^Slo 2 5. V. 1932 gfev.21. p'«'5*11« ▼ »otožni, krat,_— pHUjgMjana, 25. maja 1932. Leto XIII. -T;"'- ?f wr •• čii KMCT/KI LIJTš Izhaja vsako sredo. — Naročnina za celo leto 30 Din, za pol leta 15 Din, za inozemstvo ca celo leto &0 Din. — Inserati po tarifi. — Pismenim vprašanjem naj se priloži znamko za odgovor. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. — Plača in toži se v Ljubljani. — Uredništvo in uprava je v Ljubljani v Kolodvorski ulici St. 7. — Telefon inter. St. 32-59. Račun pri poitni hranilnici St. 14.194. Žolcslne posledice lastno moč ni Nespametne govorice. — Brez zaupanja v na- Kdor hodi dandanes ipo deželi, po opravkih ali pa za kratek čas, ima dovolj priložnosti poslušati naravnost neverjetne govorice, ki se širijo od ust do ust. Tako govorice učinkujejo toliko ibolj, čim bolj »skrivnostno« jih širijo zlobni ali pa neumni ljudje; seveda izhajajo vse take govorice naravnost »iz prvega vira« ali pa so »izjave najodličnejših osebnosti.« Govorice te vrste so širijo zlasti glede denarja. »Ti, pazi, dinar bo padel!« — »Dobili bomo nov papirnat denar in današnja vrednost denarja bo padla kakor je padla pred leti krona.« — »Vlada bo iz hranilnic pobrala ves denartc Tako gredo te vrste litanij naprej v nedogled. Takšne govorice se širijo že skoraj vse leto tned ljudstvom. In resnica? Resnica je, da vrednost dinarja do danes še ni padla, pač pa se vrednost dinarja na inozemskih borzah drži na ina svoji stari višini in se izpreminja le toliko, kakor se vsak dan izpreminja vrednost vsake valute. Resnica je dalje, da do danes naša država še ni poplavljena s papirnatim denarjem, ker ga jo natiskanega le toliko, kolikor to dopuščajo veljavni zakoni.. Več ga tudi natiskanega ne bo, vsaj je kontrola nad tiskanjem denarja silno stroga! In končno je resnica tudi to, da vlada (oziroma državna oblast) še ni zasegla v nobeni hranilnici niti lička prihranjenega denarja. Ce hranilnice ne izplačujejo v polnem obsegu hranilnih vlog, temu ni kriva vlada, ampak so krivi tisti krivi preroki, ki so sejali in ki še sejejo iz same zlobe med ljudmi nezaupanje, da bi izzvali med ljudmi gospodarski polom, iz samega maščevanja seveda, ker oni sami ne sede več v vladi. Ne pomislijo pa ti ljudje, kakšna gospodarska nesreča bi zadela zlasti zadolžene kmete, če bi začelo hranilnice z vso strogostjo iztirjevati njim dolžni denar od kmetov, kajti hranilnice nimajo ljudskih prihrankov doma, ampak jih nalagajo naprej in če bi hotelo hranilnice res vračati vse vloge, bi morale pognati na tisoče kmetij na dražbo! Posledice takih deloma zlobnih, deloma neumnih govoric so pa nadvse žalostne. Mi vsi vemo, kako se zlasti kmetje boje za svoj pošteno in težko pridobljeni denar. Strah pred izgubo denarja takšne govorice silno povečujejo. Povečujejo ga naravnost do obupa in nam je znan slučaj (na Gorenjskem), da se je sicer trden kmet iz obupa nad grozečo izgubo njegovih prihrankov obesil, ker je revež žalibog nasedel bedastim govoricam neodgovornih bedakov. Zato svarimo zlasti kmete, naj nikar ne nasedajo takim govoricam! Saj mora vsakomur že lastna pamet povedati, da denar ni doma nič bolj varen kakor je v hranilnici. Ko je med vojno in po vojni padla vrednost avstrijske krone, nI padla samo vrednost tistih kron, ki so bile v hranilnicah, ampak tudi vrednost tistih kron, ki so jih ljudje skrivali doma! Iz hranilnic pa vladi ia celo ni treba jemati denarja s silo, ker predka. ima vlada moč ln pravico, da vsako premoženje na čisto postaven način obdavči. Prav toliko kakor so vredne govorico o de- narju, so vredne tudi govorice o raznih »nemirih«, ki jih je cela dežela baje prepolna. Čudno pa je, da izvemo pri nas samo o »nemirih« v Srbiji, torej nekje tam daleč, v Srbiji pa slišijo zopet govorice o »nemilih« v Sloveniji itd. itd., torej zopet o nemirih »nekje tam daleč, kjer dogodkov ni mogoče kontrolirati. Glede teh »nemirov« bodi pametnim ljudem povedano sledeče: V Nemčiji ne mine dan brez prelivanja krvi v tem ali onem mestu. Kdor tega ne verjame, naj bere nemške časopise, ki o teh bojih obširno poročajo, pa se kljub temu država še ni podrla, pač pa je državna oblast močnejša kakor je bila kedaj poprej I Francoski časopisi poročajo dan na dan o kr« vavih spopadih v Franciji; na Češkem imajo sv Ce pride torej do spopada na daljnem vzbo* du, je jako verjetno, da bo zapletena — že zaradi italijansko-turško-ruske zveze — v novo vojno tudi Evropa ... Drug zanimiv pojav, ki ga opažamo v novejšem času po nekaterih evropskih državah, je klic po odpravi parlamentarizma in po Uvedbi diktatur. Ta klic je izzvala n. pr. na Grškem hud* gospodarska kriza. Vrednost grškega denarja (drahme) je silno padla in država že uradnika? ne more plačevati. To stanje je dovedlo do očit* nega upora uradništva in nato do splošnih štraj-kov in nemirov. Kako se bodo dogodki v Grčiji naprej razvijali, je danes še nejasno. Nič boljši ni položaj v Avstriji in v Nemčiji Avstrija se nahaja v velikih finančnih težavah, avstrijski parlament pa je tako razkosan, da nO more napraviti močno vlade, ki bi te težave obvladala. Zato so se začeli ljudje vedno bolj nagibati »na desno« in klic po krepki vladi enega samega odločnega moža je vedno močnejši. V Nemčiji pa ne vedo, kaj bi s Hitlerjem in i njegovimi narodnimi socialisti. Ti sam' Mestna hranilnica ljubljanska_ naznanja, da izplačuje nove vloge vsak čas in v vsakem znesku Ravnateljstvo. i i32Št: »1 f .Z-r ti*' '.:• : . '' Občni zhen? slovenskih še prešibki, da bi prevzeli vlado v svoje roke, druge stranke pa tudi. Tako ni čudo, da so se pojavili generali, ki trdijo, da se red v Nertičiji ne bo dal drugače vzdržati kakor z vojaško diktaturo... , ,; Evrope torej dandanes ne mori samo gospodarska kriza, ampak tudi zapletene politične razmere skoraj po v^eb državah. Iz teh težav naj bi Evropo rešile razne konference, a jako dvomljivo je, če bodo imele te konferenc© kakšen uspeh: nasprotja med raznimi državami so skoraj nepremostljiva. Tako nam bližnja bodočnost vsaj za enkrat ne obeta nič dobrega. V ponedeljek se je vršil v dvorani Delavske zbornice redni Qbčni zbor Zveze slovenskih zadrug. Od 325 zadrug, ki jih ima Zveza zdaj, se je udeležilo občnega zbora 188 zadrug. Iz te lepe udeležbe se jasno zrcali zanimanje zadrug za svojo matico. Predsednik g. Ivan Pipan je najprej pozdravil bana in zastopnika kmetijskega ministra g. inž. Zidanška, nato pa vse zadrugarje. Dalje je predlagal vdanostno brzojavko Nj. Vel. kralju .in pozdravne brzojavke ministru za kmetijstvo g. Demetroviču in ministru za socialno politiko g. Puclju. Zbor so pismeno pozdravili minister g. Ivan Pucelj, Glavni zadružni savez in Zveza gospodarskih zadrug za Jugoslavijo, dočim je Savez seljačkih zadrug iz Zagreba poslal na zbor svojega zastopnika g. inž. Račiea. Bodrilne besede bana Gospod ban dr. Marušič je pozdravil občni zbor v imenu kmetijskega ministra in v svojem imenu. V bodrilnih besedah je vzpodbujal zadrugarje k poglobitvi zadružnega dela, ki naj zlasti pomaga podeželskemu ljudstvu prebroditi sedanjo krizo. Dal je zagotovilo, da bo vlada vedno podpirala zadružništvo v njegovem stremljenju in da bo z vsemi sredstvi delovala na bmiljenje gospodarske krize. Potrebno pa je tudi, da odvišni zadružni denar ne teče mimo zadružništva, temveč da se ves uporabi za zadružne namene, osobito za financiranje vnovčevanja in izvoza kmetijskih pridelkov. Končno je zagotovil, da je vlada trdno odločena, držati naš dihar na sedanji vrednosti, saj ni samo dovolj krit z zlatom, temveč bi njegovo razvrednotenje (inflacija) bilo le začetek poznejše še hujše krize. Za svoja izvajanja je ban žel obilo priznanja. Zatem so sledila poročila funkcijonarjev. Poročilo predsednika Predsednik g. Ivan Pipan se je v svojem poročilu najprej spomnil zvestih zadružnih sodelavcev, ki so nas lani za večno zapustili, zlasti dolgoletnega predsednika nadzorstva in člana načelstva Lovra Sušnika, člana nadzorstva .Franca Slanca in zaslužnih zadružnih delavcev Jvana Lavriča iz Loškega potoka in Srečka Ro-biča iz Limbuša. S pokojniki je izgubilo naše zadružništvo idealne in vztrajne borce za po-iVzdigo gmotnega blagostanja našega podeželja. .Nato pa je dejal: Vi vsi dobro veste, kako težka gospodarska in tudi moralna kriza nas tare. Zato vam je ne bom opisoval, saj skoraj ne govorimo in ne pišemo več o drugem kakor o krizi. Poudarim naj. na tej lepi zadružni skupščini le to, da smo prav zadrugarji najbolj poklicani, da zanesemo v gospodarstvo več požrtvovalnosti, poštenja, socialne pravičnosti in medsebojne sloge, zakaj, to so moralni pogoji, da gospodarstvo ozdravi in da ostane zdravo. Treba je pa tudi, da ob tej priliki apeliramo na skupščino iii ha' vlado, da bolj energično nastopita proti gospodarskim defeti§tom in da pospešita modernizacijo gospodarske zakonodaje ter s trgovsko politiko Vplivata, da že enkrat izgine vnebo-vpijoča Tazlika med visokimi cenami industrij- skih in prenizkimi cenami kmetijskih proizvodov. Apelirati moramo pa tudi na naše sicer vestno ljudstvo, da preneha z ohupovanjem, saj to samo škoduje, in to največ njemu samemu. V nevarnosti ni niti naše gospodarstvo, saj smo redko naseljena in na naravnih zakladih bogata država, naš dinar je pa tudi med najbolje fundi-ranimi valutami v Evropi. Torej pogum in zaupanje v skorajšnjo boljšo bodočnost. Nato je sledilo obširno poročila ravnatelja g. Trčka o delovanju zveze in včlanjenih zadrug. Zadružno delovanje je bilo lani zelo ovirano radi neugodnih razmer. To potrjujejo tudi poročila zadrug. Članstvo je sicer nekoliko naraslo, denarni in blagovni promet pa sta zelo nazadovala. Narastle so tudi izgube. Najbolj so trpele kreditne zadruge. Predvsem so imele velike težave s člani-dolžniki, ki niso mogli več redno plačevati dolgov, pozneje pa so se pridružile še sitnosti z vlagatelji, ki so skozi vse leto po malem pritiskali, v jeseni pa naravnost navalili na blagajne. Dasi je likvidnost zadrug v zadnjih letih zelo nazadovala, ker je na eni strani dotok vlog pojemal, na drugi strani pa so se množile prošnje za posojila, so vendar vsaj za nujne in upravičene potrebe lahko izplačevale vloge. Najhujši pritisk pa je morala vzdržati Zveza, saj so mogle in morale razpolagati zadruge za časa dviganja vlog skoraj samo s svojimi blagajniškimi rezervami, ki jih imajo naložene pri njej. Ker smo računali s to možnostjo, smo se nanjo pripravili in bili tako v stanju, da smo v krajšem času lahko izplačali skoraj eno petino vlog. Tako je razumljivo, da so vzlic vsemu pri večini zadrug vloge celo nekoliko narasle, le pri manjšini pa nazadovale. V celoti znaša na-rastek približno toliko, kolikor je znašal ob koncu leta pripis obresti, t. j. okrog 20 milijonov dinarjev. Koncem lanskega leta so torej znašale vloge pri vseh zadrugah okrog 670 milijonov dinarjev. Bolj so narasla posojila in koncem leta že prekoračila Din 600,000.000-—, to kljub temu, da je lani večina zadrug le izjemoma izplačevala posojila. Po množečih se prošnjah bi zadruge lahko plasirale lani za par sto milijonov novih posojil, kar najbolj kaže ostrost krize na našem podeželju. Dasi kljub ponovnim apelom ni bilo mogoče doseči, da bi zadruge znižale obrestno mero, ki je zlasti za posojila veliko previsoka, je vendar uspelo, da je vsaj zvišale niso, čeprav bi bilo to po suhi logiki gospodarskih načel nujno in čeprav so jo n. pr. banke zvišale. Res še vedno računajo večje trške in mestne posojilnice ne-zadružno visoke obresti, toda obrestnega ode-ruštva vendar ni krivo zadružništvo kot celota, saj mu konkurenca onemogoča, da bi plačalo za denar samo socialno pravične obresti. Seveda nas to ne odvezuje dolžnosti, da bi prenehali s prizadevanjem za splošno znižanje obrestne mere za vloge in posojila. Obrestna mera za vloge je znašala pri podeželskih zadrugah v sredini in na zapadu banovine 5 do 6%, na vzhodu do 7%, v Prekmurju celo do 8%, za posojila pa 7 do 8%, na vzhodu do 10% pri nekaterih trških in mestnih zadrugah pa je bila za vezane vloge in za posojila nekoliko višja. Manj težav so imele mlekarske zadruge, čeprav je blago proti koncu leta zastajalo, kar je vplivalo tudi na cene. Z ozirom na sorazmerno ugodnejše cene mleka in mlečnih izdelkov napram cenam ostalih pridelkov so bili ljudje pri-morani prodajati celo del onega mleka, ki bi ga sicer potrebovali v domačem gospodinjstvu. Kljub temu je donos mleka v mlekarne za malenkost nazadoval. Vzrok je bila suša, odnosno slabejša paša in košnja. Lani so prejele od članov 1,860.000 litrov, mleka in ga plačale po 1 do 2 dinarja, torej povprečno nekoliko cenejše kot prejšnje leto. I z tega mleka so izdelale 65.000 kg trdega sira in 5500 kg masla, ostalo mleko so prodale nepredelano. Sir so prodajale po 17 do 26 Din za kg, maslo po 28 do 42 Din, mleko pa po 1*80 do 3 Din liter. Iz teh razlik se najbolj jasno vidi, kako velike važnosti je dobra kvaliteta izdelkov. V ostalem bi mogli glede teh zadrug samo ponoviti ugotovitve v prejšnjih poročilih, zakaj izboljšanja v finansiranju, tehnični opremi in gospodarstvu se še ne kažejo. Napredek je pač težak, najbolj radi predsodkov in konservativnosti našega kmetovalca. Obrtniškim in vinarskim zadrugam manjka zadosten kapital in disciplinirani člani, zato ne kažejo takih uspehov kakor bi jih morale, če naj se reši individualno delo našega obrtnika in eksistenca vinogradnika. Prav za te zadruge je namreč, treba veliko investicijskega kapitala in brezpogojno strumnega sodelovanja članov. Elek-trarniške in strojne pa delujejo uspešno, posebno one, ki imajo na razpolago cenen tok od velikih električnih central. Novih se ne ustanavlja več toliko, odkar vlada kriza, zakaj tudi pri teh zadrugah investicije niso poceni. Živinorejske in pašne zadruge so v lanskem poslovnem letu nekoliko živahnejše razvile svoje delovanje. Večina živinorejskih zadrug je sprejela nova vzorna pravila v smislu določb zakona o pospeševanju živinoreje in izvršila ocenitev članske živine ter vpeljala rodovniške knjige, ki bodo služile pri selekciji. Tudi mlečna kontrola razmeroma dobro napreduje. Treba pa bc za to delo, ki se mora izvajati vestno in natančno ■ več desetletij, izvežbati primerno število zadru-garjev s prirejanjem mlečno-kontrolnih in selek-cijskih tečajev. Tudi pašne zadruge, posebno one, ki posedujejo lastne planine in pašnike, jih smotreno izkoriščajo in izvršujejo v okviru razpoložljivih denarnih sredstev potrebne melioracije. Ostale pa čakajo na ugodno izvedbo agrarne reforme, odnosno na dodelitev pašnikov, ki so zlasti v hribovskih krajih življenjske važnosti. Nabavne in prodajne zadruge delajo še dosti dobro, potrebnega napredka pa ne kažejo, najmanj pa v smeri zgraditve prepotrebne močne blagovne centrale. V ostalem tudi tem najbolj primanjkuje zadosten obratni kapital. Delo zveze se je vršilo lani v zelo neugodnih okoliščinah. Zato' ni mogla posvečati dovolj pozornosti nadaljni izgradnji in notranji izpopolnitvi organizacije, temveč je morala osredotočiti vse moči in s.redstva ohranitvi organiza* cije, ki jo gospodarska kriza ogroža na mnogih točkah kakor pač vsak gospodarski organizem. Samo z negovanjem zob nikoli več zobni kamen! Na zobeh se zelo Cesto tvor! povzročitelj hudih obolenj — 2obnf ( kamen. Sargov Kalodont od*' strani zobni kameri, ker je edina zobna krema, katera vsebuje učinkoviti sulforicinoleat pO Dr. Braunlichu. Pri čiščenju sa> razkroje organske substance, ki so zvezane z zobnim kamnom. Tako izgubi zobni kamen sča* soma sv E. Miku S Ljubljana, Mestni trs 15 dežniki Živinski sejmi r Živinski sejem v Ljubljani. Na živinski sejem 18. t. m. je bilo prignanih 133 konj, 70 volov, 33 krav, 18 telet in 296 prašičkov za rejo; prodanih pa je bilo 15 konj, 24 volov, 13 krav, 11 telet in 252 prašičkov. Dogon je bil razmeroma velik, kupčija pa ni hila znatna, razen glede prascev. Ceno so ostale nespremenjene in noti-irajo: voli L vrste 5—5 50 Din, II. vrste 4—4-50 Din, III. vrste 3—4 Din, krave debele 4—4-50 Din, teleta 6—7 Dim za kg žive teže. Ustanovljeno 1839 ' jPristopajte k Kmetijski Matici kupujte pri tvrdkah, katere nudijo v našem listu svoje blago Denar naložite najbolje in najvarneje pri domačem zavodu metski hranilni in posojilni dom registrovana zadruga z neomejeno zavezo ulisa 1 VLOGE na knjižice ln tekoči račun se obrestujejo po 5 1/,°/0 brez odpo-povedi, pri trimesečni odpovedi po Stanj« vlog nad 35,000.060 dinarjev Jamstvo za vloge presega brez Račun pošt. hranil, št. 14.257 Brzojavi: »KMETSKI DOM" Telefon štev. 28-47 odbitka davka na rento // Rezerve nad 900.C00 dinarjev večkratno vrednost vlog Vložue knjižice drugih zavodov sprejema kot gotovino brez prekinjenja obrestovanja. POSOJILA daje proti poroštvu, na vknjižbo in proti zastavi premičnin in vrednostnih » papirjev ter dovoljuje kredite v .tekočem računu pod najugodnejšimi pogoji BLAGAJNIŠKE URE: Ob delavnikih od 8 — 127., in od 3—4»/„ le ob sobotah in dnevih pred prazniki od 8 —121/, Podružnic! v Kamniku, Slavni trg, in v Mariboru, Slomškov trg 3 "Drobile vesti Tragedija nesrečne matere. Sava je naplavila truplo 301etne Salike Perkovič, ki je pred dnevi s svojim šestmesečnim otrokom skočila v ivodo. Otroka si je z vrvjo privezala okrog pasu. iV smrt jo je pognala beda. Zaradi ene gosi ubil soseda. V vasi Veliki firesnici blizu Požarevca sta se soseda Zivojin Jovič in Dobroslav Matič že večkrat sprla zaradi raznih malenkosti, te dni pa so gosi z Jo-vičevega dvorišča zašle na sosedovo ter je Matič gosi takoj polovil in jih odnesel na občino, da vloži tožbo proti svojemu sosedu. Ker pa na občini niso uradovali, je nesel gosi spet domov, da bi jih tam pridržal, dokler zadeve ne prijavi občini. Ko je gosi zapiral, mu je ena ušla. Ko je tekel za njo, da bo jo ulovil, se je od nekod z dela vračal sosed Jovič s sekiro v roki. Ko je /videl, kaj se godi, je srdit tekel za sosedom in iko je ta ravno vlovil gos, ga je Jovič brez besede udaril s sekiro po glavi. Udarec je bil tako silen, da je Matič v kratkem času umrl. Strašen samomor brezposelnega delavca. V /Novem Sadu si je v obupu zaradi brezposelno- sti z velikim žepnim nožem dvakrat prereza 1 trebuh 451etni ključavničar Edvard Boleška, ki je že tedaj, ko ga je zadela redukcija, nekim prijateljem pripovedoval, da se bo rajši ubil, kakor pa, da bi prosil za kake podpore. Krvav spopad bratov na paši. Na pašniku v podnožju Mehovega pri Podgradu v novomeški okolici sta se sprla brata Dietni Anton Jenič in malo starejši Janez, ki je v jezi izvlekel žepni nož ter bratcu prereza! levo stran lica do ustnic. Ranjenega dečka so morali takoj odpremiti v bolnico v Kandiji. Harocafte Kmečki lisi i Kmetje, obrtniki in podeželski delavci/ Zahtevajte v vsakem gostilniškem lokalu, kamor zahajate in dajete zaslužka,»Kmetski lista! Preden oddaste soboslikarska, pleskarska dela, zahtevajte našo ponudbo. Najmodernejši soboslikarski vzorci so vedno na razpolago. Solidna in točna izvršitev z večletno garancijo. ' TONE MALGAJ družba z o. z., stavbeni bi pohištveni pleskar in ličar, sobo- in črkoslikar, LJUBLJANA, Kolodvorska ulica, štev. 6. Mom lepota je brez napak. nimam solnčnih peg, niti gub, nobenih mozoljev, ne zajedalcev, koža mojega lica, vratu in rok je sveža in mehka kot žamet, ne bojim se ni vetra, ni vlage, ne prahu in ne pare. Jaz vedno uporabljam po vseh pravilih medicinske kozmetike izdelano Fellerjevo kavkaško »Elsac-pomado za zaščito lica in kože. Za lase pa uporabljam samo Fellerjevo močno j>Elsa«-pomado za rast las, zato tudi nimam prhljaja in se ne bojim prezgodnje osivelosti, niti izpadanja las, moji lasje so bujni, prožni in močni. Po pošti se dobita 2 lončka brez nadaljnjih stroškov, če se vnaprej pošlje 40 dinarjev na lekarnarja: Eugen V. Feller, Stubica Donja, EIsa-trg 344. (Savska banov.) Po povzetju 10 dinarjev več. ' Občina velikolaška naznanja, da je umrl njen dolgoletni župan, gospod 2focev Jvam posestnik in gostilničar, odlikovan z zlato kolajno za držav, zasluge in z redom sv. Save V. Zaslužnega moža smo pokopali v nedeljo dne 22. maja ob 11. uri na pokopališču v Velikih Laščah. Velike Lašče, dne 20. maja 1932. Nov poklic za dame in gospo de z ureditvijo strojnega pletiljstva doma. — Zajamčen zaslužek okoli 1500 Din mesečno, ker odjemljemo naple-teno blago, plačamo delo za pletenje ir. dobavimo prejo za predelovanje. Pišite še danes po brezplačne prospekte na: Domača pletarska industrija štev, 87, JOSIP KALIŠ MARIBOR Trubarjeva ulica Z. š a domača je znamke »M c r it cx« fecp /e zajamčene 98/99% in se prcdacira pod državnim nadzorstvom Baloffa za Dravsko banovino pri ..Eltoiiom", Ljubljana, Kolodvorska ulica 7 ŽENE, nič strahu I POMOČ pri motnjah in izostanku mesečnega perila vam v teku ene ure prinese samo >Vigi< dr. Heryja. »Vigk učinkuj« zajamčeno pri vsaki leni tudi v zastarelih in težkih primerih. Že tisoči žen so ga uporabljali z uspehom in vselej jim je vrnil mir in veselje do življenja. Uspeh zajamčen brez prekinitve poklicnega posla. Zdravju ne škoduje. Samo temu sredstvu se boste lahko zahvalili za svoj mir. Ne hvalimo preko mere; poklonite nam svoje zaupanje, da vam vrnemo mir. Strokovnjaki so ga nazvali edino uteho iene. Pozor! Samo »Vigi« dr. Heryja! — Cena Din 70-—, močnejši Din 130-—, posebno močan za zastarele motnje in krepak telesni ustroj Din 200-— in 250-—. Uspeli zajamčen, sicer se znesek vrne! Na tisoče zahval za gotov in hiter uspeh. Sredstvo ne odreče niti v najtežjih primerih, deluje naravnost čudežno. Diskretno po pošti za vnaprej poslani znesek (v dopise) ga razpošilja samo: Strokovni ordinačni laboratorij »Aide-Havel-ka«, Praga-Vinogradi, Slezska 116 - odd. K. Poštni predal 28, Češkoslovaška. Strokovni sveti brezplačno! Pozor, novost! ČEVLJARJI! Patent Peta neprekosljiv za pritrditev usnja na lesenih petah. StrokovnjašJco preizkušeno. Dobiva se pri tvrdki JAKOB FLIGL, DEDIČI, LJUBLJANA kleparska • vodovodna instalacija Gregorčičeva ul. 5 — Tel. 3353 — Rimska c. 2 EKONOM [Osrednja gospodarska zadruga v Ljubljani Kolodvorska ulica štev. 7. i Nudi po najnižjih cenah vse vrste deželnih pridelkov, najfinejšo banaško in domačo moko, koruzo, krmila, špecerijsko blago in ostale v to » stroko spadajoče predmete. VELIKA ZALOGA vseh vrst umetnih gnojil, modre galice ter najboljšega trboveljskega in splitskega portland cementa. Ure za birmo prodala > I najceneje Ivan Pakii Ljubljana Pred Škofijo IS VSAK zaveden kmet bi moral citati naš list! Mestna hranilnica ljubljanska Ljubljana, Prešernova ulica 3 je največja regulativna hranilnica v Jugoslaviji. Ima vlog nad 480^00.000 Din Za vse vloge jamči ljubljanska mestna občina z vsem svojim premoženjem in z davčno močjo. Vloge sprejema na knjižice in na tekoči račun in jih obrestuje kar najbolj ugodno. Posojila dovoljuje na posestva, menice in vrednostne papirje čim najceneje. Za male trgovce in obrtnike ima posebno kreditno društvo, za pupilne naložbe pa sodni depozitni oddelek. Za varčevanje mladine izdaja domače hranilnike, za pošiljanje denarja po pošti pa svoje položnice. Telefon št. 2016 in 2616. Poštni čekovni račun št. 10.533. Uradne ure za stranke so od 8. do 12. in pol. »Skrbi za dober tek, pri-$