Ljudie božii! Ako se bodo tihotapske zadeve reševale v nrid tihotapcev in vrhu tega kaznovalo obusta-vitelia si lahko vsakdo živo predstavila, kako bo to vplivalo ua službo finančne straže! Taki slučaji so bili v G.. V. stirie.
Činovnički kandidati za konstituantu u Dalmaciji. Iz Splita dolaze vijesti, da je medju vanstranačkim elementima, težačkom slogom i činovnicima postignut sporazum za izborni nastup. Kao kandidati vanstranačke grupe spominju se: Dr. Trumbič, dr. Smodlaka i dr. Leoutić. Činovnici sa svoje strane kandidiraju profesora Katunarića i dra. Derada te dra. Beroša. Činovnici u Hrvatskoj imati će za kratko vrijeme svoje posebne skupštine. na kojima će stvoriti zaključke za izbore za konstituantu.
Iz saveza u Zagrebu. Središnji odbor SNJ prema zaključku skupštine od 3. listopada t. g. održao je dne 5. o. mj. sjednicu, u kojoj je zaključio pozvati sve strukovne organizacije Saveza, da se izjave o svojim zahtevima glede poboljšice beriva javnih namještenika i o načinu, kako bi se imala provesti akcija za to.
1	Jsnrkos nainoviioi povišici beriva su za današnje prilike sasvim nedostatna, te treba poduzeti radikalne mjere za izvo-jevanje pravedne i dolične povišice plata.
Što ovo znači? Javlja se iz Beograda. da je dosadanji referent za činovničku pragmatiku dr. Jos:p Jablanović
dao svotu ostavku na državno! službi, pa ide u Split za upravitelja dalmatinskog zavoda. Budući da na njegovo mjesto ne dolazi nikakova ličnost, to će uslijed toga pitanja činovničke pragmatike da zastane, dok se ne nadje novi referent.
Štrajk javnih namještenika?
Suci cijele države imali su u Zagrebu sastanak, na kojemu su zaključili muževno solidarno i saglasno, da će napustiti službu, ako im državna vlast ne povisi plate tako, da budu bar donekle mogli živeti. O tom svom zaključku obavijestili su u obkku ultimatuma ministar- ' ski savjet u Beogradu. Državna vlast nije ni pokušala nasiljem spriječiti provedbu toga zaključka, već je lijepo u roku od 8 dana udovoljila zahtjevima sudaca.
U Austriji su prije 1 in pol mjeseca zaključili — ne samo sudci — svi javni namieštenici isto tako složno i suglasno, da će morati napustiti državnu službu, ako jmi ministarstvo ne povisi plate. Narod se je stavio bio na stranu činovnika i ministarstvo je udovoljilo njihovim zali tjevima.
Što ce učiniti iavni namještenici Jugoslavije, ako im tvrdoglavo ministarstvo usprkos baš ne će htjeti urediti njihova beriva?
O tom će stvoriti zaključke najprije pojedine organizacije, a onda će središnji odbor za koji dan nakon svestranog raspravljanja stvoriti definitivni zaključak, koji će biti svima dojavljen i kojega se onda imadu svi složno i solidarno držati. U slogi je spas!
Izbori. Za dva mjeseca skrojit će narod sebi sudbinu. Budući da su javni namještenici narodna inteligencija, koja znade dobro za sve po-griješke sadašnje vlade, dužnost je njezina, da prije izbora drži u svim mjestima narodne skupštine i da tamo rastumači narodu uzroke zla, u kojom se nalazi. Treba narod upozoriti, da na kormilo države ne smiju više doći ovi ljudi, koji su nas strovalili u toliko zlo. Treba uništiti upliv plutokracije. Imetak se ne smije gomilati u jednim te istim rukama. Treba izabrati ljude, koii I će upravljati državom parlamentarno u zajednici s narodom. Ne trebamo apsolutista, ne trebamo ’Jkaz-zakoha. Javni namještenici koji najviše pate uslijed gomilanja imetka u rukama pojedinaca, treba da započnu boj proti plutokraciji u zajednici s cijelim narodom.
Clara nacta. Preidi srno: Moie no jasnilo v »Jugoslaviii« z dne 23. septembra t. I. ie urednika »Našega Glasu« razburilo. Dolžnost mota ie da favne nameščence ; onozorim na vzrok moiega noiasnila v I «> Jugoskiviii«. Res ie. d a n 1 b i 1 u r e đ -nik »Našeca Glasu« nJč kriv na ponesrečenotn ooročilu m shodu dne 10.
! avgusta t. • Toda ravno tako te res. da mu i a. z radi tegn nikdar in nikrer nisem očital i krivde. 7a gospoda, ki >e nisal ooročilo kot i nnvatna oseba ne da bi to novedal. na ie noročilo karakteristično Mole mnenie ie. da mora vsak ki v oficnelnem ooročilu noda kako osebno mnenie to notrditi s ivotim imenom ali na vsai s nseudonimom ne na samo s kakim noblevnim —k—. o katerem nilče ne ve kai nomeni in ga tudi ni.nihče onazil. Jaz se radi tega nisem raz-burial. amnak razbuđeni so bili iavni nameščenci. ki so smatrali noročilo za ofici-:elno. G. urednik ve. da ie danes večina iav nameščencev nezadovoljna in med temi nezadovolinimi so tudi nameščenci organizacije katere nredsedstvo ie v molih rokah. Meni so člani izrazili svoie nezado-
voljstvo in taz sem kot nredsedutk bil dolžan to vodstvu povedati. Zahteval nisem izrednega občnega zbora radi tistega smešnega »ne«, temveč vsled ukaza članov naše organizacije. Če sem ošvrknil I osina Kremena sem ga z ozirom na članka. ki sta izšla v »Narodu« in ki sta nrr iavnih nameščencih vzbudila sum. da se hoče s tem vladi povedati, da so oni. ki zahtevaio radikalnih korakov, samo anar-histi in rovarii odbor iavnih nameščencev na se z niimi ne strinia. Končno pripomnim da me iziava g. urednika da bi bil moie ooiasnilo tudi v »Našem Glasu« nrl-občit nrav veseli in so bodem v nadalje v strokovnih zadeval tudi vedno nosluževal le našega glasila.	Drago Voiska.
O o o m b a uredništva: Na oo-iasnilo g. Voiske ugotavljamo, da sam nri-•mava da ni urednik uri dotičnem ooročilu nič nrizadet. To nam zadošča. Glede ne-zadovoljnosti odloča večina v Osrednji zvezi Večina ie tudi odklonila radikalne korake nroti vladi, ker ie sklenila še Dočakati To stališče ie zastona! Jos. Kremen torei se ie nieeovo mnenie skladalo z mneniem večine. Kadar sklene večina kaii d rt vreča se ii ho gotovo uklonil tudi K.remon Terorizma ne nriznavamo ne od-zcrorai. ne odsnodai. Vsak iavni nameščenec sme dostojno zastopati svoja načela, ne da bi ga smel tovariš zato sumničiti M<o se mnenji g. Voiske in g. Kremena glede t a k t i k e ne striniata ni treba zato isebniii žalieni in nodtikani tem manie, ker ie znano da se m e ^i t o r n o povsem skladata. Torei: Gara oaeta—boni amici!
Posnemajte! G. Ivan Voršič. sodni "ficiial v Slov. Gradcu ie pobral iz lastnega nagiba nri tamošnah naročnikih naročnino. oridobil 12 novih naročnikov in nabnal za tiskovni sklad vsoto 161 K. Po-triuifmo g. Voršiču nreiem lega zneska knkor tudi naročnine no 594 K. skupni tedni 755 K ter se mu iskreno zahvaliuiemo zn niegovo vrnemo z želio da bi mu na tem notu ki edini lahko nnniore našemu gla-s;lu do brezskrbnega obstanka sledili tovariši v drugih krajih.	Uprava.
Stanovanjska mizerija v Maribora
nostnia vedno huiša. Dočiru so dobili no-sarrmzni odvetniki v zadniih mesecih lepe nisarne. državni uslužbenci v mnogih slu-čaiili več kot leto dni čakaio na stanova-nie. Sedal sc ie energično zavzelo za svoie čDne društvo iugosl državnih uslužbencev v Mariboru in le utemelieno pritožbo enega člana, ki ie navedel celo vrsto konkretnih slučaiev. da so se stanovania. za katera ie on nrosil. oddala neonravičenim osebam n osi ato noverieniku za socfialno škrbstvo v nreiskavo in obenem zahteva-'o nai se da stanovamski komisih ukaz. da m or avo nainrvo vsi državni uslužbenci dobiti srntipvame nredn.o nridelo privatniki na vrsto.
Kat na to? Pri celiski nošti ie nastav-lien kot nomožni uradnik ob prevratu odpuščeni nemškonaciionalni poštni uradnik Hackl. ki ne zna ne besedice slovenski In ie s vol čas imenoval naš iezik »Kaffern-sprache«. Baie se zani tonlo zavzemajo neke slovenske frailice. Govori se. da se nameravajo na isti način rajzni Hubnerji, Gollitschi Laai itd. zmuzniti nazal v našo službo. Odločno se zavanifemo oroti temu. da bi nam poštno ravnateljstvo na tak način umetno množilo nemški živeli v Celju. Tega smo iz pokalne Avstriie že dovoli siti. Ce um je v Liubliani HackLtako k
srcu nrirasel nai si ea vzarneio tia. ne bomo na troeli nastavliania nemških, uradnega jezika nezmožnih uradnikov v Celju.
Nove distinkcije kod finans. straže. Izdana ie naredba M. F., kolom se uki-dain dosadanie distinkcije kod finans. straže i uvode nove. Oznake čina stav-Itaiii se na rukave. Porte irnadu činovnici zlatne a oodčinovnici srebrene i to t>od-noverenik i orivr. stražar no iednu 7 mm široku i 10 cm dugu. novereniik i stalno nrimlieni stražar i stražar sa ispitom no dve. nadnoverenik i nadstražar no tri. nadzornik i nriclednik no iednu 22 mm i iednu no 7 mm u razmaku od 5 mm. vr- | hovni nadzornik i nadnriglednik no iednn ! 22 mm i dviie no 7 mm. a glavni nadzornik (VI. čin.) iednu no 22 mm i tri no 7 mm u istom razmaku. Porte dodiu prišivene na rukavu 8—10 cm. isood snodnie ivice ili isnuske na kabanici. Ovratnik ima biti ležeči, obrubljen kao trava zelenim suknom (kod činovnika kadifom). snreda konlie na šiniielu (kao do sada na kabanici.) Na kani če biti kokarda sa državnim grbom (činovnici pozlačen a nodčinoviiici posrebren.) Ove godine- če fin. straža dobiti odelo od vojske, dakle boia ie sporedna ali za buduće vred! sivo- i maslinasta boia , sukna. Kad stuni ova promjena na snagu, trebale bi se pojedine defcgaciiie ministr finansiia pobrinuti, da nredbiežno u vlastitom djelokrugu uvedu u život filiiale odevne zadruge za finans. stražu koiie irnadu nabaviti potrebne bor-te i kokarde i makar uz gotov novac prodavati službenicima fin. straže. U Sa-rriievu hi to mogla odmah preuzeti sada-nia t. zv. monturska masa. Sada ie vrlo teško nabaviti zeleno sukno i dati namie-
stiti ležeče ovratnike, jer u orovinclfi nema sukna pa bi se možda i glede toga dalo nešto urediti. Kako bi bilo. da Sara-'evska rnont. masa nreuzme na sebe na-h-LVii i dostavu tih artikla za ćelo kra-iiestvo? Na svaki način hiti će dobro, da drugovi sa nabavom oočekaiu. dok se glede toga što ne sazna, ier čemo inače Mi izrablieni od lihvara a distinkcije ćemo imati svaki drugačije.- Argo.
»Samopomoč-;, v Ljubljani prodaia članom sledeče blago: Kava »Santos« la K 92.— : Kava »Santos« Ha K 80.—; Kava »Santos« ii la K 00.— : Kava »Cev-, ion« K 100. ; Kava »Perl« K 100.—;
! Cvebe K 40.— : Paprika K 100.—; Poper K 80.—; Piment K 80.—; Žbice (klinčki)
K 240.—: Kolinska cikoriia K 22.—: Frankova cikoriia K 22.--: Sol morska K 7.60: i Paradižniki v sodčkih K 12.—: Paradižniki v dozah K 46.--: Kis K 4.50: Olje I :Soia« K 78.—: Rogaška slatina steki. 1 in ppl litra K 5.80: Mast K 48.—; Ječmen za pražen ie K 4.— : Kaša K 6.80; Koruzni zdrob.K 7.—: Koruzna moka K 6.—: Črna moka krušna K 6. - : Fižol K 4.— : Suhe siive K 21.—: Slivovka K 60.—: Milo ! ošveeersko K 36.— : Milo rumeno mar-i zeliskn K 38.—:	Milo zeleno sicilisko
K 30.—: Lug za pranie K 6.80: Soda la K 6.80: Piavi'o K SO.—: Sidol v steklenicah K 2.90: Krema črna ducat K 56.—: Triglav kava K 14.—:	Veznice črne K
4.50:	Veznice ruiave K 5.50:’ Vžigalice
zav. 10 škatliic K. 10.—: Pralni prašek »Kontcnt« zavitek K 3.2.0: Metle K 4.S0: Toaletno milo kos K 15. 16. 24. 26. 28: Sveče K 3.50: Pšenična moka 00 K 15.—: Pšenična moka 0 K 14.—: Pšenična moka 1 K 13.—: Pšenična moka krušna črna K
9.—: Ržena moka 0 K 11.—: Keksi slani K. 46.-—: Smirekov biusilni papir K 2.—; Pšenični zdrob K 16. — ; Riž itsi. K 33.— : Malinov sok brez sladkorja K 14.—; Sladkor bela sina K 62.—: Pecilni prašek K 1.—; Vanilin prašek K 2.—: Vanilia K 4.—: Aluminijeve žlice K 12.— ; Krom-p;r K .?.—: 'Testenine K 24.—: Ženske nogavice v vseli barvah par K 45.— in več: Moške nogavice v vseh barvali nar K 20.— in več: Čevlii moški in ženski par K 480.— in več. Dalje opozarjamo da ie došlo manufakturno blago no raznih, zelo ugodnih cenah na„ razpolago. Dobe se tudi Sifon zefir, robci, klobuki i. dr. Člani nai si blago ogledalo in nabavijo čim preje!
Književnost.
Dr. Mencej Josip: Kratka srbska gramatika in čitanka. V Ljubljani. 1920. Natisnila in založila Učiteljska tiskarna^ Str. 68. Cena K 10.80. Ta praktična slovnica bo dobrodošla vsakomur, ki se zanima ali se mora zanimati za srbščino. — Dr. Mencej podaja primerjevalne vzglede za izgovor, naglas, spregatev, sklanjatev, pridevnik zaimek, števnik. predloge prislove, veznike in drugo. Temeljne pojme si pridobiš izlahka s to gramatiko, nadalje pa naj ti služi čtivo in živa govorica. — Vsakdo se prepriča, da je razloček med jugoslovanskimi narečji resnično malenkosten. V čitanki so zbrana kratka, dobra berila, tiskana v latinici in cirilici, deloma tudi pisana v cirilici, s kratkim slovarjem. Priročna brošurica ne bi smela manjkati v nobeni slovenski hiši. Uradništvu jo najtopleje priporočamo.
mm Najstarejša spedicijska tvrdka v Slovenil n
I R.~RANZINGER |
mm m mm	mmr.	_is •• i__	•_
I
Llubllarta spEiiiska pisarna Ijubtiana
Podjetje za prevažanje blaga juž. železnice. Brzo-vozni in tovorni nabiralni promet iz in v Avstrijo. Zacarinjenje. Podjetje za prevažanje pohištva. Skladišče s poseb. zaprtimi kabinami za pohištvo. Brzojavi: RanAnger. 24-2 Interurban telefon 60.
\

Modni salon
LJUBLJANA,
Zidovska ul. 3,	Dvorski trg 1. |g
Priporočamo veliko izbiro najnovejših svilenih klo-bukov, žepič in slamnikov za dame in deklice. ^
Popravila toino in	Žalni klobuki ved-
ceno.	no v zalogi. j||
Prečitajte v svojo korist
Vzajemna posojilnica r. z. z o. z. v Ljubljani, preje Vzajemno podporno društvo, opozarja javne uslužbence in posestnike, ki imajo dolgove v Avstriji, da si lahko s takojšnjo poravnavo tega dolga za dobro polovico zmanjšajo svoj dolg, ker je kurz avstr, krone sedaj še nizek. Vse transakcije izvede zadruga sama in sicer le proti povrnitvi faktičnih stroškov.
Zadruga je soliden denarni zavod; posojila na posestvo po 5'/2‘V*, na osebni kredit po 6° 0, mala mesečna odplačila.
Zahtevajte prospekt!
Hranilne vloge se obrestujejo po4#/«.
Izdaja: Osrednja Zvez« javnih nameščencev in upokojencev za Slovenijo v Ljubljani. Odgovorni urednik Makso Daeha. — Tiska Učiteljska tlakama v Ljubljani.