KN.TTŽNTCA ŠENTJUR Šentjur do 0 ŠENTJURSKE novice 1998 352(497.4 sentjur) 0052305,11 5 T4 COBISS o 17. november 1998 letnik: v ntn «)BISS e cena: 150 SIT IZ VSEBINE: Voglajna je odnesla 500 milijonov Volilna priloga (strani 11-20) Vsi uspehi vodstva Občine LDS zlorabila Šentjurske novice SLS "pozabila" vložiti kandidaturo Županski kandidati v 20 besedah Brez Lucije ni volitev Za šport premalo ali dovolj denarja? Gostišče na 'Ponikvi tel.: 792-397 nAiBCjetti/ Trgovina ROSANA Ljubljanska 1, tel.: 743-472 Velika Izbira BUND! poštnina plačana pri pošti Šentjur SZ ATRIJ z.o.0. LAVA 7 3000 CEUE tel.: 063-453-120 fax: 063-453-125 http://www.sz-otrii.si posredovanje v prometu z nepremičninami odkupi stanovanj upravljanje s stanovanji več na naših spletnih straneh; www.sz-atrij.si ZADRUŽNA ENOTA RIFNIK, Ulica Dušana Kvedra 11 Šentjur pri Celju, tel.: 063-743-366, fax: 063-743-120 PRODAMO GARAŽO V ŠENTJURJU PRI CEUU, ULICA MILOŠA ZIDANŠKA TEL.: 063453-120, GSM 041-7254)90 S Vaša pot gre lahko samo še navzgor. Tudi navzdol poji mi ne boste imeli \ j tejav, 6 boste poskrbeli ja pravočasno jamenjavo letnih avtoplašžv V VULHAniZERJHO - mEHAniČfll DAlAVniCI i m BENCINSKEM SERVISU OMV ISTRABENZ ŠENTJUR Nudimo avtoplašoe znanih proizvajalcev: SAVA HANKOOK MICHELIN DUNLOP ST0M,L MATADOR GOODVEAR in obnovljene avtoplašče: BANDAG GAMIX Ugodne cene, plačilni pogoji, brezplačna montaža in dodatna ugodnost: VAŠE GUME BREZPLAČNO SHRANIMO DO DRUGE SEZONE! Vabimo vas, da nas obiščete vsak delovni dan od 7. do 21. ure, ter v soboto in nedelljo od 7. do 12. ure. ___________________C&C d.o.o. Šentjurske NOVICE POSLOVNA STRAN 1 Elektro M TRŽNICA ■ izvedba elektroinstalacij in stfelovodov ■tigovina z elektro materialom _ _ . _ ________________ _________ _ •projeianje, nadzor in meritve Trgovina z elektro materialom ŠENTJUR ELEKTROINSTflLflCIJE IN TRGOVINA .S0NSEIČ5.P., Tel.: 743316,0609611 603 SVETLOBNA VERIGA MINI 220V 35 svečk 816,- 50 svečk 1.068,- 100 svečk 1.860,- UTRIPAJOČA VERIGA 24V, s krmilnikom, 176 žarnic, lOm,___________7.440,- POSCBNI) NOVOLCTNfl PONUDBA SVETLOBNA MREŽA 220V, 406 žarnic 22.008,- _24V, 350 žarnic__22.944,- UVODNA STRAN Šentjurske NOVICE Se je ta mesec sploh kaj zgodilo? Gotovo se je, le da jaz nisem bil zraven. Pa naslednji mesec verjetno tudi ne bom, in še marsikdaj ne. Vabim vse tiste, ki ste »in«, da mi priskočite na pomoč. Uvodnik je rezerviran za vas. Sicer pa so ta mesec zaznamovali štirje dogodki: dva praznika, poplava in volitve. Najprej nekaj besed o našem najbolj čudnem državnem prazniku, dnevu reformacije. Spoštujem Lutrovo vero in njegov pogum, da pa dan, ko je na vrata svoje cerkve nabil svojih 95 znamenitih tez, res pomeni začetek konca srednjeveškega mračnjaštva, pa spet ne verjamem povsem. Razmere so pač bile takšne, daje manjkala le kapljica čez rob in več ali manj slučajno je, da je bil ta kapljica ravno Luter. Če ne bi bil on, bi to storil dan, mesec ali desetletje kasneje nekdo drug. Kolo zgodovine, ki se je takrat nenadoma začelo vrteti hitreje, je pognal nek drug dogodek - iznajdba tiska. Ko so tiskarski stroji začeli bruhati informacije in so le-te postale dostopne vse širšim plastem ljudstva, se je pričela nova doba. Dan mrtvih. Že zdavnaj so minili časi, ko so mi srečanja s pokopališčem pomenila nekakšen šok ob srečanju s fenomenom smrti. Zdaj je drugače. Tam na oni strani so že takorekoč vsi, s katerimi sem rasel, živel: starši, strici, tete, botri... pa tudi prenekateri znanci in prijatelji iz otroštva. Na pokopališču sem takorekoč reden gost, tam imam več znancev kot na šentjurski ulici. Tako kot množici drugih, ki ob lepo okrašenih in osvetljenih gomilah dokaj ravnodušno zrejo po širjavi »božje njive« in iščejo morebitne znane obraze, ta spominski dan že doživljam kot družabni dogodek, kot priložnost, da pokramljam s sorodniki, mladostnimi znanci in drugimi. Doma v že zdavnaj mrtvem domu sestra zakuri krušno peč, pogrne mizo, vdihne življenje zapuščenemu dvorišču, radosten smeh generacije nečakov napolni to hišo, ki je nekdaj bila moj dom. Dan mrtvih postane v našem mrtvem domu dan življenja. Za ta drobec sem nekje globoko hvaležen dnevu mrtvih. Poplave Za vse, ki živimo v dolini Voglajne, so poplave nekaj vsakdanjega. Vsaj morale bi biti. To pa pomeni, da bi vsaj v Tolu, E športu, Alposu in še kje vendarle morali računati na podivjano Voglajno. Gasilci so hiteli izčrpavati vodo iz poplavljenih prostorov, reševali so predrzne avtomobiliste, krizni štabi so zasedali, poročali, obveščali, nikjer pa ni bilo videti nikogar, ki bi se z lopato ali vrečo peska skušal zoperstaviti vodni stihiji. Mar je res vsak odpor brezupen? Smo res storili vse in dovolj, kot zatrjuje poveljnik civilne zaščite Jože Štiglic? Volitve. Politika je urejanje javnih zadev in volitve so neločljiv del te procedure. Le še en teden imamo, pa bo treba na volišča, izbrati nove zamisli, nove ljudi. Žal pa ne poznamo niti teh novih ljudi in še manj njihovih programov. »Gradili bomo ceste, podpirali gospodarstvo, kmetijstvo, skrbeli za okolje, ustvarjali nova delovna mesta...«, ujčkali takorekoč vsakogar in vselej, je skorajda vse, kar nam servirajo na pladnju. Skratka, več ali manj ena sama demagogija. Kot da ljudje, ki se potegujejo za oblast v občini, nimajo pojma, kaj oblast v resnici pomeni. Župan Malovrh hiti in iz občinske blagajne zadnji hip polije nekaj asfalta po zanj kritičnih Dramljah, podžupan Pungartnik organizira svojo privatno politično stranko, medene besede se nam lepijo povsod na ušesa. Toda, vse manj je ljudi, ki jih ves ta cirkus sploh še zanima, vera in zaupanje v moč demokracije, ki se je skrčila na plakatno ekshibicijo, kopnita kot pomladni sneg. Bo res potrebno začeti znova? Franc Kovač LDS zlorabila Šentjurske novice Še preden so nam prišle v roke Volilne novice; ki jih je izdala in razpečala šentjurska LDS, sta nas klicala dva ogorčena bralca, da odpovedujeta ŠN, ker smo s to izredno izdajo prekoračili vse dopustne meje. Njuno ogorčenje nam je postalo razumljivo šele, ko nam je prišla v roke LDS-pvska agitka. Nobenega dvoma ni, daje LDS z zavajajočo naslovno stranjo tega biltena nekorektno posegla v volilni boj, hkrati pa je tudi bistveno oškodovala pravice in dobro ime Šentjurskih novic. Po nasvetu odvetnika smo zahtevali, da LDS še pred volitvami javno obvesti vse občane, da gre za njeno propagandno akcijo, ki nima nobene povezave s Šentjurskimi novicami. Šentjurske novice bodo vložile tožbo zaradi varstva svojih pravic. direktor Šentjurskih novic Gregor Kovač Z \ Naslednja številka Šentjurskih novic izide v torek, 22. decembra 1998 X_________________ J Šentjurske novice izdaja d.o.o. Šentjurske novice, Šentjur, Seliškarjeva 10. Glavni in odgovorni urednik: Franc Kovač. Lektor: Eva Kovač. Tisk: Diling, Velenje. Po mnenju Urada vlade za informiranje št. 23/723-93 sodi časopis Šentjurske novice med proizvode informativnega značaja in se plačuje zanje 5% prometni davek, kije vračunan v ceno. Naslova uredništva: Seliškarjeva 10, Šentjur; D. Kvedra 11, Šentjur. Telefon: 743-561, 741-500. Žiro račun: Šentjurske novice 50770-601-24123. OBČINSKA POLITIKA POPLAVA - IZREDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA Dan po katastrofalnih poplavah so se v petek, 6.novembra 1998, na izredni seji sestali šentjurski svetniki. Njihova glavna naloga je bilo sprejetje dveh sklepov na predlog župana, kar so tudi storili, nekateri svetniki pa si niso mogli kaj, da ne bi izredne seje izkoristili tudi za podtikanja in promocijo pred bližajočimi se volitvami. Poročilo o poplavi in škodi po prvih ogledih Najprej je župan Malovrh na grobo opisal akcije gasilcev in civilne zaščite. Jože Štiglic, poveljnik šentjurske civilne zaščite, se je zahvalil vsem, ki so kakorkoli pomagali pri reševanju in zavrnil govorice, da se enote niso dovolj vključevale v akcije. Poudaril je pomembnost pregrade na Slivniškem jezeru, ki nas je obvarovala, da ni Voglajna, predvsem v nočnih in jutranjih urah, podivjala še bolj. Dejal je, daje bilo narejeno največ, kar seje dalo. Branko Oselje opozoril na težave okrog sistema alarmiranja. “Tihi sistem” med gasilci ni najbolj učinkovit, saj se odzivniki ne aktivirajo na vseh področjih in je bilo zaradi tega kar nekaj težav. Pa tudi nova sirena na občinski zgradbi ni dobra. Poveljnik GZ Šentjur g. Artiček je kronološko opisal vse akcije gasilcev, ki so se začele v četrtek ob treh zjutraj s črpanjem vode iz kleti v ulici Dušana Kvedra. Aktivirana so bila vsa občinska GD z vsemi razpoložljivimi močmi. Gasilci so pomagali pri črpanju vode iz šentjurskih podjetji Bohor, Alpos - Cevama, Tolo in E-Šport ter seveda nadzorovali in pomagali tudi na vseh drugih poplavljenih območjih v občini. Na pomoč so priskočili tudi celjski bolnišnici in štorski železarni. V petek so izčrpali vodo iz podvoza ter se trudili še na drugih zalitih področjih. Zakaj je zalilo podvoz ? Tisti, ki so v četrtek zjutraj videli nastalo situacijo, si verjetno niso zastavljali tega vprašanja, a se v OS očitno niso vsi na lastne oči “srečali” s poplavo ali pa so se že skušali peteliniti pred bližajočimi se volitvami. Sramežljivo je v dobro izvedbo del na podvozu podvomil g. Vrečko, a je Marija Rataj takoj postregla s podatkom delovanja obeh črpalk, ki sta s polno zmogljivostjo uspešno delovali, dokler ni podvoza “od zgoraj” zalila Voglajna. Še bolj direkten je bil Maks Cvikl, ki je spomnil zagovornike podvoza, da so trdili, da njihovega “privatnega špacirganka”, kot se je izrazil, ne bo nikoli zalilo. Na Cviklovo besedičenje je hitro reagiral Cveto Erjavec in se sporekel s Cviklom. Predsednica Osetova je to neplodno razpravo brž prekinila, a Cvikl in Erjavec sta svoje nadaljevala v nič kaj prijaznem tonu. Neki svetnik je tudi zaklical “pokn ga za bučo”, a šentjurskega nadaljevanja primera Kacin - Hvalica (zaenkrat) nismo doživeli. Namesto dveh, na koncu sprejetih pet sklepov Vendarle so svetniki prešli na bolj plodne teme, to naj bi bilo sprejemanje dveh sklepov. Malovrh je predstavil dva predloga sklepov. Po prvem naj bi OS odobril najem 50 milijonov SIT kredita za odpravo posledic poplave. Sklep je bil sprejet s 17 glasovi za in enim proti. Tudi sklep, da naj Kmetijska svetovalna služba Šentjur naredi popis škode na kmetijskih zemljiščih, je tudi brez težav šel “skozi” z enim nasprotujočim in enim vzdržanim glasom. Zapletlo pa se je pri tretjem sklepu, ki ga je predlagal Jože Artnak: občinska uprava naj predloži Občinskemu svetu načrt sanacij in specifikacijo porabe kredita. Vse bi bilo lepo in prav, če bi se svetniki le znali sporazumevati. Problem naj bi bil v časovni stiski, saj bi denar potrebovali takoj, če pa bi hoteli vse skupaj prenesti na OS, bi se vse zavleklo. Vsaj tako so predlagani sklep razumeli nekateri in spelje prišlo do nekaterih podtikanj. Svetniki so kar tekmovali v očitanju, kdo ima bolj cinični nasmeh, slišati pa je bilo celo zlonamerne očitke, da si želijo predlagatelji kredita z njim pomagati pri predvolilni kampanji. Pa je na koncu vendarle bil volk sit in koza cela. Vse skupaj je izpadlo kot nesporazum in sklep je bil brez težav sprejet, le malce je bil olepšan. Sredstva se lahko začnejo črpati takoj po odobritvi kredita, občina pa mora OS poročati o porabi po predvidenem načrtu sanacijskih del. S tem so se strinjali vsi in deset minutno kreganje je bilo popolnoma odveč. Pa razumi naše politike! Artnak je predlagal tudi sklep, da se tisti zavezanci, ki so utrpeli škodo v poplavi, oprostijo plačila za stavbna zemljišča. Njegov predlog je bil sprejet, prav tako kot predlog Erjavca, da delo pri ocenjevanju škode poleg komisije za kmetijstvo, opravljajo še druge komisije, npr. komisija za ceste. Erjavec je želel s svojim predlogom že prej dopolniti drugi sklep, a to po poslovniku menda ni mogoče. To je bilo dovolj za oster spor med Erjavcem in sekretarjem Škobernetom. Seja se je nato hitro končala oziroma nadaljevala v Resevninem bifeju, a tam ŠN ni bilo. L. H. Društvo za varstvo uporabnikov kabelske TV umrlo Z organizirano akcijo porabnikov šentjurskega kabelskega televizijskega sistema ne bo nič. Na zadnji seji odbora tega društva, katerega ustanovitev je spodbudila in izvedla mag. Marija Budiša, je predsednica dokončno obupala in dvignila roke od tega projekta. Ugotovila je namreč, da tako na šentjurski Občini kot tudi na Krajevni skupnosti ni nikogar, ki bi ga usoda šentjurskega kabelskega sistema zanimala kaj dosti več kot lanski sneg, brez resnejše podpore teh dveh inštitucij pa je urejanje odnosa z lastnikom Jerovškom oziroma z njegovima firmama enako donkihotskemu boju z mlini na veter. Gospa Budiša je sicer ugotovila, da je šentjurska kabelska televizija črna gradnja, da nima obratovalnega dovoljenja, da nima takorekoč razen dolgov ničesar, a kljub temu ob tihem soglasju funkcionarjev na občini in krajevni skupnosti in pred očmi vseh mogočih inšpektorjev dela naprej in tudi služi na račun povsem nezaščitenih porabnikov tega kabelskega sistema. Gospa Budiša je povedala, da je do skrajnosti razočarana, ker nihče od pristojnih nič ne ukrene, da bi na kakršenkoli način zaščitil nekaj stotisoč DEM, ki sojih v ta sistem vložili šentjurski občani. Štafetno palico skrbi za kabelski KATV je prevzel član sveta KS Šentjur Robert Maruša. Prepričan je, da je funkcioniranje kabelske mreže skupni interes vseh občanov in morata zanj posredno ali neposredno poskrbeti tudi KS in Občina. Rešitev vidi v tem, da Ves electronic prizna del vplačane priključnine kot lastninski delež porabnikov, občina in KS pa bi morebiti odkupili del dolgov in s tem pridobili pravico soodločanja v firmi. F. K. Šentjurske NOVICE AKTUALNO vode odnesle preko 500 milijonov SIT Neverjetno močno novembrsko deževje v noči s 3. na 4. november, šlo je takorekoč za prave tropske plohe, je napolnilo naše struge do roba in čez. Voglajna, Slomščica, pa tudi Pešnica na območju lokarske doline so se obilno razlile po dolini in podatki kažejo, da je šlo za najvišji vodostaj v tem desetletju. Plavali so v E - športu, Bohorju in delno tudi v Alposu, da o Stopčah in hišah ob Voglajni, kjer so na poplave takorekoč naročeni, sploh ne govorimo. Kljub temu pa vse kaže, da je letošnjo ujmo Šentjur preživel razmeroma dobro. V četrtek ob 7:30 je Voglajna preplavljala planinsko cesto pri Urbajsu, na cestišču je bilo najmanj pol metra vode in tudi Gasilci v akciji tovornjaki niso tvegali prehoda. Voda je segala prav do mostu in že malo resnejše drevo, ki bi se morebiti zataknilo ob most, bi povzročilo pravo katastrofo. Le nekaj radovednežev je strmelo v deročo vodo, ki še ni kazala namena, da bi začela upadati, o dežurnih gasilcih ali celo morebiti ustrezni mehanizaciji, ki bi lahko takoj posegla, če bi prišlo do zamašitve pod mostom, ni bilo ne sluha ne duha. Čez breg struge je proti E - Športu odtekal mali Podvoz je potonil potoček, ki bi ga bilo mogoče zajeziti že z nekaj vrečami peska, a le teh ni bilo. V delavnicah E - športa je bilo vse tiho, verjetno so Nova šentjurska razglednica reševanje opravili že ponoči. Tudi pri mostovih preko Pešnice, ki so bili zaliti prav do vrha, ni bilo nikogar. V Stopčah Podvoz je bil pričakovano že zdavnaj zalit do vrha. Plavala pa je tudi Kolodvorska ulica. Južni del občine je bil odrezan. Dolina proti Grobelnemu niti ni kazala preveč pretresljive slike. Avto Mia Car je bil seveda sredi vode, prav tako bližnji Cerajeva in Ljubejeva domačija, Ahacovega skladišča pa očitno voda ni več dosegla. Kakršnihkoli reševalnih akcij ali panike ni bilo opaziti. Očitno je voda ostala na pričakovanih ravneh. Tudi na Občini ni bilo panike. Župan in šef civilne zaščite Štiglic sta tako zavzeto klepetala in zadevo strokovno opazovala skozi okno, da se zame in moje vprašanje nista utegnila zmeniti. V sosednji sobi je bil podžupan Pungartnik, ki je bil zadolžen in pripravljen povedati tisto, kar sem že prej sam videl. Le Šentjurske NOVICE AKTUALNO uniformirani poveljnik gasilske zveze, ki sem ga srečal na hodniku, je s svojim mobitelom za pasom uniforme dajal vtis, da gre zares. Voglajnska dolina te dni Gasilce smo v akciji videli nekaj ur kasneje, ko je voda že začela upadati, pri reševanju preveč nestrpnih voznikov, ki so jim avtomobili odpovedali na preplavljenem cestišču pri Urbajsu. Iz poročila Gasilske zveze Šentjur pa je razvidno, da so bili alarmirani ob 5,45 uri zjutraj, da so nato skoraj ves dan pomagali črpati vodo iz zalitih kotlovnic, tovarn in zasebnih hiš. Šli so tudi na pomoč v Štore in v celjsko bolnico. V vseh intervencijah je sodelovalo 78 gasilcev iz vseh društev v občini, opravili so 1162 delovnih ur, njihovi stroški pa znašajo 2,1 milijona SIT. K tej številki je potrebno prišteti še za 788 000 SIT uničene gasilske opreme. Škoda po poplavi je vendarle bila večja kot je kazalo na prvi pogled. Tolo je zalilo že ob 5. uri zjutraj, škodo pa ocenjujejo na 23 milijonov SIT. V E športu je bilo v proizvodni hali okrog 30cm vode, kar je pomenilo uničenje zalog, inventarja in parketov. Škode je za 4,3 milijone SIT. Seveda pa bi bila škoda še večja, če ne bi prišli nekateri delavci na lastno pobudo v tovarno že ob treh zjutraj in začeli z reševalno akcijo. Bohor je bil ves v vodi. Škodo ocenjujejo na 58,6 milijona SIT, bo pa gotovo še večja, saj proizvodnja še ves teden ni stekla tako kot bi morala. V Cevarni so imeli zaradi vode v skladiščih in izpada proizvodnje za 63 milijonov SIT škode. Po izjavi g. Artnaka bodo nekaj zalitih in zarjavelih cevi prodali po nižjih cenah in tako omilili škodo. Cevarna ni delala od četrtka do ponedeljka. Iz poročila Občinskega štaba civilne zaščite je razvidno, da je bilo pod vodo 300 hektarov zemljišč, poplavljenih okrog 50 hiš, število plazov, udorov in poškodovanih cest pa še ni dokončno. Okvirna ocena škode je 560 milijonov SIT. Kot vse kaže, je tokrat Voglajnsko dolino spet rešilo Slivniško jezero. Po izjavi podžupana Pungartnika je začelo prelivati šele ob 7,30 uri in je zadržalo preko 1 milijon kubičnih metrov vodne mase. V w e w fr w Jančič, Kovač Se zapleti z nadomestilom za uporabo stavbnega zemljišča V ponedeljek, 2. novembra, je župan povabil predsednike šentjurskih strank - kaj takga se je v vsem mandatu zgodilo le dvakrat ali trikrat - na razgovor o aktualni problematiki plačevanja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, kar pomeni, da gre zares. Prišli smo vsi. Zapletom okrog občinskega odloka o plačevanju nadomestila za uporabo stavnega zemljišča res ni videti konca. Februarja so občinske službe z nekajmesečno zamudo (sprejet bi moral biti vsaj decembra 97) takorekoč “na silo” spravile skozi OS odlok, za katerega se je kasneje pokazalo, da ima kar več resnih pomankljivosti. Počilo je pri pritožbah občanov. Nekateri so dobili tudi več kot milijon težke položnice, več članov družine je dobilo odločbe za isto zemljišče, mnogi podatki, na podlagi katerih je davčni urad izdal svoje odločbe, pa so bili zastareli. Na to prvo zmedo, ki jo je nesporno zakuhala občinska uprava oziroma Upravni odbor prejšnjega sklada stavbnih zemljišč, je reagiral Občinski svet, kije uzakonil neuporaben in nezakonit popravek odloka, svoje pa je dodal še župan, ki izvajanja te nezakonitosti ni ustavil. V tej zmedi se je župan Malovrh spomnil predsednikov šentjurskih strank in očitno hotel nanje prenesti nekaj svoje odgovornosti. Njegova poteza se je pokazala kot spretna, saj so bili predsednik Združene liste Erjavec in LDS Artnak, ki sta bila tudi med predlagatelji prvega odloka, in predsednik SKD Čoki, kot predlagatelj nezakonite spremembe odloka, takorekoč globoko vpleteni v zadevo in zainteresirani, da se tako ali drugače odlok reši. Kljub temu pa je kmalu postalo očitno, da odloka, ki mu zlasti ugovarja davkarija, ni mogoče rešiti drugače kot z novim in temeljiteje pripravljenim odlokom. Za takšno rešitev pa ni več časa, kajti mandat občinskemu svetu je takorekoč potekel, odlok pa, četudi bi ga sprejeli takoj, ne more veljati za nazaj, kar pomeni, da je formalno nemogoče uveljaviti drugačno nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Predsedniki strank so nazadnje pristali na pragmatično reševanje odloka: pritožbam je potrebno ugoditi, sicer pa se do sprejema novega odloka delati, kot da ni nič narobe. Res bo zanimivo videti, kako se bo končala tokratna zgodba o sitem volku in celi kozi. F. K. Stavba VDC gre v državne roke Kot sta povedala župan Malovrh in direktorica Centra za socialno delo Cvetka Jagrova, so dogovori glede nadaljnega razvoja Šentjurskega Varstveno delovnega centra (VDC) praktično končani. Občina bo prepustila Ministrstvu za delo in družino tričetrtinski lastniški delež stavbe v Zg. trgu, država, ki je tudi doslej največ vlagala v ta dom, pa bo vanjo vložila še dodatnih 60 milijonov SIT. Občina naj bi svoj četrtinski lastniški delež uveljavljala le, če bi prišlo do spremembe namembnosti poslopja. Do maja prihodnjega leta naj bi tako VDC pridobil še okrog 300 m2 površin. V prvem nadstropju bodo naredili še dve delavnici, v mansardi pa bosta našla svoje mesto večji večnamenski prostor, ki ga bo za svojo preventivno dejavnost uporabljala tudi socialna služba, ter knjižnica. V VDC imajo sedaj 22 varovancev, po razširitvi pa jih bodo sprejeli še najmanj 15. Zanimanje za varstvo duševno prizadetih osebje veliko in kot kaže, ni nevarnosti, da dom ne bi bil vedno polno izkoriščen. F.K. AKTUALNO Šentjurske NOVICE 1 Vroče na zboru krajanov v KS Slivnica V soboto, 24. oktobra, so se v avli kulturnega doma v Gorici pri Slivnici zbrali krajani vaške skupnosti Gorica pri Slivnici, da bi pregledali delo v preteklem letu. Najprej je predsednik KS Zoran Leskovšek podal poročilo o opravljenem delu: organizirali so protestni shod za modernizacijo republiške ceste Črnolica - Gorica - po novi asfaltni prevleki sodeč uspešno, z denarno pomočjo občine in Sklada stavbnih zemljišč so sanirali cesto proti šoli, sanirali plazove, začeli graditi vodovod pri odcepu Bukovje, asfaltirali nekatere ceste, ob polaganju kablov za kabelsko televizijo položili cevi za javno razsvetljavo, z odkupom zemljišča začeli urejati nesojeno avtobusno postajo, katere postavitev pri krajanih sproža številna negodovanja, pri bolj zunanjih opazovalcih pa zgolj posmeh. Sledila je burna razprava udeležencev. Alojz Recko je dejal, da bi bilo treba poročilo finančno ovrednotiti. V imenu krajanov je izjavil, da Zoran Leskovšek ni bil sposoben pravilno voditi delo v KS. Ena izmed zgrešenih stvari je bila tudi avtobusna postaja. Povedal je, da krajani Gorice razumejo, da imajo vaške skupnosti potrebe po asfaltiranju, saj so le-te tudi v KS Gorica, vendar je skrajno neodgovorno, da se KS zadolži za naslednje leto. Predsednik vaške skupnosti Florjan Potrata je pripomnil, daje Gorica ostala brez pločnika v centru, kljub temu da so bile zanj možnosti ob sanaciji republiške ceste. Martin Cmok je dejal, da poročilo ni bilo temeljito pripravljeno. Predsednikuje oporekal postavitev avtobusne postaje, premalo argumentirane pogovore s predstavniki občine in člane sveta pozval k nezaupnici sedanjemu predsedniku. Razpravljali so še o problemih posameznikov, bili mnenja, da gre predsedniku edina zasluga za oživitev kraja na športnem in kulturnem področju, in se dogovorili, da je potrebno podati finančno poročilo in ga objaviti na oglasni deski. Nato je zbor krajanov predlagal naslednje kandidate za člane sveta krajevne skupnosti: Martina Cmoka, Alojza Recka, Dušana Polenška, Ernesta Zidanskega, Janka Cerkvenika in Antona Štancerja, vendar zadnja dva kandidature nista sprejela. Za njegovo mnenje sem vprašala (oz. mnenje mi je ponudil kar sam) enega izmed udeležencev zbora Edvarda Jelena, ki letos kandidira za občinskega svetnika na listi Slovenske nacionalne stranke. » Z delom KS ne moremo biti zadovoljni. Prišlo je do prevelikih napak s strani nekaterih članov sveta krajevne skupnosti in vaške skupnosti Gorica, ki so sredstva, namenjena za delo v KS, porabili nesmotmo.Tudi svetniki občinskega sveta so delovali preveč strankarsko in ne v interesu krajevne skupnosti. Očitki v zvezi s kamnolomom, ki so na sestanku vaške skupnosti leteli samo na zdajšnje vodstvo KS, niso upravičeni. Vso krivdo ima prejšnje vodstvo z Martinom Cmokom na čelu. Bivšemu vodstvu je potrebno postaviti tudi vprašanje v zvezi z lastninjenjem kulturnega doma. Dokumentacija, da je zdaj gasilski, je bila predana s strani Marina Cmoka šele pred dobrim mesecem. Zanima me tudi, kaj sc dogaja s stavbo bivše Auree. Zaradi tega sem se odločil, da sprejmem ponujeno kandidaturo SNS, da se bom lahko zavzel za odpravljanje teh nepravilnosti in večjo povezanost občina - krajevna skupnost.« N. G. Kdo gradi ceste v Dramljah? Ja, seveda, hvalabogu, da jih gradi. Letos poleti je »zrasla« lepo speljana asfaltirana cesta od Zaloga do Jazbin, v pozni jeseni pa še cesta na vrhu Uršule. Ker niti ena niti druga nista bili v nobenih načrtih, me je seveda zanimalo, kdo so uspešni ljudje, ki so zbrali okrog 14 milijonov, kolikor sta oba projekta vredna. V Dramljah sem na KS zvedel, da s cesto v Jazbine nimajo nič, ker jo je gradila Občina, Marija Rataj, vodja občinskega oddelka za okolje in prostor, pa o tej cesti prav tako ni vedela nič, ker gre za krajevno cesto, ki je v pristojnosti KS. Le kako se je lahko zgodilo, da je nekdo očitno po pomoti naredil lepo cesto, vredno 8 do 10 milijonov!? Cesta na Uršuli je nekoliko manj skrivnostna. Predsednik gradbenega odbora je povedal, daje predračunska vrednost projekta znašala 10 milijonov SIT, pogodbena vrednost pa je precej nižja, gradili pa naj bi jo zainteresirani občani sami. Njegovo izjavo je potrdil tudi župan Malovrh, gospa Ratajeva pa je vedela, da sta se na račun te ceste zadolžili krajevna skupnost in Občina. Občina naj bi v to sicer krajevno cesto vlagala na račun prihodnje prekategorizacije te ceste v javno pot, vse pa gre seveda na račun proračuna za prihodnje leto. Obe cesti sta očitno predvolilno naravnani in še en primer, kako pravna država oziroma občina ne bi smeli delati. ____________________________________________Franc Kovač Obnovljena cesta Primož - Šentjur Tik pred volitvami je župan Malovrh le uspel uresničiti svojo obljubo, da bo Občina sanirala cesto od Primoža do gradbišča Doma upokojencev, ki jo je uničil Vegrad. Na 482 m2 so opravili sanacijo vozišča, uredili 1600m bankin in položili preko 2000m fine asfaltne prevleke. Cesta je stala okrog 8 milijonov, denar pa je prišel iz občinskega proračuna. V povezavi z izgradnjo Doma upokojencev tako ostane nerešena samo še ureditev ulice pod Vrbco, ki pa predstavlja težji zalogaj, saj bo tu potrebna temeljita rekonstrukcija cestišča, prestavitev nekaterih komunalnih vodov, ureditev peš poti in še kaj. Gre za približno 40 milijonov težko investicijo, ki naj bi prišla na vrsto naslednje leto. So krajani Tratne zapravili asfalt? Borbe okrog železniškega prehoda pri Ceraju se menda umirjajo in tudi najbolj vneta zagovornika podvoza na tem železniškem prehodu g. Kranjc in g. Tanjšek sta menda dvignila roke. Kaj je novega na tisti »fronti«, smo vprašali župana Malovrha: » Nič posebno novega ni. Za železnico tam podhod seveda ne pride v poštev, saj bi bil še zahtevnejši od šentjurskega. Železnica je ponujala 40 milijonov SIT, to je asfaltno cesto od železniške postaje Grobelno do Čmolice, toda zaradi nasprotovanja nekaterih občanov, ki vztrajajo na ustreznem prehodu preko železnice, se zna zgoditi, da bo ta možnost padla v vodo. Težava je le v tem, ker bo Železnica v tem primeru zavarovala tisti železniški prehod enostavno le z Andrejevim križem in bo ostalo takorekoč vse po starem: prehod preko železnice na lastno odgovornost in še naprej makadamska cesta proti Čmolici. Čez par let pa bo verjetno tudi prehod lepo tiho ukinjen.« F.K. Šentjurske NOVICE AKTUALNO d Hotel Žonta prenovljen V petek, 30. oktobra, je bila v bivšem hotelu Alpos dolgo pričakovana slovesna otvoritev prenovljenega hotela, ki zdaj nosi ime novega lastnika Žonte iz Ljubečne. Po pripovedovanju očividcev - zanimivo je, da dogodka v ŠN sploh nismo zaznali, povabila pa tudi ni dobil nihče od sodelavcev ŠN -je bila prireditev ena izmed boljših v naši občini. Dve kulturni skupini iz Berlina, ansambel Dori, Vesele Štajerke, Vili Resnik, Jaka Šraufciger, solidna postrežba, pa seveda številni Šentjurčani in župan Malovrh, kije tudi slovesno prerezal trak, so poskrbeli za željeno raven fešte. Med uglednimi gosti ni bilo mogoče prezreti bivšega šentrupertskega župnika Dorija, ki je opravil tudi blagoslovitev objekta, pa pomočnika generalnega direktorja celjske bolnišnice Štefana Tisla, ki je med obredom prečital evangelij. Sama preureditev hotela naj bi stala preko 100 milijonov SIT. Gostinske kapacitete so se povečale skoraj za sto procentov in sicer na račun bivšega kegljišča, kjer naj bi sedaj našel svoje mesto disko. Prostor ob šanku je opremljen na novo z zelo udobnimi sedežnimi garniturami v nakazanih separejih, restavracijski prostor pa je ostal v bistvu nespremenjen, seveda če odštejemo novo keramiko, strope in opremo. Hotelske kapacitete so menda povsem modernizirane, sobe klimatizirane, opremljene s telefoni, televizorji... Tudi gostinska ponudba se počasi spreminja; solatni šank, moška strežba, pa tudi dokaj zanimivi in okusni jedilniki. Kot je bilo slišati, naj bi ekspeditivni Žontovi komercialisti že razprodali vse prireditve v hotelu, ki naj bi se zvrstile še v letošnjem letu. Že otvoritvena slovesnost, pri kateri so prevladovali tuji ljudje, navsezadnje tudi dejstvo, da doslej nismo uspeli za hotel pridobiti niti ene reklame, niti nismo bili povabljeni na slovesno otvoritev, kaže, da hotel Žonta štarta predvsem na drugačno publiko in ne na Šentjurčane. F. K. POD DROBNOGLEDOM OPOZICIJE ŠENTJURSKA OBČINA NA TITANIKU Sedanje stanje v občini bi lahko še najbolj slikovito primerjali s plovbo Titanica na svoji zadnji poti. Več kot jasno je, da smo vsi v občini, vključno z našim županstvom, vezani na skupno usodo. Ta je nedeljiva. Deljiva pa je odgovornost zanjo. Občanke in občani smo odgovorni kot volilci za vzpostavitev vodstva, le to pa za uresničevanje naših javnih potreb. Medtem ko imamo to priložnost volilci le enkrat na štiri leta, ima vodstvo odgovornost, da neprestano rešuje probleme, tako da nas varno vodi med čermi, mimo ledenih gora proti cilju. Toda ravno v slednjem je problem. Razmere na občini so na moč podobne tistim na ladji Titanik. Plovemo že dolgo, polna štiri leta, če štejemo zadnji postanek. Posadka pa je na njem že osem let. Kapetan Jure, že pošteno utrujen, se je odločil za najbližjo pot do cilja - Amerike. Konstruktor ladje Oto nas prepričuje, da smo vendar na največji in najbolj vami ladji in da plovemo po mirnem morju, da je vse pod kontrolo. Titanik plove s polno paro. Postaviti hoče nov rekord. Toda v času plovbe seje na njem nabralo veliko balasta. Predrage invensticije, kot so dom upokojencev, telefonija, zlorabe proračuna za kapetanove prijatelje iz prvega razreda, neposredni in posredni dolgovi, ki so se v štirih letih podvojili in lastna nezmožnost pridobivati dodatno energijo in sredstva, so bremena, ki jih tudi taka velikanka težko nosi s seboj. Naš kapetan v svojem obdobju vodenja te ladje ni naredil praktično nič, da bi se rešil nakopičenega balasta. Nasprotno, le še pospeševal je njegovo povečevanje. Posadko je zajelo malodušje. Stvari so od zadnjega postanka dalje tekle le še zaradi vztrajnosti, ne pa zaradi tega, ker bi kdo kaj prida za to storil. Vizije, kako srečno priti do kopnega, ni. Cilj kapitanove ekipe je samo eden. Priti v pristan, dobiti plačilo in jo pobrisati v neznano. Kako se ob tem počutijo nebogljeni potniki ladje ni važno. Bodo že morali vzdržati, saj tako nimajo kam. Ne pozabite, nahajamo se na oceanu in pod ladjo je globoko ledeno morje. Kakšno pa je pravzaprav vzdušje na Titaniku? Kakor za koga. Od kar je vstopila zadnja posadka, se v zgornji palubi veliko uživa, pije, je in pleše. Odličniki (privilegiranci) se pogosto srečujejo v Ipavčevi, pardon, v ladijskem salonu, plešejo, igrajo karte in se zabavajo. Iz podpalubja je zašel med elito Leonardo di J., se zapletel v ljubezensko romanco s čedno in vplivno damo iz prvega razreda, ter si s tem nakopal veliko jeze njenega bogatega oboževalca iz gornjega razreda. Ker je posredi le nekaj božjega, se je za prepovedano in nemoralno razmerje med višjim in nižjim slojem, prav v trenutku ljubezenskega vrhunca, morala zgoditi nesreča, kot plačilo za greh. Koalicija je razpadla, tako kot je Titanik trčil ob ledeno skalo. Kaj se dogaja sedaj? Kapetan pokliče konstruktorja in ta mu pove, da je iluzij o varnosti Titanika konec. Kljub temu prepričujeta potnike, da ni razlogov za paniko. Na palubi se sliši godba, ki igra vse bolj glasno - ladji za slovo. Kulturniki izvajajo svoj repertoar še bolj intenzivno. Med nami so umetniki, o katerih do včeraj še sanjati nismo mogli. Koliko to stane, sedaj ko tonemo, sploh ni pomembno. Toda majhna razlika od zgodbe s pravega Titanika vendarle je. Na srečo naš Titanik še ni udaril ob ledeno goro. Smo pa tik pred njo. Kajti na krovu je bila budna ekipa opazovalcev iz skupine eldeesovcev. Na opozorilo njegovega prvega človeka se je začela akcija alarmiranja pred nevarnostjo. Kapitan ni reagiral. To bi moralo sprožiti postopek zamenjave samoljubnega, trmastega in samosvojega kapitana zaradi odločitev, ki kljub njegovim letom in izkušnjam postavljajo pod velik vprašaj njegove sposobnosti in občutek odgovornosti. Ledena gora je pred nami, vsak hip lahko treščimo vanjo. Po salonu še vedno kroži župan s konstruktorjem podžupanom, oba notranje vznemirjena, čeprav prvi na zunaj miren, drugi že na pol v rešilnem čolnu. Kapetan ve, da ga čaka ena od katastrof; potop ali zamenjava. Ker se ne more LOKALNE VOLITVE '98 B odločiti, vztraja pri svojem, kjer je trenutno še najudobneje. Veliko težje je že v podpalubju. Zgarana posadka preklada tovor, težak več milijard tolarjev. Ironija tega je, da zaradi njega lahko ladja potone, istočasno pa je ta lahko tudi rešilni splav za del srečnežev iz prvega razreda. Vendar bo tudi raja hotela na ta rešilni čoln. Zato je zelo verjetno, da se bo v prerivanju za mesta na njem prevrnil. Posadka je v dilemi. Ali naj posluša kapitana, čeprav ve, da so njegovi ukazi napačni. Ali pa ravna tako, kot ji veleva notranji glas in tvega kaznovanje zaradi upora. Ladja pluje dalje. Kapitan ne ukrepa, dokler ga na površju drži potrpljenje ljudi in božja pomoč. Še vedno prepričan, da so on in njegovi na ladji močnejši od usode. Ostaja še zadnje upanje - zamenjava kapitana. Kajti odgovor, ki je preprost, poraja tudi vprašanje: ali je še mogoče preprečiti usodno trčenje z ledeno goro? Odgovor je da. Potrebno je le povečati učinkovitost posadke in spremeniti smer plovbe. To vedo vsi, razen kapitana. Za rešitev potrebujemo novega kapitana in osveženo posadko! Zato imamo volitve. JožefARTNAK Molilna križanka Tako, kandidati so znani in da bo zadeva nekoliko popoprana - več ali manj so znani tudi že vsi izvoljeni! Nekoliko nenavadno se sliši, toda takšna je ta naša demokracija, ki se v resnici dela malo norca iz demokracije. Sicer pa je zdaj- upam vsaj, ko je Janša dobil bitko pred ustavnim sodiščem za večinski volilni sistem - dirigiranim volitvam dokončno odklenkalo. Šele na naslednjih volitvah vse do zadnjega ne bomo vedeli, kdo bo izvoljen. Ugotovitev iz uvodnega odstavka ni absolutna; ne velja namreč za volitve župana, ki pa so dejansko ključnega pomena in najbolj zanimive. Prednost sedanjega župana Malovrha, ki se je pred mesecem zdela nedosegljiva, hitro kopni in prav lahko se zgodi, da bo ostal praznih rok. Med šestimi županskimi kandidati sta pravzaprav le dva izrazitejša autsajderja; povsem neznani Grobelnik pač nima nobenih možnosti, Erjavec, kot eksponent še vedno rahlo izumirajoče Združene liste, pa sicer nekaj več, a vendar premalo. Kdo izmed preostalih treh kandidatov naj bi v drugem krogu izzval v svoje poslanstvo trdno prepričanega Malovrha, je težko reči. Bezenšek in Moškotevc imata za seboj razmeroma močnejši stranki, Kovač pa računa na svoje standardne volivce. Zastopstvo tradicionalnih šentjurskih strank (LDS, SDS, SKD, SLS in ZLSD) v Občinskem svetu bo ostalo praktično nespremenjeno. Združena lista je izžrebala ugodno številko ena. Njeni kandidati so sami že preizkušeni borci s prejšnjih volitev, tisti na izvoljivih mestih pa vsi tudi še iz časov ZKJ in rajnke Jugoslavije. Cveto Erjavec in Stane Zatler, oba poznamo že iz sedanjega mandata, bosta pristala tudi v novem OS, Božidarju Jeršiču, tudi dosedanjemu svetniku, pa ne obetam več preživetja. Povprečna starost kandidatov je 51,7 let. Dva se ponašata s srednjo izobrazbo, eden pa s poklicno šolo. Socialdemokrati bodo v občinski svet na novo pripeljali le Romana Planka s Planine, če se jim bo slučajno »prikazala Marija«, pa tudi Ludvika Žafrana iz Slivnice. Franc Kovač in Jože Korže, ki sta tudi takorekoč že notri, sta iz stare ekipe, prav tako pa tudi Branko Oset, ki pa se bo za svoje mesto v OS moral še potiti. Socialdemokrati so nekoliko mlajši in imajo povprečno 44 let. Po izobrazbi so štirje tehniki, eden pa je magister znanosti. LDS naj bi v novem OS imela 6 svetnikov. To naj bi bili: Anita Koleša, Ludvik Mastnak, Boris Zupanc, Branko Gorečan, Jože Artnak in Miroslav Pajek. Pajek, ki je v ekipi LDS edini novinec, je morda še nekoliko na prepihu, drugi pa so dokaj čvrsto v sedlu. V povprečju so za pol leta mlajši od socialdemokratov, torej imajo 43,5 let. Sicer pa so eldeesovci zelo izobraženi: trije so pravniki, eden je sociolog, in dva inženirja. Neodvisna lista je zanimiva novost, za katero je težko reči, kako se bo odrezala. Menim, da imata dva od trojice (Oto Pungartnik, Rudi Mestinšek in Jožef Zupanc) kar lepe možnosti za izvolitev. Čeprav je lista nova, so na njej sama stara imena. Oto Pungartnik in Rudi Mestinšek sta tik pred volitvami še prisegala na socialdemokrate in sta bila na prejšnjih volitvah tudi izvoljena v OS na socialdemokratski listi, novinec je le predsednik šentjurske gasilske zveze Jože Zupanc. Neodvisno listo bodo v OS zastopali politolog, učitelj in šofer. Z ozirom na to, da se razglašajo za študentsko listo, je njihova povprečna starost hudo presenetljiva - 49,3 let. Krščanski demokrati naj bi po naši prognozi izgubili primat v Občinskem svetu. Obetamo jim 5 svetnikov. Tudi oni bodo skoraj v celoti obdržali staro ekipo: Janez Čoki, Simon Zdolšek, Anton Zdolšek, Friderik Rezar (ali Anton Kolar) so stari znanci že iz sedanjega sveta, novinec v vrstah SKD bo le Anton Senica s Praprotnega, ki se je zadnji hip izneveril socialdemokratom in zajadral v obetavnejšo krščansko listo. V svojih vrstah imajo enega inženirja in enega tehnika, za druge pa je težko uganiti, kakšne kvalifikacije imajo. Njihova povprečna strost je 47,7 let. Slovenska ljudska stranka bo v Občinski svet pripeljala Tatjano Oset, Janeza Škoberneta, Martina Luskarja in še dva od trojice Brglez, Cvikl in Pušnik. Pušnik in Luskar sta novinca, drugi pa so stari znanci na občini. Po izobrazbi so: profesor, trije kmetijski inženirji, kmetijski tehnik in komercialist. Povprečno imajo 35 let. Slovenska nacionalna stranka se je pojavila kot meteor na šentjurski politični sceni - in bo po naši oceni tudi kot meteor ugasnila. Njeni trije akterji, v vseh strankah prekaljeni Ivan Jager, novinec Slavko Hiti in upornik Edvard Jelen, se verjetno bolj šalijo kot kaj drugega. Menim, da Jelinčičevci ne bodo dobili nobenega mesta v OS. Tako, to so rezultati volitev, ki bodo 22. novembra! Ampak na volitve vseeno morate priti, sicer bo naša prognoza odpovedala. Zanimivo (in žalostno hkrati) je, da bo od 26 svetnikov kar 22 starih, to je dosednjih, in le štirje bodo novi. Pa to zagotovo ne pomeni, da volivci ne bi želeli malo bolj premešati kart, le sistem je takšen, da tega skorajda ne dovoljuje. Če nam je nekoč volitve dirigirala partija, jih zdaj dirigira več njej podobnih partij, rezultat je pa precej podoben. Druga zanimivost je, da obe »kmečki« stranki, SLS in SKD, ne bosta v občinski svet pripeljali nobenega kmeta. Kmete bo v občinskem svetu očitno zastopal le socialdemokrat Korže. Nekoliko več komentarja zasluži novinec v šentjurski politiki -Neodvisna lista. Ni mogoče prezreti, da je sestavljena zelo spretno. Šentjurske NOVICE LOKALNE VOLITVE 98 r Politolog Pungartnik je v svoj voz vpregel vrsto dobrih konj, ki bi utegnili dobro vleči - toda le, dokler konji ne bodo spregledali. Med neodvisne je poleg vrste nezadovoljnih in znanih članov različnih strank (socialdemokratov, bivših komunistov, eldesovcev in drugih) uspel vključiti kar ves študentski klub, toda žal izključno le kot topovsko hrano. Na tista mesta, ki vodijo v občinski svet, je seveda postavil staro preizkušeno gardo. Daje Pungartnik bolj kot z idejami operiral z občinskim denarjem, dokazuje prisotnost sicer na politiko alergičnega predsednika Gasilske zveze Šentjur Zupanca. Ker sta Neodvisna lista in SKD tudi edina že obelodanila svojo koalicijsko ljubezen, tu ni več skrivalnic. Gre za poskus, kako po vzporednici obdržati na oblasti obstoječo oblastno navezo Malovrh - Pungartnik. Dolgoročno je politolog Pungartnik s to potezo naredil Šentjurju strahovito politično škodo: zato, da bi rešil svojo kožo, je takorekoč zlorabil organizirano študentsko mladino, ki seji bo po tej prefinjeno nesramni zvijači politika še dodatno zagnusila. Res škoda. Druga posebnost teh volitev bo, tako vsaj vse kaže, zelo slaba volilna udeležba. Ljudje so se naveličali politike, istih potegavščin in istih obrazov. Če bo udeležba padla pod 50% , bodo možni tudi nekateri presenetljivi izidi, samo po sebi pa se bo postavilo tudi vprašanje legitimnosti nove oblasti, kar pomeni pravo bližnjico do notranje krize. le Malovrh res brez grehov? Izjava za javnost V ŠN je urednik Franc Kovač v rubriki »Je Malovrh res brez grehov« napisal kar nekaj laži in sicer: 1. Daje Malovrh peljal soprogo na občinske stroške v Radence. Nadzorni odbor je govorice preveril že v spomladanskem času in ni našel podlage za navedeno vprašanje, ki ga je na občinski svet naslovil svetnik Artnak Jože in bil z odgovorom tudi zadovoljen, saj je bil Malovrh na managerskem pregledu v Radencih in je račun za ženo poravnal sam. 2. Hvaležno buldožeriranje posestva ni opravil Vegrad, ampak zasebnik Platovšek iz Celja, ki je buldožeriral poprej posestvo sosedov Povaleja, Doboviška ter tudi Malovrha in je vsakemu posebej tudi izstavil račun. Torej je novica čista izmišljotina, z namenom jemanja dobrega imena v predvolinem času. Gospod Kovač se bo moral zamisliti sam nad seboj, ali lahko jemlje dobro ime komurkoli, brez lastnega občutka krivde in ali ni njegovo pisanje iz naslova koristoljubja. Po vsej verjetnosti bo moral svoje trditve obrazložiti pred pristojnim sodnikom, v kolikor se v ŠN ne bo opravičil. Župan Jurij Malovrh Je Malovrh res brez grehov - odgovor Takole je bilo zapisano: » Govorice, da mu je Vegrad 14 dni »hvaležno« buldožeriral posestvo, da je preusmeril 2 milijona SIT državnega denarja od doma upokojencev in prevorske šole za svoj izlet in izlet šentjurskih pevcev po evropskih božjih poteh, ali daje peljal soprogo na dopust v Radence na občinske stroške, so ostale zgolj na ravni govoric.« Torej se bo gospod Malovrh moral najprej naučiti brati, še bolje pa bi bilo, da bi govorice, ki dokazljivo obstajajo, dokumentirano zavrnil pred javnostjo. Franc Kovač Afera - SLS v Dramljah “pozabila” vložiti kandidature Drameljski odbor SLS je opravil kandidacijski postopke in tudi pravilno določil svoje kandidate za svet KS, potem pa je vodstvo stranke “pozabilo” kandidaturo vložiti pri Občinski volilni komisiji. Gospod Ulbing, eden izmed kandidatov, ki je prvaka stranke Osetovo in Škoberneta ves čas zaman opozarjal na “zamujanje”, je ogorčeno zapisal: “ Smatram, da je s tem dejanjem vodstvo stranke ogoljufalo vseh enajst kandidatov in nam namerno onemogočilo sodelovanje na volitvah. Ker se čutim izigranega in verjamem, da gre tu za osebni politični interes, saj stranka ni imela časa oziroma ni hotela ukrepati, izstopam iz članstva SLS, se odpovedujem funkciji podpredsednika drameljskega odbora, predsednika Upokojenske zveze SLS Šentjur in kandidaturi za občinski svet. Moje prepričanje je, da ne morem biti član stranke, ki se igra politične igrice na račun nas volivcev.” F. K. Živahni Martinovi dnevi na Ponikvi Letošnje Martinove dneve so Ponkovljani pričeli v ta petek zvečer s slovesno otvoritvijo in priložnostnim pevskim programom v kulturnem domu. Andreja Galuf je polno dvorano navdušila z nastopi šolskega pevskega zbora in dekliške vokalne skupine. V nastope je skušala vnesti nekaj več dinamike in svežine, tako so si šolarji ob pesmi o jabolku, kar na odru privoščili nekaj slastnih grižljajev, članice vokalne skupine, če sem prav slišal napovedovalko Danico Dosedlo, nosijo ime “Sonce” in so se tokrat prvič predstavile, pa so svoje izvajanje podkrepile z nekaj ritmike, sicer bolj plahe, a vendarle. Otvoritev dnevov je s priložnostnim nagovorom opravil predsednik Turističnega društva g. Špur. Orisal je delo, prizadevanja in načrte turističnega društva in bil kritičen do Občine Šentjur, ki za delo društva ne kaže pravega razumevanja. Tako je letos društvo dobilo na podlagi svojega programa kar nekajkrat večjo dotacijo od ministrtstva kot od občine. Letošnje Martinove dneve so Ponkovljani posvetili korazi; v primerno dekorirani dvorani so prikzali stare stroje stroje, orodja in običaje. Seveda pa niso pozabili na spominke, na Šibalove ročne umetnije - tokrat je navdušil z delujočo maketo žage - in pokušino mladega vina domačih vinogradnikov. V soboto dopoldne so enako slovesno odprli razstavo društevnih dejavnosti, posvečeno bogati zgodovini njihove nekdaj zelo aktivne dramske sekcije. Razstavo sta pregledno in domiselno pripravili Slava Kovačič in Barbara Trebovc. Sobotni večer so, kot se za martinovo spodobi, poskušali zapolniti z ritmi domačega ansambla “Mrk” in Martinovim plesom v Gasilskem domu, a z obiskom niso bili najbolj zadovoljni. Rahlo sneženo nedeljsko jutro je bilo v znamenju Martinove lepe nedelje in župnika Hermana, Martinov sejem pa je žal zdrknil na raven kramarskega srečanja plastičarjev. F. K. LOKALNE VOLITVE '98 Šentjurske NOVICE m PREGLED DELA V OBČINI ŠENTJUR ODLETA 1992-1998 skopih obrisih dajemo evidenčni in stroškovni opis investicij za obdobje 1992 - 1998 Občinske uprave, Skupščine, Izvršnega sveta in Občinskega sveta. V tem času smo pridobili iz republiških in drugih virov za investicije preko polovice potrebnih sredstev, s tem da ocenjujemo, da smo v tem obdobju namenili za investicije preko 3.800 mio SIT (cca 40 mio DEM), ni pa všteto lastno delo občanov. ŠOLE: - Dobje, Hruševec, Dom upokojencev - Blagovna - prizidek - Šentjur - fasada, preureditve - Prevorje - pričetek gradnje - modernizacija šol in priprava devetletko - Planina - ureditev podstrehe - Slivnica - kotlarna - prizadevanje za prenos vodstva Kmetijske šole nazaj v Šentjur in vračanje posestva Skupna investicijska vrednost znaša 950 mio SIT (10 mio DEM), od tega je občina prispevala iz občinskih sredstev približno 500 do 600 mio SIT. ib* Šola v Hruševcu SOCIALA - varstveno delovni center za otroke z motnjami v duševnem razvoju, - dom upokojencev, - varstvo ostarelih preko javnih del, - sanacija Eleganta in preobrazba v E-šport - pomoč pri pridobivanje finančnih sredstev za ostala podjetja v Šentjurju - skupna vrednost navedenih del približno 1.150 mio SIT (12 mio DEM). Občina je vložila približno 285 milijonov tolarjev. LOKALME VOLITVE '98 I - '■ •; - ... " K ' - Cesta Sodna vas - Žamerk - Virštanj - Cerovec -Hrastje - Kalobje povezava Itd... Skupna vrednost približno 1.100 mio tolarjev (2 mio DEM). Denar pridobljen preko amadmajev in izrednega prizadevanja občine. OBJEKTI SPLOŠNEGA POMENA - tržnica - Ipavčeva hiša - sofinanciranje Slomškove hiše - RESEVNA: Stolp, daljnogled, telefon elektrika - ureditev Rifnika - sofinanciranje v sakralne objekte - postavitev spomenika F. Malgaja - sofinanciranje v knjižnico - športni park Šentjur - ostala manjša igrišča Grobelno, Nova vas - protipožarna preventiva - obnova gasilskih domov - nabava vozil. Skupna vrednost približno 140 mio tolarjev (1,5 mio DEM). - sklad stavbnih zemljišč Skupni kapital skladov 190 milijonov tolarjev (2 mio DEM). - urejanje obrtne cone in industrijske cone - sofinanciranje v postavitve TV repetitorja na Kolobju - sofinanciranje v gasilko zvezo občine Šentjur. SKLADI - sklad za razvoj obrti in podjetnišva - kmetijski sklad - stanovanjski sklad DVIGANJE KULTURNE RAVNI V OBČINI pihalni orkester - nabava instrumentov - revija pevskih zborov - slikarske in kiparske razstave priznanih avtorjev - sofinanciranje izdaj literaamih del - gostovanje priznanih izvajalcev - Ipavčevi dnevi - Jurjevanje muzejska dejavnost (Rifnik, Ipavčeva hiša, Slomškovina) - sakralni objekti - sofinanciranje mladih: tabornik, skavti, šola v naravi za osnovnošolce in mlade gasilce, študentje - turizem - vodnik po šentjurski občini. LOKALNE VOLITVE '98 zmzzi Šentjurske NOVICE Ipavčeva hiša - slikarske in kiparske razstave priznanih avtorjev - sofinanciranje izdaj literaarnih del - gostovanje priznanih izvajalcev - Ipavčevi dnevi - Jurjevanje muzejska dejavnost (Rifnik, Ipavčeva hiša, Slomškovina) - sakralni objekti - sofinanciranje mladih: tabornik, skavti, šola v naravi za osnovnošolce in mlade gasilce, študentje - turizem - vodnik po šentjurski občini, - turistična karta, predstavitve na sejmih, koledar prireditev - Planina - Šentvid - Nova vas - Podgorje - Cesta Sodna vas - Zamerk - Virštanj - Cerovec -Hrastje - Kalobje povezava Itd... Skupna vrednost približno 1.100 mio tolarjev (2 mio DEM). Denar pridobljen preko amadmajev in izrednega prizadevanja občine. OB JEKTI SPLOŠNEGA POMENA - tržnica - Ipavčeva hiša - sofinanciranje Slomškove hiše - RESEVNA: Stolp, daljnogled, telefon elektrika - ureditev Rifnika - sofinanciranje v sakralne objekte - postavitev spomenika F. Malgaja - sofinanciranje v knjižnico - športni park Šentjur - ostala manjša igrišča Grobelno, Nova vas - sofinanciranje v postavitve TV repetitorja na Kolobju - sofinanciranje v gasilko zvezo občine Šentjur. - protipožarna preventiva - obnova gasilskih domov - nabava vozil. Skupna vrednost približno 140 mio tolarjev (1,5 mio DEM). SKLADI - sklad za razvoj obrti in podjetnišva - kmetijski sklad - stanovanjski sklad - sklad stavbnih zemljišč Skupni kapital skladov 190 milijonov tolarjev (2 mio DEM). - urejanje obrtne cone in industrijske cone DVIGANJE KULTURNE RAVNI V OBČINI pihalni orkester - nabava instrumentov - revija pevskih zborov Skupna vrednost 60 mio SIT (0,6 mio DEM). Majhna občinska uprava na število prebivalcev in proračun ter voluntersko opravljanje županske funkcije (po ugotovitvah ministrstva za finance najracionalnejša uprava med nemestnimi občinami) m bi lahko v štiriletnem obdobju porabili po merilih države preko 200 mio SIT več za upravo, kar pa smo namenili za investicije. Za obdobje, ki je za nami, je značilen izreden investicijski naboj, ki ni dopuščal polovičarstva ali dela po etapah, kajti s tem bi vložena sredstva ne dosegla namena, za katerega so bila pridobljena. Za vse investicije so si prizadevali tako Občinska uprava v prejšnji in sedanji zasedbi kot tudi Občinska skupščina in sedaj Občinski svet. Zavedamo se, da je potreb veliko več kot razpoložljivih sredstev, pa vendar je to gibalo razvoja. OBČINSKA UPRAVA OBČINSKI SVET ŽUPAN: Jurij MALOVRH Šentjurske NOVICE LOKALNE VOLITVE '98 NA GLASOVNICI NAS NAJDETE ssa volitve župana J FRANC KOVAČ sssa volitve v občinslei svet LISTA SDS ...d**)***' Socialdemokratska stranka Slovenije LOKALNE VOLITVE '98 Šentjurske NOVICE 1 ČAS JE, DA PREVZAMEMO ODGOVORNOST Šentjur in šentjursko občino moramo izvleči iz anonimnosti in privabiti v kraj denar, zanimive programe in odmevne prireditve. Šentjur mora postati pomemben gospodarski in kulturni center v regiji. Nekoč, ko smo imeli dobrega župana, je to že bil. Skladnejši razvoj podeželja pomeni za občino preživetje nekaj sto kmečkih gospodinjstev. Župan mora vedeti, kako se bo godilo kmetu, ko bo njegova njiva del evropskega kmetijskega prostora. LDS ŠENTJUR Vljudno vabljeni na glasbeno prireditev: “SPREMINJAŠ LAHKO SAMO, ČE Sl ZRAVEN” V HOTELU ŽONTA ŠENTJUR V ČETRTEK, 19. NOVEMBRA 1998 OB 19. URI NASTOPILI BODO: NEW SWING OUARTET 2 ALIVE-VIVIAH GAAD BAND ANSAMBEL NOT LINE VSTOPNINE Nil Predsednik LDS Šentjur Jožef Artnak 'Kdor poje, stabo ne misCi Župan ne ustvarja novih delovnih mest, ustvarja pa pogoje zanje. Spodbudni lokalni predpisi, ugodni krediti, pripravljena zemljišča za gradnjo, možnost nakupa stanovanja, prijazni birokrati ... je samo nekaj zelo pomembnih pogojev za lastnike in podjetnike. Ko je župan izvoljen, postane odgovoren za veliko podjetje, v katerem živi in dela 20 tisoč ljudi. Njegova prva in najpomembnejša naloga je izbrati dobre sodelavce. Slabo se piše županu, ki ne bo imel kaj izbirati. ‘ MI SMO LJUDJE, KI ZNAMO IN IMAMO KORAJŽO! SKUPAJ SMO DOBRA EKIPA.” Dr. Gregor Bezenšek, kandidat za župana LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE Občinski odbor Šentjur pri Celju kandidat za župana jena GLASOVNICI pod številko Šentjurske NOVICE LOKALNE VOLITVE '98 LDS LISTE KANDIDATK IN KANDIDATOV LIBERALNE DEMOKRACIJE SLOVENIJE ZA OBČINSKI SVET OBČINE ŠENTJUR - na volilnem lističu se bo nahajala pod zaporedno številko 3 LISTA KANDIDATK IN KANDIDATOV VI. VOLILNI ENOTI Krajevni skupnosti Šentjur mesto in Šentjur okolica 1. ANITA KOLEŠA, rojena 1961, stanujoča Pod Vrbco 28, Šentjur, pravnik, vodja območne izpostave sklada ljubiteljske kulturne dejavnosti Republike Slovenije. 2. LUDVIK MASTNAK, rojen 1941, stanujoč C. Miloša Zidanška, Šentjur, diplomirani sociolog, direktor Ljudske univerze Šentjur. 3. MIRKO VREČKO, rojen 1934, stanujoč Pod Vrbco 8, Šentjur, učitelj zgodovine in zemljepisa, upokojenec. 4. RADO MAROT, rojen 1955, stanujoč Valentina Orožna 8b, Šentjur, diplomirani ekonomist, inženir strojništva, član uprave Alpos, direktor za finance. 5. ANTON SELIČ, rojen 1962, stanujoč Ul. II. Bataljona 16 h, Šentjur, elektrikar, samostojni podjetnik. 6. PETER PUSSER. rojen 1961, stanujoč Ul. 1. Celjske čete 10, Šentjur, diplomirani ekonomist, direktor podjetja KOVAL, d.o.o. 7. STANISLAV STOJAN, rojen 1959, stanujoč Na Lipico 1, gradbeni tehnik, geometer. 8. BOGDAN RAHTEN, rojen 1977, stanujoč Ul. Dušana Kvedra, Šentjur, tehnik Trgovske akademije, študent kumunikologije na FDV. 9. LIDIJA HERCOG, rojena 1965, stanujoča Pešnica 10, Šentjur, ekonomski tehnik, direktor. 10. MIRKO ČANDER, rojen 1949, stanujoč Cvetna ulica 38, Šentjur, elektrikar, urednik internega glasila v Alpos-u, sindikalni zaupnik. LISTA KANDIDATK IN KANDIDATOV V H. VOLILNI ENOTI Krajevne skupnosti Ponikva, Dramlje in Blagovna 1. BORISLAV ZUPANC, rojen 1952, stanujoč Lutrje 15, Ponikva, prometni inženir, inšpektor notranje kontrole -svetovalec na Pošti Slovenije. 2. BRANKO GOREČAN, rojen 1956, stanujoč Jarmovec 9b, Dramlje, diplomirani pravnik, vršilec direktorja Doma starejših Šentjur. 3. EDVARD PEPERKO, rojen 1959, stanujoč Zlateče 2, (Blagovna), višji upravni delavec, vodja oddelka za gospodarstvo in družbene dejavnosti Občine Šentjur. 4. JOŽE MASTNAK MARJAN, rojen 1950, stanujoč Proseniško 38, (Blagovna), gradbeni tehnik, kmet. 5. ŠTEFAN KOPINŠEK, rojen 1959, stanujoč Dramlje 42, gradbeni tehnik, samostojni podjetnik-obrtnik. 6. JOŽE GAJŠEK, rojen 1956, stanujoč Dole 37, Šentjur, avtomehanik, poklicni gasilec. 7. MAGDALENA JEREBINŠEK, rojena 1965, stanujoč Lutarje 41a, Ponikva, pravnik, referent v izvajanju na Zavodu za invalidsko in pokojninsko zavarovanje. 8. MILAN HORVAT, rojen 1927, stanujoč Zlateče 19, Šentjur, pilot, upokojenec. LISTA KANDIDATK IN KANDIDATOV V IH. VOLILNI ENOTI Krajevne skupnosti Slivnica, Planina, Prevorje, Loka pri Žusmi in Kalobje 1. JOŽEF ARTNAK, rojen 1960, stanujoč Javorje 15, Gorica pri Slivnici, pravnik, pomočnik generalnega direktorja ALPOS, podpredsednik nadzornega odbora Stanovanjskega sklada Republike Slovenije. 2. MIRKO PAJEK, rojen 1957, stanujoč Lopaca 16, Prevorje, inženir metalurgije, vodja proizvodnje v obratu Valjarna v podjetju Jeklo Štore, d.o.o.. 3. ALOJZ ULAGA, rojen 1966, Loke 2, Planina pri Sevnici, diplomirani inženir elektrotehnike, projektant elektro del v Cinkarni Celje. 4. MARJAN SKALE, rojen 1939, stanujoč Loka pri Žusmu 109, učitelj, pomočnik ravnatelja OŠ Slivnica. 5. DUŠAN ŠAFRAN, rojen 1958, stanujoč Kostrivnica 5, Kalobje, ključavničar v Jeklu Štore. 6. IGOR PODGORŠEK, rojen 1968, stanujoč Gorica pri Slivnici 72, Gorica pri Slivnici, strojni tehnik, organizator potovanj v Poslovni enoti Izletnik, Rogaška Slatina. 7. OLGA DVORŠAK, rojena 1967, stanujoča Lopaca 28, Prevorje, kmetijski tehnik, upravnica pošte. 8. SANDI KOVAČIČ, rojen 1970, stanujoč Planina pri Sevnici 73, doktor veterinarske medicine, veterinar na Veterinarski postaji Šentjur W WJ||0 KANDIDATI ZA SVETNIKE SO NA M GLASOVNICI POD ŠTEVILKO LOKALNE VOLITVE '98 Šentjurske NOVICE n KJER JE VOLJA, JE POT Roman MOŠKOTEVC, direktor podjetja AHAC Kandidat za župana naše občine s podporo Slovenske ljudske stranke Šentjur Spoštovane gospe in gospodje! Preden sem se odločil za kandidaturo župana občine Šentjur sem dobro premislil, v kaj se podajam in lahko vam povem, da odločitev ni bila lahka. Zavedam se, da je županovanje v občini kot j e Šentjur povezano z veliko dela, skrbi in seveda odgovornosti. Ob tem me seveda ni vodila želja po iskanju materialnih koristi, ampak sem se ravnal po načelu »Držati seje potrebno starih prijateljev in novih poti«. Vedno mi je bilo vodilo narediti nekaj dobrega zase, soljudi in kraj v katerem živim. Tukaj sem namreč pognal korenine, tu so bili doma moji stari starši, mama in oče, ki so mi že kot malemu otroku vcepili ljubezen do zemlje in do narave nasploh. Skozi svoje življenje sem si nabiral znanje in izkušnje na raznih področjih dela. Preizkusil sem se kot športnik, kmet, obrtnik, podjetnik... in vsa ta znanja bi sedaj rad prenesel v župansko funkcijo. Kaj pa je pravzaprav občina drugega kot eno samo veliko podjetje. In to podjetje se da prav tako voditi uspešno. Predvsem pa sem prepričan, da je tam, kjer je prava in iskrena volja- tudi pot do uspeha krajša. Kakorkoli že, v naslednjih nekaj vrsticah bi vam sedaj rad predstavil, kakšni so moii cilji in za kaj se bom zavzemal: - spoštovanje pravic vseh prebivalcev občine, - enakomeren razvoj celotne občine, - razvoj kmetijstva in ohranjenosti podeželja (zniževanje stroškov kmetijske proizvodnje-regresiranje), - razvoj obrti in podjetništva (vključevanje šentjurskih obrtnikov v investicijska dela občine Šentjur), ■ ohranjanje delovnih mest in odpiranje novih (podpora perspektivnim panogam in omogočanje razvoja novim), - ustvarjanje pogojev za dobro šolo (dobri materialni pogoji in podpora naprednim projektom), -izboljšanje infrastrukture (ceste, vodovod, telefon...), - gradnjo socialnih stanovanj, - omogočanje razvoja kulture v občini (posodobitev knjižnice in kulturnih domov), - podporo rekreativnemu in tekmovalnemu športu, - ohranjanje sakralnih objektov, - podporo društvom in organizacijam. LOKALNE VOLITVE '98 mmauamm MOŽNOSTI ZA SPREMEMBE SO VOLITVE Občina Šentjur je skupnost prizadevnih ljudi, ki uresničujejo svoje cilje na vrednotah do zemlje, dela in družine. Nezadovoljstvo in razočaranje se pogostokrat izraža v povedi: »Ne bom šel na volitve!« Vendar v želji, da želimo spremeniti politične silnice v naši občini, so volitve možnost, da to storimo. Zato 22.novembra pojdite na volitve! SLS Šentjur vam za županskega kandidata ponuja Romana Moškotevca in listo občinskih svetnikov v volilnih enotah: 1. 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. n. 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. ra. 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. VOLILNA ENOTA Tatjana Oset, 14.2.1961, Črnoliška 12, profesorica, pom. ravnatelja KŠ Šentjur Zvonko Pušnik, 13.6.1964, C.kozj. odreda 8, ing.agr., direktor KZ Šentjur Robert Gajšek, 1.4.1959, Romihova 6, učitelj, ravnatelj OŠ Hruševec Roman Moškotevc, 29.4.1967, Stopče 31, elektrotehnik, direktror Ahac d.o.o. Terezija Prebil, 6.9.1945, Jakob 2a, zdravnica, zasebna pediatrinja Zdenko Jug, 11.8.1960, C.na Kmet. Šolo 13, dipl.ing.les., direktor Juvec d.o.o. Robert Oset, 19.5.1979, Črnoliška 10, mizar Janez Črešnar, 24.12. 1958, ekonom, tehn., blagajnik HKS Šentjur Franc Vengust, 24.2.1950, kmet Stanislav Valner, 12 4.1954, šofer, avtoprevoznik VOLILNA ENOTA Janez Škoberne, 8.5.1973, Laze 17, kmet. tehnik, sekretar OS Zdravko Brglez, 23.5. 1954, Dolga gora 19, ing. kmet, kmetijski pospeševalec Peter Aužner, 8.2.1950, Laze, ing.org. dela, direktor Jožef Mastnak, 15.2.1939, Lokarje 10, kmet Martin Pevec, 12.11.1949, Slatina 5, kmet Bogomir Ulbing, 27.8.1933, Laze 13a, avtoličar, upokojenec Franc Podkrajšek, 2.4.1956, Okrog 8, kmet Breda Trebovc, 14.12.1962, trgovka, kmetica SLS Slovenska ljudska stranka SLS Slovenska ljudska stranka. VOLILNA ENOTA Martin Luskar, 10.10. 1967, Podpeč 3, ing. kmetijstva, vodja zadružne enote Maks Cvikl, 10.2.1948, Gorica pri Slivnici 85, komercialist Milan Zapušek, 20.1.1976, Prapretno 7, kmetijski tehnik, avtoprevoznik Rafko Gubenšek, 14.8.1968, Žegar 40, krtiet Anton Mlakar, 14.3.1944, Kostrivnica 20, kmet Alojz Jevšnik, 21.6. 1957, Paridol 24, trgovec, poslovodja Franc Gračner, 28.10. 1971, Brdo 17, kmet Marjan Lesjak, 22.8.1973, Gorica pri Slivnici 2, kmet. tehnik, poslovodja S Predsednica SIS: Tatjana Oset LOKALNE VOLITVE '98 Šentjurske NOVICE - _______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________ Spoštovane občanke, spoštovani občani - predstavljamo Vam kandidata za ZUPANA OBČINE ŠENTJUR ! Florjan Cveto ERJAVEC, rojen 22. novembra 1944 v Hruševcu, stanuje v Šentjurju, v Ulici Valentina Orožna 8/c. Izhaja iz delavske družine, katere vzor je poštenje in delovne navade. Skupaj z ženo in sinom, ki je študent, so si ustvarili prijazen dom, kar mu pomeni največ Po srednji šoli se je vpisal na pravno šolo v Mariboru. V času službovanja je opravljal vodstvene naloge v gospodarstvu, zadnjih dvajset let pa je dodobra spoznal organizacijo in način dela občinske uprave in državne uprave. Ves čas deluje tudi v raznih republiških organizacijah in združenjih, v občini pa je poznan kot uspešen večletni predsednik sveta Krajevne skupnosti Šentjur-mesto ter pobudnik in organizator poimenovanja kraja Šentjur v Mesto Šentjur. Za dosedanje delo mu je bilo podeljeno več državnih in občinskih priznanj. Tudi v tem mandatu predsednika sveta krajevne skupnosti se potrjuje njegovo uspešno vodenje, saj je mesto Šentjur prejelo priznanje Turistične zveze Slovenije kot drugo najbolje urejeno mesto v Sloveniji. Njegov velik prispevek pa je bil tudi pri izgradnji podvoza Hruševec. Kot svetnik v občinskem svetu se zavzema za enakomeren razvoj občine, za večjo socialno varnost občanov, delavcev in mladih, za bolj prijazno, gospodarsko in turistično uspešno občino. Kot človek je osebnost, ki dano besedo drži, spoštuje in ceni drugače misleče in verujoče, kar mu priznavajo tudi člani drugih političnih strank. To je Florjan Cveto Erjavec, Vaš in naš kandidat za župana Občine Šentjur. Prepričani smo, da se bodo z njegovo izvolitvijo za župana izboljšale razvojne, socialne in druge perspektive občine ter njenih prebivalcev. Predsedstvo OO ZLSD Spoštovane volivke. Spoštovani volivti, dragi prijatelji. s svojo odločitvijo, da kandidiram za župana občine Šentjur, ne mislim in ne želim obljubljati nečesa, česar v resnici ne bi bilo mogoče uresničiti. Prepričan pa sem, da ima občina še dovolj neizkoriščenih možnosti, s katerimi se lahko uresniči njen napredek in razvoj, zato ODPRIMO TA PROSTOR, ZA : HITREJŠI IN ENAKOMEREN RAZVOJ OBČINE na osnovi strategije razvoja občine, ki mora temeljiti na enakomerni izgradnji cest (Kozjanski križ), vodovodov, izgradnji komunalnih ter drugih naprav skupnega pomena (pločniki - varne poti v šolo, čistilne naprave...); izkoristiti možnosti skupnih vlaganj, redno financiranje krajevnih skupnosti in s tem omogočiti zadovoljevanje najosnovnejših pogojev življenja in bivanja občanov ter razvoj turizma na podlagi tradicij in znamenitosti občine; RAZVOJ PODJETNIŠTVA IN OBRTI z nudenjem prostorskih možnosti razvoja, vključevanje občin v tržne promocije podjetij in obrtništva; nuditi materialno pomoč pri samozaposlovanju; skrajšanja (Sasa pridobivanja raznih dovoljenj in soglasij, omogočiti ugodnejše bančne kredite in pritegniti tuje vlagatelje z namenom odpiranja novih delovnih mest; VEČJO SOCIALNO IN ZDRAVSTVENO VARNOST otrok in družin, invalidov, upokojencev ter vseh občanov tako, da se jim zagotovijo pogoji za krepitev zmožnosti dostojnega življenja; pospešiti gradnjo stanovanj za mlade družine, nudenje pomoči starejšim v obliki javnega dela, izgradnjo varovanih stanovanj za ostarele, večje angažiranje pristojnih služb v reševanju socialne problematike in zagotoviti enake zdravstvene pogoje vsem prebivalcem občine; RAZVOJ PODEŽELJA IN ZAŠČITO KMETIJSTVA s Preprečitvijo nadaljnje delitve kmetijskih posestev in omogočiti združevanje pridelovalnih zemljišč; podpreti razvijanje dejavnosti, ki se vežejo na kmetovanje - kmečki turizem, domača obrt, bio prehrana; Kmetijski šoli pridobiti status višje šole; zaostriti pogoje neracionalnega poseganja v prostor na škodo kmetijstva, v primeru elementarnih nesreč (neurja, plazovi...) pa bolj učinkovito pristopiti k sanaciji. IZOBRAŽEVANJE OTROK IN MLADINE, zagotoviti! enake pogoje in standard v šolstvu in otroškem varstvu, uporabe športnih objektov in naprav ter ustanoviti fundacije za štipendiranje nadarjenih dijakov in študentov. KAKO FINANČNO PODPRETI TE OPREDELITVE Z realnim in usklajenim občinskim proračunom, s sredstvi občinskih skladov, iz republiškega proračuna ter sredstev republiških skladov za posamezne programe iz javnih razpisov, izkoristiti možnosti sredstev PHARE, najemov ugodnih bančnih kreditov ter pridobivanja domačih in tujih vlagateljev v posamezne projekte. Zato ODPRIMO TA PROSTOR, v katerem živimo in ustvarjamo ZA sodelovanje z vsemi, ki nam nadaljnji NAPREDEK IN RAZVOJ OBČINE nekaj pomeni VAŠ KANDIDAT ZA ŽUPANA Florjan Cveto Erjavec NA GLASOVNICI POD ZAP. ŠT. ZDRUŽENA USTA socialnih demokratov ___________ Mi znamo ustvariti možnosti in priložnosti za boljše življenje in vsaj približno enake pogoje za napredek in enakomeren razvoj občine Šentjur pri Celju zato odprimo ta prostor ! Za NAŠI CILJI SO: - pričeti z gradnjo stanovanj za mlade družine, - izgradnja pločnikov v Vrbno, proti Lokarjem, Novi vasi, - izgradnja Kulturnega doma in Knjižnice - urediti dostope do vseh javnih objektov za invalidne osebe - povečanje števila parkirnih mest v Šentjurju - izgradnja urejenega parkirišča za tovorna vozila - ureditev ulične razsvetljave (Brezje ob Slomu, Botričnica, Vrbno), - izgradnja pokrite Avtobusne postaje v Šentjurju, - priprava projektov za izgradnjo centralne čistilne naprave. KANDIDATI VOLILNE ENOTE 2 ( Blagovna, Dramlje, Ponikva ) 1. ZATLER Stane, Hotunje 5, Ponikva 2. ZABUKOVŠEK Branka, Ponikva 7, Ponikva 3. GOLEŽ Jožef, Hotunje 33 a, Ponikva 4. VREŠAK Anton, Zgornje Selce 17 a, Ponikva 5. LESNIKA Tatjana, Ponikva 2, Ponikva 6. ZATLER Vili, Ponikva 48a, Ponikva 7. SORČAN Drago, HotunjeSl, Ponikva 8. ŽNIDAR Jože, Proseniško 24 c, Šentjur NAŠI CILJI SO: - nemoteno nadaljevanje modernizacije ceste Proseniško-Dolga gora - izgradnja in modernizacija vseh občinskih cest na področju Blagovne, Dramelj in Ponikve - temeljita obnova in modernizacija Kulturnega doma na Ponikvi in pridobitev ustreznih prostorov za mlade, - izvedba kanalizacije na Zg. Hotunjah, Ponikvi (Kovačič-Pospeh) in z izgradnjo bioloških čistilnih naprav. Lokalno Solidarnost in Demokracijo Spoštovana volivka. Spoštovani volivec ! Na lokalnih volitvah ’ 98 nastopajo na naši listi kandidati, ki imajo bogate izkušnje in uspehe pri delu v krajevnih skupnostih, gospodarstvu, obrti in podjetništvu. Gotovo jih boste prepoznali in jih tudi volili. Obljubljamo, da bomo zastavili vse moči in znanje za dosego pravičnega in z zakoni podprtega financiranja krajevnih skupnosti, šolstva, športa, kulture, gasilcev in ostalih prostovoljnih dejavnosti ter s tem omogočili normalen razvoj le-teh. Zavedamo se, da imamo še dovolj neizkoriščenih možnosti, zato hočemo in bomo sodelovali pri programih, ki so nam v skupno korist z vsemi, ki jim napredek in razvoj občine nekaj pomeni. KANDIDATI VOLILNE ENOTE 1 (Šentjur mesto in Šentjur okolica ) 1. ERJAVEC Florjan Cveto, Orožnova 8 c, Šentjur 2. ŠTIGLIC Jože, Ljubljanska cesta 23, Šentjur 3. TURK Dubravka, Goriška ulica 11, Šentjur 4. ŠMERC-KOVAČIČ Jožefa, Leskovškova 8, Šentjur 5. BREZOVEC Ivan, Na Tičnico 4, Šentjur 6. FENDRE Silvo, Brezje ob Slomu 1, Ponikva, 7. RAZTOČNIK Marjan, Kozjanskega odr. 11, Šentjur 8. SLAKAN Drago, Na Lipico 1, Šentjur 9. JAZBINŠEK Marjeta, Miloša Zidanška 8, Šentjur 10. SVETINA Breda, Dušana Kvedra 6, Šentjur KANDIDATI VOLILNE ENOTE 3 (Kalobje, Loka, Planina, Prevorje, Slivnica) 1. JERŠIČ Božidar, Loka 5, Loka pri Žusmu 2. CMOK Martin, Gorica 75, Gorica pri Slivnici 3. KOSABER-JELENC Zdenka, Gorica 22, Slivnica NAŠI CILJI SO: - oživiti proizvodnjo v zapuščenih obratih (Dobrina, Slivnica, Planina) - ustvariti pogoje samozaposlovanja na podeželju - zagotoviti neoporečno pitno vodo v Loki, Slivnici in na Planini - pričetek gradnje telovadnice v Loki - pospešena izgradnja Osnovne šole Prevorje - dograditev gasilskega doma Kalobje in oživitev turizma. NAŠE CILJE bomo dosegli le, če boste volili ZDRUŽENO LISTO SOCIALNIH DEMOKRATOV -ZLSD NA GLASOVNICI POD ZAP. ŠT. VOLILNI ŠTAB ZLSD POSLOVNA STRAN ^ ^ NOVICE PREVOZI - TRGOVINA OSEB IN TOVORA NA DEBELO IN DROBNO PETER JERŠIČ, UL. LEONA DOBROTINŠKA (NASPROTI KLAVNICE), ŠENTJUR NUDIM VAM: VSE VRSTE OPEK SCHIEDEL DIMNIKE, CEMENT, APNO, MIVKO, RAZLIČNE VRSTE BETONSKIH PLOŠČ IN TLAKOVCEV, NOSILCE, POLNILA, BARVE JUPOL TER BELTON IN BELTOP, DEMIT FASADE, STIROPOR, KOMBI PLOŠČE izolacije NOVOTERM IN TERVOL. MOŽNA DOSTAVA NA DOM TER RAZKLADANJE Z AVTODVIGALOM / / / /l * OPEKA MODUL ORMOŽ * TLAKOVCI PODLESNIK ^ 063/740-084, MOBITEL: 0609 624-091 DELOVNI ČAS: vsak dan: 7.00 -18.00, ob ^sobotah: 7.00 -13.00 ZtoAr Mctl