t y Velenje, 27. maja 1977 Leto XIII. Številka 21/380/ Cena 3 din Novo priznanje heroju Titu Predsedniku republike in predsedniku Zveze komunistov Jugoslavije, Josipu Brozu -Titu, so v torek 24. maja na slavnostni seji centralnega komiteja ZKJ tretjič izročili red ___narodnega heroja V veliki dvorani skupščine SFRJ je bila v torek, 24. maja, slavnostnai seja CK ZKJ, posvečena voditelju maše revolucije, predsedniku republlike in predsedniku ZKJ, tovarišu TTitu. Sejo je začel Stane Dolanc, seekretar izvršnega komiteja predsedstwa CK ZKJ, o prehojeni. POSVETOVANJE PREDSEDNIKOV SAMOUPRAVNIH DELAVSKIH KONTROL Občinski svet Zveze sindikatov Velenje bo pripravil na pobudo družbenega pravobranilca samoupravljanja Velenje in javnega tožilca Velenje v ponedeljek, 30. maja posvetovanje predsednikov komisij samoupravnih delavskih kontrol organizacij združenega dela, delovnih skupnosti skupnih služb in samoupravnih interesnih skupnosti z območja občine Velenje. Na posvetovanju bodo govorili o vlogi komisij samoupravnih delavskih kontrol pri odkrivanju kršitev delovnih obveznosti v združenem delu ter pri odkrivanju kazenskih dejanj v gospodarstvu. Sekretar komiteja OK ZK Velenje, Franjo Korun, je 19. maja sprejel italijanskega umetnika Valeria Miroglia, avtorja skulptu-re - pomnika skupnemu protifašističnemu boju jugoslovanskih in italijanskih partizanov, ki ga bomo odkrili v Velenju 18. junija. predsedniku Titu izročil predsednik skupščine SI-RJ, Kiro Gligorov. „Globoko sem ganjen nad pozornostjo in priznanji, tako široko in s toliko čustva izkazanimi meni te dni, ko praznujemo moja jubileja, ki nista samo moja, temveč vse naše socialistične skupnosti. V iskreni ganjenosti, tovarišice in tovariši, tu pred vami ne najdem pravih besed, s katerimi bi izrazil vse, kar zdaj čutim in kar bi rad povedal v znamenju brezmejne hvaležnosti vam, predstavnikom naših narodov in narodnosti, vsem našim delovnim ljudem za velikansko zaupanje, ki ste mi ga izkazali s tem visokim odlikovanjem, ko ste mi tretjič dodelili red narodnega hero-ja. Seveda niti za trenutek nisem mislil, kot sem poudaril že ob dodelitvi drugih priznanj, da velja to samo meni. To je priznanje našemu herojskemu narodnoosvobodilnemu boju in naši revoluciji, priznanje naši partiji, ki je začela in vodila ta boj. To je priznanje vsem tistim, znanim in neznanim revolucionarjem, borcem in možem dejanj, ki so v predvojnem obdobju, v NOV in povojni izgradnji države žrtvovali svoja življenja, in vsem tistim, ki tudi danes neutrudno delajo za izgradnjo naše socialistične države", so bile prve Titove besede, ko se je očitno ganjen zahvaljeval za tretje visoko priznanje - za tretji red narodnega heroja. «ŽIVIM V NAJLCPSOi ČASU» kmMA mr MJ hw /w ......m ' m Titovi poti pa je govoril Vladimir Bakarič, ki je ob koncu govora čestital tovarišu Titu za njegov 85. rojstni dan in mu zaželel še dolgo in Srečno življenje ter ^a bi še dolgo vodil našo Zvezo komunistov. Najvišje jugoslovansko odlikovanje, red narodnega heroja, je f /jriaAuc/r, nr/nm/ AMMU. HUDOVLRNIK Tovariš Tito, radi te imamo! Tito - moj vzor! Te in druge prisrčne besede so napisali naši mladi o našem predsedniku republike in ZKJ, tovarišu Josipu Brozu - Titu. Besede mladih o tovarišu Titu objavljamo na 3. strani Dosledno uresničiti zakon Delavski svet sozda Gorenje sprejel akcijski program združenem delu Na svoji zadnji seji je delavski svet sestavljene organizacije združenega dela Gorenje sprejel program izvajanja določb zakona o združenem delu. Predlog akcijskega programa je pripravil odbor za organizacijske in kadrovske zadeve delavskega sveta. Z namenom, da bi zagotovili resnično vsebinsko izvajanje določb zakona o združenem delu, bodo v vseh temeljnih oziroma delovnih organizacijah izdelal konkretne in poglobljene analize samoupravne organiziranosti in samoupravnih splošnih aktov. Ustvariti želijo osnovo za oceno, ali je položaj delavca v družbenoekonomskih odnosih resnično takšen, da lahko svobodno in enakopravno z drugimi delavci odloča o svojih pravicah, obveznostih in odgovornostih v vseh oblikah združevanja dela in sredstev. Ugotovitve bodo dobrodošle pri pripravi predloga sprememb oziroma dopolnitev samoupravnih splošnih aktov oziroma pri pripravi novih. Delavski sveti temeljnih organizacij združenega dela oziroma delovnih organizacij bodo imenovali komisije za spremljanje uresničevanja zakona o združenem delu. Do konca mesaca septembra naj bi že bili sprejeti predlogi statusnih samoupravnih sDlošnih aktov. Predlogi samoupravnih sporazomov o medsebojnih razmerjih pri ustvarjanju skupnega prihodka ter o skupnih osnovah in merilih za razporejanje dohodka in osebnih dohodkov pa naj bi bili izdelani do konca oktobra, sprejeti pa do konca leta. Dan prosvetnih delavcev Okrog 200 prosvetnih delavcev iz Šaleške doline bo v soboto obiskalo kraje, povezane z mladostjo našega ljubljenega tovariša Tita Vsako leto organizira občinski odbor sindikata delavcev vzgoje in izobraževanje Velenje dan prosvetnih delavcev. V zadnjih dveh letih je bil ta dan v Velenju. Posebna komisija, ki je pripravljala program letošnjega dneva prosvetnih delavcev pa se je na predlog večine OOS odločila, da ga pripravi v obliki potovanja v zgodovinske kraje Hrvaškega Zagorja. Tako bo v soboto, 28. maja, obiskalo preko 200 prosvetnih delavcev naše občine, Kumro-vec, Krapino, Klanjec in druge kraje, ki so tesno povezani z mladostjo našega ljubljenega tovariša Tita. J. K. POSEBNO OBVESTILO! Občane občine Velenje obveščamo, da je velika športna in kulturna manifestacija mladih, ki bi morali biti 25. maja, zaradi slabega vremena preložena na soboto, 4. junija s pričetkom ob 16. uri na športnem stadionu ob velenjskem jezeru. Prireditveni odbor Delegati delavskega sveta sozda Gorenje med zadnjim zasedanjem 100. SEJA OBČINSKEGA IZVRŠNEGA SVETA V ponedeljek, 30. maja, se bodo sešli člani izvršnega sveta skupščine občine Velenje na 100. sejo. Obravnavali bodo analizo gospodarskih gibanj v letu 1976 ter oceno o gibanju gospodarstva v Šaleški dolini v tem letu. Na dnevnem redu so nadalje celovita problematika proizvodnje premoga v občini Velenje, družbeni dogovor o urejanju cen storitev drobnega gospodarstva v SR Sloveniji ter pripombe k odlokoma o izvršnem svetu ter o upravnih organih skupščine občine Velenje. 40 mladih na Kožbani 77 Prihodnji četrtek, 2. junija, potujejo brigadirji iz Šaleške doline v Goriška Brda Pretežno sončno in zmerno toplo vreme s temperaturami okoli 25 stopinj Celzija se bo nadaljevalo tudi v drugi polovici tedna. Komisija za mladinske delovne brigade pri občinski konferenci ZSMS Velenje si je v letošnjem letu zadala zelo obširen delovni program na tem področju. Mladi iz velenjske občine bodo v tem jubilejnem letu sodelovali na različnih akcijah, lokalnega, republiškega in zveznega pomena, ustanovili pa so tudi dve samostojni brigadi, in sicer brigado Franca Leskovška-Luke ter brigado Karla Destov-nika-Kajuha. Prva brigada bo že 2. junija odpotovala na mladinsko delovno akcijo Kožbana 77. Okrog 40 brigadirjev iz TGO Gorenje, Rudarskega šolskega centra, Rudarsko elektroenergetskega kombinata, Vegrada in Krajevne skupnosti Velenje levi breg ter gimnazije bo pod vodstvom komandanta Marjana Domanjka iz Vegrada gradilo cesto in vodovod v Brdih na Goriškem. Brigadirji bodo na tej akciji ostali do 21. junija. Brigada Karla Destovnika Ka-juha pa bo od 7. do 28. avgusta sodelovala na akciji Posočje 77. Njen komandant bo Marjan Hojan z REK Velenje. Občinski odbor Rdečega Križa Velenje in oddelek za ljudsko obrambo skupščine občine Velenje sta priredila v nedeljo pred Rdečo dvorano tradicionalno tekmovanje ekip prve pomoči, katerega seje udeležilo sedemnajst ekip za prvo pomoč rdečega križa in civilne zaščite iz delovnih organizacij, krajevnih skupnosti in srednjih šol. Tekmovanje je pokazalo, da so ekipe dobro pripravljene za morebitno delo v stvarnih pogojih, značilnost tekmovanja pa je bila tudi velika izenačenost ekip. Prvo mesto sta osvojili trojki - vsako ekipo sta sestavljale po dve trojki, z Rudarsko-elektro-energetskega kombinata Velenje, in sicer prva ekipa, ki je zbrala 117,5 točk, druga je bila ekipa KS Šalek - Gorica II, 3. KS Šentilj, sledijo ekipe Gimnazija Velenje, KS Šoštanj, KS Šalek-Gorica II, KS Pesje, KS Lokovica in Podkraj, TUS Šoštanj in Lesna Šoštanj, TGO Gorenje, Modni salon. TGO Gorenje II, Galip, REK II in KS Paka. Zmagovalna ekipa — prva ekipa REK Velenje, bo zastopala občino na republiškem tekmovanju 11. junija v Celju. Tekmovanje je bilo tudi uspešen prikaz sodelovanja med ekipami prve pomoči Rdečega križa in civilne zaščite. Podpisovanje dogovora in sporazumov S seje štaba za družbeno planiranje - 31. maja bo zasedal zbor združenega dela skupaj s predstavniki samoupravnih interesnih skupnosti in tozdov Štab za družbeno planiranje pri izvršnem svetu skupščine občine Velenje je na ponedeljkovi seji obravnaval predloge samoupravnega sporazuma o temeljih plana družbenih dejavnosti za srednjeročno obdobje 1977 - 1980 in po konstruktivni razpravi sprejel sklep, da se programi predložijo združenemu delu. Družbeni dogovor o razporejanju dohodka, ki smo ga v naši občini že obravnavali in je bil v mesecu marcu pred sprejemom a je bil zaradi znanih republiških dopolnitev sedaj ponovno v obravnavi pred štabom za družbeno planiranje, ni doživel bistvenih sprememb. Spremenili so se nekoliko le prispevki in stopnje za samoupravne-inte-resne skupnosti družbenih dejavnosti, predvsem na račun večjih obveznosti do republike, oziroma za pokrivanje solidarnosti in skupnih nalog, vendar pa se skupni prispevki iz bruto osebnega dohodka občanov zaradi tega ne bodo povišali. Zmanjšali se bodo namreč nekateri investicij ski programi občinskih samoupravno-interes-nih skupnosti. Na štabu za družbeno planiranje je bilo poudarjeno, da žal še ni vse urejeno na nivoju republiških interesnih skupnostih, saj med njimi ni prave koordinacije, pri čemer največji delež krivde odpade na republiški koordinacijski odbor, ki svojega delovanja ni opravičil. Tako je absurdno, da nekatere republiške samoupravne interesne skupnosti povišujejo svoje zahteve do občin iz leta v leto tudi preko 100 odstotno ter tako krnij o programe občinskih samoupravnih interesnih skupnosti. Na seji so sprejeli tudi akcijprogram dogovarjanja o skupni porabi za leto 1977 in za srednjeročno obdobje 1977 — 80. V programu je med drugim planirano, da bo 31. maja sklic zbora združenega dela občinske skupščine skupaj s predstavniki samoupravnih-interesnih skupnosti in direktorji TOZD, od 5. do 15. junija bo potekala obravnava in sklepanje o samoupravnih sporazumih v združenem delu in v krajevnih skupnostih. Štab za družbeno planiranje in koordinacijski odbor bosta potem ocenila pripombe, dopolnitve in stališča združenega dela in krajevnih skupnosti, tako da bo podpisovanje družbenega dogovora in samoupravnih sporazumov lahko potekalo od 27. do 30. junija. Tudi letos bomo zaradi počasnosti odgovornih republiških organov in slabe koordinacije na nivoju republike sprejemali družbeni dogovor za letošnje leto šele v sredini leta. Upamo lahko le, da se zaradi tega ne bomo soočali z lanskimi težavami. B. Z. Karel Grabeljšek-Gaber je povedal tudi eno izmed svojih novih zgodbic Podelili Kajuhove bralne značke Gosta mladih na osnovnih šolah Gustav Šilih in Anton Aškerc v Velenju sta bila pisatelj Karel Grabeljšek -Gaber in karikaturist Božo Kos Na osnovni šoli Gustav Šilih in Anton Aškerc Velerge sta bili v soboto proslavi, na katerih so podelili učencem Kajuhove bralne značke. Na osnovni šoli Anton Aškerc je prejelo bralne značke 457 učencev, na Gustav Šilih pa nad 600. Na obeh šolah so za to priložnost pripravili kulturni program, njihova gosta pa sta bila tudi pisatelj Karel Grabeljšek-Gaber Božo Kos, urednik Cicibana, ki sta prijazno odgovaijala na vprašanja učencem jim seveda povedala veliko zanimivega, kdaj sta začela pisati oziroma slikati, kje dobivata ideje itd. V slogi je moč Skupna akcija mladincev, članov OO ZSMS tozdov Štedilniki in Pohištvo tovarne gospodinjske opreme Gorenje od petka do petka V galerij i knjižnice Kulturnega centra Velenje so pretekli petek odprli zanimivo razstavo šolsko hranilništvo na Slovenskem, ki jo je pripravil Slovenski muzej v Ljubljani. Pokrovitelj razstave je Ljubljanska banka, kije omogočila tudi izdajo zanimivega kataloga. S pripravo te razstave je zbral šolski muzej gradivo, ki doslej še ni bilo raziskano. Otvoritev razstave so popestrili učenci z osnovne šole Anton Aškerc, ki so pripravili za to priložnost izredno lep program. Mladinci tovarne gospodinjske opreme Gorenje so se z vso resnostjo lotili organiziranja vrsto prostovoljnih delovnih akcij širom velenjske občine. Po tozdih so si razdelili področja dela pri čiščenju in urejevanju raznih spominskih obeležij iz NOB in grobov padlih borcev in talcev. Te delovne akcije so posvečene obletnici ustanovitve OF in 40-letnici prihoda Tita na čelo ZK in 40-letnici ustanovitve KPS ter 85-letnici Titovega rojstva. Tako smo tudi mladinci iz tozdov Štedilniki in Pohištvo organizirali prostovoljno delovno akcijo. Lotili smo se čiščenja spomenika padlih talcev iz NOB, ki je na pokopališču v Šmartnem v Velenju. Zbrali smo se v tovarni po končanem delu in skupno odšli na delovi-šče. Tam smo z združenimi Ta dežela je resnično najlepša V Počitniški zvezi Jugoslavije, ki je svoj čas odigravala pomembno vlogo v razvoju mladinskega turizma, zlasti z organizacijo izletov in letovanj šolske mladine, še danes velja geslo: „Spoznavaj domovino, da bi jo še bolj ljubil!" Tistim, zlasti šolskim skupinam, ki tega lepega gesla še niso pozabili in so prepričani, da se velja po njem še vedno ravnati, naj dam nekaj nasvetov: Če se odločate za izlet v Srbijo in vas zanimajo dosežki tehnične ustvarjalnosti, se popeljite po Donavi skozi Derdap-sko ožino do Kladova. Že sama vožnja po Donavi, s hidrogliser-jem seveda, vam omogoča, da z ene in druge strani obale vidite ostanke stare kulture in istočasno nastajajoča nova mesta, ki se umikajo narasli Donavi. Iz Kladova organizira Derdap Turist izlete v bližnje kraje, kot so Tekija ali bolje rečeno Nova Tekija, saj je staro naselje poplavilo donavsko jezero, pav Turn Severin, kjer so ostanki Trajanovega mostu čez Donavo, turška trdigava Fetislam ... V Turn Severinu paje tudi resnično lepo urejen muzej Derdap ali kot mu pravijo Srbi Gvozdena vrata. Kot posebna zanimivost je ogled hidroelektrarne Derdap, enega od največjih hidro-energetsicih objektov v svetu. Mimogrede naj povem, da je v pripravi že izgradnja hidroelektrarne Derdap II in da strokovnjaki že razmišljajo o izgradnji hidroelektrarne Derdap III, ki bo pretočna. Povedati moram tudi to, da ima Kladovo zadostne nočitve-ne kapacitete od skupinskih prenočišč, do bivanja v hotelu visoke B kategorije. Zlasti prve so ugodne za šolske skupine. Srednješolecim skupinam, ki se namenjajo v Srbijo toplo priporočam, da enega od svojih zaključnih izletov posvetijo obisku Kraljeva in Kragujevca. V okolici obeh mest je mnogo izletniških točk, kot so Goč, Kopaonik, Šumarice, Košut-njak, Bukovička Barija, Resav-sica jama ipd. Posebno pozornost zasluži ogled „Spomen parka", kije zgrajen in posvečen kot park - spomenik 7 tisoč ustreljenih 21. oktobra 1941 v Kragujevcu. V tem parku je zgrajen tudi spominski muzej iz 33 različno visokih kupol, ki simbolizirajo prav toliko gomil ustreljenih Kragujevčanov. Sam muzej, kot tudi spomeniki na grobovih navdajo človeka s tolikim patriotizmom in spoštovanjem do žrtev druge svetovne vojne, da mora za hip postati in se zamisliti nad usodo ustreljenih. Nehote se človek spomni pesmi „Krvava bajka". Toda vsi ti spomeniki vendarle vlivajo vero v življenje, v svoboden kulturni in gospodarski razvoj, ki se danes v Kragujevcu odraža tako močno, da človek komaj veija-me. V okolici Kragujevca je ogromno novih hotelov in motelov, ki s svojimi nizkimi cenami naravnost zvabljajo gosta v ta čudoviti ambient. Poleg tega turistično gostinsko in prevozno podjetje Kraguj-turist organizira za vse skupine ogled bližnj ih kulturnih in gospodarskih zanimivosti, med katerimi je tudi ogled Tovarne avtomobilov Zastava. Sicer pa je Kragujevac še danes eden najmočnejših industrijskih centrov v Srbf i. Premalo prostora mi je odmerjeno, da bi lahko opisal še vse ostale kulturnozgodovinske, turistične in gospodarske znamenitosti tega kraja. Naj rečem le to, da so turistični objekti, zlasti pa objekti planinskega in topliške-ga turizma v celotni Šumadiji na zavidljivi ravni in omogočajo celovito turistično ponudbo. Za ljubitelje zimskega športa pa moram zapisati tudi to, da je ] na Kopaoniku v izgradnji velik zimsko rekreacijski center z okrog 600 ležišči. Kopaonik je namreč eden od tistih redkih gorskih predelov v Jugoslaviji, kjer traja zima tako rekoč 6 mesecev in ima poleg tega še zelo ugodne naravne pogoje za razvoj zimskega športa. V ta center vlagajo sredstva vse občine v Kraljevski regiji in teh je kar 15. Če ste na poti iz Kragujevca proti Beogradu nikar ne prezrite smerokaza za Topolo. Tuje namreč znan mavzolej, v katerem so v dveh nadstropjih vse stene notranjosti obložene z mozaikom. Mozaik ponazarja najznamenitejše freske iz cerkva v Srbiji iz vseh časov. Poznavalci pravfo, da gre za tretjo naj večjo tovrstno vrednost v svetu. Za vzpodbudo naj povem še to, da je v tem delu Srbge večina cest asfaltiranih in zelo dobro vzdrževanih, kar je navsezadnje tudi pogoj za razvoj modernega turizma. Ob koncu naj zapišem ugotovitev, da je tolikšen razmah turistične ponudbe in razvoja turizma v Srbiji zagotovo rezultat dobro pripravljenega srednjeročnega in letnih programov turistične zveze Srbije. V. okviru teh programov je moralo svoj program izdelati tudi vsako turistično društvo. Programi vseh turističnih asociacij pa so morali biti usklajeni z občinskimi programi razvoja in s srednjeročnim programom razvoja SR Srbije. Morda nekaj podobnega manjka tudi pri nas. TONE ŠELIGA močmi očistili spomenik in bližnjo okolico. V prijateljskem srečanju med mladinci obeh tozdov smo se dogovorili, da bomo organizirali še več skupnih srečanj ne samo pri delu, ampak tudi na področju športa in zabave. Opažamo namreč, da se mladi vse preveč zapirajo sami vase, kar pa ima za posledico neaktivnost. Z raznimi prijateljskimi srečanji med mladinfi iz raznih TOZD in kraj evnihJškupnosti bi se to nedvomno popravilo, kar paje naš skupni interes, interes širše družbene skupnosti. SLAVKO PIŽORN SVEČANA SEJA MS ZK CELJE V torek, 17. maja, je bila v veliki dvorani Narodnega doma v Celju svečana seja Medobčinskega sveta ZKS Celje ob 40-letnici ustanovnega kongresa KPS in 40-letnici prihoda tovariša Tita na čelo KPJ. Slavnostni govornik na torkovi sejije bil Janez Zahrastnik, sekretar MS ZK Celje, priložnostni kulturni program pa je izvedel mešani pevski zbor gimnazije Celje pod vodstvom profesorja Eda Goršiča. V NEDELJO KONCERT ORKESTRA IZ ESSLINGENA Na obisk v Slovenj o prispe danes reprezentančni pihalni orkester iz partnerskega mesta Esslingen iz Zvezne republike Nemčije. Gostje iz Nemčije bodo prebivali v Velenju, kjer bodo imeli v nedeljo, 29. maja dopoldne pred domom kulture promenadni koncert, zvečer tega dne ob 19. uri pa bodo nastopili v dvorani doma kulture v Velenju. V prvem delu nedeljskega večernega koncerta bo nastopil veliki pihalni orkester iz Esslingena z izredno zahtevnim in zanimivim sporedom. Med drugim bodo igrali dela Wagnerja, Rossinija in Brahmsa. V drugem delu koncerta pa se bo predstavil ij ihov zabavni ansambel. IZLET V VODICE i- Od 26. do 28. maja je pripravil koordinacijski odbor ZSMS rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje izlet v Vodice pri Šibeniku. Udeleženci izleta si bodo ogledali kornat-ske otoke in slapove Krke, srečali pa se bodo tudi s člani, osnovne organizacije ZSM hotelskega podjetja Riviera iz Ši-benika, ki so Velenjčane ob obisku v Velenju povabili k njim v goste. Ni skupnega jezika 7. seji skupščine samoupravne interesne stanovanjske skupnosti občine! Velenje na rob V četrtek 19. 5. je bila 7. seja skupščine samoupravne interesne stanovanjske skupnosti občine Velenje. Čeprav je bilo obravnavanje in določitev predloga samoupravnega sporazuma o združevanju in izločanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo za obdobje 1977-1980, kot prav gotovo osrednja točka seje skupščine, umaknjena z dnevnega reda, nekaj besed o seji vseeno ne bo odveč. Morda najprej vprašanje vsem tistim delegatom, ki se seje niso udeležili, saj je bila njem sklepčnost komaj zaznavna, če že ne skoraj vprašljiva: Se vam ne zdi tovariši, delegati, da ob tako pomembnih stanovanjskih vprašanjih, ki naj bi bila na tej seji obravnavana, ne bi smeli zatajiti in pozabiti na vse, ki nas zastopate in ki so nam. stanovanjski problemi naše občine živo pred očmi? In kaj lahko rečemo o sami seji? Konfrontacija, ki smo jo bili deležni med samoupravno interesno komunalno skupnostjo in samoupravno interesno stanovanjsko skupnostjo ter napadi na zavod za urbanizem kažejo na popolnoma neurejene odnose med temi tremi soodvisnimi skupnostmi oziroma delovnimi organizacijami. Namesto sožitja in usklajenega delovanja z željo izboljšati svoje storitve smo bili priča medsebojnega verbalnega obračunavanja brez vsakršnih stičnih točk. Ta neusklaj enost, katere posledica so med drugim tudi številni stanovanjski problemi v naši občini in ne nazadnje največkrat utemeljene pripombe naših občanov, mora biti vendar enkrat odpravljena. Vsekakor pa številne trditve, postavljene na seji skupščine, f drže. Res ni kompleksnega zazidalnega načrta za našo občino in tako samoupravna interesna stanovanj sk a skupnost odkupi manj stanovanj, kot ji to omogočajo finančna sred-1 stva, res pa je tudi, da pri I gradnji stanovanj samoupravna j interesna stanovanji a skupnost ' (čeprav navzven kaže drugače) I ne vidi potreb občanov in jo | gradbena infrastruktura očitno ne zanima preveč. Tako pa } potem nastajajo soseska kot je Šalek Bevče, ki nam res ne more biti v ponos, saj tamkaj stanujočim občanom ni zagotovljen niti najmanjši objekt za osnovno preskrbo, da o drugih pomanjkljivostih ne govorimo. Res je tudi, da je SISS kaj malo mar SBCS in obratno, le daje očitno, daje sredstev več na strani stanovanjske skupnosti in tako dobimo več stanovanj in drugih objektov kot jih komunalna skupnost . lahko oskrbi. O kvaliteti naše gradnj e pa bi lahko spregovorili še z drugega vidika. Na seji je namreč padla tudi beseda o tekočem vzdrževanju družbenih stanovanj. Začetna analiza najnujnejših del, ki bi jih morali na teh stanovanjih narediti je pokazala, da bi za to potrebovali okoli 60 milijonov dinarjev. Če pa bi hoteli pokriti le najbolj pereče probleme, bi potrebovali 30 milijonov dinaijev. Tako bi vsa družbena stanovanj a dobila vsaj osnovni standard, saj je med njimi še veliko takšnih, ki nimajo niti sanitarij ali vode. Malomarnost pri gradnji in izdaji dovoljenj je prav gotovo vzrok, da imamo danes v občini objekte, ki so bili vseljeni 70 ali 71 leta pa sedaj nimajo uporabnega dovoljena. Čas je, da stanovanjsko problematiko enkrat razgrnemo pred združenim delom naše °bčine> BORIS ZAKOŠEM L n ■ ■ ■■■MlKd TITO - naš vzor! Titu za rojstni dan Trnova pot je vodila k svobodi. A pod tvojim vodstvom, pod vodstvom izkušenega človeka in revolucionarja je naše ljudstvo stopilo na pot svobode, napredka in socializma. Vsi ljudje vidimo v tebi svetal vzgled človeka, kije pripravljen dati življenje, to kar človek lahko največ da - za svobodo, za to lepo besedo, ki jo spoštuješ ter neguješ v svojem srcu in spodbujaš še druge narode, naj stopijo na to pot - svobode. Letos praznuješ 85. obletnico svojega rojstva. Za tabo je trnova pot, polna težkih trenutkov. Tvoje delo je kakor spomenik mnogim žrtvam, ki so omahnile pod kroglo sovražne roke. 40 lettje od tega, odkar si stopil na čelo KP. Vse do danes j o uspešno vodiš in pod tvojim vodstvom se je naiš narod povzdignil in osvetlil si ga luči pravičnega, enakopravnega in socialističnega naroda. Hvala ti!! Hvala,, dragi Tito za vse, kar si storil za naš delavski razred, Tvoj vzgled so Marx, Engels, Lenin. Naš vzgled p>a si ti, tovariš Tito in za tvoj rojstni dan ti želimo vse najlepše. Naša srca govorijo zate, za pravičnost, resnicoljubnost. Mi smio tvoji in ti si naš! Dokler imamo tebe, imamo topel dom, živimo v sreči, deležni smo tvoje ljubezni. Tvoja rokaje topla in sočutna in tvoje vodstvo k napredku in boljšemu življenju naj bo še dolgo, dolgo. Torej srečno, tovariš Tito - živi še mnogo let. Pionirji PO ,,Ivana Kovačiča Efenka" na OŠ Gustav Šilih Velenje Življenje, posvečeno revoluciji Tito — ta enkratni človek, ki je navkljub mukam, bojem, lakoti, žeji, kljub smrtnim nevarnostim v miru in vojni od vsega najbolj ljubil življenje in človeško svobodo! Bil je edini vrhovni poveljnik v drugi svetovni vojni v središču boja, često tako blizu sovražnika. da bi ga lahko zadel tudi strel iz pištole. Neki tujec je po vojni zapisal, da je Jugoslavija dežela, ki je med vojno izpisala najlepše strani boja in vztrajnosti. Jugoslavija je edina dežela, v kateri je plamen antifašistične vojne izbruhnil že tedaj, ko je bila Evropa vsa obvita z zastavo s kljukastim križem smrti. Jugoslavija je dežela, ki je dala glede na število prebivalstva največ žrtev v drugi svetovni vojni. In vse, kar je bilo stoijenega, je bilo storjenega po zamislih Josipa Broza-Tita. Tistega mračnega leta 1941, ko je le malokdo vedel, kaj in kako je treba delati, je Josip Broz Partiji in svojim narodom razložil: »Revolucija da, vendar ne barikade v mestih, temveč dol gotrajna partizanska vojna!" Tako je gibanje, ki ga je vodil, postalo edino antifašistič-no gibanje v Evropi, ki ni bilo le odporniško gibanje z diverzijami, temveč je preraslo v splošno ljudsko osvobodilno voj no. METKA KRAJNC, 8.a, OŠ Anton Aškerc Tito, rada te imam Hodim v tretji razred na osnovni šoli Anton Aškerc v Velenju. Pridno se učim, ker vem, da je učenje moja prva naloga. Tudi ti, tovariš Tito, v svojih razgovorih s pionirji posebej poudarjaš, da je naša prva dolžnost učenje. Moji stari starši so se pod tvojim vodstvom borili s puško za svobodo. Moji starši so pod tvojim vodstvom sodelovali pri izgradnji porušene domovine, jaz pa se bom še naprej pridno učila in s svojim znanjem koristila domovini. Ob tvojem prazniku ti iskreno čestitamo! Radi bi ti stisnili roko, povedali bi ti, da te imamo radi in da te spoštujemo. MARJANCA BOROVŠAK, 3.b, OŠ Anton Aškerc Tito, simbol našega časa Tovariš Tito s svojimi potovanji po drugih državah dokazuje, daje res velik borec za mir. Tovari Tito, indf ski predsednik Nehru in egiptovski predsednik Naser, so bili prvi pobudniki organizacije neuvrščenih. Na zgodovinski konferenci v Beogradu novembra 1961 seje Jugoslavija prva uveljavila kot nosilka neuvrščene politike ter ideje miru in sožitja. V Kairu 1964. leta je bil tovariš Tito med najvidnejšimi osebnostmi med 26 voditelji držav. Kairska konferenca je dala močno pobudo za svetovno konferenco o razorožitvi ter druge mednarodne sestanke o svetovni trgovini in razvoju. Tovariš Tito se je uspešno boril tudi na konferenci neuvrščenih v Alžiru in Colombu. Na zadnji konferenci je bil tovariš Tito edini od prvih treh pobudnikov ideje neuvrščenosti. Glas neuvrščenih upoštevajo zdaj vsi v svetu, tudi obe velesili. Postal je odločilni dejavnik v OZN. Aktivno miroljubno sožitje po vsem svetuje povezano s Titovim imenom, saj Titova misel o sožitju zbira nešteta ljudstva ob človeških načelih sodelovanj a in miru. DRAGAN MARTINŠEK, 5.a, OŠ Anton Aškerc Tito naš učitelj in naš vzor Naša domovina je svobodna in neodvisna. Svobodo in neodvisnost pa so si izboj evali naši očetje in matere sami. Z združenimi močmi so izpodrinili sovražnika, ki j e stal na trdnih tleh in hotel napraviti našo domovino nemško. Naše ljudi je vodil Tito. Ni bilo človeka, ki ne bi še nikoli slišal za ime Tito. Naši ljudje so ga ljubili in z velikim spoštovanjem izvrševali njegove ukaze. Sovražnik pa ga g je hotel dobiti v svoje roke. "eprav sije močno prizadeval je bil brezuspešen. Titove ideje in izkušnje so vedno premagale razvpite napade nadenj. Zavedni Jugoslovani, naši očetje s Titom so nam izbojevali lepšo bodočnost. Ljubili so nas že takrat, ko nas še sploh ni bilo. Želeli so, da bi nam bilo čim lepše, da bi šli po njihovi poti naprej, v duhu komunizma. Tovariš Tito je kot rdeč nagelj, ki ga vsakdo občuduje in si želi, da bi lahko sam postal takšen. Mnogo, mnogo nas je, ki strmimo za tem ciljem. Tito nas uči in nas vodi k temu cilju. Tito je naš učitelj in naš vzor. „ MIRA REPNIK, 7.b., OŠ Miha Pintar — Toledo Tito Ne bom pisal o tem, kdaj si se rodil in kje si se rodil. To vemo vsi. Vedo že malčki, ki hodijo še v vrtce. Vsi vemo, da nas vodiš ža vsa leta v naši domovini. Nam mladim in že našim staršem si skupaj z našimi starimi očeti, ki sijih vodil med NOB, pridobil svobodo. Zato smo ti zelo hvaležni. S spoštovanj em izgovarjamo tvoje ime, nam si vzor. Po vsem svetu te poznajo beli in črni, revni in bogati ljudje. Vsi vedo, da si pogumen in pošten. Letos vodiš naše komuniste že 40.1eio, sam pa praznuješ 85. rojstni dan. Za tvoj 85. rojstni dan pa ti iz srca želimo veliko zdravja, da bi nas vodil še vrsto let tako kot do sedaj. DEJAN VOZEU, 5.b., OŠ Gustav Šilih Rada imam tovariša Tita Tovariš Tito praznuje letos svoj 85. rojstni dan. Mi pionirji smo mu poslali čestitko v kurirčkovi pošti. Tovariša Tita imamo radi in tudi on nas ima rad. Zelo srečna bi bila, če bi nas obiskal v Velenju.' Rada bi mu stisnila roko in mu zaželela zdravja. ALENKA ŽOHAR, l.c, OŠ Gustav Šilih Zakaj je Tebi ime tovariš Tito? Morda zato, ker da ješ svetu mir? Morda zato, ker kuješ nam nov vir? Morda zato, ker gledaš v luč svobode? Morda zato, ker braniš in učiš nas mlade? Da, tovariš! Vse to počneš, da svet na pravo stran obrneš. Da, tovariš ti si velik sin naše domovine, ti si veHik oče bratske mladine. Da tovariš, zato ker ti si naš, in mi simo tvoji, dobil si to ime, mogočno kakor gora. Gora aiala je odmev, to je piesmi spev, to je ptesmi spev in tvojega imena, Tito! MOJCA SVOL.JŠAK, 6.d., OŠ Gustav Šilih Mladi ob 25. maju o svojih željah Letos je leto jubilejev, zato ga skušamo proslaviti kar najbolj slovesno, kar najbolj delovno. Pred dnevoma smo tako praznovali 25. ■ ■ t lig S jigig Hjn* ' (H »• i* * la življenje v našem mestu sicer lepo, vendar pa mladi veliko pogrešamo. Ze pred leti so nam obljubili mladinski dom, za to smo zbirali že tudi denar, vendar pa je ostalo le pri tem. Večkrat nas starej ši kritizirajo in nam pripovedujejo, kakšni so bili oni, ob tem pa pozabljajo, da mora tudi mladina nekaj delati, se nekje sestajati." Zdenka Srnovršnic: „Tudi jaz pogrešam v Velenju prostor, kjer bi se klubu, pivnici. Mislim, da to niso primerni prostori za sestajanje mladih, vendar imamo samo to. Nekam pa moramo iti. Premalo je tudi Vera Pogačar maj, rojstni dan predsednika Tita, dan mladosti, dan vseh mladih naše lepe samoupravne socialistične domovine. Ne bi bilo prav, če ne bi ob tem dnevu naši mladini naklonili vsaj nekaj vrstic, da kot običajno spregovore o 25. maju in o svojih željah ob njem. Vera Pogačar: „Sem dijakinja velenjske gimnazij e. Sprašujete, kaj si mladi želimo ob 25. maju — dnevu mladosti. Moram reči, daje ših, vendar moram povedati, da nam ti mnogokrat uničijo naše želje že v kali." Rafael Pečečnik: »Želje, želje ... Toliko želja je. Predvsem si želim, da bi bil naš tovariš Tito še dolgo med nami, da bi končal fakulteto, da bi bil mir v svetu, da bi bilo konec rasizma, da bi ljudje živeli v sožitju in sreči. Prav bi bilo, da bi poleg ugodnosti, ki nam jih naše mesto nudi, mladina dobila še kaj, morda kakšen družaben prostor in nove rekrea- Zdenka Srnovršnik mladina sestajala. Starejši nas obtožujejo, da nas je povsod polno, v delavskem Branko Mance prostorov za rekreacijo. To vse pa bi nam lahko dal mladinski dom." Branko Mance: »Kot dijak Rudarskega šolskega centra bi rad, da bi nas dijake sprejemali nekoliko drugače. Pri praktičnem delu se še vedno dogaja, da nas sprejemajo kot učence, ampak so v največ primerih deležni »najslabšega dela". Tudi sicer je za mlade v Velenju zelo malo narejenega. Ne mislim obtoževati le starej- Rafael Pečečnik cijske objekte, saj so ti, ki jih imamo sedaj skoraj vedno zavzeti." Razgovori o uresničevanju vsebine zakona Dohodkovni odnosi in samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v tozd sta osnova za samoupravno organiziranost in urejene samoupravne odnose V letošnjih delovnih načrtih občinskega sveta Zveze sindikatov Velenje in občinskih odborov sindikata so še posebno podčrtane naloge sindikatov pri uveljavljanju določil zakona o združenem delu v prakso. Kako daleč so v posameznih organizacijah združenega dela pri uresničevanju ZZD je tema razgovorov, ki so bili sklicani na pobudo občinskega sveta Zveze sindikatov Velenje v nekaterih delovnih organizacijah naše občine. Na teh razgovorih, na katerih sodelujejo poleg predstavnikov družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih organov in poslovodnih organov delovnih organizacij tudi predstavniki občinskih družbenopolitičnih organizacij, občinske skupščine in njenega izvršnega sveta ter družbeni pravobranilec samoupravljanja, obravnavajo predvsem uveljavljanje dohodkovnih odnosov, samoupravno organiziranost, svobodno menjavo dela med TOZD in delovnimi skupnostmi skupnih služb, delitev dohodka s posebnim poudarkom na uveljavljanje načela delitve po delu, itd. Prvi takšen razgovor je bil na rudarsko obrtnoenergetskem kombinatu Velenje, na katerem so predvsem obravnavali dohodkovno povezanost in bodočo samoupravno organiziranost. Zaključki tega razgovora so bili v tem, da je treba takoj izdelati in sprejeti akcijski program, iz katerega bo nedvoumno razvidno, kako bodo določila zakona o združenem delu uresničili v praksi. Največ govora je bilo okrog dohodkovnih odnosov med proizvajalci primarne in sekundarne energije. Na razgovoru je bila sprejeta usmeritev v tem, da so tozdi RLV in TEŠ skupni proizvajalci električne energije in da z njo nastopajo do ostalih proizvajalcev električne energije v SR Sloveniji. Poudarjeno je tudi bilo, da morajo o bodoči samoupravni organiziranosti v okviru REK Velenje spregovoriti izvršilni odbori družbenopolitičnih organizacij; sedanje delo poteka namreč vse preveč zaprto v posameznih komisijah. Drug takšen razgovor je bil 18. maja na GIP „Vegrad". Na tem razgovoru so bili enotnega mnenja, daje program uresničevanja zakona o združenem delu dobro sestavljen in dovolj konkreten za uspešno akcijo pri uresničevanju določil zakona o združenem delu. Cilje in naloge so si zastavili tako, da bodo vsi na novo sprejeti samoupravni splošni akti v celoti usklajeni z določili zakona, ki bodo obenem vodili celotno samoupravno organiziranost k dokončnemu konstituiranju nove delovne organizacije Gorenje-Vegrad Gradbena industrija in k povezovanju v SOZD Gorenje. Ravno zato, ker so v fazi konstituiranja te nove delovne organizacije, se pojavljajo še iz naših delovnih kolektivov nekatera odprta vprašanja na področju dohodkovne povezanosti v bodoči delovni organizaciji. Prisotno je bilo mnenje, da bi morali v bodoče ugotavljati prihodek v manjših delovnih sredinah, saj bi tako izboljšali interes delavcev do dobrega gospodarjenja. Tudi na področju svobodne menjave dela med TOZD in DSSS še ni vse dorečeno, ker se bo delovna skupnost skupnih služb drugače oblikovala v novi delovni organizaciji, kot pa je sedaj v okviru GIP Vegrad. Na področju samoupravne organiziranosti so tudi predvideli ustanavljanje novih TOZD v okviru sedanje temeljne organizacije združenega dela Gradbena operativa. Po akcijskem programu bodo pričeli s postopkom ustanavljanja novih tozd v mesecu juniju. Predvideno je, da bi se vsi dosedanji obrati organizirali kot TOZD. Tudi na področju uveljavljanja načel delitve po delu (nagrajevanje po delu) resno razmišljajo. Izdelali so že delovni osnutek bodočega pravilnika, ki bo urejal nagrajevanje po delu. Ta delovni osnutek je že po svoji vsebini precej blizu tistemu, kar hočemo - to je, da bo delavec bodisi na gradbišču, v pisarni ali na kakšnem drugem delovnem mestu, resnično plačan po vloženem tekočem delu in gospodaijenju ter upravljanju z družbenimi proizvajalnimi sredstvi kot minulim delom. Po programu občinskega sveta ZSS Velenje bodo takšni razgovori organizirani v naslednjih dneh še v nekaterih drugih delovnih organizacijah v Šaleški dolini. J. K. Mlade vključiti v samoupravljanje Mladinska organizacija v TOZD vzdrževanje velenjskega Gorenja je ena najbolj aktivnih — Največja naloga: uresničiti zakon o združenem delu Osnovna organizacija ZSMS TOZD Vzdrževanje v velenjskem Gorenju je ena najbolj aktivnih v tej delovni organizaciji. Kot je povedal predsednik Jakob Veler je vanjo vključenih 177 članov, starostna meja pa je precej visoka, saj se nekateri vključijo v mladinsko organizacijo šele po prihodu v službo. Predsedstvo te organizacije šteje 11 članov, ki zavzemajo področja vseh sindikalnih skupin v TOZD, s tem pa je zagotovljena dobra informiranost osnovne organizacije Jakob Veler ZSMS in pa seveda tudi tovarniške konference. O delu mladinske organizacije v tej temeljni organizaciji pa je predsednik Jakob Veler dejal tudi: „Naša organizacija zelo dobro sodeluje z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami na področju TOZD, s tovarniško konferenco ZSMS in z nekaterimi družbenopolitičnimi organizacijami delovne organizacije. Sicer pa je naše delo precej otežkočeno. Delamo v izmenah, mnogi izmed nas se dodatno izobražujemo, naša de-lovišča pa so raztresena po vsej delovni organizaciji." Miran Krajšek Miran Krajšek pa je posebej poudaril, da se njihova organizacija trudi, da bi kar največ mladih vključili v samoupravljanje. V njihovih samoupravnih organih je kar 30 odstotkov mladih, za katere lahko rečejo, da so zelo aktivni. Trenutno je njihova največja naloga uresničitev zakona o združenem delu. V razpravi je nova sistemizacija delovnih mest, zavedajo se, da mora biti stimulacija pri delu čim večja. Poseben poudarek dajejo v tej TOZD tudi kulturi. V svoji sredini imajo tudi predsednika komisije za kulturo pri tovarniški konferenci ZSMS, ki se tudi v tej osnovni organizaciji posve- ča predvsem kulturi. Miran Rožman je povedal, da svoje programe koordinirajo s tovarniško konferenco ZSMS. Skupaj z njo so pripravili razstavo slik, rezbarskih in ročnih del, obiskujejo spominska obeležja. Ob praznikih pa prirejajo kulturne prireditve. Letošnje leto je jubilejno, zato so si tudi mladinci osnovne organizacije ZSMS TOZD Vzdrževanje zastavili kar najbolj pester program. Pripravili so II. tradicionalni kviz znanja, ki je obsegal preizkus praktič- Miran Rozman Marijana Tratnik nega znanja (iz njihovega strokovnega dela), spoznavanje samoupravljanja in narodno osvobodilne vojne na Slovenskem. V sodelovanju s sindikalno organizacijo so k prireditvi pritegnili skoraj vse sodelavce. Marijana Tratnik je povedala, da so vse njihove letošnje prireditve posvečene letošnjim jubi'ejem. Tudi do konca letošnjega leta bo njihova osnovna organizacija sodelovala v programu tovarniške konference, dva njihova člana pa se bosta udeležila tudi mladinskih delovnih brigad v Kožbani. M. T. Na proslavi ob postavitvi temeljnega kamna za novo samopostrežno trgovino v Pesjem so nastopi tudi učenci osnovne šole iz Pesja. Temeljni kamen za novo trgovini Slovesnosti v počastitev letošnjih jubilejev Zveze komunistov in tovariša Tita krajevni skupnosti Pesje — Podelitev krajevnih bronastih priznanj Osvobodilne frote Temeljni kamen za novo prepotrebno trgovino V krajevni skupnosti Pesje so med sobotno osrednjo slovesnostjo v počastitev letošnjih jubilejev položili tudi temeljni kamen za novo trgovino. V pozdravnem govoru je Anton Slutej sekretar krajevne konference SZDL dejal: „V naši krajevni skupnosti smo se odlo čili, da z današnjo prireditvijo proslavimo vse jubileje, ki jih praznujemo v letošnjem letu. Vendar pa ne želimo le praznovati, ampak hočemo z delovnimi akcijami dokazati, da smo dovolj močni za spreminjanje naših samoupravnih odnosov, da povečujemo našo ustvarjalnost, da si znamo nakazovati Predsednik krajevne konference SZDL Tone Hladin je petim zaslužnim krajanom za delo na družbenopolitičnem področju podelil priznanja osvobodilne fronte. naloge za boljše delo in hitrejši družbeni razvoj. Prepričani smo, da je mogoče pripadnost Titovim idejam dokazati le z rezultati dela in doslednim izpolnjevanjem nalog, ki izhajajo iz zakonov o združenem delu, z doslednim izpolnjevanjem idej zveze komunistov in nalog SZDL." Na osrednji slovesnosti so petim najzaslužnejšim krajanom te krajevne skupnosti podelili tudi bronasta priznanja osvobodilne fronte za njihovo družbenopolitično prizadevanje. Položili pa so tudi venec na spominsko obeležje. V nadaljevanju programa v katerem so sodelovali tudi otroci osnovne šole Pesje je Gustav Verdelj, direktor tozd Maloprodaja velenjske Ere dejal: „Zna-no nam je, da ste že večkrat upravičeno načrtovali in zahtevali, da se osnovna preskrba v vašem kraju izboljša, kar je moč le z izgradnjo sodobnejšega trgovskega objekta. Danes smo pred realizacijo tega cilja in moja naloga je, da tu pred javnostjo izrazim z zazidavo temeljnega kamna dokončno odločitev naše delovne organizacije, da tak preskrbovalni center v najkrajšem času dogra- di.. . Pri tem je treba spomniti da gre za sorazmerno veliko naložbo in če izvzamemo vla ganje REK Velenje je to največ ja povojna investicija v Pesju.' Investicijska vrednost objek ta, ki bo imel 450 m2 neto etažnih površin od tega t četrtine trgovskih prostorov i manjšim bifejem in ekspoziture ljubljanske banke Velenje, ji ocenjena na 7,5 miljonov dinar jev. Trgovsko gostinski del b< sposoben opraviti okoli dvajset milijonov letne realizacije, i prostoru ekspoziture ljubljanske banke Velenje pa se bodo lahko opravili vsi običajni bančni posli občanov. Gustav Verdelj direktor TOZD Maloprodaja pri ERA Velenje je položil temeljni kamen. Nastopilo kar 25 desetini Gasilsko društvo Skale je zadnjo nedeljo pripravilo uspelo občinsko tekmovanj) pionirjev in mladincev — gasilcev — Pokrovitelj tekmovanja je bila velenjska občinsk gasilska zveza Gasilsko durštvo Skale je pripravilo v nedeljo dopoldne pod pokroviteljstvom Občinske gasilske zveze Velenje na prostoru pred Gasilskim domom v Škalah, občinsko tekmovanje za mladince ter starejše in mlajše pionirje. Tekmovanja se je udeležilo 25 desetin gasilcev. Mladinci in starejši pionirji so tekmovali v trodelnem napadu in štafeti, mlajši pionirji pa so preizkusili svoje moči v štafeti Ln tekmovanju z ročno brizgal-no. Med starejšimi pionirji so bili najboljši predstavniki gasilskega društva Velenje mesto, ki so zbrali 221,5 točk od 400 možnih. Drugi so bili pionirji iz Topolšice, 241, 3. Gaberk 232, 4. Skale 232 in 5. Šoštanj 226. Med mladinci je zasedla prvo mesto desetina iz Gaberk 438 točk, od 600 možnih, 2. REK Velenje 427, 3. Topolšica 419, 4.-5. mesto Šentilj in Gaberke II 403 točke. Med mlajšimi pionirji pa se je najbolj izkazala desetina gasilskega društva Šoštanj - mesto 227 točk od 300 možnih, 2. Šentilj 222,5, 3. Velenje-mesto 222, 4. Šmartno ob Paki 217 in 5. Paška vas. Škale so tako v nedeljo doživele pravi mladostni gasilski praznik in to prav v času zgodovinskih obletnic naše revolucije in ob 85. rojstnem dnevu našega dragega tovariša Tita. Veliko število pionirskih in mladinskih desetin najbolje potrjuje dobro delo v naših gasilskih društvih. 12. junija pa bo na prostoru pred TGO Gorenje Velenje občinsko gasilsko tekmovanj« za člane. sv, FKl V naših gasilskih društvih je vsako leto več mladih gasilcev gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje „GORENJE" Tovarna gospodinjske opreme Velenje Razpisuje štipendije za šolsko leto 1977/78 TOZD-ELEKTRONIKA Fakulta za strojništvo — tehnološka smer (visokošolski študij) Fakulteta za elektrotehniko — splošna elektrotehnika (visokošolski študij) Visoka tehniška šola V-TOZD strojništvo — tehnološka smer (višješolski študij) f V-TOZD elektrotehnika — elektronika (višješolski študij) Tehniška srednja šola — elektro šibki tok Poklicna šola — elektro stroke, šibki tok 10 TOZD - HLADILNA TEHNIKA Tehniška srednja šola — strojna 1 Poklicna šola — kovinarska stroka (ključavničar) 2 — elektro stroka (obratovni električar) 2 TOZD ZAMRZOVALNIKI Fakulteta za strojništvo ali Visoka tehniška šola — tehnološka smer (visokošolski študij) 1 Tehniška srednja šola — kemija 1 — strojna 2 Poklicna šola — elektro stroka (obratovni elektrikar) 5 — kovinarska stroka (ključavničar) 4 TOZD VZDRŽEVANJE Poklicna šola — kovinarska stroka (ključavničar) 15 — elektro stroka (obratovni elektrikar) 10 TOZD AVTOPARK Poklicna šola — avtomehanične stroke (avtomehanik) 2 TOZD ORODJARNA Fakulteta za strojništvo ali Visoka tehniška šola — konstrukcijska smer (visokošolski študij) 1 (višješolski študij) 1 Tehnična srednja šola — strojna 1 Poiklicna šola kovinarske stroke — (orodjar e 10 — strugar Jj| 4 — tbrusilec 4 — Jključavničar 4 TO)ZD KONDENZATORJI Vissoka tehniška šola VTOZD strojništvo — tehnološka smer (višješolski študij) 1 Poiklicna šola kovinarske stroke — orodjar 2 TOZD POHIŠTVO Biotehniška fakulteta VTOZD lesarski oddelek — lesarstvo (visokošolski študij) 1 Srednja tehniška šola — lesarstvo 2 Poklicna šola -mizar 3 TOZD CHROMMETAL Visoka tehniška šola VTOZD strojništvo — tehnološka smer (višješolski študij) 1 Tehniška srednja šola — strojna smer 1 TOZD GRADBENI ELEMENTI Fakulteta za strojništvo ali visoka tehniška šola — tehnološka smer (visokošolski študij) 1 Tehniška srednja šola — kemija 3 — strojna 1 Šolla za oblikovanje — odsek za grafično oblikovanje 1 TOZD SERVIS IN MALOPRODAJA Fakulteta za strojništvo ali Visoka tehniška šola — tehnološki oddelek (visokošolski študij) 1 — tehnološki oddelek (višješolski študij) 2 Fakulteta za elektrotehniko ali Visoka tehniška šola — isplošna elektrotehnika (visokošolski študij) 2 — isplošna elektrotehnika (višješolski študij) 1 — iindustrijska elektronika (višješolski študij) 1 Ekonomska fakulteta ali Visoka ekonomska komercialna šola — iplansko analitska smer (visokošolski študij) 1 Pnavna fakulteta — 'gospodarsko pravna smer (visokošolski študij)) 2 Tehniška srednja šola — elektro šibki tok 1 — elektro jaki tok 1 — strojna smer 1 TOZD GOSTINSKA ENOTA Poklicna šola gostinske stroke — natakar 1 — kuhar 1 DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB (DSSS) Fakulteta za strojništvo ali Visoka tehniška šola — konstrukcijska smer (visokošolski študij) 2 (višješolski študij) 1 — tehnološka smer (visokošolski študij) 1 (višješolski študij) 1 Fakulteta za elektrotehniko — industrijska elektronika (visokošolski študij) 2 (višješolski študij) 1 — splošna elektrotehnika (visokošolski študij) 1 (višješolski študij) 1 — računalništvo in informatika 1 Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo — kemijska tehnologija (visokošolski študij) 1 (višješolski študij) 1 — tehnična fizika 1 — matematika 1 Ekonomska fakulteta — poslovna smer (visokošolski študij) komercialna usmeritev 4 finančna usmeritev 2 proizvodna usmeritev 1 Pravna fakulteta — gospodarsko pravna usmeritev 2 Visoko ekonomsko komercialna šola — ekonomsko tehniška smer (komercialna) (visokošolski študij) 2 — zunanje trgovinska smer (višješolski študij) 3 — smer za organizacijo in poslovno upravljanje (višješolski študij) 1 — smer notranja trgovina (visokošolski študij) 1 (višješolski študij) 1 Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo — novinarstvo (visokošolski študij) 1 Visoka šola za organizacijo dela — organizacijsko kadrovska smer (višješolski študij) 2 — računalniško organizacijska smer (višješolski študij) 2 Tehnična srednja šola — strojna smer 3 — elektro jaki tok 1 — elektro šibki tok 1 — kemija 2 Ekonomska srednja šola 6 Šola za oblikovanje 1 Poklicna šola 1 — tehnični risar 3 SESTAVLJENA ORGANIZACIJA ZDRUŽENEGA DELA (SOZD) Fakulteta za strojništvo ali Visoka tehniška šola — konstrukcijska usmeritev (visokošolski študij) 2 — tehnološka usmeritev (visokošolski študij) 2 Fakulteta za elektrotehniko — industrijska elektronika (visokošolski študij) 1 — industrijska elektrotehnika (visokošolski študij) 1 — merilno regulacijska (visokošolski študij) 1 Fakulteta za gradbeništvo, arhitekturo in geodezijo — arhitektura 3 — gradbeništvo (konstrukcijska usmeritev) 3 Pravna fakulteta — gospodarsko pravna usmeritev 3 Visoko ekonomsko komercialna šola — smer za organizacijo in poslovno upravljanjee 2 — smer za poslovno informatiko 1 Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo — novinarska smer (družbenopolitična usmeritev) 1 — politološka smer ( družbenopolitična usmeritev) 1 Upravno administrativna šola 2 Kandidati naj pošljejo svoje vloge na naslov: Tovarna gospodinjske opreme ..Gorenje" — kadrovska operativa Velenje, Celjska 5 a, do 30. 9. 1977 (za poklicne šole do 15. 8. 1977), z oznako, v katerem TOZD-u želijo prejemati štipendijo. K prošnji na obrazcu 1,65 (DZS) je potrebno predložiti: — overovljen prepis ali fotokopijo zadnjega šolskega spričevala ali potrdilo o opravljenih izpitih in vajah ter frekventacijsko potrdilo (za študente), (podatki o OD staršev na obrazcu 1,65 se naj nanašajo na koledarsko leto 1976), — potrdilo o premoženjskem stanju in številu družinskih članov — potrdilo o višini otroškega dodatka ali izjavo, da ni upravičen nanj, — izjava kandidata, da ne prejema štipendije pri drugem štipenditorju oz., da nima obveznosti iz naslova štipendije ali učnega razmerja. Prednost pri dodelitvi štipendij bodo imeli kandidati, ki imajo boljši učni uspeh in so v slabšem materialnem položaju, otroci delavcev TGO Gorenje Velenje in kandidati, ki prebivajo na območju občine Velenje, Mozirje in Slovenj Gradca. Višina kadrovskih štipendij ter pravice in obveznosti štipendista in štipenditorja so usklajene z določili samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov. Študenti tehniških višjih in visokih šol prejemajo poseben dodatek k osnovni štipendiji. Po roku prispelih in pomanjkljivo izpoljnenih vlog brez ustrezne dokumentacije, ne bomo obravnavali! Kandidate bomo obvestili o sklepu pristojne komisije za medsebojna razmerja glede na prispele vloge meseca: julija, septembra in oktobra. gorenje gorenje gorenje gorenj« gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje Velenjčani in Šoštanjčani _v finalu_ Na izbirnem tekmovanju slovenskih pihalnih orkestrov minulo soboto v Velenju sta se v finalni del letošnjega republiškega tekmovanja 25. in 26. junija v Rogaški Slatini uvrstili tudi rudarska godba Velenje in delavska godba Zarja Šoštanj ZVEZA TABORNIKOV OCČINE VELENJE organizira taborjenje v Ribnem in Savudriji, v kampu „Borozija". , Taborjenje v Ribnem: ' I. izmena od 10. 7. do 20. 7. 10 dni II. izmena od 20. 7. do 30. 7. 10 dni Cena: Od 1. do 4. razr. 55,99 din/dan od 5. do 8. razr. 65,00 din/dan Izmena za študente je od 30. 6. do vključno 3.7. Izmena za ostale mladince srednješolce od 4. 7. do vključno 10. 7. Cena: 75,00 din/dan Taborjenje v Savudriji: Izmena od 3. 8. do 17. 8. 77 14 dni Cena: 80,00 din + taksa/na dan; enako za vse. V obeh primerih je v ceno letovanja vključen prevoz z avtobusom, štirje obroki hrane na dan, organiziran rekreativni in izobraževalni program in strokovno vodstvo. Podrobnejša pojasnila lahko dobite v pisarni Zveze tabornikov občine Velenje na Kraigherjevi 8 Velenje v soboto 4. 6. in soboto 18. 6. od 8. do 11. ure. To je tudi zadnji rok za vplačilo taborjenja. Izvršni odbor Zveze tabornikov občine Velenje Delavska godba Zarja Šoštanj, dirigent Silvo Tamše SPREJMEMO VEC TRGOVSKIH POMOČNIKOV ŽELEZNINARJEV IN SKLADIŠČNE DELAVCE ERA VELENJE XXX\X\XXXXXXXX\XXXXXXXXXXXXX^XXVSXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX\X>>XX>XXX>^XXX'WiVSXX/ Rudarska godba Vele Po štirih letih prirejata Zveza kulturnih organizacij Slovenije in republiško združenje pihalnih orkestrov tekmovanje pihalnih orkestrov Slovenije. Tako so se ta mesec začela v posameznih krajih Slovenije izbirna tekmovanja za nastop na republiškem finalu. Pihalni orkestri letos tekmujejo — kot smo že pisali v štirih težavnostnih skupinah. Prejšnjim trem so dodali še posebej težko kategorijo, to je umetniško skupino. Eno izmed šestih izbirnih tekmovanj je bilo v soboto tudi v Domu kulture Velenje. Tekmovalo je šest pihalnih orkestrov. Rudarska godba Velenje in pihalni orkester Svobode Tezno sta nastopila v umetniški skupini, delavska godba Zarja Šoštanj v prvi skupini, orkestri iz Kidričevega, Prebolda in Slovenj Gradca pa v tretji težavnostni skupini. Gledalci, ki so se zbrali v domu kulture, so bili izredno zadovoljni z nastopom domačih godb - rudarske godbe Velenje pod vodstvom Ivana Ms^na in Zarje Šoštanj, ki jo voui Silvo Tamše. Tako Velenjčani kot Šoštanjčani so se namreč dobro pripravili za izbirno tekmovanje in z igranjem navdušili ne le ije, dirigent Ivan Marin poslušalce, ampak tudi tričlansko komisijo, ki sojo sestavljali vidni slovenski dirigenti Pavle Brzulja, Gvido Učakar in Drago Lorbek. Žirija je rudarski godbi v umetniški skupini podelila pričakovano prvo mesto, Mariborčani so bili drugi. Prvo mesto so si priigrali tudi Šoštanjčani v prvi težavnostni skupini in bodo tako skupaj z velenjskimi godbeniki sodelovali na finalnem tekmovanju. V tretji skupini je bil najboljši orkester iz Kidričevega, 9o-venjgradčanom in godbi iz Prebolda pa je žirija po delila drugo mesto. Seveda čaka obe godbi iz naše doline do 25. oziroma 26. 'junija še precej trdega dela oziroma vaj, saj je nedvomno želja vseh občanov, posebej še samih godbenikov, da bi bili tudi po finalnem tekmovanju tako nasmejani' in zadovoljni kot so bili v soboto zvečer. Kdo vse bo nastopil v finalnem tekmovanju, še ni znano, ker izbirna tekmovanja še niso končana. Izbirno tekmovanje v Velenju je organizirala Zveza kulturnih organizacij naše občine pod pokroviteljstvom občinske kulturne skupnosti. -sv- Praznovali smo Pionirski odred v Topolšici so poimenovali »Pionirski odred 9. maj Topolšica" Letos smo v Topolšici praznovali štiri praznike: 40 let prihoda tovariša Tita na čelo KPJ, 40 letnico ustanovitve KPS na Čebinah, 85 letnico Titovega rojstva in 9. maj. 9. maja 1945 leta je bila v Topolšici podpisana kapitulacija nemških enot za jugovzhodno Evropo. Sedaj se naš odred imenuje »Pionirski odred 9. maj Topolšica". Zadnjo uro pouka smo 4. razredi šli v gozd. Nosili smo dračje. Naslednji dan so to zvozili na Ocepek. Na Ocepku so taborniki napravili kres. V soboto zvečer smo se zbrali pri šoli z baklami. Mladinci so nam nalili nafto in zažgali bakle. Ko smo prišli na vrh smo zakurili kres. Taborniki smo zapeli šest pesmi. Ko smo končali, smo se začeli igrati, kres pa je veselo gorel. Spuščali so tudi rakete. Nato so se ljudje počasi azšli. Naslednji dan, v nedeljo, je bila proslava v kinodvorani. Nastopali smo z recitacijami in s pesmicami. Največ smo peli borbene pesmi. Internacionalo in Slavnostno pesem smo zapeli skupaj z mešanim pevskim zborom, občinstvo pa nam je pomagalo peti. Med proslavo smo slišali življenjepis tovariša Tita, kako se je boril in živel. Na proslavo je prišlo dosti krajanov in upam, da jim je bila všeč. NATAŠA PRISTOVŠEK 4.c. razred, Topolšica 'mm? pri JiF spevki w naših . bralcev m dopisnikov Mladinska ura Delo mladih na osnovni šoli Anton Aškerc v Velenju Naša 14. mladinska ura je bila namen pregledati delo mladine v tretjem četrtletju šolskega leta. Dnevni red: Poročilo predsednikov posameznih komisij; poročilo predsednikov razrednih skupnosti 8.a, b, c razreda o učnem uspehu in sklepih oddelčnih konferenc; podelitev prehodnega pokala najboljši razredni skupnosti 8. razreda in podelitev pismenih pohval; Sestanek je vodila predsednica Darja Turnšek. Zbrane mladince je seznanila z dnevnim redom, nato pa pozvala predsednico komisije za tisk. Zdenka Horvat je povedala, da mladinci aktivno sodelujejo v šolskem glasilu Mladi veter. Uredniški odbor sestavljajo mladinci. Komisija je objavila nagradni razpis na temo TITO — REVOLUCIJA - MIR, članki bodo objavljeni v Mladem vetru, ki bodo posvečeni praznovanju Titovega jubileja. Najboljši prispevki bodo nagrajeni. Predsednik komisije za poklicno usmerjanje je povedal, da je bil mesec april namenjen izbiri poklica. Poklicno svetovanje na šoli je uspešno predvsem po zaslugi tov. pedagoginje in tov. vodje za poklicno usmerjanje tov. Sonje Kovač. V tem obdobju smo pisali spise o poklicih, najboljše smo razstavili na stenčasu v avli. Imeli smo razgovor z gimnazijci in s predstavnikom iz Zavoda za zaposlovanje, ki nas je seznanil z rezultati našega predhodnega vpisa. Predsednik komisije za kulturo je poročal o problemu mladinskih plesov, ki so vsakih 14 dni. Na plese prihaja premalo plesalcev, zato smo s plesi začasno prekinili. Predsednica za svobodne dejavnosti je dejala, da je delo mladincev v raznih dejavnostih zelo pestra. Mladinci so vključeni v klub OZN, geografski krožek, literarni in recitacijski krožek, pevske vaje, foto krožek, modelarski krožek, košarko, atletiko, odbojko, šahovski krožek. Obenem nas je obvestila, da se je 50 mladincev odločilo vstopiti v članstvo RK Slovenije. Svečan sprejem je bil pred dnevi. Kviz TITO -REVOLUCIJA - MIR je bil 20. maja med razrednimi skupnostmi 8.a, b in c razreda. Organizacijo kviza bo izvedel klub OZN, ker ima največ izkušenj iz tega področja. Predsednik za kulturo je sporočil, da so zaradi nesporazuma spregledali tekmovanje iz atletike v okviru Kajuhovega pokala in tako izgubili možnost za prvo mesto. Sedaj so pripravili 2 ekipi za mali nogomet. Tajnica Metka Borštnar je opisala mladincem ekskurzijo v Kumrovec, ki jo je organiziral odbor naše 00 ZSMS na šoli. Na ekskurzijo smo šli mladinci, ki še nismo bili v Titovem rojstnem kraju. Ogledali smo si Titovo rojstno hišo, muzej revolucije v Kumrovcu in obiskali dom borcev in mladine. V drugi točki so predsedniki razrednih skupnosti poročali o učnem uspehu in o sklepih oddelčnih konferenc. Na uri smo poudarili, da mora pri realizaciji sklepov sodelovati vsak mladinec. Predsednica naše OO ZSMS je prosila, da predsednica razredne skupnosti 8.a razreda preda prehodni pokal za učni uspeh predsednici razredne skupnosti 8.b razreda in zaželela, da si ob zaključku šolskega leta delijo pokal vse tri razredne skupnosti in naj se vsi mladinci potrudimo, da dosežemo 100 % učni uspeh. 26 mladincem je podelila pismene pohvale za aktivno delo pri pouku družbeno moralne vzgoje za aktivno delo v razredni skupnosti in v mladinski organizaciji, nekaterim pa je bila podeljena pohvala, ker so izboljšali učni uspeh ali vedenje. METKA BORŠTNAR, osnovna šola Anton Aškerc Tekmovanje za Kajuhov pokal Tudi letos je organizirala občinska konferenca Zveze socialistične mladine Velenje že tradicionalno tekmovanje med osnovnimi organizacijami ZSMS za Kajuhov pokal. Mladinci iz Šaleške doline so se letos v tem že tradicionalnem tekmovanju pomerili v šahu, plavanju, streljanju, namiznem tenisu, krosu in malem nogometu. Tekmovanja za Kajuhov pokal se je udeležilo okrog 40 osnovnih organizacij ZSMS z območja občine Velenje. Med osnovnimi organizacijami v krajevnih skupnostih so bili najboljši mladi iz krajevne skupnosti Velenje - Šmartno, med temeljnimi organizacijami združenega dela mladi iz RSC — tozd Rudarski praktični pouk, med srednjimi šolami mladi gimnazije, med 00 ZSMS na osnovnih šolah pa mladinci osnovne šole Miha Pintar — Toledo Velenje. it^ ' a " tt j. * * , ' " * jfc »« ✓ V r šport telesna kultura rekreacija • NOGOMET Nepričakovan poraz Nogometaši Rudarja so doživeli nepričakovan poraz proti ekipi Slavije, ki je na zadnjem mestu na lestvici z rezultatom 1 : 0 (0 : 0) Ves čas tekme velenjčani niso uspeli premagati obrambe domačinov in doseči zadetek, kljub številnim priložnostim. Po tem, ko so se že sprijaznili z delitvijo točk so domačini v zadnji minuti presenetili obrambo gostov in dosegli zmagoviti gol. Poraz Rudarja daje znova možnosti, v borbi za naslov prvaka tudi Muri in morda še Kladivaiju ali Litiji. V zadnjih treh kolih morajo Velenjčani za osvojitev prvega mesta doseči iz treh srečanj 5 točk. Nasprotniki pa so v nedeljo v Velenju Litija, v predzadnjem kolu Kladivar in nato še Železničar v Mariboru. Pohorje : Šmartno 1 : 2(0 : 1) Šmarčani so v prestižni tekmi za boljše mesto na lestvici premagali v Rušah domačine z rezultatom 2 : 1 (1 : 0). Prvi zadetek je dosegel Prašnikar iz 11 metrovke. Po odmoru so Šmarčani dosegli še drugi gol, ki ga je dosegel Hren. Nato so domačini znižali rezultat več pa jim ni uspelo. Ostali rezultati 19. kola -Izola : Železničar 3 : 3 (0 : 3), Mura : Primorje 1 : 0 (1 : 0), Rudar (T) : Ilirijo 1 : 1 (0 : 0) Na lestvici vodi Rudar (V) 28, Mura 26, Kladivar 24, Litija 23^oba tekmo manj) Rudar (T) in Šmartno 21 točk itd. • ROKOMET Rokometašice zaključile prvenstvo: Šmarčanke druge Za letošnje prvenstvo slovenske rokometne lige je bilo značilno, da je od začetka bilo jasno, da za vrh lestvice konkurirata le dve ekipi Krka iz Novega mesta in Šmartno. Obe ekipi sta prikazali lep in učinkovit rokomet. Od ekipe Velenja je bilo pričakovati več saj je po tradiciji mnogo bolj izkušena kot obe prvi ekipi na lestvici. Velenje : Slovan 20 : 18(13 : 10) Rokometašice Velenja so v zadnjem kolu premagale ljub-ljančanke z rezultatom 20 : 18 (13 : 10). Ves čas so bile domačinke učinkovitejše pri metih na gol. Željo ljubljan-čank, da bi spremenile rezultat v svojo korist pa je preprečila vratarka Hlebova, ki je večkrat obranila nevarne strele na gol. Gole so dosegle: Podpečan 7, Jan 4, Podbregar in Djordjevič po 2, Peterlin in Tkavc enega. Šmartno : Krka 14 : 15 (9 : 10) Šmarčanke so v tekmi z slovenskimi prvakinjami ekipi Krke iz Novega mesta nastopile z nekaj mladimi igralkami. V enakovredni igri so Šmarčanke minuto pred koncem vodile z rezultatom 14 : 12. V zadnji minuti pa so gostje uspele izenačiti in nekaj sekund pred koncem sta sodnika prisodila 7. metrovko v korist novome-ščank in tako so slavile zmago. Končna lestvica Slovenske ženske rokometne lige: 1. Krka, 2. Šmartno,... 7. Velenje. INVALIDI PLAVALI V Velenju je bilo II. terminsko tekmovanje invalidov Slovenije v plavanju. Najbolj so se izkazali plavalci iz Velenja in Kamnika. Jože Bamfi je zmagal trikrat, od velenjčanov je dosegel Rastko Lah prvo mesto na 50 m prsno, drugi pa je bil v plavanju na 15 m mešano in 50 m hrbtno Tone Osolnik in Tone Tratnik, sta osvojila tretje mesto. V tekmovanju paraplegikov je bil prvi Ivan Tajnšek iz Velenja pred Bernardom Pilakovičem iz Kamnika ter Matjažem Antlejem iz Velenja. Tekmovale so tudi ženske. Olga Kerin iz Velenja je na 25 prsno in 25 hrbtno zasedla H. mesto, bila pa je druga tudi na 75 m mešano, 25 m prosto pa je bila tretja! Za velenjsko ekipo so uspešno nastopili še: Jože Pungartnik, Rihard Sikora, in Milan Poličnik. Od osmih velenjskih članov ekipe se jih je pet uvrstilo na republiško prvenstvo. Tržič : Šoštanj 27 : 17(15 : 8) Dve koli pred koncem slovenske rokometne lige so šoštanjčani izgubili tekmo z roko-metaši Tržiča 27 : 17 (15 : 8) Tržičani so z boljšo igro nadigrali goste iz Šoštanja saj so že v začetku dosegli prednost v golih, ki jo gostje iz Šoštanja niso uspeli zmanjšati. Gole so dosegli: Kompan 7, Skomšek in Melanšek 3, Jam-brovič 2, J. Jančič in Stvarnik po enega. Na lestvici vodi Jadran s 34 točkami, sledi Slovenj Gradec 29, Minerva 25, Tržič 24, Polet 23 in Šoštanj 23. V soboto se bosta v Murski Soboti pomerila za 5. mesto na lestvici domači Polet in Šoštanj. • PLES Turnir v Velenju V delavskem klubu v Velenju bo plesni klub Velenje v soboto 28. maja priredil kvalifikacijski turnir v latinskoameriških plesih. Sodelovalo bo 50 plesnih dvojic iz Ljubljane, Maribora, Kranja, Trbovelj in Velenja. Predtekmovanje se bo začelo ob 14. uri finalni del pa bo v večernih urah od 19. ure dalje. Ljubitelji plesa vabljeni, na delu boste videli najboljše slovenske plesalce. • KOŠARKA Druga zmaga Šoštanjskih igralk Mlade košarkarice Šoštanjske Elektre so z svojim drugiii nastopom v republiški ligi -vzhod dosegle drugo zaporedno zmago. Na domačem igrišču st premagali žensko ekipo iz Polj čan,, z rezultatom 109 : 25 Tekma, katero si je ogledali okrog 100 gledalcev ni bOi zanimiva, saj so bile domačinki za dva razreda boljše od na sprotnic. Koše za domače so dosegle: Bajec 22, Delopst 18, Trobim 16, Gomboc 14, Centa 14 Božič 10, Vrhovšek 4, Berckoi in Veler 2. V naslednjem kolu bodo Šoštanjčanke igrale z ekipo iz Radenc. V prvi republiški ligi vzhod tekmuje 10 ekip. Prve štiri pa se bodo uvrstile v super ligo SR Slovenije. /e ljubljanska banka —t V dveh letih na cilju Gotovo že poznate stanovanjska posojila na podlagi motiviranega varčevanja in govorili smo že o dodatnih posojilih tistim občanom, ki brez teh sredstev ne bi uspeli priti na cilj, se pravi, dokončati gradnjo ali kupiti stanovanje. Lahko trdimo, da danes ni več reklamni trik, če rečemo, da lahko občan v pičlih dveh letih pride do svojega stanovanja. Gotovo brez posojil ne gre. Da pa trditev vseeno drži, bomo skušali potrditi s konkretnimi številkami in na primeru. Če se občan v Ljubljanski banki obveže, da bo tri leta varčeval za stanovanje in vlagal mesečno po 2.000 din, pomeni, da ta mesečni obroič pri današnjih življenjskih stroških sicer ni majhen, vendar v družini, kjer sta zaposlena oba zakonca, s pametnim gospodarjenjem pri družinskem proračunu, vendar lahko prideta na ..zeleno vejo". Po izteku varčevalne dobe, se pravi po treh letih, bo naš občan po varčevalni pogodbi prihranil 72.000 din, na njegova privarčevana sredstva pa mu bo banka odobrila 100.800 din posojila, skupg torej 172.800 din. V najboljšem primeru ima občan pravico tudi do dodatnega družinskega posojila (140.000 din), in tako zbrani dinarji znesejo kar 312.000 din. Gotovo, da ta vsota še ni dovolj velika za nakup stanovanja ali zidavo hiše, vendar imamo pri tem v mislih še nekaj ..dodatnih virov", ki jih pač moramo upoštevati, ker spoznanje izhaja iz prakse in poznavanja problematike o nakupih stanovanj. V delovni organizaciji, kjer občan združuje svoje delo, gotovo skrbijo tudi za to, da bi se delavec kar najbolje počutil in živel v ugodnih stanovanjskih razmerah. Najbrž mu bo tudi delovna skupnost pomagala s posojilom. Tako je občan z vsem zbranim denarjem gotovo že prišel, ali pa se vsaj približal številki, ki odpira vrata v lastno stanovanje. Kako v dveh letih Še vedno pa nismo odgovorili na vprašanje, kako uspe občanu že po dveh letih dobiti posojilo v banki, kjer je namensko varčeval za stanovanje in je bil pogodben rok tri leta? V Ljubljanski banki ima občan možnost, da s premostitvenimi posojili že pred rokom treh let dobi celotno vsoto. Povedati pa je treba, da bo za občana to kar trd oreh. Moral se bo seveda še dodatno zadolžiti (morda pri sorodnikih, prijateljih, znancih), da bo lahko že predčasno odplačal vse manjkajoče obroke in si s tem pridobil pravico, da zbere sredstva že v dveh letih. Z odplačilom vnaprej, mu banka prizna enake pogoje kot bi jih imel po izpolnjeni pogodbi o namenskem varčevanju, torej po treh letih. Res ne gre brez kombinacij in odpovedovanja, vendar najbrž tudi ni treba posebej poudarjati, kaj pomeni mnogim ljudem, da se v lastni dom lahko vselijo kar leto dni pred predvidevanji. Odgovori na vsa vaša vprašanja Če ste se tudi vi odločili, da boste varčevali za stanovanje ali za gradnjo hiše, pa bi radi kar najhitreje živeli pod svojo streho, se oglasite v poslovni enoti Ljubljanske banke, ki vam je najbližja in dobili boste odgovore na vprašanja, ki vas žulijo. vas obveščevalec Petek 27. maja: Avguštin Sobota 28. maja: Bernard Nedelja 29. maja:Marta Ponedeljek 30. maja: Ivana Torek 31. maja: Kocijan Sreda 1. junij: Justin Četrtek 2. junij: Velimir Velenje kinopredstava najnovejšega slovenskega barvnega filma „Sreča na vrvici". Na obeh predstavah se bodo predstavili glavni igralci tega filma vključno s psom Jakobom. V ponedeljek 30. maja ob 18. uri bo predstava istega filma za mladino in odrasle. Vstopnice so že v prodaji. Razstava V galeriji Kulturnega centra Velenje je odprta razstava „Šol-sko hranilništvo na Slovenskem", ki jo je pripravil Slovenski šolski muzej, »mogočila pa Ljubljanska banka. Razstava je odprta vsak dan od 9. do 19. ure, v soboto pa od 9. do 13. ure. Na razpolago je brezplačni „vodič" po razstavi. Ogled priporočamo zlasti šolski mladini. dežurstva Velenje: 27. 5. 1977 od 7. dr. Jadviga Kosi 28. 5. 1977 do 7. dr. Jadviga Kosi 28. 5. 1977 od 7. dr. Pavel Grošel 30. 5. 1977 do 7. dr. Pavel Grošel 30. 5. 1977 od 7. dr. Franc Kotnik 31. 5. 1977 do 7. dr. Franc Kotnik Zastavo 101 letnik 1973 nujno prodam. Cena po dogovoru. Kristijan Germelj, Raduha 5, Luče. Dvosobno stanovanje, polovico hiše ali manjšo hišo kupim, v Velenju ali bližnji okolici. Ponudbe pod „Plačam takoj — gotovina" Podpisana Stropnik Vida, Cesta Talcev 15 Šoštanj preklicu-jem, da nisem plačnik dolgov za možem Marjanom Stropnikom. Vida Stropnik Mladinski pevski festival V petek 27. maja ob 18. uri bo v domu kulture Velenje koncert Mladinskega mešanega zbora iz Mihajlovgrada (Bolgarija), ki sodeluje na letošnjem Mladinskem pevskem festivalu v Celju. Goste bo pozdravil Mladinski zbor Osnovne šole Anton Aškerc iz Velenja, ki ga vodi Ciril VrtaCnik. * Večer jugoslovanskih ljudskih plesov in ppesmi V petelk 27. maja ob 20. uri bo v domui kulture Velenje letni nastop Šalleške folklorne skupine, ki se bo predstavila z novim .programom pod naslovom: Večer jugoslovanskih plesov in pesmi. Pihalni orkester iz Esslingena V nedeljo 29. maja ob 10.30 uri bo na ploščadi pred domom kulture Velenje promenadni koncert Velikega pihalnega orkestra (80 članov) iz partnerskega mesta Esslingen (ZR Nemčija). Istega dine ob 19. uri bo v domu kulture Velenje večerni koncert tega orkestra. V prvem delu koncerta bo nastopil Veliki pihalni orkester z deli Wag-nerja, Brahmsa, Rossinija in drugih, v drugem delu pa nas bo zabaval njihov Veliki zabavni orkester. „Sreča na vrvici" — premiera domačega barvnega filma V nedeljo 29. maja ob 9. in 11. uri bo v filmskem gledališču REDNI KINO VELENJE 27. 5. - petek ob 17.30 in 19.30 UGRABITELJ MICHAELE JONSON - francoska kriminalka. Režija: Rene Clement. Igrajo: Marija Schnei-der, Sydne Rome 28. 5. - sobota ob 17.30 in 19.30 RIM MESTO NASILJA — italijanska barvna kriminalka. Režija: Franco Martinelli. Igrajo: Richard Conte, Jofcn Steiner 29. 5. - nedelja ob 17.30 in 19.30 RIM MESTO NASILJA — italijanska barvna kriminalka 30. 5. - ponedeljek ob 17.30 in 19.30 NEUSTRAŠNI VAL-DO PEPPER - ameriški barvni film - pustolovski. Režija: George Roy Hill. Igrajo: Robert Redford, Bo Svenson 31. 5. - torek ob 17.30 in 19.30 TA ČUDOVITA BITJA — ameriški barvni dokumentarni film. Režija: Jamie UYs 1.6.- sreda ob 17.30 in 19.30 PRISLUŠKOVANJE -ameriški barvni film — politični film. Režija: Frensis Ford Ko-pola. Igrajo: Jimy Heckman, Robert Dival 2. 6. - četrtek ob 17.30 in 19.30 INŠPEKTOR JE PADEL Z NEBA — meksiška komedija. Režija: Alfonso Arau. Igrajo: Alfonso Arau, Pancho Cordova FILMSKO GLEDALIŠČE VELENJE 29. 5. - nedelja ob 9. in 11. uri PREMIERA SLOVENSKEGA MLADINSKEGA FILMA SREČA NA VRVICI. Režija: Jane Kavčič. Igrajo: Matjaž Gruden,' Lidija Kozlovič 30. 5. — ponedeljek ob 18. uri SREČA NA VRVICI -slovenski mladinski film ob 20. uri, ameriški barvni film TA ČUDOVITA BITJA KINO ŠOŠTANJ 28. 5. — sobota ob 18. uri TA ČUDOVITA BITJA - ameriški barvni film. Režija: Jamie Uys 28. 5. sobota ob 16. uri OTROŠKA MATINEJA -SREČA NA VRVICI - slovenski mladinski film 29. '5. nedelja ob 18. in 20. uri NEUSTRAŠNI WALDO PEPPER ameriški barvni film. Režija: George Roy Hill. Igrajo: Robert Redford, Bo Svenson 30. 5. — ponedeljek ob 20. uri RIM MESTO NASILJA -ameriška kriminalka. Režija: Franco Martinelli. Igrajo: Richard Conte, John Steiner 1. 6. — sreda ob 20. uri INŠPEKTOR JE PADEL Z NEBA — meksiška komedija 2. 6. — četrtek ob 20. uri PRISLUŠKOVANJE - ameriški politični film kronika Šoštanj: Poroke: Janko Krmelj, rojen 1953, ključavničar iz Šoštanja in Štefanija Slemenšek, rojena 1956, lakirka iz Šoštanja. Smrti: Leopold Bučer, kmet iz Žagarja pri Ponikvi, star 68 let; Stanislava Podergajs, invalidska upokojenka iz Škofje vasi 40, stara 52 let; Ivan Turk, upokojenec iz Šentvida 1, star 79 let; Ana Kolšek, kmetica iz Lok 18, stara 79 let; Frančiška Tevž, gospodinja iz Bočne, stara 55 let. Oddajamo na ultrakratko-valovnem območju na frekvenci 88,9 MHz ČETRTEK: 15.30 Igramo in pojemo, 15.35 Iz našega sporeda, 15.45 Poročila, obvestila, 16.00 Osrednja četrtkova informativna oddaja (novice, komen-taiji, magnetofonski zapisi), 16.20 Domači napevi, 16.30 Povedali ste nam (Pogovori o aktualni term), 16.40 Minute z ..., 17.00 Šaleški mozaik (Iz delovnih kolektivov, krajevnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti), 17.15 Glasba za vas, 17.30 Ekonomsko propagandni spored. NEDELJA: 10.00 Glasba za nedeljsko dopoldne, 10.05 Iz našega sporeda, 10.15 Poročila, obvestila, 10.30 Osrednja nedeljska informativna oddaja (novice, komentarji, magnetofonski zapisi), 10.50 Minute z ..., 11.00 Na valovni dolžini Radia Velenje, 11.10 Glasba za vas, 11.30 Ekonomsko propar gandni spored, 11.50 Šport, telesna kultura, rekreacija, 12.00 Poslušalci Radia Velenje čestitajo in pozdravljajo, 12.50 Poročila, obvestila. "od ni š ZAHVALA Ob mnogo prezgodnji smrti dragega moža in očeta i FERDA KOMPANA se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sostanovalcem in sodelavcem za izraze sožailja ter darovalcem vencev in cvetja. Nladalje se zahvaljujemo za poslovilne besede Dragu Mehu, pevcem za poslovilno petje, godtbi ter duhovniku za opravljen obred. Vrsem in vsakomur, ki ste ga spremljali k zadnjemu počitku, še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Pavla, hčerki Danica in Cvetka ter sin Pavel z družinami IZSILJEVAL PREDNOST V križišču Tomšičeve in Jenkove ceste seje pripetila 16. maja letos prometna nesreča, v kateri sta bila udeležena voznika osebnih avtomobilov CE 477-78 Stanislav Škafar in CE 878—76 Stane Knez. Do nesreče je prišlo zaradi izsiljevanj a prednosti voznika Škafarja, ki je vozil tudi pod vplivom alkohola. Odvzeto mu je bilo vozniško dovoljenje. TRČENJE V KRIŽIŠČU V križišču Šaleške, Foitove in Celj ske ceste se j e pripetila prometna nesreča med voznikom osebnega avtomobila CE 878-46 Ivanom Mihelincem in osebnega avtomobila CE 881 —80 Jožetom Praznikom. Do nesreče je prišlo zaradi izsiljevanja prednosti voznika Mi-helineca. Materialne škode je za okoli 5.000 dinarjev. SPREGLEDAL PROMETNI ZNAK Voznik osebnega avtomobila CE 914-42 Rudolf Krajnc je peljal 9. tega meseca po cesti I proti križišču s cesto Veljka Vlahoviča. V križišču ni upošteval prometnega znaka križišče s prednostno cesto. Zapeljal je v križišče pred osebni avtomobil CE 661-74, ki gaje vozil Oto Lubej. Ko je Krajnc opazil Lubejevo vozilo je močno zavrl, vendar trčenja ni mogel preprečiti. Voznik Lubej seje lažje telesno poškodoval, na vozilih pa je za okoli 15.000 dinaijev škode. NESREČA V DVIGALU Nekaj pred 20. uro, 17. maja letos je prišlo do nesreče v dvigalu na Šaleški 2 v Velenju. V 7. nadstropje sta se peljala osemletni Peter Rotovnik in njegov prijatelj. Ta je v sedmem nadstropju izstopil, ko pa je nameraval še Peter, ga je stisnilo med vrata in dno dvigala, ker se dvigalo ni ustavilo. Pri tem se je hudo telesno poškodoval in bil nekaj časa v kritičnem stanju. Po ugotovitvi strokovne komisije je prišlo do nesreče, zaradi nepravilne uporabe dvi- gala. Pa še to: otrokom do 12. leta je vožnja v dvigalu brez spremstva prepovedana! VOZIL PO LEVI Na cesti Velenje - Šoštanj se je pripetila 22. maja letos prometna nesreča, zaradi vožnje po levi voznika Antona Strunca. Voznik osebnega avtomobila CE 917-00 Franc Urbane je peljal iz Velenja proti Šoštanju, ko pa je pripeljal v -levi ovinek pri TE Šoštanj, mu je nasproti pripeljal po levi voznik Štrunc. Voznik Urbane je poskušal trčenje preprečiti, vendar sta kljub temu čelno trčila. Voznik Strune in njegova sopotnika Milan Praznik in Anka Grosar so se hudo telesno poškodovali. Telesno pa sta se poškodovala tudi Praznik in Grosar. Škode je za okoli 40.000 dinarjev. Komisija za medsebojna delovna razmerja pri vzgojno-varstvenem zavodu Šoštanj razpisuje prosto delovno mesto VZGOJITELJICE. Pogoj: vzgojiteljska šola. Prijave sprejema 15 dni po objavi vzgojno-varstveni zavod Šoštanj. Slovenj Gradec: samoprispevek II. „NAŠ CAS", glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, s.p.o. Velenje - „Naš čas" je bil ustanovljen 1. maja 1965; do 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški ru- dar", kot tednik pa izhaja „Naš čas" od 1. januarja 1973 naprej. Urejajo: Marijan Lipovšek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (v. d. odgovornega urednika), Mira Tamše, Boris Zakošek ter Niko Kupec in Dušan Lazar (tehnična urednika). Izhaja ob petkih - Uredništvo in uprava (63320) Velenje, Titov trg 2/II, poštni predal 89, telefon (063) 850 087 - Brzojavni naslov: Informativni center Velenje - Žiro račun pri SDK Velenje 52800-601-21420. Cena posameznega izvoda 3 dinarje, mesečna naročnina 10 dinarjev, letna 120 dinarjev (za inozemstvo 250 dinarjev) - Grafična priprava CZP „Dolenjski list" Novo mesto, Tisk CTP „Pravica - Dnevnik" — Tiskarna Ljudske pravice Ljubljana. Za „Naš čas' se po mnenju pristojnega organa, številki 421-1/72 od 8. februarja 1974, ne plačuje temeljnega davka od prometa proizvodov. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. šola, ki prinaša velik napredek v učno vzgojno delo. Slovenj Gradec bo dobil prav tako potreben zdravstveni dom. V neposredni bližini bolnišnice bodo lahko v njem organizirali delo tako, da bodo lahko bolnikom nudili resnično kvalitetne in hitre zdravstvene storitve. Velikega pomena pa je seveda tudi za sam kolektiv slovenjgraškega zdravstvenega zavoda, ki mora delati v skrajno neprimernih prostorih. Pomagali bodo zgraditi nov otroški oddelek pri bolnišnici. Mislinj-ska dolina bo imela lepši in večji počitniški dom v Fiesi pri Piranu, kjer si otroci vsako leto krepijo zdravje in preživljajo prijetne počitnice. Nova športna hala v Slovenj Gradcu bo omogočala široko športno in rekreativno dejavnost vsem občanom, v njej pa bodo lahko tudi druge prireditve gospodarskega in kulturnega pomena. Glas lokalne radijske postaje bo segel do vseh krajev v občini. In še pogled v krajevne skupnosti? V vseh krajevnih skupnostih so se odločili za nove kilometre asfaltnih cest. Bilo bi odveč, če bi opisovali njihov pomen. Naštejmo raje po vrsti še druge pridobitve: • V krajevnih skupnostih Sele - Vrhe, Podgorje, Pameče - Troblje, Mislinja, Šmartno in Stari trg bodo temeljito obnovili in opremili kulturne domove, ki bodo, kot že doslej, služili tudi drugim dejavnostim. • V Doliču bodo v središču krajevne skupnosti postavili novo poslopje z dvorano za kulturne, društvene in družbenopolitične ■ dejavnosti. V poslopju bodo tudi drugi prostori za potrebe krajevne skupnosti. • V Mislinji bodo dogradili in opremili telovadnico. o S telovadnico se bodo lahko kmalu postavili tudi pri osnovni šoli v Smartnem. • V Krajevni skupnosti Slovenj Gradec pa bodo namenili največji delež za obnovo sedanjega doma TVD Partizan. Po končanih obnovitvenih delih bo v njem kinodvorana, ki bo To nedeljo, 29. maja, bodo delovni ljudje in občani občine Slovenj Gradec na 41 voliščih po Mislinjski dolini na referendumu odločali o uvedbi samoprispevka II v občini Slovenj Gradec za sofinanciranje gradnje šolskih, zdravstvenih, telesnovzgojnih, komunalnih in socialnoskrbstvenih objektov — Volišča bodo odprta od 6. do 18. ure — Vsak „ZA" pomeni napredek. 2E TRETJA PREMIERA VTEM MESECU V nedeljo v domu kulture v Velenju premiera filma Sreča na vrvici Nova osnovna šola v Smartnem pri Slovenj Gradcu V Slovenj Gradcu zidajo nov zdravstveni dom; dograditev omogočil program Samoprispevka II služila tudi drugim kulturnim prireditvam, ob njej pa bo še več prostorov, ki bodo namenjeni za društveno dejavnost. Vsi našteti objekti so nujno potrebni in si brez njih ni mogoče zamišljati bodočega življenjskega utripa Mislinjske doline. Skoraj ne moremo dvomiti, da s skupnimi napori in prizadevanji vseh občanov ne bi uspelo uresničiti načrtov; mogoče bo v seznamu novih pridobitev čez pet let celo še kaj več. In kakšne bodo obveznosti? • Delovni ljudje v združenem delu, se pravi vsi zaposleni, tako v družbenem ali v zasebnem sektorju, bodo mesečno prispevali po 2 % od osebnih dohodkov. • Upokojenci, ki prejemajo pokojnino od 2.000 do 4.000 din, bodo prispevali po 1 % od neto pokojnine. Upokojenci s pokojnino nad 4.000 din pa bodo prispevali 2 % od neto pokojnine. • Kmetje oziroma vsi, ki imajo dohodke iz kmetijske dejavnosti, bodo plačevali 4 % od katastrskega dohodka ne-gozdnih površin in od vrednosti lesa, odkazanega za posek. • Obrtniki oziroma vsi, ki samostojno kot glavni ali postranski poklic opravljajo obrt- ne ali druge gospodarske nosti, intelektualne storitve avtorske pravice, bodo od svojega dohodka nega za prispevke in 3 %. Enak prispevek bodo čali tudi tisti, ki obrtnih in drugih dejavnosti, od storitev in avtorskih j priložnostni dohodek. Kdo pa je oproščen nja samoprispevka? • Samoprispevek se ne čuje od socialnih podpor, m»