PoStnina plačana v gotovini.
KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Izhaja vsako sredo in soboto. — Naročnina: mesečno din 16'—, četrtletno din 48’—, polletno din 96'—, celoletno din 192'—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toži se v Ljubljani.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. — Tel. štev. 25-52.
81.
kos.
V LJUBLJANI, dne 7. oktobra 1936.
Letnik
VIL
V S E B I N A
638. Uredba o disciplinski odgovornosti šolskih nadzornikov in učiteljev narodnih šol.
639. Razglas o razpisu volitev občinskega odbora za občino Dvor sreza novomeškega.
64(1. Opozorilo vsem obrtnim, trgovinskim in industrijskim podjetjem o rednem poročanju inšpekciji dela banske uprave. 641. Objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin v občini Selnica ob Dravi.
Uredbe osrednje vlade.
638.
Na podstavi točke 4. § 40. finančnega zakona za proračunsko leto 1936./37. in po odobritvi ministrskega sveta predpisujem tole
uredbo
o disciplinski odgovornosti šolskih nadzornikov in učiteljev narodnih šol.*
§ l.
Predpisi te uredbe veljajo za preiskovanje in sojenje kaznivih dejanj okrajnih in mestnih šolskih nadzornikov in učiteljev narodnih šol iz § 7. zakona o narodnih šolah.
1.	Občne določbe.
§ 2.
Šolski nadzornik ali učitelj narodne šole, ki prekrši v službi ali izven nje predpisane dolžnosti svoje službe ali oškoduje ugled stroke, se kaznuje ne glede na odgovornost po kazenskem zakonu s kaznijo za nerednost ali z disciplinsko kaznijo, kakor je pač prekršitev dolžnosti samo navadna nerednost (disciplinski prekršek) ali pa se glede na škodo in nevarnost za službene koristi ali za ugled stroke zaradi svoje velikosti, ponavljanja ali drugih obtežujočih okolnosti more smatrati za disciplinski prestopek.
2.	Nerodnosti.
§ 3.
(') Kazni za nerednost sta:
1. pismeni ukor;
2. denarna kazen.
* ^Službene novine kraljevine Jugoslavije«: z .dne 18. septembra 1925. St, 216/LI/549,
(2) Denarna kazen ne sme biti v posameznem primeru višja od 300 dinarjev. Seštevek kazni, izrečenih pravnomočno nad šolskim nadzornikom ali učiteljem v enem letu, ne sme presegati znesek enomesečne plače s položajno in osebno doklado vred.
8 4.
(') Kazni za nerednost izreka neposredni ali vsak višji starešina. Šolski upravitelj sme izreči samo kazen pismenega ukora.
(2) Kazen se ne more izreči, preden se obtoženi ne zasliši. Obrazloženo odločbo mu jč vročiti pismeno v overovljenem prepisu.
(') Denarne kazni se izrekajo v korist uradniškega pokojninskega sklada in se odtegujejo od prejemkov.
C) Ce se uslužbenec, ki je bil enkrat kaznovan s pismenim ukorom ali z denarno kaznijo, ki ne presega zneska njegove plače za 15 dni, v treh letih nato v ničemer ne pregreši zoper svoje dolžnosti, se smatra, kot da ni bil kaznovan.
§ -5.
Zoper odločbo o kazni za nerednost, ki je ni izrekel minister za prosveto, se sine pritožiti uslužbenec v 8 dneh od dne vročitve na starešino neposredno višjega urada, čigar odločba je izvršna.
§ 6.
Nerednosti zastarajo čez leto dni.
3.	Disciplinsko kazniva dejanja.
§ 7.
(') Za disciplinsko kazniva dejanja po tej uredbi se smatrajo vse v službi ali izven nje storjene hujše pre-kršitve predpisanih službenih dolžnosti ali hujše oškodbe ugleda stroke.ne glede na to, ali so te prekršitve ali oškodbe po določbah kazenskega zakona kaznivo dejanje ali ne.
(2)	Za hujše prekršitve d-ol/.nosti službe ali hujše oškodbe ugleda stroke se smatrajo ne glede na to, ali so s predpisi izrečno prepovedana aii ne, tudi naslednja dejanja:
1. pristransko ali sebično, nevestno ali nemarljivo opravljanje službe;
2. iznujanje ali izsiljevanje kakršne koli nagrade bodisi zase, bodisi za drugega, neposredno od strank ali posredno* za posle, ki se opravljajo po službeni dolžnosti;
3. prejemanje podkupnine;
4. malomarno ali neredno prihajanje na službo tudi po kaznovanju za nerednost;
5. namerno** netočno obveščanje o službenih stvareh;
6. nedopustna kritika in preziranje naredb in postopkov oblastev, starešin in nadrejenih;
7. izdajanje službene tajnosti;
8. razsipno trošenje službenega materiala;
9. nedostojno ali surovo ravnanje s strankami ali z učenci;
10. zanikrno izvrševanje starešinske oblasti proti podrejenim, zlasti nedostojno, surovo ali nepravično ravnanje z njimi, njih nezadostno nadziranje ali trajno zanemarjanje njih vzgoje v službi, namerno ščitenje ali priporočanje nesposobnih ali nevrednih uslužbencev kakor tudi opuščanje dolžnosti iz § 27. te uredbe;
11. nedostojno ali nevljudno vedenje podrejenih proti nadrejenim ali poniževanje njih ugleda;
12. napravljanje zmede, prepira ali nesložnosti s tovariši v službi;
13. nemoralno ali nedostojno vedenje v zasebnem-življenju, kakršno je: pijančevanje, potepanje, igranje na slepo srečo in temu podobno, na kraju in v družbah in na način, ki ponižuje dostojanstvo državnega uslužbenca;
14. lahkomiselno zadolževanje;
15. izvrševanje postranske službe brez dovolitve pristojnega starešine ali sprejem položaja in opravljanje poslov, ki bi nasprotovali dostojanstvu in časti uslužbenče-vega zvanja ali bi ga ovirali, izvrševati njegove stalne službene dolžnosti;
16. vsako poslovanje in vedenje, ki bi podpiralo izzivanje plemenske in verske mržnje, vsako delovanje in vsaka agitacija zoper misel državnega in narodnega edin-stva, nedopustna kritika postopkov vlade in njenih aktov kakor tudi obstoječega reda, prav tako vsaka opustitev pregona in kaznovanja vseh spredaj naštetih postopkov.
4.	Disciplinske kazni.
§ 8.
(‘) Disciplinske kazni so:
1. zmanjšba prejemkov;
2. ustavitev napredovanja;
3. premestitev z odvzemom pravice do povračila potnih in selitvenih stroškov;
4. upokojitev brez zmanjšbe alizzmanjšbo pokojnine;
5. odpustitev iz službe.
(2)	Kazni pod točkami 1., 2. in 3. tega paragrafa se smejo tudi po dve vzporedno izreči za isti disciplinski prestopek.
* V izvirniku: »nagradno«; očitno pa je prav »posredno«, kakor je to razvidno iz točke 2.	§	188.	zak. o	uradnikih, odkoder je prevzeto besedilo	odstavka	(2)	tega	pa-
ragrafa. — Op. ured.
** V izvirniku: »nemarno«; prav vsekakor »namerno«. 01. točko 5. § 188. zak. o uradnikih. — Op. ured.
(3)	Disciplinske kazni izrekajo pristojna disciplinska sodišča, in to na podstavi predpisno opravljenega postopka. Minister za prosveto sme po preiskavi, opravljeni po odrejenih organih, tudi sam izreči kazen iz točk 1. do 3. tega paragrafa kakor'tudi upokojevati in odpuščati iz službe brez izgube pridobljenih pravic.
§ 9.
C) Zmanjšba prejemkov se nanaša na plačo, položajno in osebno doklado, ki jih je prejemal obtoženec ali do katerih je pridobil pravico do dne izvršnosti disciplinske sodbe. Zmanjšba prejemkov se izreče največ do enega leta, vendar ne sme biti v posameznem mesecu večja od 20 odstotkov.
(2) Kazen zmanjšbe aktivnih prejemkov se prenese z istim odstotkom tudi na pokojnino, če se uslužbenec upokoji v času, dokler kazen traja.
(3) Če se uslužbenec, ki je bil enkrat kaznovan z zmanjšbo prejemkov, a ta zmanjšba ne presega zneska njegove plače za 15 dni, v treh letih nato v ničemer ne pregreši zoper svoje dolžnosti, se smatra, kot da ni bil kaznovan.
§ 10.
C) Ustavitev napredovanja obsega ustavitev napredovanja po skupinah in po periodičnih poviških plače. Ta kazen se sme ižfeči največ za tri leta.
(2) Izgubljeni čas za napredovanje se šteje ločeno od časa, izgubljenega zaradi slabe ocene, najsi se ta čas krije ali ne.
§ 11.
Zmanjšba pokojnin? po točki 4. § 8. sme trajati največ deset let, vendar ne sme biti v posameznem mesecu večja od 20 odstotkov mesečne pokojnine.
§12.
C) Kazen odpustitve iz službe ima za posledico izgubo vseh pravic, pridobljenih v službi.
(2) Uslužbenec, ki je odpuščen iz službe (točka 5. § 8.), se sme na predlog glavnega prosvetnega sveta glede na njegovo vedenje in opravilo po odpustitvi in glede na občne zakonske predpise zopet vrniti v službo.
5.	Disciplinska sodišča.
§ 13.
C) Disciplinska sodišča so:
1. disciplinska sodišča pri banih;
2. disciplinska sodišča pri ministrstvu za prosveto;
3. upravna sodišča in državni svet kot disciplinska sodišča.
(2) Banska disciplinska sodišča in disciplinsko sodišče pri ministrstvu za prosveto so disciplinska sodišča prve stopnje.
(2)	Disciplinsko sodišče pri ministrstvu za prosveto je tudi disciplinsko sodišče prve stopnje v primerih, ki jih določa ta uredba.
(4) Upravna sodišča in državni svet so disciplinska sodišča druge stopnje.
§ 14.
(') Disciplinsko sodišče pri ministrstvu za prosveto je sestavljeno iz predsednika in štirih članov, Postavlja
jih minister za prosveto, in sicer predsednika in tri člane izmed po činu najstarejšili uslužbencev resora ministrstva za prosveto, katerih najmanj eden mora biti pravnik, četrtega člana pa iz osrednje uprave stanovskega društva učiteljev narodnih šol, ustanovljenega po § 76. zakona o uradnikih.
(2) Disciplinska kazniva dejanja šolskih nadzornikov in učiteljev narodnih šol v banovinah sodi disciplinsko sodišče pri banu, sestavljeno po zakonu o notranji upravi (člen. 136. z izpremembo v členu 189. zakona o ustroju državne uprave) in razširjeno tako, da pride v njegov sestav tudi še en predstavnik prosvetnega oddelka kraljevske banske uprave in en član sekčijske uprave stanovskega društva učiteljev narodnih šol dotične banovine. Predsednika in enega člana odredi po členu 136. zakona o upravnem postopku minister za notranje posle izmed politično-upravnih uradnikov, zaposlenih stalno v dotični banovini; ostale tri člane sodišča pa odredi minister za prosveto.
(3) Ce se uvede zoper člana disciplinskega sodišča disciplinski ali sodni kazenski postopek, ne sme vršiti disclplinsko-sodniške dolžnosti, dokler postopek traja. Ce se konča postopek s pokaznitvijo uradnika, preneha biti član disciplinskega sodišča.
(4) Ce se kako mesto izprazni, se odrejajo člani disciplinskih sodišč ustrezno z odstavkoma (‘) in (2) tega paragrafa.
§ 15.
(')■ Minister za prosveto postavi lahko tudi večje število članov disciplinskega sodišča pri ministrstvu za prosveto, kot je določeno v odstavku (1) § 14. uredbe, tako-: da posluje to sodišče po potrebi lahko tudi v več oddelkih.	-
(*) Ce se sodi nadzorniku, s Fakultetno ali višjo strokovno izobrazbo, morajo biti sodniki uradniki s kvalifikacijo iz odstavka (') § 45 zakona o uradnikih, izvzemši predstavnika stanovskega j rušiva.
§ 16.
Disciplinska ?odišča postopajo po predpisih te uredbe. Ce ti predpisi ne bi zadoščali, se uporabljajo ustrezno predpisi zakona o sodnem kazenskem postopku.
§ 17.
Disciplinska sodišča sklepajo z večino glasov. Odločbe o krivdi in kazni ali o oprostitvi obtoženca so sodbe, ostale odločbe so rešitve.
§ 18.
(1) Glede izključitve in izločitve članov disciplinskih sodišg se uporabljajo ustrezno predpisi zakonika o sod nem kazenskem postopku.
(2) 0 izločitvi odloči disciplinsko sodišče v tajni seji.
§ 19. '
(*) Han in minister za prosveto morata poravnavati stvarne potrebe in skrbeti ža opravljanje pisarniško-.manipulacijskih poslov disciplinskega sodišča, ki je ustanovljeno pri njih.
(*)t Starešine teh uradov odrede za vsak primer posebej zapisnikarja za disciplinsko razpravo 'zmed njim podrejenih politično "mavuih uradnikov ali uradnikov ministrstva za prosveto.
§ 20.
Vsa državna in samoupravna oblastva so dolžna po* stopati po zahtevah disciplinskih sodišč in njih organov in jih smatrati za nujne.
6.	Pristojnost disciplinskih sodišč.
§ 21.
(') Disciplinsko sodišče pri banu je pristojno soditi disciplinska kazniva dejanja vseh šolskih nadzornikov in učiteljev narodnih šol, zaposlenih stalno v dotični banovini.
(2) Disciplinsko sodišče pri ministrstvu za prosveto je pristojno soditi disciplinska kazniva dejanja vseh ostalih šolskih nadzornikov in učiteljev narodnih šol.
§ 22.
(‘) Za reševanje pritožb zoper rešitve banskega disciplinskega sodišča ali njegovega predsednika kakor tudi zoper tiste sodbe tega sodišča, s katerimi se obsoja uslužbenec na kazen po točkah 1. do 3. § 8. ali s katerimi se obtoženec, če je predlagal disciplinski tožilec eno izmed navedenih kazni, oprašča, je pristojno disciplinsko sodišče pri ministrstvu za prosveto; za reševanje pritožb zoper sodbe, s katerimi se obsoja obtoženec na kazen po točki 4. ali o §X ali s katerimi se obtoženec, če je predlagal disciplinski tožilec eno izmed navedenih kazni, oprašča, je pristojno upravno sodišče za dotično banovino.
(2) Za reševanje pritožb zoper odločbe (rešitve in sodbe) disciplinskega sodišča pri ministrstvu za prosveto kot disciplinskega sodišča pive stopnje ali njegovega predsednika je pristojen državni svet.
§ 23.
(‘) Pristojnost se določa po uradu, kjer uslužbenec stalno službuje v času, ko se njegovo kaznivo dejanje zve.
(2) To velja tudi tedaj, če ie treba soditi uslužbencu disciplinsko kaznivo dejanje, ki ga je storil kot državni uslužbenec, p reden je bil postavljen na dotično mesto. V takem primeru se odloči o obstoju in kaznivosti disciplinskega kaznivega dejanja predvsem po predpisih, ki fo veljali za obdolženca v času, ko je kaznivo dejanje storil.
(3) Tudi če se obdolženec premesti ali upokoji, ostane pristojno listo sodišče, ki je že zupočelo postopek.
(4) Disciplinsko sodišče mora ugotoviti svojo pristojnost po uradni dolžnosti.
§ 2-4.
Spore o pristojnosti med banskimi disciplinskimi sodišči rešuje disciplinsko sodišče pri ministrstvu za prosveto, vse ostale spore o pristojnosti med disciplinskimi sodišči pa rešuje državni svet.
7.	Disciplinski tožilci.
§25.
(J) Pri vsakem disciplinskem sodišču se postavi disciplinski tožilec in potrebno število namestnikov izmed uradnikov pravnikov, ki stalno službujejo na sedežu sodišča. Ti zastopajo pred sodiščem po uradni dolžnosti kršene službene koristi in oškodovani ugled stroke.
(2) Disciplinske tožilce in njih namestnike postavlja za tri leta pri disciplinskem sodišču pri ministrstvu za
prosveto in pri državnem svetu minister za prosveto, pri banskih disciplinskih sodiščih in pri upravnih sodiščih pa ban. Pri upravnih sodiščih postavlja te organe ban tiste banovine, kjer je upravno sodišče.
(:|) Disciplinsko sodišče zasliši predlog disciplinskega tožilca pred vsako odločbo.
(4) Ce se uvede zoper disciplinskega tožilca disciplinski ali sodni kazenski postopek, ne sme vršiti dolžnost disciplinskega tožilca, dokler postopek traja. Ce se konča postopek s pokaznitvijo uradnika, preneha biti disciplinski tožilec za to obdobje in se postavi drug po predpisih tega paragrafa za ostanek triletnega roka.
8.	Branilci.
§26.
(4) Obdolženi uslužbenec ima v disciplinskem postopku pravico do branilca in ga sme vzeti izmed državnih uslužbencev ali pa izmed javnih pravnih zastopnikov.
(2) Ce ga obdolženec sam ne odredi, mu postavi branilca za ustno razpravo disciplinsko sodišče. Sodišče stori to tudi tedaj, kadar odrejeni ali postavljeni branilec ne pride na razpravo.
(■’) Izvzemši v primeru, navedenem v prednjem odstavku, uradniki niso dolžni prevzeti obrambo. Nikoli in nikdar pa ne smejo uradniki sprejeti nagrado; imajo pa pravico do povračila izdatkov, ki so jih napravili v korist obrambe.
(4)	Branilec je v obrambi svoboden. Zavezan je čuvati tajnost, ki mu je poverjena.
9.	Uvedba disciplinskega postopka.
§ 27.
(‘) Ko zve starešina za disciplinski prestopek usluž-benčev, izvrši ali odredi predhodno kratko preiskavo.
(2) Ce je ta starešina šolski upravitelj, predloži predmet svojemu neposrednemu starešini (okrajnemu načelniku ali samostojnemu mestnemu šolskemu nadzorniku).
(’) Okrajni načelnik ali samostojni mestni šolski nadzornik predloži preiskani predmet s svojim predlogom banu, v območju uprave mesta Beograda pa ministru za prosveto, če spozna, da gre za disciplinski prestopek.
(4) Ce ban ali ministrstvo za prosveto spozna, da gre za disciplinski prestopek uslužbenca, izda rešitev, da je uvesti zoper njega disciplinski postopek in pošlje predmet s svojo tožbo vred disciplinskemu sodišču.
(5) Ob disciplinskih kaznivih dejanjih, za katera ban spozna, da je treba o tern takoj obvestiti ministra za prosveto, še preden se pošlje predmet disciplinskemu sodišču, predloži o tem izčrpno poročilo ministrstvu za prosveto, ki odloči, ali uporabi pravico iz točke 3. § 8. uredbe ali pa se odkaži predmet pristojnemu disciplinskemu sodišču.
(*) Rešitev, da se uvede zoper obdolženca disciplinski postopek, se vroči službeno obdolženemu uslužbencu in disciplinskemu tožilcu. Zoper tako rešitev ni pritožbe.
§ 28.
(') Disciplinsko sodišče odredi disciplinsko preiskavo; če pa misli, da je predmet dovolj preiskan, odredi ustno razpravo.
(2)	Ce spozna disciplinsko sodišče med postopkom, da je treba uvesti disciplinski postopek tudi zx>per uslužbenca, ki ga pristojni starešina ni bil obtožil, obvesti o
tem tega starešino, z uslužbencem pa postopa, kot da je tudi on obtožen.
10.	Učinek sodnega kazenskega postopka na tek disciplinskega postopka.
§ 29.
0) Če se uvede zoper uslužbenca sodni kazenski postopek, bodisi na tožbo države, bodisi na tožbo zasebnika, je dolžnost njegovega neposrednega starešine, o tem takoj obvestiti pristojnega neposrednega višjega starešino.
(2)	Prav tako odda, če spozna starešina urada, postopajoč po § 27., ali disciplinsko sodišče, postopajoče po § 28., da je v uslužbenčevem dejanju po kazenskem zakoniku kaznivo dejanje, vse spise rednemu sodišču. V, prvem primeru obvesti starešina urada o tem neposrednega višjega starešino; v drugem primeru pa obvesti disciplinsko sodišče starešino, ki je vložil tožbo. Disciplinski postopek se odloži do zvršetka sodnega kazenskega postopka.
§ 30.
Ce se obsodi uslužbenec s sodno kazensko sodbo, ki ima po veljavnih predpisih neposredno za posledico izgubo službe, se odpusti administrativno iz službe brez nadaljnjega postopka.
§31.
Redna sodišča in vsa oslala oblastva morajo, če za-počno zoper uslužbenca postopek zaradi kaznivega dejanja in če ga kaznujejo, obvestiti o tem neposrednega starešino dotičnega uslužbenca. Starešina obvesti o tem neposrednega višjega starešino radi nadaljnjega postopka.
11.	Disciplinska preiskava.
§ 32.
(1) Če odredi disciplinsko sodišče disciplinsko preiskavo, zahteva od ministra za prosveto ali od bana, naj postavi disciplinskega preiskovalca izmed njemu podrejenih uradnikov. Če so kazniva dejanja šolskega značaja, odredi samostojnega mestnega nadzornika, okrajnega šolskega nadzornika ali šolskega upravitelja.
(2) Uradnik, ki je pozvan sodelovati v istem disciplinskem postopku v kaki drugi funkciji, se ne sme postaviti za disciplinskega preiskovalca. Zanj veljajo ustrezno določbe §§ 14. in 18. te uredbe.
§ 33.
(') Disciplinski preiskovalec zasliši priče in izvedence brez prisege, preišče po službeni dolžnosti vse okolnosti in dokazila, ki so potrebna, da se stvar popolnoma pojasni, in da obtožencu priložnost, da se izjavi o vseh točkah obdolžitve.
(2) Disciplinski preiskovalec sme zahtevati tudi sodelovanje občnih upravnih in policijskih oblastev, zlasti če prebivajo priče ali izvedenci zunaj mej njegovega službenega območja ali če na poziv disciplinskega preiskovalca ne pridejo ali se branijo izpovedati iz razlogov, ki niso opravičeni v zakonu.
(3) Občna upravna oblastva se ravnajo pri tem po predpisih, ki veljajo za pozivanje strank pri teh oblastvih.
(4) Če se pokaže radi ugotovitve resnice potreba, da se zaslišijo posamezne priče ali izvedenci pod prisego, se obrne disciplinski preiskovalec po svojem službenem oblastvu do pristojnih sodišč s prošnjo, naj se zaslišijo pod prisego.
§34.
(1) Disciplinski tožilec sme predlagati, naj se preiskava dopolni, zlasti glede na kako novo obdolžitev.
(2) Tudi obdolženec ima pravico predlagati, naj se izvedejo določne dopolnitve.
(3) Če disciplinski preiskovalec dvomi, ali je treba predlog usvojiti, zahteva odločitev disciplinskega sodišča.
12.	Določitev razprave.
§ 35.
0 dovršeni preiskavi se obvesti disciplinski tožilec s pozivom, naj poda disciplinskemu sodišču svoj predlog, ki naj obsega tudi predlog o kazni.
§36.
(') V rešitvi, s katero se odreja ustna razprava, je treba označiti dejanje, katerega se uslužbenec obdolžuje, z obrazložitvijo vred, in vse, kar je potrebno za razpravo.
(2) Obtoženec in tožilec imata pravico v 8 dneh od dne vročitve rešitve, s katero se odreja ustna razprava, podati disciplinskemu sodišču svoje nadaljnje predloge.
(3) Po izteku tega roka odredi predsednik disciplinskega sodišča dan ustne razprave, pozove disciplinskega tožilca, obtoženca in njegovega branilca, priče in izvedence in izda vse druge naredbe, ki so potrebne, da se razprava neovirano opravi.
§ 37.
0) Če to značaj obtožbe dopušča, sme dovoliti predsednik disciplinskega sodišča po priobčit vi rešitve o odrejeni ustni razpravi obtožencu in njegovemu branilcu, da pregledata vse spise razen zapisnika o posvetovanju.
(2)	Kdor objavi ali ustno priobči vsebino teli spisov, se kaznuje v prid državne blagajne v denarju od 1000 do 10.000 dinarjev. To kaznivo dejanje preišče in izreče kazen predsednik sodišča, ki je dovolil pregled spisov.
13.	Ustna razprava.
§38.
(‘) Razprava je ustna in tajna; vendar sme obtoženec zahtevati, naj prisostvujejo razpravi trije državni uslužbenci, ki jih sam določi.
(2) Razprava se prične s čitanjem rešitve, s katero se odreja razprava, potem se zaslišijo obtoženec, pozvane priče in izvedenci in se po potrebi prečitajo zapisniki o preiskavi in drugi važni spisi.
(3) Disciplinsko sodišče ima pravico zapriseči na razpravi priče in izvedence, če spozna to za potrebno. Zaprisega se opravi po predpisih sodnega kazenskega postopka.
(4) Obtoženec in njegov branilec kakor tudi disciplinski tožilec imajo pravico, dajati izjave glede vsakega dokaza, podajati predloge in po predsedniku disciplinskega sodišča zastavljati vprašanja pričam in izvedencem.
(5) Po dovršenem dokazovanju dobi besedo disciplinski tožilec, za njim branilec, poslednjo besedo pa ima vsekdar obtoženec.
(•) Če obtoženi uslužbenec, najsi je poziv prejel o pravem času, ne pride na razpravo in ne opraviči o Pravem času svojega izostanka, se razprava opravi in sodba izreče tudi brez njega po prečitanju njegovega zagovora, če se dopošlje ali če je že v spisih, in po zaslišanju njegovega branilca. Za opravičbo smatra di-
sciplinsko sodišče hudo bolezen obtoženčevo in odloži razpravo.
(7) Če disciplinsko sodišče bodisi na zahtevo ali pa po službeni dolžnosti smatra, da je potrebno, da se zasliši kaka priča ali priskrbi kak drug dokaz radi pojasnitve stvari, tega pa ni mogoče opraviti pred ali med razpravo, se razprava odloži.
§ 39.
(‘) Na razpravi se vodi zapisnik, v katerega se zapišejo dan razprave, imena predsednika, disciplinskih sodnikov in zapisnikarja kakor tudi predmet in tek razprave v glavnih točkah. Zapisnik podpišeta predsednik in zapisnikar.
(2) O posvetovanju in glasovanju, ki je tajno, se vodi poseben zapisnik, ki ga podpišejo predsednik in sodniki.
14. Sodba.
§ 40.
(‘) Disciplinsko sodišče sodi po svobodnem prepričanju, dobljenem na ustni razpravi.
(2) S sodbo se obtoženi uslužbenec ali oprosti ali pa obsodi na disciplinsko kazen.
(3) V sodbi je treba odločiti tudi o povračilu stroškov disciplinskega postopka. Kolikor se obtoženec oprosti, trpi stroške postopka država, sicer pa obtoženec.
(4) Stroške za branilca trpi vselej obtoženec.
(5) Sodba se razglasi ustno obenem z razlogi na koncu razprave in posvetovanja, a vroči se pismeno najkasneje v osmih dneh od dne razglasitve z obrazložitvijo vred obtoženemu uslužbencu in disciplinskemu tožilcu.
§41.
(‘) Če uslužbenec pred izvršnostjo sodbe umre, se disciplinski postopek ustavi. Stroške postopka, razen stroškov za branilca, trpi v takem primeru država.
(2) Če se sprejme pred izvršnostjo sodbe ostavka uslužbenca na državno službo, se disciplinski postopek prekine, razen če je upravičeno domnevati, da je storil uslužbenec dejanje, ki ima za posledico odpustitev iz službe. Prekinitev disciplinskega postopka se vpiše v uslužbenski list. Če se uslužbenec v službo vrne, se disciplinski postopek nadaljuje.
(3) Če se uslužbenec pred izvršnostjo sodbe upokoji, se nadaljuje disciplinski postopek po predpisih, ki veljajo za disciplinski postopek za aktivne uslužbence, izvzemši določbe o disciplinskih kaznih in pritožbi na drugostopno sodišče, glede katerih veljajo dotične določbe za upokojene uslužbence (§ 63. in 64. te uredbe).
15. Pritožbe.
§ 42.
Zoper sodbo disciplinskega sodišča glede krivde, kazni in povračila stroškov se smeta pritožiti obsojeni uslužbenec in disciplinski tožilec na pristojno disciplinsko sodišče druge stopnje (§ 22. te uredbe) v 15 dneh od dne vročitve. S pritožbo se odloži izvršitev.
§43.
(1)	Disciplinsko sodišče druge stopnje odloča brez ustne razprave:
1.	če spozna, da je treba opraviti nadaljnje poizvedbe; v tem primeru odredi disciplinskemu sodišču prve stopnje, naj to štorij
§ 50.
(') Ce se dopusti obnova v uslužbenčevo korist, pa se uslužbenec zopet obsodi, se ne sme kaznovati z ostrejšo kaznijo od prejšnje. Pri odmeri kazni se upošteva kazen iz prejšnje sodbe, kolikor je že izvršena.
(2) Disciplinsko sodišče sme uslužbenca, če dopusti obnovo v njegovo korist, s privolitvijo disciplinskega tožilca takoj brez ustne razprave oprostiti ali obsoditi na manjšo kazen.
§51.
(') Če se obsojeni uslužbenec na podstavi obnove disciplinskega postopka oprosti, mu povrne država vse, kar in kolikor je izgubil službenih prejemkov 'zaradi prve sodbe.
(2) Če se obsodi obsojeni uslužbenec na podstavi obnove na manjšo kazen, sme izreči disciplinsko sodišče, da mu mora država povrniti vse, kar in kolikor je izgubil službenih prejemkov zaradi preveč prestane kazni.
(*) Zakoniti dediči umrlega uslužbenca so upravičeni zahtevati, če imajo pravico do vzdrževanja, povračilo samo toliko, kolikor so oškodovani za vzdrževanje, ki ga jim je obsojenec dolgoval.
2. če spozna, da so bistveni nedostatki postopka, zaradi katerih bi bilo treba obnoviti ustno razpravo pred disciplinskim sodiščem prve stopnje; v tem primeru razveljavi tožbo in vrne predmet sodišču prve stopnje;
3. če gre pritožba samo zoper tisti del sodbe, s katerim se odloča o povračilu stroškov.
(2) Če ne gre za primere, označene v prednjem odstavku, odredi predsednik dan za ustno razpravo. Za nadaljnji postopek veljajo ustrezno predpisi o ustili razpravi in sodbi na prvi stopnji.
16.	Izvršitev sodbe.
§ 44.
Ko postane sodba izvršna, jo pošlje predsednik disciplinskega sodišča v overjenem prepisu banu oziroma ministru za prosveto radi izvršitve in vpisa kazni v uslužbenski list.
17.	Zastaranje.
§ 45.
(') Disciplinski prestopki zastarevajo čez pet let.
(2) Vsako preiskovalno dejanje o disciplinskem kaznivem dejanju prekine tek zastaranja; le-t6 začne teči šele od poslednjega dejanja.
(3) Zastaranje ne teče nasproti uslužbencu, proti kateremu se prekine disciplinski postopek, ker se je sprejela njegova ostavka na državno službo po odst. (2) § 41. te uredbe, dokler se ne vrne v državno službo.
18.	Obnova postopka.
§ 40.
Če je bil obtoženec s sodbo oproščen, sme zahtevati disciplinski tožilec obnovo disciplinskega postopka, ako pozneje zve za nova dejstva ali priskrbi dokaze, ki jih prej ni mogel uporabiti, ki pa utegnejo po sebi ali v zvezi s prejšnjimi dokazi potrditi disciplinsko kaznivo dejanje obdolženca, ki še ni zastarano.,.
§ 47.
(’) Uslužbenec, obsojen na disciplinsko kazen, ki je postala izvršna, sme zahtevati tudi po prestani kazni obnovo disciplinskega postopka, če predloži nova dejstva in dokaze, ki utegnejo po sebi ali v zvezi s prejšnjimi dokazi potrditi njegovo nedolžnost ali vplivati na zmanjšbo kazni.
(2) Obnovo disciplinskega postopka smejo zahtevati tudi zakonski drug in sorodniki v navzgornji in navzdol-nji vrsti.
(3) Obnova se sme zahtevati samo v roku, določenem v § 45. za zastaranje disciplinsko kaznivih dejanj.
§ 48.
(‘) O obnovi disciplinskega postopka odloči disciplinsko sodišče, ki je sodilo na prvi stopnji, in sicer brez ustne razprave.
(2) Zoper tako rešitev ima prizadeta stranka pravico pritožbe na disciplinsko sodišče pri ministrstvu za prosveto oz. na državni svet (§ 22.) v 15 dneh od dne vročitve.
§ 49.
(‘) Z dovolitvijo obnove disciplinskega postopka se razveljavi sodba, kolikor se nanaša na dejanje, zaradi katerega je bila obnova dovoljena;
(2) Izvršitev disciplinske kaznj se ustavi.
19.	Odstranitev od službe.
§ 52.
(*) Uslužbenca, zoper katerega se započne sodni kazenski ali disciplinski postopek, sme disciplinsko sodišče odstraniti od službe, če to terja vrsla ali teža disciplinskega prestopka ali uspevek opravljene preiskave.
(2) Pravica odstranitve od službe pristoji disciplinskemu sodišču tudi tedaj, če se započne zoper uslužbenca pred sodiščem postopek, da bi se postavil pod skrbstvo, ali če je prišel v st.ečaj.
§ 53
C) Če dene redno sodišče uslužbenca v preiskovalni zapor ali če je obtožen zaradi zločinstva ali prestopka, ki izvira iz nečastnih nagibov, odredi njegov neposredni ali posredni starešina takoj predhodno odstranitev od službe.
(2) Razen v primeru, označenem v prednjem odstavku, sme vsak nadrejeni, ki mu je poverjen neposredni ali posredni službeni nadzor, odrediti predhodno odstranitev od službe, kadar koli uslužbenec očitno odreče poslušnost ali kadar je. n egovp kazpivo dejanje tako, da bi bilo škodljivo za koristi ali za ugled službe če bi: ostal nadalje v službi. S tem se ne izpreminja ,določba § 70. zakona o uradnikih.
(:l) 0 predhodni odstranitvi od službe, odrejeni po prednjem odstavku, mora vsak organ, ki jo je ,odredil, takoj obvestiti neposrednega višjega starešino.'
(4)	Vsako rešitev o predhodni odstranitvi je vročiti v treh dneh službeno prjjstojnemu disciplinskemu sodišču, ki odločbo o odstranitvi brez odlašanja potrdi ali razveljavi.
(*) Ce je izdal rešitev o odstranitvi minister zg prosveto, je takoj izvršna.
§54.
(') Če izda disciplinsko sodišče ali minister za prosveto rešitev o odstranitvi- od službe, se ustavi uslužbencu, pričenši s prvim prihodnjim mesecem od dne te odločbe, polovica čistih prejemkov.
(2)	Če se uslužbenec zaradi sodne kazenske sodbe administrativno iz službe odpusti (§ 30.) ali če se kaznuje
81. kos.
773
disciplinsko ali če je postavljen pod skrbstvo ali je prišel v stečaj, izgubi pravico do ustavljenih prejemkov v prid
državne blagajne.
(3)	Ce se konča disciplinski postopek z oprostitvijo f ali če se postavitev pod skrbstvo ne odobri, se uslužbencu ustavljeni prejemki vrnejo.
§ 55.
(■) Kadar odloča disciplinsko sodišče o odstranitvi od službe, odloči brez ustne razprave po zaslišanju disciplinskega tožilca.
(“) V tem primeru se smeta pritožiti zoper rešitev o odstranitvi uslužbenec in disciplinski tožilec na disciplinsko sodišče pri ministrstvu za prosveto oz. na državni svet (§ 22.) v 15 dneh od dne vročitve.
(•■“J Zoper rešitev o predhodni odstranitvi od službe ni pritožbe.
§ 56.
(*) Odstranitev od službe preneha, ko postane sodba ministra za prosveto ali disciplinskega sodišča izvršna.
(?) Ce prenehajo pred tem okolnosti, zaradi katerih se je odredila odstranitev od službe, ukine minister za prosveto ali disciplinsko sodišče odstranitev.
§57.
Uslužbenec, za katerega se izda rešitev o odstranitvi od službe, ne sme oditi iz službenega kraja brez dovolitve starešine tistega urada, kjer službuje.
20.	Vročanje, pravna sredstva in roki.
§ 58.
(‘) Odločbe v disciplinskem postopku se vročajo neposredno prizadetemu uslužbencu osebno ali pa drugi osebi, ki jo je uslužbenec za to pooblastil, ali pa, če kraj njegovega prebivanja ni znan, njegovemu poslednjemu neposrednemu starešini. Vroče se tudi branilcu.
(2)	Javno pozivati uslužbenca, naj pride pred disciplinsko sodišče, kakor tudi objavljati sodbe je prepovedano.
§ 59.
(‘) Kolikor ni odrejeno drugače, se posamezne rešitve disciplinskega sodišča ali njegovega predsednika med postopkom samim ne morejo izpodbijati s posebno pritožbo, marveč samo s pritožbo zoper glavno odločbo, sodbo.
(2)	Pritožbe se vlagajo pri predsedniku disciplin-, skega sodišča prve stopnje, ki jih zavrne, če niso vložene o pravem času, če jih je podala neupravičena oseba ali če po uredbi ni pritožbe.
§co.	'	;	:	:	:
Roki za pravna sredstva se računajo od prvega dne po prejemu. Ce pride poslednji dan roka na dan, ko disciplinsko sodišče po zakonu ne posluje, izteče rok prvi prihodnji delavnik. Oddaja pritožbe na pošto na povratni recepis velja, kakor bi se bila izvršila predaja “* sodišču samemu.
21. Oprostitev od takse,
§61.
y disciplinskem postopku se takse ne plačujejo.
22. Upokojeni uslužbenci.
§62.
Upokojeni šolski nadzorniki in učitelji narodnih šol odgovarjajo disciplinsko;
1. za disciplinska kazniva dejanja, storjena v času, ko so bili aktivni uslužbenci;
2. za težke oškodbe ugleda stroke, storjene v po koju; in
3. za zločinstva in nečastna dejanja, ki jih store, dokler so v pokoju, za katera je pristojno tudi redno sodišče.
§ 63.
Disciplinske kazni za upokojene šolske nadzornike in učitelje narodnih šol so:
1. pismeni ukor;
2. zmanjšba pokojnine največ do desetih let, vendar ne sme biti v posameznem mesecu večja od 20% mesečno pokojnine;
3. izguba pravice do osebne in rodbinske pokojnine.
§ 64.
(’) Za disciplinski postopek zoper upokojene šolske nadzornike in učitelje narodnih šol, kolikor ne spadajo po odstavku (2) § 21. pod oblast disciplinskega sodišča pri ministrstvu za prosveto kot disciplinskega sodišča prve stopnje, je pristojno disciplinsko sodišče pri banu, v Čigar banovino spada kraj njih stalnega prebivanja, če pa žive stalno v inozemstvu, disciplinsko sodišče pri bpnu, ki je pristojno za kraj, kjer so naposled aktivno službovali.
(-) Za reševanje pritožb zoper rešitve banskega disciplinskega sodišča ali predsednika tega disciplinskega sodišča in zoper tiste sodbe tega sodišča, s katerimi se obsoja upokojenec na kazen po točki 1. ali 2. § 63. ali s katerimi se obsojenec, če je predlagal disciplinski tožilec eno izmed teh kazni, oprašča, je pristojno disciplinsko sodišče pri ministrstvu za prosveto; za reševanje pritožb zoper sodbe, s katerimi se obsoja upokojenec na kazen po točki 3. § 63. ali s katerimi se upokojenec, če je predlagal disciplinski tožilec navedeno kazen, oprašča, je pristojno upravno sodišče za dotično banovino.
(:1) Za reševanje pritožb zoper odločbe (rešitve in sodbe) disciplinskega sodišča pri ministrstvu za prosveto kot disciplinskega sodišča prve stopnje je pristojen državni svet.
§ 65.
Disciplinski postopek za upokojene šolske nadzornike in učitelje narodnih šol je isti, kakor za aktivne uslužbence, samd da je-za upokojenega uslužbenca, ki ne spada po odstavku ,(2) § 1. pod oblast disciplinskega sodišča pri ministrstvu za prosveto kot disciplinskega sodišča prve stopnje, neposredni starešina ban, v čigar banovino spada kraj njegovega stalnega prebivanja, če pa živi stalno v inozemstvu, disciplinsko sodišče pri banu, ki je pristojno za kraj, kjer je naposled služboval.
Prehodne določbe.
§ 66.
' Vsi disciplinski prestopki, naznanjeni pred dnem
1.	aprila 1936, se obravnavajo po določbah dosedanjih disciplinskih predpisov (§§ 88., 89., 90. .in 91. zakona o narodnih šolah).
§ 67.
Pritožbe zoper kazni, ki so bile izrečene ali se izrečejo po določbah dosedanjih disciplinskih predpisov, se obravnavajo po teh predpisih (§ 88., 89., 90. in 91. zakona o narodnih šolah).
§ 68.
(‘) 0 zahtevah za obnovo postopka, podanih po uveljavitvi te uredbe, ki se nanašajo na sodbe po dosedanjem disciplinskem postopku, odloči kljub § 48. tisto sodišče, ki bi bilo po tej uredbi pristojno soditi na prvi stopnji.
(2) Obnovljeni postopek se izvede vsekdar po predpisih te uredbe.
§ 69.
Dokler se ne zavarujejo z rednim proračunom za leto 1937./38, materialni in ostali izdati za disciplinsko sodišče pri ministrstvu za prosveto, se poravnavajo izdatki za materialne razhodke iz partije 205, poz. 1, za potne stroške in dnevnice tega sodišča pa iz part. 305, poz. 1, proračuna za leto 1936./37.
§ 70.
Ko dobi ta uredba o disciplinski odgovornosti obvezno moč, prenehajo veljati vsi dosedanji zakonski disciplinski predpisi za šolske nadzornike in učitelje narodnih šol, kolikor nasprotujejo tej uredbi.
§71.
Ta uredba stopi v veljavo in dobi obvezno moč, ko se razglasi v »Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 16. septembra 1936; On. št. 57.364.
Minister za prosveto Dobr. Stošovič s. r.
Ministrski svet je odobril to uredbo v seji z dne 11. avgusta 1936, M. S. št. 649/36.
Predsednik ministrskega sveta in minister za zunanje posle dr. M. M. Stojailinovič s. r.
(Sledijo podpisi ostalih gg. ministrov.)
»«» ■■ ■
Banove uredbe.
639.
II. No. 25.304/6. v
Razglas.
Z odločbo z dne 15. septembra 1936, št. R 72/36—7, je upravno sodišče v Celju razveljavilo občinske volitve, izvršene dne 23. avgusta 1936 v občini Dvor, srez novomeški.
Izvršujoč to odločbo odrejam za omenjeno občino
nove volitve občinskega odbora na nedeljo, dne 15. novembra 1936.
Glasovalo se bo po glasovalnih predpisih zakona o občinah in uredbe banskega sveta o sestavi kandidatnih list, o sestavi in o poslovanju volilnih odborov in o glasovalnem postopku pri volitvah občinskih odborov v Dravski banovini z dne 5. septembra 1933 (»Službeni list« št. 470/73), izpremenjene in dopolnjene z uredbo z dne 22. februarja 1936 (»Službeni list« št. 223/33).
Glasovalo se bo za kandidatne liste, ki so bile vložene in potrjene za prvotne volitve z dne 23. avgusta 1936, ter na istih voliščih.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 24. septembra 1936.
Ban: dr. Natlačen s. r.
640.
No. VI. 25.480/2.
Opozorilo.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani opozarja vsa obrtna, trgovinska in industrijska podjetja, da v smislu člena 13. zakona o inšpekciji dela (»Ur. list« z dne 21. aprila 1922, št. 106/39) referatu inšpekcije dela banske uprave redno poročajo:
1. o pričetku in prekinitvi dela zlasti v sezonskih podjetjih;
2. o vsaki važni tehnični izpremembi, kolikor se tiče pripomočkov v podjetju;
3. o vsaki nezgodi;
4. o številu in vzroku bolezni dvakrat na leto, in sicer v začetku meseca januarja in meseca julija za minulo polletje;
5. o vsaki stavki in vsakem sporu (izključitvi delavcev).
Proti lastnikom podjetij, ki ne bodo predlagali predpisanih poročil, se bo uvedlo kazensko postopanje po členu 23. zgoraj citiranega zakona.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 3. oktobra 1936.
Po pooblastilu bana, načelnik odd. za soc. pol. in nar. zdravje; dr. Mayer s. r.
■ —
641.
Objava
banske uprave o pobiranju občinskih davščin v letu 1936./37.
II.	No. 11.455/3.
Občina Selnica ob Dravi v srezu Maribor-levi breg , pobira v proračunskem lelu 193G./37. nastopne občinske davščine:
1.20 (dvajset) %no doklado na vse državne neposredne davke.
2. Trošarine:
a)	od	100 1 vina din	50'—,
b)	od	100 1 piva din	50'—,
c) od lil stopnje alkohola špirita in žganja din 5'—, č) od litra likerja, ruma, konjaka, šumečih vin
in drugih luksuznih pijač din 5'—,
d)	od	goveda nad 1	letom	din	10'—,
e)	od	goveda pod 1	letom	din	5—,
f) od prašičev din 5—,
g) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst din 50'—.
3. T a k s e po odobrenih tarifah ali po odobrenem proračunu.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 23. septembra 1936.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani, Tiska in. zalaga Tiskarna Merkur d. d. .v Liubliaair ni en predstavnik; fit»W MMkk X Ljubljani.
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Prilog« k 81. kosu VII. letnika s dne 7. oktobra 1986.
Razglasi osrednje vlade
Tečaji od 1. oktobra 1936 dalje.
MihUter za finance le izdal naslednjo od*
ločbo z dne 26. septembra 1986, St. 45.540/VIII.:
Za čas od 1. oktobra 1986 veljajo do nadaljnje odredbo nastopni tečaji, po katerih se morajo radi pravilnega pobiranja taks po zakonu o taksah in odrejanja pristojnosti prt razsojanju preračunavati na dinarsko vrednost vše listine, ki se glase na zlato ali tujo valuto:
1 napoleondor . . .			din	290—
1 zlata turška lira ,	•	•	•e	330—
1 angleški funt . .	•	•	m	234‘-
1 ameriški dolar . <	•	•	ti	43‘n0
1 kanadski dolar . ,	•	•	tv	43-20
1 nemška zlata marka	*	•	tv	14-50
1 zlat zlot	•	•	m	8-20
1 avstrijski Silinc .	•	t	m	8-50
1 bel« 			•	t«	7-36
1 pengO .....	•	t	m	8-80
1 braziljskl milreis	•	t	m	2-40
1 egiptovski funt .	•	•	m	22V50
1 uruuuaiski pezos .	•	•	0	20—
1 areentlnskl pezo* .	•	•	m	12-40
1 turška papirnata lira		•	0	34-70
100 albanskih frankov	«	•	t«	1410*—
100 francoskih frankov	•	•	tv	283*60
100 švicarskih frankov	•	»	tv	1427-50
.100 italijanskih lir	•	•	m	320—
100 nizozemskih goldinarjev			m	2975—
100 romunskih le)ev .	•	•	tv	35—
100 bolzarskib levov ,	»	•	tt	47-50
100 danskih kron . .	•	•	tv	980—
100 Švedskih kron . .	•	•	tv	1185—
100 norveških kron ,	•	•	tv	1108—
100 pszet . . . .	•	»	tt	680—
100 drahem ....	•	i	tt	41—
100 češkoslovaških kron	•	v	tt	180—
100 finskih mark . .	t	ž	tt	97—
100 letobskih lat . .		0	«•	1110—
Tem tečajem je že priStet pribitek (>prim<), uporabljali pa se morajo tudi v nastopnih pri* merih:
L ko se sprejema kovano zlato — napo-teondori In zlate turike Ure — pri driavnib blagajnah ob plačevanju davkov in drugih dtiavnib dohodkov;
2.	ko se pobiralo pristanifike takse, o čemer izda oddelek za davke potrebna navodila;
. 3. kot obračunavalnl tečaji za angaiiranie 'n potrošnje po proračunu za leto 1988./37. Pri vseh državnih Izplačilih v tujih valutah, ln
4.	ko se sprejemajo za kavcijo obveznice n»*ih povolnib državnih zunanjih posojil v *'«tu, 7 % no In 8% no Blaire & Comp. in 7% Državne hipotekarne bankeL emitirane v Newvorku, za preračunavanje dolarjev v dinarje.
H 45.540/VIII. — Is bančnega valutnega uddelka ministrstva za finAnce v Beogradu.
(»Služb, nov.« z due 1. oktobra 1986, St. 227.)
Razglasi kraljevske banske uprave
V. No. 8403/11.	3068—3—1
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za kleparska in krovska dela na porodnišnici javne bolnice v Celju I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 26. oktobra 1936 ob 11. uri dop. v sobi št. 33 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami v sobi Štev. 18.
Pohudbe naj še glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša dinarjev 154.212-60.
Podrobnosti razpisa so raZvidhe iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 2. oktobra 1936.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
R 061/36—3.	3000
Objava.
Predlog nekega upnika, da se uvede o imovini Horvata Franca ml., lastnika :>Diarek!ame< v Mariboru, Miklošičeva ul. 0, konkurz, se je zavrnil, ker dolžnik nima zadostne imovine.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 1. oktobra 1936.
H*
Rz 104/36—1.	3040
Amortizacija.
Na predlog Srpske Parohije Bojanačke v Bojancih, se s sklepom z dne 28. septembra 1936, Rz 104/36—1, dovoljuje uvedba postopanja za amortizacijo na njenih zemljiščih preje Vrlinič Jova iz Bojancev št. 9 vi. št. 138, 9 k. o. Bojanci zastavnopravno zavarovanih terjatev, in sicer:
a) Vrlinič Jova, Bojanci, št. 23 iz kupne pogodbe z dne 25. X. 1859 po fl 40 ali K 80-— s prip.,
b) Vrlinič Jova, Bojanci št. 2 iz zadolžnice z dne 12. IX. 1878 po fl 44— ali K 88— s prip.,
c) Stane Vrlinič, Bojanci št. 50 iz poravnave z dne 22. XI. 1894, št. 1244, po fl 200— ali K 400— s prip.,
d) Kordič Late, Bojanci št. 80 iz vknjiž-bene listine z dne 13. XI. 1894 po fl 600— ali K 1200— s prip. in
e) Vrlinič Stane, Bojanci št. 50 iz razsodne z dne 14. V. 1805 po fl 200— ali K 400— s prip.
S tem se pozivajo vsi, ki imajo zahtevke na to terjatev, da jih uajkasne-je do 15. XI. 1936 pri podpisanem sodišču prijavijo, ker se bo sicer po brezuspešno poteklem roku izrekla amortizacija in dovolil izbris pri navedenih in vseh sozastavljenih vložkih.
Sresko sodišče v Črnomlju, odd. IV.,
dne 28. septembra 1936.
I 443/36—12.	2916
Dražbeni oklic.
Dne 9. novembra 1936 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 12 dražba nepremičnin: 1 vinograda, 9 njiv, 6 gozdov, 2 travnikov, 5 pašnikov; stavbišče s hišo št. 11 v Kosta-njeku s svinjaki, gospodarskim poslopjem in hlevom, 1 gozd, 2 njivi, 3 travniki, 2 vinograda, 2 pašnika in pritikline: 1 vinograd, 1 travnik, 1 pašnik; zemljiška knjiga Kostanjek vi. št. 9, 44 in 184.
Cenilna vrednost: din 101.593-70 po odbitku bremen (služnost sekanja na pare. št. 237), ki jo je prevzeti brez zaračuna na največji ponudek.
Vrednost pritikline: din 769-20, ki je že zgoraj upoštevana.
Najmanjši ponudek: din 67.862-48.
Varščina: din 10.160—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelija, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Brežicah, odd. II.,
dne 10. septembra 1936.
«2»
I 2827/36-17.	2786
Dražbeni oklic.
Dne 10. novembra 1936 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Bukovžlak vi. št. 213.
Cenilna vrednost: din 57.960-50.
Pritiklin ni.
Najmanjši ponudek: din 38.640-34.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelija, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Celju. odd. VI.,
dne 20. avgusta 1936.
I 1597/35—17.	2784
Dražbeni oklic.
Dne 11. novembra 1936 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Dol vi. št. 6.
Stran 480 — »
Cenilna vrednost: din 10.472-—.
Najmanjši ponudek: din 6.982—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Celju, odd. VI,,
dne 20. avgusta 1936.
H*
I 661/36—5.	2875
Dražbeni oklic.
Dne 9. novembra 1936 o b osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 20 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Bistrica vi. št. 695 pod B 26/b in 28.
Cenilna vrednost: din 10.000-—.
Najmanjši ponudek: din 6.667-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelija, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Dolnji Lendavi, odd. II.,
dne 14. septembra 1936.
*
I 631/36—7.	2876
Dražbeni oklic.
Dne 9. novembra 1936 ob pol devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 20 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Gančani vi. št. 73 B 25, 83 B 2, 9, 10, 466 B 1/4, 5, 10, 457 B 1/4, 5, 10, 470 B 1, 4, 5, 9.
Cenilna vrednost; din 62.500-—.
Vrednost pritikline: din 5.700-—.
Najmanjši ponudek: din 41.667-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Dolnji Lendavi, odd. II.,
dne 14. septembra 1936.
I 789/36—7.	3045
Dražbeni oklic.
Dne 10. novembra 1936 o b osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Motnik vi. št. 31, 219.
Cenilna vrednost: din 51.590—, dinarjev 615-75.
Vrednost pritiklin: din 350-—.
Najmanjši ponudek: din 34.400—, din 502-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Kamniku, odd. II., dne 17. septembra 1936.
I 449/36—10.	2675
Dražbeni oklic.
Dne 12. novembra 1936 ob pol desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 9 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Lože vi. št. 53.
Cenilna vrednost: din 116.441-65.
Vrednost pritikline: din 16.090-—.
Najmanjši ponudek; din 77.627-76.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Laškem, odd. IV.,
dne 18. avgusta 1936.
I 1143/35.	2739
I 1330/35.
Dražbeni oklic.
Dne 10. novembra 1936 ob devetih bo pri tem sodišču v sobi št. 21 dražba nepremičnin;
a) zemljiška knjiga Vodice vi. št. 222 in 267 ter
b) zemljiška knjiga Moravče V* vložka št. 249.
Cenilna vrednost: ad a) din 43.404-—. ad b) din 8.073—.
Najmanjši ponudek: ad a) din 28.936, ad b) din 5.699-—.
Vrednost pritikline: ad a) din 2.450, ad b) din 475—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Litiji,
dne 2. septembra 1936.
IX I 2154/36—10.	2965
Dražbeni oklic.
Dne 9. novembra 1936 o b d e -setih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin zemljiška knjiga 1. Ciglence vi. št. 51, 2. Sp. Duplek vi. št. 355, 3. Sp. Duplek vložek št. 205 (polovica).
Cenilna vrednost: ad 1. din 69.020-—, ad 2. din 4.750-50, ad 3. din 14.796-—.
Vrednost pritikline: din 9.050—, ki je že prišteta k cenilni vrednosti zemljišča.
Najmanjši ponudek: din 59.045-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelija, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni
oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Mariboru, odd. IX.,
dne 10. septembra 1936.
•j;
I 36/35-55.	2811
Dražbeni oklic.
Dne 10. novembra 1936 o b osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Ormož vi. št. 128.
Cenilna vrednost: din 140.473-—.
Najmanjši ponudek: din 70.236-50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelija, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ormožu, odd. II.,
dne 15. septembra 1936.
&
I 36/36-14.	3026
Dražbeni oklic.
Dne 10. novembra 1936 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Šelenberg vi. št. 9.
Cenilna vrednost: din 79.515-—.
Vrednost pritikline: din 1.625-—.
Najmanjši ponudek: din 53.010-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja* ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče na Prevaljah, odd. I.,
dne 16. septembra 1936.
I 559/36—7.	3049
Dražbeni oklic.
Dne 11. novembra 1936 ob pol devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 30 dražba nepremičnin vložka št. 608 k. o. Boh. Češnjica, parcela št. 1957/112 — gozd v cenilni vrednosti din 8.400—, najmanjši ponudek dinarjev 5.600—, vi. št. 653 k. o. Boh. Češnjica, pare. št. 1957/113 — gozd v cenilni vrednosti din 3.400—, najmanjši ponudek din 2.267-—, vi. št. 653 k. o. Boh. Češnjica, pare. št. 1957/182 — gozd v cenilni vrednosti din 3.300-—, najmanjši ponudek din 2.200-—.
.Tamčevina znaša: za I. skupino dinarjev 840-—, za II. skupino din 340—, za
III.	skupino din 330-—, za vse tri skupine skupno din 1.510—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri d™*2' benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljat1 glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.	.
Drugače pa se opozarja na drazben oklic, ki je nabit na uradni deski teg sodišča.	_	.
Sresko sodišče v Radovljici, odd. IL> dne 1. oktobra 1936.
I 556/35—18.	2882
Dražbeni oklic.
Dne 11. novembra 1936 ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Peke) vi št. 138, sestoječih iz stanovanjske hiše z gospodarskim poslopjem in zemljiških parcel.
Cenilna vrednost; din 59.528’—.
Najmanjši ponudek; din 39.685’34.
Pod najmanjšim ponudkom se ne bo prodalo,
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Slovenski Bistrici, odd. 11.,
dne 11. septembra 1936.
1 9/36-14.	3023
Dražbeni oklic.
Dne 10. nove m 1) r a 1936 ob pol desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Tržič vi. št. 253.
Cenilna vrednost: din 1,126.348’—.
Vrednost pritikline; din 49.870’—.
Najmanjši ponudek; din 588.109’—.
Varščina: din 117.621-80.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Tržiču, dne 23. septembra 1936.
Razglasi raznih uradov in oblastev
No. 14629/1.	3058
Razpis.
Za dimnikarski okoliš Studenci pri Mariboru se bo oddalo izpraznjeno mesto dimnikarskega mojstra.
Reflektanti za to mesto se na podstavi § 93. zakona o obrtih in § 7. pravilnika za izvrševanje dimnikarskega obrta po-
vi jejo, da v roku 30 dni po objavi tega razpisa v »Službenem listu« predlože Podpisanemu oblastvu zadevne prošnje, opremljene z vsemi dokumenti, s katerimi je dokazati, da so izpolnjeni vsi po-Soji za samostojno poslovanje dimnikarskega mojstra.
Nezadostno dokumentirane prošnje Kakor tudi one, ki bodo prispele po določenem roku, se ne bodo upoštevale.
Sresko načelstvo Maribor-desni breg,
dne 2. oktobra 1936.
Narodna banka 3066 kraljevine Jugoslavije
Stanje 30. septembra 1936.
Aktiva.	dinarjev
Podloga . . . 1.552,826.107-89 (+ 2,506.742 05) Devize, ki niso v podlogi 573,537.105-84 (— 2,708.471-89) Kovani novac 325,883.427"—(—24,141.740-50) Posojila . . . 1.670,646.589-51 (+ 4.233.224’20) Vrednostni
papirji . . .	76,598.694’70
Prejšnji predjemi
državi ... 1.661,661.667-32(4*	22.750’-)
Začasni predjemi gl.
drž. blagajni 600,000.000-—
Vrednosti re-
zervn. fonda 133,045.839'84 Vrednosti ostalih fondov .	.	.	29,852.591’—
Nepremičnine ......... 163,635.387-81 <-f	400.732’71)
Razna aktiva 671,095.328-25(-f 10.428.617’74) 7.458,782.739-16 Pasiva.	dinarjev
Kapital . . . 180,000.000--Rezervni fond ... 146,380.613-85 Ostali fondi .	30,388.158-98
Novčanice v
obtoku . . 5.250,229.500--(-f 142,049.000--) Obveze na
pokaz 1.499 741.419‘39( — 147,141.8045 21) Obveze z rokom ....	50,000.000--
Razna pasiva 302,043.046-94 (— 4,165.339"48) 7.458.782.789-16
Obtok In obveze . . . .6.749,970.919-39 Celotnokritie .... 29-56 "h,
Kritje v zlatu .... 28-ll °/„
Obrestna mera:
po eskomptu .	.........	5%
po zastavah: na zlato in varante ....... f>%
na vrednostne papirje...................6%
*
R U 131/07 Agr. op.	Dragomelj,	3065
R U 147/07	•	Nadgovica,.
R U 809/35	< -	K-lanec K II	in	IV,
R U 834/35	dorriče-Klauec itd.,
RU851/36	’	Pijava gbrlca IX.
R U 766/34	...........
R U 851/85.
Razglas o razgrnitvi načrta
o nadrobni delitvi skupnega zemljišča posestnikov;
1. iz Dragomlja,
2. iz Nadgorioe,
3. iz Klanca,
4. iz Klanca,
5. iz Klanca in filineka,
6. iz (lonič in dr. vasi,
7. iz Pijave gorice in Gonič.
Načrt o nadrobni delitvi skupnih zemljišč, vpisanih v k. o.: k 1. Dragomelj, \1. št. 56, Stob vložek št. 205, k 2. Nadgorica, vi. št. 71,
k 3.	Lanišče,	vi.	št.	143	in	145,
k 4.	Lanišče,	vi.	št.	145	in	208,
k 5.	Lanišče,	vi.	št.	479,
k 6.	Lanišče,	vi.	št.	145,	213, 215. 343,
k 7. Pijava gorica, vi. št. 10 in 347, bo na podstavi § 96. zakona z dne 26. oktobra 1887, kranj. dež. zak. št. 2 iz 1.1888., _k 1. od 8. do 21. oktobra 1936 v občinski pisarni Domžale,
k 2. od 9. do 22. oktobra 1936 v občinski pisarni Ježica,
k 3. do 7. od 13. do 26. oktobra 1936 v občinski pisarni Šmarje razgrnjen na splošen vpogled vsem udeležencem.
Obmejitev načrta s kolči na mestu samem se je že izvršila.
Načrt se bo pojasnjeval: k 1. 8. oktobra 1936 od 10. do 11. ure v hiši načelnika gospodarskega odbora g. Alojzija Burica, Dragomelj 22, k 2. 9. oktobra 1936 od 9.30 do 10.30 v hiši načelnika gospodarskega odbora g. Janeza Mavca, Nadgorica 10, k 3. 13. oktobra 1936 od 13. do 14. ure v hiši g. Edvarda Robežnika na Škofljici.
To se daje splošno na znanje s pozivom, da morejo neposredno kakor tudi posredno udeležene stranke svoje ugovore zoper ta načrt v 30 dneh od prvega dneva razgrnitve dal'e, t. j.
k 1. od 8. oktobra 1936 do 6. novembra 1936,
k 2. od 9. oktobra 1936 do 7. novembra 1936,
k 3. od 13. oktobra 1936 do 11. novembra 1936
pri podpisanem komisarju za agrarne operacije I v Ljubljani vložiti pismeno ali dati ustno na zapisnik.
Ljubljana, 28. septembra 1936.
Komisar za agrarne operacije I:
Pokorn s. r.
-j-
No. 1028.	3059
Razpis.
Občina Rajhenhiirg razpisuje pogodbeno mesto delovodje s 5!ctno prakso.
Mesto je spojeno z blagajniškimi posli in vo aškimi zadevami. Varščina dinarjev 10.000-—
Istotako se razpisuje pogodbeno mesto pomožnega delovodje, ki je spojeno s službo občinskega sluge, ter pogodbeno mesto občinskega redarja.
Pravilno kolkovane prošnje je vložili v roku 15 dni po razglasitvi te objave pri podpisani občini. Opremljene morajo biti z dokazi po predpisih čl. 7. in
8.	uredbe o občinskih uslužbencih, pri čemer se zahteva za prvo mesto oletna praksa, varščina, znan e blagajniškega poslovanja in uradovanja z \o'ašl imi posli ter strojepisje. Izobrazba srednje ali njej enake šole.
Občina Rajhenburg, dne 3. oktobra 1938.
*
Štev. 3558.	3050
Razpis.
Občina št. Ilj v Slov. goricah, srez Maribor-levi breg, razpisuje mesto občinskega delovodje.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o
občinskih uslužbencih, je vložiti do dne
15.	novembra 1936 pri tej občini.
Občina Št. IIj v Slovenskih goricah, dne 1. oktobra 1936.
Štev. 10591/11.	3050
Razpis.
Direkcija drž. rudnika Velenje razpisuje za prometno upravo Zabukovca na dan 14. oktobra 1936 neposredno pismeno pogodbo za dobavo raznega »Salonit« materiala. Ostali pogoji pri podpisani.
Direkcija drž. rudnika Velenje, dne 1. oktobra 1936.
•j.
Štev. 795/36/prez.	8054
Razglas.
Rektorat univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani razpisuje mesto asistenta-pripravnika pri inštitutu za ceste in železnice.
Prošnje, opremljene s prilogami po čl. 3. in 4. uradniškega zakona, je vložiti na rektoratu univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani do 15. oktobra 1.1. Rektorat univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani, dne 1. oktobra 1936.
Rektor: Samec s. r.
*
Opr. št. ZP 203/1-23.	3061
Razpis.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani razpisuje pogodbeno mesto uradovega rentgenologa v ambulatoriju
ekspoziture OUZD v Mariboru. Službeno
razmerje kakor tudi službene prejemke urejajo določila kolektivne pogodbe o izvrševanju zdravniške službe. Ordina-cijski čas dnevno 2 Vi ure, mesečni honorar din 2.875-—. Prošnje, opremljene z vsemi potrebnimi dokumenti, je vložiti najkasneje do
5.	novembra 1936 v vložišču okrožnega urada, soba št. 205, osebno ali po pošti.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani,
dne 2. oktobra 1936.
H*
Št. 517/30/Spl.	3062
Natečaj
za notarsko mesto v Murski Soboti in mesta, ki se izpraznijo s to zasedbo.
Javnobeležniška komora v Ljubljani razpisuje na podstavi sklepa ministra pravde z dne 22. septembra 1936, broj 90405, v smislu § 12. jbz. natečaj za notarsko mesto v Murski Soboti, izpraznjeno po smrti javnega notarja Kodra Antona, in mest, ki bi se z zasedbo tega mesta izpraznila.
Prcdpisno opremljene prošnje (§§ 12. in 6. jbz. in čl. 6. pravilnika) je treba vložiti najkasneje do
30. novembra 1936 pri tej javnobeležniški komori, in sicer notarjem in notarskim pripravnikom pri
tej komori v Ljubljani, drugim prosilcem pa po pristojnih zbornicah oziroma po nadrejenem oblastvu tudi pri tej komori.
Zakasnele četudi predpisno opremljene prošnje se ne bodo upoštevale.
Javnobeležniška komora v Ljubljani, dne 26. septembra 1936.
Predsednik: dr. Andrej Kuhar.
Razne objave
3075
Objava.
Izgubil sem orožni list, izdan od sre-skega načelstva v Dolnji Lendavi pod štev. 318 orož. registra.
Proglašam ga za neveljavnega.
Blau Hinko s. r.,
trgovec v Dolnji Lendavi.
*
3064
Objava.
Izgubilo se je ot-iginalno izpričevalo dekliške osemrazrednice v Ljubljani iz leta 1915./16., Kat. 4., VII. b razreda na ime Elizabeta Chr&ska, Selo pri Ljubljani.
Proglašam ga za neveljavno.
Elizabeta Chr&ska s. r., Litomyšl.
*
3073
Objava.
Izgubil sem evidenčno tablico kolesa, štev. 85919/22, in jo proglašam za neveljavno.
Debelak Matija s. r., pos., Petanjci 65.
3077
Objava.
Izgubil sem evidenčno tablico kolesa, štev. 2—16267, ter jo proglašam za ne* veljavno*
Goropevšek Karol s. r-,
Prekopa 23, obč. Tabor.
*	3087
Objava.
Izgubil sem delavsko knjižico, izdano od občine Vodice št. 19 z dne 13. apflla 1930 na ime Letnar Jožef, Koseze. Pfo* glašam jo za neveljavno.
Vodiče, 5. oktobra 1936.
Letnar Jožef s. r.
&
3072
Objava.
Izgubila sem poselsko knjižico, glasečo se na ime Pokovec Marija, izdano od občine Ribno pod štev. 17 dne 23. maja 1928, ter jo proglašam za neveljavno.
Pokovec Marija s. r., Boh. Bela 95.
Štev. 4037.	3053
Objava.
Izgubil sem orožni list, izdan od sre-skega načelstva v Celju štev. 13813 z dne
15.	decembra 1929. Proglašam go za neveljavnega.
Nova cerkev, 29. septembra 1936.
Potočnik Matija s. r.,
Zabukovje štev. 5,
A
3074
Objava.
Izgubil sem prometno knjižico za kolo, štev. 57430/2, in jo proglašam za neveljavno.
IVeindorfer Nikolaj s. r., delavec, Krog št. 84.
»Kovina« I. jugoslov. metalurgična industrija d. d. 3034
v Mariboru.
Aktiva:________________Bilanca	per	31.	december	1935._______________Pasiva:
Stroji ......... Zgradbe Zaloga blaga .«■«.. Prenos izgube ...... Izguba 1935 ...•>•	din 5.072— 787.567-42 1,571.641-48 625.049-64 1,699.475-28 1,506.847-98 894.989-55 87.747-68		lelniška glavnica .... [lipot. kredit Posojilnica . . Vezan kredit A. .... . Vezan kredit B. . # » . . lažni upniki dentce^za^blago^^^. . .	din 1.875.000— 1,238.300— 2.400.000— 1,224.441-21 2,345.922-95 55.600—
	9,139.26416			9,139.20416
V breme:	lačun izgube		in dobička.	V dol,f^-
Stroški Odpisi .........	din 1,498.62007 44.862-58 258.950-40		Bruto dobiček [zguba	din 1,759.191-51 87.747-63
	1,796.93914			1,790.989-14_
				
Upravni svet.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani, liska la zalaga liskama Merkur x Ljubljani, njen predstavnik: O. Mibalek i Ljubljani,