slovenski čebelar 3 Letnik LXXXVII-Leto 1985 LETO 1873 — PRIČETEK PERIODIČNEGA ČEBELARSKEGA TISKA NA SLOVENSKEM slovenski čebelar VSEBINA Drago Korbar, Bojan Korbar: Vpliv toplotnih in prehranskih sprememb v čebelji družini .... 33 Marjan Debelak: Čebelarska opravila v februarju...............36 Dvornik, Grbič: Uporaba zdravil »Dalmed« iz Splita...............40 Edi Senegačnik prof.: Kemična sredstva za zatiranje varoze in njihovi ostanki v medu (priredil) .... 43 Lojze Kastelic: Kaj moramo upoštevati pri načrtovanju čebelarjenja v nastopajoči sezoni?............47 Varga A. dipl. vet.: Plastične satnice 49 IZKUŠNJE NAŠIH ČEBELARJEV Jože Hribar: Opazovanje na bradi . 51 Senegačnik Edi: Najbolj kritično obdobje za čebele................52 novice iz Čebelarskega sveta Nelson B: Pretekla, sedanja in prihodnja pridelava in prodaja medu v Avstriji........................54 OB DVESTOTI OBLETNICI GLAVARJEVE SMRTI Jože Zupan: Peter Pavel Glavar, Lanšpreški gospod................57 IZ DRUŠTVENEGA ŽIVLJENJA Jože Bregar: S 4. redne seje IO ZCDS........................... 58 Janez Mahelič prof.: Praznovanje 65-letnice čebelarske organizacije v Domžalah........................59 OSMRTNICE BILTEN MEDEX: dipl. oec. Aleš Mižigoj: Hp Medex praznuje 30 letnico obstoja ... II Ivan Esenko: Medexov zimski seminar za čebelarje..................IV slovenski Čebelar GLASILO ČEBELARSKIH ORGANIZACIJ SLOVENIJE St. 2 1. februar letnik 87 CONTENTS D. Korbar, B. Korbar: The influence of heat and food changes in a bee family..........................33 M. Debelak: Beekeeper’s occupations in February....................36 Dvornik, Grbič: The use of medicaments »Dalmed« from Split ... 40 E. Senegačnik: Chemical means for extirpating varroa and their remains in honey.........................43 L. Kastelic: What has to be taken into account when planning bee-keepin for the coming season . . 47 A. Varga: Plastic frames .... 49 OUR BEEKEEPER'S EXPERIENCE J. Hribar: Observing on the aligh-ting-board...........................51 E. Senegačnik: The most critical period for bees........................52 NEWS FROM THE BEEKEEPING WORLD Nelson B.: Past, present and future production and selling of honey in Australia.............................54 FROM THE SOCIETY LIFE J. Bregar: From the fourth regular session ofe the Executive Council of ZCDS.................................58 J. Mihelič: The celebration of 65 years of Beekeeping Organization Domžale and unfolding the flag 59 OBITUARIES MEDEX BULLETIN A. Mižigoj: Hp Medex celebrates its 30 years of existence .... II I. Esenko: Medex winter seminar for beekeepers..............................IV 35GS6 '22M VPLIV TOPLOTNIH IN PREHRANSKIH SPREMEMB V ČEBELJI DRUŽINI DRAGO KORBAR, BOJAN KORBAR Pri čebelarjenju na višinskih pašah v okolici Spodnjih in Zgornjih Go-rij, na Mežaklji in na Pokljuki je v letu pravzaprav malo pašnih dni. Dolga leta čebelarjenja v AŽ in LR panjih po splošno znanih metodah niso obrodila posebnih sadov. Na podlagi dolgoletnega čebelarjenja z okoli sto čebelnimi družinami in na podlagi rezultatov številnih poskusov v zadnjih letih se je v teh trdih razmerah izluščila nova metoda čebelarjenja. Osnovna ideja nove metode je, imeti stalno zelo močne družine, da lažje izkoristimo kratkotrajno pašo. Te družine je treba obdržati v panju in poskrbeti, da ne izrojijo. Čebelarjenje po znanih metodah je dalo zelo malo močnih družin. Največja težava je bila, kako obvarovati te redke močne družine pred rojenjem. Doba rojenja se na višinskih pašah podaljša do začetka avgusta. To obdobje terja stalne preglede če-belnih družin in neprestano brskanje po čebeljem gnezdu. Vsaka čebelja družina je predstavljala posebno stanje, ki ga je bilo treba individualno reševati (glej sliko 1). Tako pregledovanje je hudo zamudno. Nova metoda je zgrajena na teh načelih: Prvo načelo: Čebelji družini omogočimo dobre in stalne paše. Dobro znano je, da čebelje družine manj rojijo tam, kjer so paše dobre in stalne. Poskusimo še mi ustvariti našim čebelam take razmere. V sosednjih republikah priporočajo najmanj 25-ki-logramsko zimsko medeno zalogo, preko vsega leta 10- do 12-kilogram-sko medeno zalogo na čebeljo družino. Izkoriščamo znani rek »Med se rodi na medu«; I lego z venci medu. To sredino obdamo s sati, ki imajo pokrito zalego z venci medu; vmes vložimo sat z medom. Rob gnezda toplotno zavarujemo s sati s pokrito zalego. Sat s pokrito zalego ima čudovito lastnost, da dobro zadržuje toploto. Če ga izločimo iz panja, bomo ugotovili, da je po nekaj dneh še vedno topel. Drugo naklado uredimo tako, da so v sredini gnezda preostali sati odkrito Slika 1. Primer dosedanjega stanja v panju, ki ima vloženo matično rešetko. Gnezdo čebelne družine je razdeljeno. V spodnjem delu je odkrita zalega, ki najbolj potrebuje toplo okolje. Matico silimo, da v slabih okoliščinah zalega jajčeca Drugo načelo: Do sedaj uskladiščen med v panju spravimo v gibanje. Izkoristimo naravni nagon čebel, po katerem prenašajo med nad zalego. S tem ustvarimo pogoje za dobre in stalne paše in čebeljo družino docela zaposlimo vse leto. Čebeljo družino zaposlimo v dobi, ko ni paše. Matici omogočimo stalno in intenzivno zale-ganje; Tretje načelo: Gnezdo čebelje družine .toplotno zavarujemo. Ranljive dele gnezda, matico, mlado odkrito zalego, zaležene sate z venci medu in medene sate za prenos zavarujemo s sati s pokrito zalego in tako dobimo toplotno zavarovano gnezdo čebelje družine. S tem smo ustvarili ugodne naravne razmere za matico, da se brez matične rešetke drži gnezda. Po teh načelih je metoda čebelarjenja takšna: Spodnjo naklado uredimo tako, da so v sredini gnezda sati z odkrito za- U 1 U 1 L J Lil ES ' i 1 i j: £ * £ u R X X x x X X X X X J. O, >C P_ II Slika 2. Vmesno stanje gnezda čebelje družine po novi metodi čebelarjenja. Gnezdo je v spodnjem delu panja toplotno zavarovano s sati s pokrito zalego. V sredini spodnjega dela gnezda so sati, iz katerih čebele prenašajo med v zgornje predele panja. Gnezdo je toplotno in prehransko urejeno. Ta urejenost sili matico, da se brez matične rešetke drži gnezda. Gnezdo uredimo na opisani način vsakih deset dni abcdefgh Legenda: a) sat s pokrito zalego b) sat s pokrito zalego in vencem medu c) sat z odkrito zalego in vencem medu d) sat z medom e) sat z odkrito zalego f) trotovski sat g) prazen sat h) satnica zalego. Obdamo ga na eni strani s praznim satnikom za ograditev trotovine. Na drugi strani vložimo satnico. Ob rob gnezda vložimo sate z odkrito zalego. Praznino zapolnimo s sati, ki so le delno napolnjeni z medom. Tretjo naklado izpolnimo s praznimi sati in satnicami. Pomembna je pravilna lega satnic. Kako so vse tri naklade urejene, kaže slika 2. Ko smo čebeljo gnezdo na opisani način uredili, pridejo na vrsto pomembna opravila. Vsakih deset dni preložimo medene sate, sate z zalego in sate z venci medu iz zgornje (druge ali tretje) naklade v spodnjo naklado. Čebele neprestano prenašajo med iz medenih satov v spodnji nakladi nad gnezdo družine v zgornjo naklado. Tako smo umetno ustvarili možnost dobre in stalne paše in prisilili matico k intenzivnemu zale-ganju. Matica takoj zaleže izpraznjene medene sate in sate s poleženo zalego, ki so bili do sedaj nad matično rešetko in matici nedosegljivi Zaradi tega se matica vrača v spodnjo naklado in se drži gnezda. Pri tej metodi čebelarjenja se delo pri pregledu družin bistveno spremeni. Omeji se na prestavljanje štirih satov iz spodnje naklade v zgornjo in obratno vsakih deset dni. Vstavljamo in izrezujemo trotovski sat in skrbimo, da se ne zmanjša 10-do 12-kilogramska medena zaloga. Ob dobrem znanju, kaj mora gor in kaj mora v spodnjo naklado, je to opravilo hitro, preprosto in rutinsko. Če je delo dobro opravljeno, nas rešuje mnogih dosedanjih opravil. Čebelja družina se vse leto enakomerno razvija in je stalno močna. Matične rešetke ne uporabljamo, zato smo se izognili nevarnosti blokad. Sati z venci medu nad zalego, do zdaj čista izguba, so zdaj najbolj zaželeni v novi metodi čebelarjenja. Odpade mučno iskanje matice, ker ugotavljamo kakovost matice po količini in kvaliteti zalege. Matico iščemo samo pri zamenjavi slabe z dobro. Čebela-rimo samo z enoletnimi maticami. Stalen prenos medu zaposli ,vse rodove čebel, zato je graditev satja celoletna, posebno graditev trotovskega sata, ki je postal nepogrešljiv v bitki proti varozi. Zimsko krmljenje izkoriščamo tudi za graditev trotovskega sata, ki ga čebele zalijejo z medom. Spomladi je takoj na razpolago za lovljenje varoze. Pomemben uspeh te metode čebelarjenja je, da čebelje družine z našo kranjsko matico na višinskih pašah manj rojijo. Novo metodo so preizkusili v letu 1983 na sto dveh, v letu 1984 pa na sto šestdesetih čebeljih družinah. Od tega je bilo štiriindvajset družin v AŽ panjih, druge družine v Langstroth-Rootovih panjih. Metoda je dala tako močne čebelne družine, da so zasedale tri naklade. V letu 1983 je bila slaba čebelarska letina, v letu 1984 pa so bile vremenske razmere še slabše. V letu 1984 je bilo sploh vprašanje obstoja čebelnih družin. Težave teh dveh let smo preživeli z močnimi čebeljimi družinami. Z novo metodo čebelarjenja pravzaprav neprestano skrbimo za ugodno naravno okolje v čebelnem gnezdu. Zato je ugodna za čebelne družine. Kvaliteta nove metode je dobrodošla nost situacije v vseh panjih, kar če- čebelarjem še po drugi strani. Zago- belarska opravila kar se da poeno-tovljena je enotnost in s tem pregled- stavlja. ČEBELARSKA OPRAVILA V FEBRUARJU IN2. MARJAN DEBELAK MEDENE ZALOGI ODPRTO ŽRELO PENASTA GUMA <> g 5 8 g RAZTEZANJE GRUČE MEDENE ZALOG DISTANCNI v lož LANSKA MATICA ODPRTO ŽRELO TROTOVSKO-G RAC I L\T SAT MEDNOOBNOŽINSKE ZALOGE RAZTEZANJE GPUCE Za nami je prvi mesec letošnjega leta in vse bolj se bliža čas, ko se bomo ponovno srečali s čebelami pred čebelnjakom. Videli jih bomo na prvih pomladnih cvetkah, ki bodo pokukale ob svojem času kar skozi sneg in zacvetele predvsem na kopnih sončnih parobkih. V mojem kraju cveti konec zime teloh ali po domače »kurice«, na katerem najdejo čebele prve večje koščke obnožine. Bilo bi ga pa še veliko več, če ga ne bi tako kot tudi drugo spomladansko cvetje brezobzirno trgali ljudje, ki bi vso naravo najraje strpali k sebi v sobe in jo ljubosumno stražili na svojih vrtičkih ... Ob mojih pogostih obiskih Šmarne gore me vsako žimo boli srce, ko vidim, da obiskovalci — na videz sami kulturni ljudje in planinci — ne pustijo vzcveteti niti enemu telohu ob sprehajalnih in planinskih poteh te gore. Pri nas smo imeli včasih tudi obilo spomladanske rese, ki je pordečila bregove. Zadnja leta pa jo redno pred cvetenjem popasejo črede srnjadi in uvoženih muflonov, ki jih gojijo lovci v preobilnem številu. Doma se počutimo že tako kot sredi živalskega vrta ali na safariju v Afriki, ko vsak dan, posebno pa v svetlejših nočeh, srečujemo skupine teh živali pred pragi naših hiš, ko so temeljito objedle vse, kar je bilo po njihovem okusu na vrtovih, v sadovnjakih in v gozdovih. Zato, da bi čebele v toplejšem vremenu bolje izkoristile to prvo cvetje in da bi bilo kolikor se da dolgo zavarovano pred navedenimi roparji, si čebelarji, čeprav siti zime, želimo, da bi sneg dovolj dolgo prekrival rastišča. No, o vsem tem čebelarji zdaj v februarju navadno samo nekoliko močneje razmišljamo, ker je ta mesec po vseh pravilih najbolj snežen in še prav zimski. Ker moramo pisci »navodil« oddati spis uredniku mesec pred natisom, seveda ne moremo prav nič vedeti, kakšno vreme bo tedaj v resnici. Saj tega še poklicni vremenarji ne uganejo. Čebelar, ki je pred zimo dobro oskrbel čebele, tudi v tem mesecu nima posebnega dela z njimi in ne posebne skrbi za njihovo počutje. Ob priliki pogledamo pred čebelnjak, če je vse v redu. Izpred čebelnjaka odmečemo sneg in ga naokrog potrosimo s prstjo ali s čim drugim, da ga sonce hitreje stopi in je vse pripravljeno za prvi resnejši čistilni izlet. Ta izlet dočakamo (če smo morda doma) ob prvem toplem sončnem dnevu in to je res vesel dogodek za čebelarja, pravi praznik. Žal nas ta dan pogosto doleti na delavnik, ko smo daleč od svojih čebel. Vendar nič ne de. Prej ali slej bomo že tudi mi pred čebelnjakom tedaj, ko bodo živahno vzletavale in si bomo ustvarili prvo letošnjo podobo o stanju posameznih družin. Normalno je, da močna družina sama očisti podnico mrtvic in večjega dela drobirja, zato čebelar samo tu in tam malo pomaga pri čiščenju. Močna družina čisti kar sproti in tudi če bi se čebelar ponujal za čistilca, nima navadno kaj delati. Pod-nica je čista in pospravljena kot pri pridni gospodinji hiša za veliko noč. Čebelarji, ki čebelarimo še z dobrimi starimi Žnideršiči, imamo to prednost, da lahko po odstranitvi letve, ki zapira »ameriško žrelo«, izvlečemo lepenko, če smo jo vstavili v jeseni, na podnico kar skozi žrelo, ne da bi odpirali panj. Ta prednost, ki je pomembna še za nekatere druge stvari, o katerih bomo govorili ob drugi priliki, je izgubljena pri novejših panjih, ki so v prodaji. Brada in pomična letvica »ameriškega« žrela je pri teh panjih zožena tako, da lepenke od spredaj ne moremo več vlagati ali izvleči iz panja, pa tudi očistiti ga ne moremo brez težav, ker sta sprednja vogala podnice težko dosegljiva. Koristno bi bilo, da bi se v tehnični komisiji pogovorili, če je zoževanje žrela in brade pri sodobnih panjih res nujno. Na čas in učinkovitost prvega in naslednjih čistilnih dni vpliva v nemajhni meri tudi lega čebelnjaka. Moj čebelnjak je npr. na pobočju, ki je obrnjeno na vzhod in je toplejši del dneva od poldneva naprej že v globoki senci. Vsako leto znova blagrujem pozimi in spomladi čebelarje, ki imajo svoje čebelnjake na toplejših, sončnih legah. Ko je pri meni popoldne že »Sibirija«, se v sosednjih čebelnjakih na sončnih legah čebele najlepše spreletavajo. Blagrujem jih kljub temu, da sem se po vseh letih čebelarjenja že dodobra prepričal, da taka lega čebelnjaka ni odločilna za končni izid čebelarjenja. Še vsako leto so se mi ob ustreznem načinu čebelarjenja, ki mu boste lahko sledili tudi v teh navodilih, kljub tej neprijetnosti, razvile čebele ob pravem času do polne moči in brez zimskih izgub ter dosegle za naše razmere rekordne bere. Zato sem prepričan, da je pomembnejše od idealnega osončenja dober dostop in bližina doma, kjer imamo mnogo ugodnosti in so nam zato opravila s čebelami znatno lažja. Težave s poznozimskim soncem pred čebelnjakom pa se, tako kot vse težave, lahko precej omilijo, če smo nekoliko iznajdljivi. Pročelja panjev lahko prepleskamo v temno, žarke vpijajočo barvo, ki jo tudi dopoldansko sonce močno segreje in tako izboljšamo splošne razmere pred čebelnjakom. Ne pozabimo pa žrelo vsakega panja posebej označiti s čebelam razločljivo barvo, npr. v ozkem pasu nad žrelom. Da zmanjšamo pozne zimske in zgodnje pomladne izgube pašnih čebel pri povratku k že osenčenemu čebelnjaku, prekrijemo tla pred čebelnjakom do spodnjih naletnih desk TEMELJNE ZNAČILNOSTI ČEBELARJENJA Z A'2 PANJI ZIMOVANJL im POMLADANSKI RAZVOJ VIŠEK KAZVOJA IH PA5A PRIPRAVA NA ZIKOVANJE raecušce gnezdo JIH C CQ ^ O ill I ’XvÄ'Äv . : m M p: ^vÄwivÄ'ÄVÄ*:* septemler-ma] ma3-avgust avgunt-r.epter.bcr s strešno lepenko, ki s svojo črno harvo tudi pomaga k izboljšanju toplotnih razmer ob čebelnjaku. 2e januarja sem se dotaknil nekaterih vprašanj, ki zadevajo načine čebelarjenja z Žnideršiči, pa bi zdaj lahko nadaljevali ta razmišljanja, saj imamo še tja do aprila dovolj časa za kaj takega. Menim, da je za čebelarjenje z AŽ panji značilno predvsem dvoje: — zazimovanje čebel v njih — čebelarjenje z njimi v najbur-nejšem razvojnem in pašnem obdobju. Prezimujemo takole: 1. Lahko so čebele stisnjene v en oddelek, navadno plodiščni; nekateri pa so bolj navdušeni za mediščni. V obeh primerih je treba pobrati satje iz enega oddelka in ga shraniti v omaro; 2. Lahko pa so v obeh oddelkih, torej v vsej prostornini AŽ panja, vendar z matično rešetko med oddel- koma, kar zadržuje matico in s tem tudi zimsko gručo samo v eni etaži. Kljub temu, da je tako prezimovanje precej tvegano glede na možnost, da se čebele pomaknejo za hrano ali toploto v drugo etažo, matica pa ne more za njimi, se za tak način odločajo predvsem nekateri prevaževalci, ki nimajo niti časa niti prostora za spravljanje satja; 3. Prezimujemo lahko tudi v obeh oddelkih panja brez ločitve z matično rešetko, kar se je izkazalo za izredno ugodno rešitev tega vprašanja. V burnem razvojnem (predpašnem) in pašnem obdobju pa ima čebelar z družinami v A2 panjih glede na način zazimljenja naslednje možnosti: 1. Odpre drugi oddelek z nastavljanjem in prestavljanjem satja; 2. Prestavlja satje v že čez zimo odprti drugi oddelek panja (ločen z matično rešetko); 3. Čez zimo združena oddelka (brez matične rešetke) lahko spet loči z rešetko; 4. Čez zimo združenima oddelkoma (brez matične rešetke lahko dodamo zaklado kot tretji premični oddelek in vanj nastavljamo ali prestavljamo satje. S tem izdatno povečamo razvojno možnost družine in nabiralno ter skladiščno sposobnost, kar se nam krepko pozna pri boljšem izkupičku pri čebelarjenju. Pri tem trčimo na zmotne trditve, da je za naše razmere najbolje čebe-lariti s srednje močnimi družinami. Take družine, pravijo da v primerja- vi z močnimi več nabero. Trdijo, da pri nas sploh ni pogojev zanje, ali pa so dobre paše preredke, da bi jih rnočr.e družine lahko s pridom izkoristile. Resnica je v tem, da mora čebelar z močnimi družinami znati pravilno čebelariti (da mu predvsem ne sedejo na roj) in da jim da dovolj prostora. Tako oskrbovane močne družine tudi v najslabših pašnih letih prinesejo mnogo več kot srednje močne družine, s slabiči pa tako ali tako ni nič. Primerjajmo povedano na priloženi skici, kjer sta prikazani dve najbolj značilni obliki čebelarjenja z Žnideršiči. Pod črko »A« ponazarjamo čebelarjenje na »klasični« način, pod črko »B« pa na intenzivnejši način z dvoetažnim prezimovanjem in dodajanjem tretjega oddelka-zaklade. Tiskarski škrat je v prvi številki izpustil zaključek razlage k skici, zato poglejmo najprej ta zaostanek: Na desni skici vidimo dogajanja v bistveno drugačni razporeditvi pri za-zimljenju močne družine z nekoliko več hrane v dveh oddelkih AŽ panja, z vmesnim distančnim vložkom na mestu odstranjene matične rešetke. Prednosti zimovanja v dveh oddelkih panja bomo v teku leta postopno odkrivali. Če želimo čebelariti z nadpovprečno močnimi družinami, je zi-movanje v obeh oddelkih panja kar nujnost. Le tako namreč lahko zazi-mimo zares močne družine ob obilnih zalogah hrane ter na zadostni satni površini, ki omogoča spomladi nagel in samodejen razvoj družin do največje moči. Nadaljujemo opazovanje dogajanj v naših dveh opazovalnih čebeljih družinah, ki potekajo meseca februarja (glej februarsko sliko). V obeh primerih sta mladi matici v ugodnih razmerah za prezimovanje; ki jih omogoča A2 panj, zložen v skladovnico in spravljen pod streho čebelnjaka, pričeli zalegati sredi januarja. V februarju povečujeta družini za-legalno površino predvsem v sorazmerju z močjo in jesensko oskrbljenostjo in manj glede na zunanje vremenske razmere. Zimska gruča se v panju, ki je zložen v skladovnico, navadno pomakne na tisto stran, kjer ima gnezdo tudi sosednja družina. Tako si izdatno pomagata pri ogrevanju. Gruča, ki je bila pri nizkih zunanjih temperaturah skrčena na minimum in je zasedala le nekaj ulic, se ob vse toplejšem vremenu postopoma razteza in se končno razleze ponovno na vso prostornino panja, tako da je sedaj stanje takšno kot pred za-zimljenjem. Pri zazimovanju v obeh oddelkih A2 panja brez matične rešetke opazimo, da družine v skladovnici ne združujejo gruče samo v parih, temveč tudi v »četvercih«, torej skupaj z gornjima dvema družinama. Pri mojem opazovanju skozi vrsto let sem praviloma vedno našel pozno-zimske čebelje gruče v simetrični razporeditvi, kot jo kaže risba. V spodnji vrsti panja so se družine zbližale po parih in pomaknile v gornji oddelok. V gornji vrsti pa so enako razporejeni pari gruč ostali v spodnjem oddelku s čebelami do same podnice. Na tak ugoden razpored čebeljih zimskih gruč v naših panjih, ki so zloženi v skladovnice, moramo misliti že v jeseni, pred zimovanjem, ko po- POLOŽAJ ZIMSKIH GRUČ PRI celoprostorninskem (dvoetažni;::) PREZIMOVANJU ČEBELJIH DRUŽIN V AZ PANJIH, ZL02ENIH V SKLADOVNICO magamo čebelam k taki razporeditvi z ustrezno razporeditvijo nazadnje za-leženih satov in zimskih medenih zalog. Čebele se pomladi raje odločijo za ponovno zaleganje prav na satju, kjer so se jeseni polegle zadnje mladice. Spoznanje, kako se oblikujejo skladne zimske gruče, nam pomaga tudi pri odločitvi, kako razporediti in naseliti družine v čebelnjaku. Pomembno je vsekakor, da upoštevamo pri načrtovanju čebelnjaka parno število panjev, ki jih postavimo v eno vrsto. Prihranimo še kaj za pogovor v marcu! Dotlej pa lepo pozdravljeni! UPORABA ZDRAVIL »DALMED« IZ SPLITA »Dalmed« — Dalmatinska čebelarska zadruga Split — se je vključila v izdelovanje zdravil za zdravljenje zajedavskih in kužnih čebeljih bolezni, predvsem zdravljenje varoe, ušivosti in noseme. Vzporedno z izdelavo raziskujemo tudi nekatere snovi, ki bi jih lahko uspešno uporabili pri zdravljenju glivičnih, bakterijskih in virusnih obolenj odraslih čebel delavk, matice in trotov, pa tudi zalege. Pri izbiri učinkovitih snovi zelo pazimo, da so le-te strupene za povzročitelja bolezni, da pa ne delujejo na čebele, na zalego in se ne akumulirajo — nabirajo — v čebeljih pridelkih. Pri zdravljenju moramo biti predvsem prepričani, kaj zdravimo, postaviti moramo pravo diagnozo bolezni. Zelo pogosto se dogaja, da čebelar uporablja zdravila po svojem osebnem mnenju in potem namesto zaželenih učinkov ugotovi nezaželene. Vzrok za to je potrebno iskati predvsem v naravi bolezni. Po pravilu obstaja pred obdobjem vidnih znamenj bolezni obdobje skritih znamenj, ki lahko, glede na vrsto povzročitelja, traja različno dolgo. V tem obdobju je čebelja družina navidezno zdrava. Če se to zgodi v pašnem obdobju, bodo okužene in izčrpane čebele odmirale nekje v naravi, če pa je obolela zalega, bo matica z večjo produktivnostjo želela nadomestiti izgube. Danes imamo v vsej naši državi in tudi po svetu zelo razširjen pojav zajedavskih bolezni, predvsem varoe, ki povzročajo čebelarstvu veliko škodo. Povzročitelj varoe je zajedavec na čebelah in njegov razvoj je dokaj podoben razvoju čebel. Takšen način razvoja in življenja slabi odrasle čebele in zalego, na izčrpanih organizmih pa se lahko razvijejo bolezni, katerih povzročitelji so mikroorganizmi, to so ameriška ali huda gniloba čebelje zalege, lahka gniloba, nosema in druge. Če čebelar ne računa s tem in zdra- vi proti varoi, lahko uniči družino. Prav zaradi tega se lahko zgodi, da izgubi zaupanje v zdravilo, ki ga je uporabil za dimljenje čebel. Danes pri nas in po svetu uničujejo varoo na več načinov z uporabo različnih zdravil in metod zdravljenja. Neizpodbitno je dejstvo, da zdra- vilo, ki bi varoo popolnoma uničilo, še ne obstaja. Zdravljenje temelji na uporabi bioloških in kemičnih metod zdravljenja vso čebelarsko sezono. Pojav hitre odpornosti — imunosti ali rezistence — proti določenemu zdravilu je vzrok, da čebelarji nenehno iščejo novo zdravilo. Prvo naše zdravilo ki so ga čebelarji na široko uporabljali za zdravljenje proti varoi, je bil apiakaridim. To je zdravilo; z aka-ricidnim in insekticidnim učinkovanjem, izdelano v obliki papirnatega zvitka. Namenjeno je čebelarjem z večjim številom družin in prikladno za lahko in hitro uporabo. Do nedavnega so iskali kombinacije kemikalij, ki bi skupno najmočneje učinkovale proti zajedavcu, s spoznanjem o razmeroma hitri odpornosti pa se je ugotovila nevarnost, da bi parazit postal odporen proti več učinkovitim snovem hkrati. Menimo, da' je najbolje uporabljati vsako učinkovito snov posebej, z njihovo načrtno zamenjavo pa poizkušati čim bolj odložiti pojav odpornosti ali rezistence. Na tej osnovi je nastalo zdravilo va-rocid — set, ki vsebuje šest zdravil za sistematsko uničevanje varoe med vso čebelarsko sezono. Po trije od njih: pomladni varocid, poletni varocid in jesenski varocid so narejeni v dveh oblikah: zvitku in lističih. Pomladni varocid je izdelan na bazi amitraza. Bil je še posebej učinkovit pri uničevanju varoe. Delovanje je zasnovano na akaricidnem učinkovanju aktivne snovi. Dim, ki nastane pri izgorevanju zdravila, omami parazite na čebelah, da odpadejo na dno panja, od koder jih čebele odnašajo. Amitraz je nov akaricid, ki ga do zdaj niso izkoriščali za uničevanje zajedavcev čebel in zato za zdaj še ni strahu pred odpornostjo. Priporočajo ga, ko so čebele zelo občutljive, to pa je zgodaj spomladi in za zdravljenje v čebelarski sezoni. Poletni varocid izredno močno deluje na zajedavca varoo. Izdelan je na osnovi malationa in se lahko uporablja le pri močno razvitih družinah, to pa je poleti. Jesenski varocid deluje blago in ga priporočamo za uporabo v čebelarski sezoni in jeseni, ko ni več zalege, zimskih čebel pa ne smemo poškodovati, ker sicer ne bi dočakale spomladi. Zamenjava preparata zmanjšuje nevarnost odpornosti zajedavca. Zavitek varocida v zvitku, ne glede na katerega od treh mislimo, zadostuje za zdravljenje 50 čebeljih družin, varocid v lističih pa je namenjen posameznemu zdravljenju, kar pomeni, da v vsakem panju uporabimo po 1 listič. Ko dimimo čebele, moramo upoštevati vse pogoje, ki nam omogočajo} uspešno in pravilno dimljenje. Zgodaj spomladi in pozno jeseni, ko lahko pričakujemo močne ohladitve in morda slano, je bolj priporočljivo dimiti čebele zjutraj pred izletavanjem. Dimimo lahko samo, ko je zunanja temperatura nad 10 stopinj Celzija. Ker učinkovite snovi delujejo samo na odrasle parazite na čebelah — razvojne oblike parazitov so zavarovane» v pokriti zalegi — je potrebno zdravljenje ponoviti čez 5 do 7 dni. Odvisno od stopnje okuženosti ponovimo zdravljenje3-do 4-krat. Da bi bilo zdravljenje z varocidom-setom v zvitku čim uspešnejše, moramo imeti dober kadilnik in obvezno z nastavkom. Pred vpuhavanjem dima žrela zožimo. Ko damo na žerjavico zvitek in kadilnik zapremo, nekajkrat zapuha-mo, da se pojavi gost din z značilnim vonjem. V vsak panj puhnemo 3 do 5-krat. Postopek ponavljamo pri naslednjih panjih. Ko pridemo do konca, se vrnemo k prvemu panju in ponavljamo postopek, dokler prihaja iz kadilnika gost dim. Ce ima čebelar manj kot 50 panjev, lahko zvitek prereže vzdolž reber na posamezne dele sorazmerno glede na število panjev. Najboljše rezultate dosežemo, če krajne satnike iz panjev, odstranimo, druge pa ustrezno razmaknemo, kar pa v listovnih panjih ni mogoče. Listič prižgemo tako, da tli in ga obesimo v prazen satnik. Lahko ga tlečega položimo tudi na kovinsko matično rešetko ali na mrežasti pokrov pri nakladnih panjih. Lahko ga po dolžini preganemo v obliki črke V in ga tlečega porinemo v panj skozi žrelo. Seveda moramo v vsakem primeru pred dimljenjem žrela zožiti. Razen zdravil, ki jih uporabljamo v boju proti zunanjim zajedavcem, kot so varoe, izdeluje Dalmed tudi zdravila, ki jih uporabljamo za zdravljenje nosemavosti. Na podlagi podatkov iz literature in Lastnih raziskovanj sta nastali zdravili nozecid in nozemavet. Nozecid je zdravilo v tekoči obliki in je zelo preprosto za uporabo. Ena steklenička zadostuje za zdravljenje 50 družin. Zdravilo dajemo čebelam pomešano v vodi ali v hrani, lahko pa ga uporabimo tudi za razkuževanje vode, satja in panjev. Pri zdravljenju nosemavosti zmešamo vsebino stekleničke s 25 litri sladkorne ali medene raztopine in dajemo družinam po pol litra. Postopek ponovimo 5-krat v razdobjih po 5 dni. Če je v čebelnjaku manj kot 50 družin, razdelimo vsebino na ustrezne dele. Za razkuževanje vode zadostuje vsebina stekleničke za 25 litrov vode. Pri manjših napajalnikih damo na liter 40 kapljic zdravila. Za dezinfekcijo satja zadostuje vsebina stekleničke za 10 litrov vode. S pomočjo dobrega razpršilca orosimo sate z obeh strani ne glede na navzočnost čebel ali zalege. Za en sat porabimo tako približno 2 dl raztopine. Prav tako razkužimo tudi notranjost panja. Ko stekleničko odpremo, moramo porabiti vsebino najkasneje v enem mesecu. Nozemavet je zdravilo v obliki prahu. Dajemo ga v hrani. Pred uporabo ga dobro raztopimo v 1 litru hladne vode. Nato pripravimo 24 litrov sladkorne raztopine, (2 dela sladkorja in 1 del vode). Raztopino dobro zmešamo in pokladamo družinam po pol litra petkrat v presledku petih dni. Pred vsakim pokladanjem pripravimo svežo raztopino. Zdravili nozecid in nozemavet nista na osnovi antibiotikov, kar je ze- lo pomembno zaradi možnosti zbiranja antibiotikov v telesih čebel in čebeljih pridelkih ter možnosti pojava odpornosti povzročiteljev noseme. Pri pripravi zdravilne hrane lahko dodajamo tudi beljakovinske dodatke. Obe zdravili shranjujemo na hladnem in suhem v originalni embalaži. Teh zdravil ne smemo dajati skupaj, ne smemo ju mešati, ker skupno učinkujeta škodljivo. Kontrolo kvalitete vseh naših preparatov opravlja zavod za patologijo in biologijo rib in čebel pri veterinarski fakulteti v Zagrebu kot pooblaščena institucija. Ce se čebelarji natančno držijo priloženih navodil pri uporabi zdravil, ne bi smelo priti do nobenih škodljivih posledic pri čebeljih družinah. V primeru, če se po uporabi teh zdravil opazi škodljive nenormalne posledice, je potrebno takoj pozvati občinsko veterinarsko inšpekcijo, veterinarsko službo »Dalmed« in zavod za patologijo rib in čebel pri veterinarski fakulteti v Zagrebu kot institucijo, ki je pooblaščena za kontrolo kvalitete. V primeru, če bi se tako ugotovilo, da je prišlo do škodljivih posledic kljub pravilno uporabljenemu zdravilu pri sicer kondicijsko sposobnih družinah, se »Dalmed« kot izdelovalec obvezuje lastniku čebel poravnati vso nastalo škodo. dipl. iur. Ozren Dvornik dipl. vet. Dragica Grbič prevedel Jože Bregar KEMIČNA SREDSTVA ZA ZATIRANJE VAROZE IN NJIHOVI MOREBITNI OSTANKI V MEDU DH. E. SCHIEFERSTEIN — PREVOD EDI SENEGAČNIK, PROF. Pri zatiranju varoze s kemičnimi sredstvi smo uporabljali doslej različne preparate. Njihove sestavine poznamo, prav tako pa tudi učinek na parazite. Pra malo ali pa nič ne vemo, kako vplivajo posamezna kemična sredstva s svojimi ostanki ali residui na med. Čebelarji so že dobro seznanjeni s tem, da se kemična sredstva za zatiranje ne smejo uporabljati med pašo ali pa takrat, ko so panji polni, medu. Ostanki teh kemičnih sredstev bi namreč lahko prešli v med, ki bi bil potem lahko škodljiv ali celo nevaren za porabnika. Iz bojazni pred takim medom so nekateri čebelarji sploh opustili vsa kemična sredstva za zatiranje in ostali samo pri biološki metodi zatiranja. Nemški čebelarski znanstveniki pa so se prvi odločili, da analizirajo razne vrste medu glede na različne kemične ostanke v njem. O tem in še o drugih raziskavah poroča nemški čebelarski znanstvenik dr. E. Schieferstein v 11. številki znane nemške čebelarske revije Imkerfreund pod naslovom Zatiranje varoze. Njegova okrožnica AB 25/1984 bo prav gotovo zanimala naše čebelarje in zato smo jo v celoti prevedli in priredili za naše potrebe. I. Folbex VA: Kar zadeva to zdravilo, bi bilo zaželeno, da bi se pojavil na trgu cenejši preparat. Čebelarske organizacije naj bi si zato prizadevale, da bi veterinarske postaje ne imele v svojih zalogah preveč tega zdravila. II. Za mravljično kislino tečejo priprave, da bi jo odobrili in priznali kot uspešno zdravilo za zatiranje varoze. Firma Friedrich Wienold, 6420 Lauterbach 1 je predlagala zveznemu zdravstvenemu uradu, da bi dovolili uporabo Krämerjivih ploščic z mrav-ljinčno kislino, o čemer pa doslej še niso odločali. V sedanjem trenutku še ne moremo prav nič poročati o tem, kdaj bo zvezni urad o tem kaj ukrepal. Tudi za illertissenske ploščice je 2iadeva v teku. Tudi pri teh ne vemo, kdaj bodo kaj ukrenili. Predlagatelji prav nič ne upajo, da bi lahko dobili dovoljenje do jesenskega zdravljenja 1984. V teku pa so prizadevanja, da bomo kmalu zvedeli, kdaj in ob kakšnih pogojih lahko računamo na uradno dovoljenje. O tem vas bom obvestil takoj, ko mi bo več znanega. Vsekakor pa menim, da v sedanjem trenutku ne bi sprejemali prenaglih odločitev. III. Amitraz O amitrazu in njegovih preiskavah smo vas opozorili že v okrožnici. Priložena ji je bila tudi kopija ministrstva za zdravstvo z dne 17. 8. 1983. Čeprav je takrat okrožnica svarila pred uporabo amitraza v Zvezni republiki Nemčiji, se še vedno dogaja, da ga posamezni čebelarji nabavljajo in tudi uporabljajo. Tako ravnanje imam za neodgovorno. Če bi namreč ugotovili njegove ostanke v medu, bi prav gotovo le-ta prišel na slab glas in njegova poraba bi se zmanjšala. Ta nevarnost pa ni nič manjša tudi v drugih deželah, kjer z večjimi ali manjšimi previdnostnimi ukrepi uporabljajo amitraz. Dokler ga zvezni zdravstveni urad po doslej znani presoji ne bo dovolil, ga ne smemo uporabljati. Rezultati so zdaj tu. Hessensko ministrstvo za delo, okolje in socialne zadeve je meni in čebelarskemu društvu Hessen 31. 7. 1984 poslalo izvide veterinarskega pregleda na inštitutu v Kasslu z rezultati preiskav o ostan- kih v medu, ki so nam ga poslali. Glasi se: »14 vzorcev medu različnega izvora in iz panjev, ki so jih zdravili s folbeksom VA smo preiskali s plinsko kromatografijo na morebitne ostanke brompropylata in halogenira-ne ogljikovodike. Ostankov brompropylata nismo mogli dokazati niti ne v medu iz panjev, ki so jih še pred kratkim po predpisih zadimili s fol-bexom VA. Pri preiskavi amitraza, kako le-ta učinkuje, so domnevali, da nastajajo z dimljenjem pri njegovem razkroju delno kancerogene snovi anilinske narave. Navzočnost 2,4 di-metilanilina je merilo za celotno količino toksičnih snovi, ki so prišle pri dimljenju v med. Pri preiskavi na nadaljnje haloge-nizirane ogljikovodike so le-te odkri- li v tako majhnih količinah (0—3 milijardinke grama), da se s to problematiko niso še naprej ukvarjali. 14 vzorcev medu, ki so jih poslali iz Nemčije, Sovjetske zveze, Vzhodne Evrope, Madžarske, Romunije, Francije in Mehike, so preiskali na 2,4 di-metilanilin z visokotlačno tekočinsko kromatografsko analizo. Vendar raz-gradnih produktov niso ugotovili, čeprav je metoda tako občutljiva, da z njo lahko ugotovimo deseti del milijoninke grama. V celoti lahko velja preiskani med glede na pregledane substance za neoporečno živilo. Nameravajo pa v okviru nadzorstva živil delati še nadaljnje preiskave glede ostankov v medu. Prav bi bilo, da bi tudi v drugih zveznih deželah opravljali podobne poskuse, in to pod kontrolo državnega urada za kontrolo živil. Čebelarske organizacije naj bi se potem pri njih pozanimale za njihove rezultate. Naj nadalje še povem, da se je dr. Gnädinger, svetnik za čebelje bolezni, obrnil 1. 4. 1984 na FAO (Svetovalna organizacija za hrano in poljedelstvo pri Združenih narodih) in navedel, da se rastlinski zaščitni preparat amitraz v posameznih deželah uporablja tudi kot akaricid za zatiranje zajedavskih pršic. Tako tudi proti nevarni čebelji bolezni varozi. (Varroa jacobsoni.) Preparat uporabljajo proti varozi kot razpršilo ali pa kot dimne trakove z učinkujočo snovjo na Madžarskem, Poljskem in na Če-hoslovaškem. V Zvezni republiki Nemčiji ga ne smejo uporabljati kot zdravilo za živali. Zvezno zdravstveno ministrstvo v Berlinu pa je na naše vprašanje v zvezi z njihovim poročilom št. 26/1981 opozorilo, da o stranskih učinkih amitraza preiskave še vedno trajajo. Zaradi tega vlada še zmeraj zmeda med čebelarji in znanstveniki. Zelo hvaležen bi vam bil za sporočilo, če in kje so še na voljo rezultati napovedanih poskusov in kakšno je vaše mnenje o tem problemu. Ker je stvar žgoča, vas prosim, da bi mi to čimprej sporočili. Odgovora pa doslej ni bilo, zato je dr. Gnädinger 8. 8. 1984 še enkrat posredoval. Neodvisno od tega vprašanja pa opazujejo uporabo amitraza v tujini, od koder prihajajo tudi naše informacije. V zvezi s tem vas seznanjam še z naslednjim prevodom iz francoskega časopisa »LA SANTE de L’ABEILLE«, posebne številke tega čebelarskega lista iz leta 1984. Prevod je oskrbel dr. Gnädinger. Članek ima naslov »Splošno o amitrazu«. Njegov avtor je J. Bussieras, profesor na višji veterinarski šoli v Alfortu: — Amitraz je organska spojina, ki so jo v Veliki Britaniji okoli 1970. leta že sintetično pridobili. Sodi h kemični družini formamidinov, med katerimi ima določeno število zelo zanimive akaricidne lastnosti; med drugim je amitraz ena redkih sestavin, ki ne vsebuje klorovega atoma. Izredni aka-ricidni učinek amitraza nas navaja na to, da ga uporabljamo ne samo v kmetijstvu, ampak tudi pri različnih pa-razitarnih boleznih domačih živali, zlasti pri klopih, garjah prežvekovalcev, pri prašičih in mesojedcih, pri demodikozi psov v hujših primerih, ko je amitraz edino izredno učinkovito zdravilo. Glede strupenosti si je treba zapomniti, da v veterinarski praksi pri zunanji uporabi lahko zdravimo le v količini 0,25 do enega grama na en kilogram telesne teže in to brez vsakršne nevarnosti za žival. Kopitarji so izjema. Ti so izredno občutljivi. Poleg tega ima amitraz depresivni učinek na centralni živčni sistem zlasti pri psu. Ta učinek traja 12 do 24 ur, potem pa na lepem popusti in nima nobenih škodljivih posledic. Čeprav je amitraz zelo toksičen za pršice, pa je zanj značilno, da je manj toksičen za številne skupine insektov. Zajedavski insekti domačih živali, razen bolh, so zelo občutljivi. Ugotavljajo, da uporaba amitraza pri psih ne reši teh živali nadležnih bolh. O čebelah pa vemo, da uporaba amitraza pri poljedelskih rastlinah njim prav nič ali pa le malo škoduje. Stalna uporaba določenih forma-midinov (katerih molekule vsebujejo v splošnem po en klorov atom) — je lahko pri laboratorijskih glodavcih nevarna ter lahko povzroča tvorbo zločestih bul. Ta nevarnost prihaja od samih formamidinov, še bolj pa od razkrojnih produktov in to pri stalni uporabi snovi celotne skupine, vštev-ši tudi amitraz. V resnici pa je bilanca za amitraz mnogo manj vznemirjajoča. Strokovnjaki iz FAO so v svoji objavi 1980. leta sporočili, da so opazili povečanje števila bul in nabreklin pri stalni uporabi amitraza v hrani in to po 80 tednih in še to pri najmočnejši testirani koncentraciji ali pa pri uporabi 2,4 Yxlidin (to je eden od razkrojnih produktov amitraza) v 18 mesecih. Jasno je, da so zaželene dopolnilne preiskave, da bi vse to lahko potrdile. Veliko akaricid-no moč amitraza (in varoa je pršica) v zvezi z zelo majhno toksičnostjo za čebele naj bi vodila k temu, da bi jo uporabili ali preizkusili tudi pri va- rozi. Prve poskuse so napravili Leta 1980 v Tuniziji, kjer je bila varoa že močno razširjena. Zelo razveseljivi rezultati so privedli potem do tega, da so poizkuse nadaljevali, zlasti v Franciji. (M. Collin). Toda tu gre zdaj samo za začasne rezultate in če pogledamo na hitro širjenje tega parazata pri nas, bi morali nujno in z največjo odločnostjo ugotoviti tole: doziranje, uporabne metode, časovne razmike, najugodnejši in najbolj varen čas za zdravljenje čebeljih družin, možnost morebitnega dodajanja amitraza snovem, ki bi s svojo povečano učinkovitostjo zmanjšale njegove doze, trajanje ami-trazove obstojnosti in razkrojnih produktov v čebelji družini in posebno še v medu. Ob vseh teh domnevah bi lahko hitro ugotovili, če je amitraz za zdravljenje varoze dejansko nenavadno zdravilo, kar se zdi, da je. Dr. Gnädinger takole ocenjuje amitraz in njegovi oceni se v celoti pridružujem tudi jaz: »Pri presoji moramo pomisliti na tole: Na podlagi FAO-ve objave iz leta 1980 delajo prav gotovo poskuse o učinkovitosti amitraza tudi drugod. Zaradi tega sem se aprila 1984 tudi obrnil na FAO. Zdaj sem jih ponovno prosil za obvestila, ker mi niso odgovorili. Iz poročila angleške firme FBC Linitet povzemam, da uporabljajo amitraz v številnih deželah kot veterinarsko medicinski preparat (največkrat kot razpršilo proti klopom in garjam.) Zvezna republika Nemčija ni med temi deželami, so pa na primer Belgija, Holandska, Francija, Danska, Italija, Anglija, Združene države, Sovjetska zveza, Španija, Portugalska, Jugoslavija. Vse kaže, da so samo pri izredno močnih dozah v 80 tednih (doze so bile štiristo ppm amitraza) pri 40 mišjih samičkah, pojavili tumorji limfnih vozličev. Pri poskusu je bilo 100 miši, polovico samičk, polovico samčkov. Pri praktični uporabi amitraza približne doze tudi pri dolgotrajnih poskusih niso bile nevarne. Francozi jemljejo 2 %> raztopino. Tako poroča angleška firma. Človek bi menil, da počakajmo na rezultate poskusov, ki jih opravljajo tuji strokovnjaki, preden uporabimo to problematično zdravilo proti varo-zi pri čebelah. Vsekakor pa ta stvar ni naključna. Iz francoskega čebelarskega lista, ki je ves namenjen problemom varoe, sem posnel, da so pri njih prav tako zaprosili za uradno dovoljenje, da bi ga lahko uporabljali. Uradne odločitve pa o tem še ni. Mislim, da mnenje zveznega zdravstvenega urada ki ga je svojöas razposlala Nemška čebelarska zveza, kar razločno prikazuje sedanjo situacijo in da tudi danes nimamo temu kaj dodati.« Opomba prevajalca: Kot čebelar in biokemik pa h gornjemu članku pripominja svoje še dr. Jurij Senegačnik, profesor na veterinarskem oddelku biotehnične fakultete v Ljubljani. Glasi se: Poročila iz članka govore o tem, da se amitraz uspešno uporablja v veterinarski praksi, da pa obstoji zadevna različna občutljivost pri različnih živalskih vrstah. Dejstvo, da omenjeno snov zelo uspešno uporabljajo za zdravljenje garij, ki jih povzroča prav določena pršica, je povsem logično privedlo do zatiranja varoe s tem' preparatom. Pomislek, ki ga imajo proti uporabi tega sredstva zlasti v Nemčiji, pa temelji na eventualni toksičnosti bodisi amitraza samega ali pa njegovih razgradnih produktov, med katerimi bi bil najvažnejši 2,4-dimetilanilin, torej anilin, v katerem sta vodika na C atomu št. 2 in 4 zamenjana z metilno, tj. —CH;s skupino. Poskusi, s katerimi naj bi v 14 vzorcih medu iz panjev, dimljenih z ami-trazom, ugotovili le-tega ali pa njegove razgradne produkte, so bili nega- tivni, čeprav znaša občutljivost analitske metode 0,1 miljoninke grama. Tu torej situacija ni vznemirljiva in je moč sklepati naslednje: 1. Sam amitraz ali njegovi razkrojni produkti pridejo v med v tako majhni količini, da jih praktično ni mogoče dokazati. 2. Mogoče bi tudi bilo, da ti raz-gradni produkti, zlasti še dimetilani-lin s svojo —NHo skupino reagira z aldehidnimi ali keto skupinami mono-saharidov v medu (tj. z glukozo ali fruktozo) in pri tem preide v novo spojino, katere toksičnost je vprašljiva in bi jo bilo treba še ugotoviti. Do reakcij med —NHo skupinami in aldehidnimi ali keto skupinami namreč v medu tudi sicer prihaja v navadnih okoliščinah in je prav intenzivnost teh dveh reakcij vzrok za obarvanje medu z odtenki od rumene do temnejših rjavih barv, čeprav obarvanost seveda delno povzročajo tudi druge snovi. Cim več je reakcij z amino skupinami, tem temnejši je med. Zato so gozdne vrste medu, ki vsebujejo več beljakovin in amino kislin, znatno temnejše kot številne cvetlične vrste. Tako npr. akacijevec,, ki dušičnatih snovi skoro ne vsebuje, skoro tudi nima nobene barve. Pri poskusu z amitrazom, ki je na laboratorijskih živalih trajal celih 80 tednov, torej več kot leto in pol, ob koncentraciji 400 ppm, tj. ob 0,4 g na kg telesne teže, so šele ob koncu te dobe ugotovili kancerozne spremembe limfnih vozličev. To so pa spremembe, ki so povsem drugačne od patološke slike, ki jo povzroča sam anilin ta pušča za seboj predvsem methemoglobinemijo, tj. spremembo krvnega hemoglobina, ki delno preide v methemoglobin (javlja se pa tudi cianoza). Ta zadnji pa ni več uporaben za prenašanje in oddajanje kisika v organizmih. Glede na dolgo dobo, ki je ob koncentraciji 400 ppm (zunanji) bila potrebna, da so amitraz in njegovi razgradni produkti začeli povzročati kancerozne spremembe, bi bilo moč soditi, da ta skupina snovi ni posebno nevarna, vsaj ne za vrsto poskusnih živali, na katerih je bila izvedena. Spričo tega bi veljalo o toksičnosti teh snovi konzultirati veterinarske strokovnjake. V posebnem poskusu, še bolje pa v kaki temeljiti raziskovalni nalogi bi veljalo dokončno raziskati uporabnost amitraza in njegovih derivatov pri zatiranju varoe, seveda skupno z ugotovitvijo, kakšni produkti nastanejo pri dimljenju, kako dolgo so obstojni na čebeli in v medu in kakšna je njihova eventualna toksičnost za človeka (in čebelo), pri čemer ne bi smeli pozabiti obrambnih sposobnosti pri človeku, zlasti še razstrupljevalne vloge jeter. Vprašljivo je, ali danes že kaj vemo, kaj naj bi se z omenjenimi antivaro-tiki dogajalo v jetrih, kolikor pač tja prispejo. Kako reagirajo jetra, ta najvažnejši organ za razstrupljevanje, npr. na gori omenjeni dimetilanilin? Na splošno je znano, da jetra aromat-ske amine in njihove derivate napravijo neškodljive z acetiliranjem amino skupine. Zanimivo bi bilo dognati, ali in v kolikšni meri poteka to tudi pri amitrazu in njegovih razgrad-nih produktih. V Sloveniji danes že imamo specializirane laboratorije, ki bi pri reševanju tega vprašanja lahko pomagali. Dobro zamišljen in učinkovit poskus lahko pojasni vse dvome, da se ne bo nihče bal nesti v usta žlico medu. KAJ MORAMO UPOŠTEVATI PRI NAČRTOVANJU ČEBELARJENJA V NASTOPAJOČI SEZONI? LOJZE KASTELIC Pri načrtovanju čebelarjenja v sezoni, ki je pred nami, velja upoštevati izkušnje in uspešnost čebelarjenja v lanskem letu. V načrte moramo vgraditi nadaljevanje tistih ukrepov, ki so dali v pretekli sezoni pečat dobro opravljenega dela v naših čebelnjakih. In ko se oziramo v lanska prizadevanja, se pri tem odlikujejo rezultati, ki smo jih dosegli pri zatiranju nevarne bolezni varoe. Danes že lahko ugotovimo, da smo jo uspešno obrzdali na raven gospodarnega čebelarjenja, da nam ni prizadela kaj večje škode in da je panični strah pred njo izginil iz čebelarskih vrst. To je izredno velik uspeh, če pomislimo, koliko čebelnjakov je ta bolezen skoraj docela izpraznila v nekaterih drugih pokrajinah naše širše domovine. Na uspeh smo lahko ponosni tembolj, ker se nismo zatekali k prerigoroznim preventivnim ukrepom, s kakršnimi so v nekaterih državah, npr. na če- škem, prav tako izpraznili čebelnjake z dušenjem okuženih družin, pač pa smo zajedavca obvladali z vztrajnim brzdanjem njegovega pohoda. Kako nam je uspelo? Predvsem smo se temeljito seznanili z vsemi možnostmi preprečevanja bolezni. V ta namen je bilo v strokovni literaturi sko-ro polovica vseh prispevkov, ki so tako ali drugače obravnavali vse vidike teh možnosti. Po drugi strani so se vrstila med čebelarji številna predavanja in izmenjave izkušenj. Vsekakor velja tako delo nadaljevati in je prav, da v okviru svoje družine ali društva čebelarji tudi letos organiziramo predavanja in izmenjavo izkušenj za zatiranje varoze po naših čebelnjakih. Lanski uspehi pri zatiranju nas ne smejo uspavati, kajti boj proti zajedavcu varoi še ni končan. Tudi za letos moramo načrtovati vse ukrepe, s katerimi smo bili že lani uspešni. Redni pregledi, dimljenja, izrezovanje trotovine in drugi posegi v zvezi z zatiranjem varoze naj postanejo sestavni del vsakdanjih opravil v čebelnjaku. Manj kot pri zatiranju varoze smo bili lansko sezono uspešni pri izkoriščanju čebeljih paš. Muhasto vreme in pomanjkljiva obveščevalna služba so botrovali marsikateremu spodrsljaju v tem pogledu. Dasiravno je bilo* ponekod medenje dokaj izdatno, je ostalo mnogo čebelarjev brez pravega točenja. Zato bi veljalo v sezoni, ki je pred nami, posvetiti več pozornosti organiziranemu odkrivanju pašnih možnosti. Nujna je tesnejša povezava z obstoječo obveščevalno mrežo. Pri tem pa ne smemo zanemariti izkušenj starejših prevaževalcev in poznavalcev pašnih okolišev. Upoštevanje teh izkušenj naj postane sestavni del naših prizadevanj pri izkoriščanju čebeljih paš. Zal smo v pretekli sezoni izgubili marsikak sod medu zaradi karantenskih zapor nekaterih pašnih krajev. Poleg oblastvenih zapor so se ponekod pojavile tudi samovoljne zapore posameznih čebelarjev ali ožjih skupin čebelarjev, ki so hoteli tako samo zase zaščititi določeno pasišče. Zanimiv je v tem pogledu primer na Jelovici, ko se je ob poti tik pred močno medečim krajem pojavila tabla z opozorilom, da je to področje okuženo z varoo. Koliko čebelarjev je ta tabla odvrnila od načrtovanega dovoza na to pasišče, je težko reči, zanesljivo pa lahko ugotovimo, da tisti, ki je tablo namestil, sam ni izkoristil niti približno vsega medenja, ki ga je dajalo navedeno pasišče. Če bomo v prihodnji sezoni načrtovali prevoze na pašo, moramo biti pozorni na take samovoljne zapore in jih moramo po možnosti preprečiti. V zadnji številki Slovenskega čebelarja lanskega leta je bil objavljen prispevek, v katerem poziva čebelarska zadruga Hmezad čebelarje na večje pridelovanje cvetnega prahu. Tudi ugodnejše odkupne cene pri Medexu kažejo na to, da se bo ta pridelek v prihodnji sezoni dobro prodajal. To pa terja večje pridelovanje in s ,tem v zvezi nabavo večjega števila osmukalnikov. Pridelovanje cvetnega prahu se je med slovenskimi čebelarji v nedavni preteklosti že močno razmahnilo. Zal so ga v dokajšnji meri zavrle nizke odkupne cene. Zdaj, ko je tveganje pri nabavi osmukalnikov zaradi boljših odkupnih cen manjše, bi veljalo načrtovati vsaj delno pridelovanje pri vsakem čebelnjaku. Podobno velja tudi za pridelovanje drugih posebnih čebeljih pridelkov, kot so matični mleček, propolis in drugi. V načrtovanjih čebelarjenja v prihodnji sezoni pa čebelarji nikakor ne smemo stati ob strani pri prizadevanjih družbe za napredek kmetijstva. Čebelarstvo, kot vemo, ni le pomembna veja te panoge, pač pa je neprimerno pomembnejše s svojo opraše-valno vlogo pri pridelavi nekaterih drugih kmetijskih pridelkov. Nič manjša ni ta vloga pri gozdarstvu, lovstvu, pašništvu in ne nazadnje pri ohranjanju ekološkega ravnotežja sploh. Da bi čebele odigrale to vlogo v skladu z njeno pomembnostjo, bi bilo potrebno povečati število čebeljih družin tako pri starejših čebelarjih, kakor tudi pri začetnikih. V ta namen so nekatere gospodarske organizacije kot je, denimo, Pčelarska centrala v Zagrebu, že vnesle v svoj odkupni in pospeševalni program odkup vseh vrst rojev, kar je razvidno iz njihovih cenikov. Te roje prodajajo drugim čebelarjem in začetnikom ter tako pospešujejo čebelarsko dejavnost. Taka odkupna politika omogoča čebelarjem načrtno pridobivanje rojev, in to predvsem umetnih rojev, kar nam omogoča sodobna tehnologija čebelarjenja. Seveda bi moral načrtno hpÄmedex ljubljana, Jugoslavija letnik XI leto 1985 številka 2 bilten 30 let Medexa üfälü» HP MEDEX PRAZNUJE 30 LETNICO OBSTOJA Medex, ki so ga pred 30 leti ustanovili kot podjetje za trgovanje z medom, se je v tem obdobju razvil v proizvodno organizacijo s programsko usmeritvijo razvoja lastne surovinske baze v kooperaciji s čebelarji in predelave čebeljih pridelkov v dietične in kozmetične izdelke odlične kvalitete. Z lastnim raziskovalnim delom na področju apiterapije v sodelovanju s številnimi zdravstvenimi in znanstvenimi ustanovami doma in v svetu je dosegla naša delovna organizacija pomembne uspehe, kar jo uvršča v svetu na tem področju v sam vrh. Dovolite, da vas seznanim s 30-letni-mi uspehi naše delovne organizacije, ki je v primerjavi z velikimi organizacijami majhna, je pa prva in najbolj specializirana organizacija za odkup in predelavo čebeljih pridelkov v Jugoslaviji in ima .zaradi specifičnosti svoje dejavnosti najboljše razvojne možnosti v samostojnem obstoju in delovanju. Podjetje, ki je nastalo zato, da bi odkupovalo in prodajalo med in vse tisto, kar čebelarji potrebujejo, je razširilo svojo dejavnost. Sodobna spoznanja in ponovna potrditev Hipokratovega reka »Hrana je zdravilo, zdravilo je hrana«, je tudi vodilo našega nadaljnjega razvoja in obstoja v želji, da bi čimveč naravnih pridelkov iz čebeljega panja prišlo med ljudi, ne le kot hrana, pač pa tudi kot naravna poživila in ljudska zdravila, ki preventivno delujejo proti najrazličnejšim boleznim. Te nas vse-bolj pestijo zaradi spremenjenih življenjskih razmer, ki mnogokrat škodljivo vplivajo na naše zdravje in jih sedanje zaostrene gospodarske razmere še poslabšujejo. Tako se naša organizacija vključuje v svetovno gibanje, ki preučuje zdravilne učinke čebeljih pridelkov na človekov organizem in ima kot največja tovrstna organizacija v Jugoslaviji in ena prvih v svetu pomembno vlogo v mednarodnem združenju Api-mondia, še posebej na področju apiterapije. Cela vrsta priznanj, povečano povpraševanje po naših izdelkih, vse številnejša priporočila uglednih univerzitetnih zdravstvenih organizacij, naj bolniki proti najrazličnejšim boleznim preventivno posegajo po njih ter ugotovitev, da naši izdelki pospešujejo zdravljenje, ponovno potrjuje, da smo na pravi poti. Naša gesla »Narava vam ponuja«, »Iz bogate zakladnice čebeljega panja«, »Vse najboljše iz čebeljega panja«, »Med — najslajša jed«, simbolizirajo znane resnice, ki so zapisane v starih knjigah vseh narodov. Vse, kar je naravno, je najboljše, torej vrnimo se k naravi. Zato bomo še bolj izkoriščali prirodne danosti za čebeljo pašo, bolje izkoriščali naše predelovalne zmogljivosti in s tem zagotovili povečanje produktivnosti, racionalnejšo pridelavo, boljšo izrabo surovin in tako ustvarili razmere za stalno reproduktivno sposobnost čebelarske pridelave in predelave, s tem pa ustrezno socialno varnost čebelarjev in vseh zaposlenih. Zagotoviti moramo skladen razvoj čebelarstva in predelovalne industrije, racionalnost naložb in izboljšanje delovnih razmer, vključevanje mladih v čebelarsko pridelavo. Neprestano moramo dopolnilno izobraževati čebelarje in jih čimbolj usposobiti za kvalitetno pridelavo čebeljih pridelkov; pospešeno moramo vlagati družbena in zasebna sredstva v čebelarstvo, kar bo zagotovilo razširitev te panoge, sodobnejše tehnološke postopke, povečanje dohodka za razširjeno reprodukcijo in osebno porabo. Krepiti moramo lastno tehnologijo in znanje. Torej moramo nameniti še več pozornosti raziskovalnemu delu ter razširiti sodelovanje z znanstvenimi organizacijami doma in v svetu. Stimulativno moramo nagraditi inovacije ter kakršenkoli koristen predlog, ki bo izboljšal poslovanje. Ob upoštevanju specifičnih družbenoekonomskih odnosov na področju čebelarstva moramo še naprej krepiti sodelovanje s čebelarji — delavci na domu, kmeti kooperanti in pogodbenimi čebelarji, vzpodbujati pridelavo čebeljih pridelkov z osebnim delom in sredstvi, ki so last občanov tako, da bo ta pridelava družbene narave. Ob vse večjem zanimanju za to hrano, ki je zdravilo v pravem pomenu besede, želimo pridobiti čimveč čebeljih pridelkov doma; zato bomo razširili kooperantske odnose, zaposlili čimveč čebelarjev — delavcev na domu ter tako omogočili dopolnilno aktivnost občanov na področjih, kjer so ugodne razmere za razvoj čebelarstva, ponekod pa odpravili tudi nezaposlenost, ki je v teh časih zelo žgoč problem. Čebele, ki so naš simbol, osnova in moč vse naše dejavnosti, so nezamenljive pri opraševanju rastlin, torej neposredno vplivajo na povečanje kmetijske n »Jaz grdo gledam, pa dobro mislim ...« je dejal o sebi Peter Pavel Glavar (1721—1784), duhovnik, napredni gospodar in ljubitelj umetnosti, ki je imel že v tedanjih časih knjižnico z 2.000 knjigami (danes v Komendi). Izročilo pravi, da je imel več kot 200 panjev čebel in veliko čebelarsko znanje. Več kot 40 let ga je nesebično širil med kmečkimi ljudmi z nasveti in vzgledom. V slovenščino je prevedel, priredil in razširil Janševo knjigo »Pogovor od čebeljih rojev«, ki pa je ostala v rokopisu. Učen mož je bil svetovalec kranjske poljedelske družbe za napredek kmetijstva. pridelave in imajo poseben pomen za varstvo našega okolja, za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito. Pred nami je torej mnogo nalog, ki jih bomo uresničili le, če bomo še več in še bolje delali. Dosežena materialna osnova in uveljavitev Medexa na domačem in tujem tržišču sta ugodni izhodišči za nadaljnje uspehe. Ob 30-letnici je delavski svet Medexa podelil plakete Petra Pavla Glavarja posameznikom in organizacijam, ki so s svojim aktivnim delom bistveno pripomogli k razvoju in napredku čebelarstva in Medexa ter dosegli take uspehe, ki jih vrednotimo kot izredne s širšega družbenega vidika. Zlate plakete so prejeli: — Aleš Mižigoj, — Maks Gregorc, — Janko Pislak, — Ludvik Klun. Srebrne plakete so prejeli: — Miha Likar, — Matko Soklič. Bronaste plakete so prejeli: — Milka Rakovec, — Mirko Pavlin, — Jože Šušteršič, — Dražigost Pokorn, — Matjaž Rode, — Martin Mencej. Zlate in srebrne plakete so dobili tudi poslovni partnerji iz tujine za posebne zasluge in uspešno poslovno sodelovanje z Medexom. Ob našem delovnem jubileju se zahvaljujem vsem posameznikom, društvom in organizacijam doma in v tujini, ki so z dobrim delom, z izkušnjami in z dolgoletnim sodelovanjem prispevali k našim uspehom. Prepričan sem, da bomo tudi v prihodnje dobro sodelovali. Vsem, ki so prejeli plaketo Petra Pavla Glavarja, iskrene čestitke! Gl. dir. hp Medexa: Aleš MIŽIGOJ, dipl. oec. MEDEXOV ZIMSKI SEMINAR ZA ČEBELARJE V soboto, 16. marca, bo v organizaciji hp Medexa potekal celodnevni seminar za čebelarje, organizirane tržne pridelovalce čebeljih pridelkov. Seminar se bo pričel ob 8. uri v prostorih Medexa, Miklošičeva 30, Ljubljana. Tudi letos smo poskrbeli za pestrost predavateljev. K sodelovanju smo povabili mag. Franca Javornika, ki bo čebelarje seznanil z zdravljenjem čebeljih družin in s profilakso v čebelarstvu. Prof. Edi Senegačnik bo obravnaval pašno problematiko in čebelarsko etiko na svoj priljubljeni način. Naš dolgoletni zunanji sodelavec ing. Ludvik Klun je poznan med čebelarji kot predavatelj, ki z izrazitim pedagoškim pristopom in s sistematsko obravnavo tematike, ki jo zajema predavanje, »pove vse«, kot rečemo temu. Predavanje Janka Pislaka bo celotnemu seminarju dalo Doseben pečat enega naših največjih praktikov sodobnega čebelarstva in vzreje matic. Vabimo vse naše organizirane čebelarje, da svojo udeležbo pisno sporočijo do 15. 2. 1985 na naslov: Hp Medex, pospeševalna služba, Miklošičeva 30, 61000 Ljubljana. Pospeševalna služba: Ivan ESENKO pridelovanje rojev spremljati načrten odkup. Ker v naši republiki odkup in prodaja rojev še nista organizirana pri obstoječih delovnih organizacijah, si moramo kupce poiskati sami. Dogovor pa je treba skleniti pravočasno. Poleg cene in teže roja je treba v dogovoru postaviti tudi roke dobave, kajti — kot so to vedeli že naši predniki — roj v aprilu je vreden zlata, v maju srebra, v juniju pa nič ne velja. Z načrtnim pridelovanjem in prodajanjem rojev se lahko ukvarja vsak čebelar, vendar bi kazalo to organizirati na širši organizacijski zasnovi. Le tako bomo lahko zadostili funda-mentalnim potrebam po številčnem stanju čebeljih družin, kar je prvi pogoj za učinkovito vključevanje čebelarstva v stabilizacijska prizadevanja kmetijske politike. PLASTIČNE SATNICE DIPL. VET. A. VARGA V bližini Paličkega jezera ima DO »Peščara« TOZD »Medoprodukt« eksperimentalno-iproizvodno čebelarstvo, ki ga vodi strokovna ekipa. Glavni namen čebelarstva je raziskovanje in eksperimentiranje s čebeljimi družinami glede na zunanje razmere in razmere v panjih. Od zunanjih dejavnikov namenjajo v zadnjem času posebno pozornost preučevanju parazita Varoe Jacobsoni in delovanju različnih preparatov nanj. Razen redne kontrole mikroklime v panjih in vpliva le-te na življenje družin tudi križajo in selekcionirajo matice. Ravno tako preučujejo tudi uporabno vrednost čebelarskega orodja in opreme kakor tudi njihov vpliv na razvoj družin. Ker njihovo čebelarstvo obiskuje zelo veliko čebelarjev zaradi strokovnih nasvetov, zdravstvene kontrole čebel in nabave kvalitetnih matic, se je nemajhno število čebelarjev zanimalo tudi za domači izum »plastične satnice«. Ker se niso mogli zanesti na izjave posameznih čebelarjev, ki »plastične satnice« uporabljajo nekontrolirano, so se odločili preučiti ob strogi kontroli sprejemanje »plastičnih sat-nic« brez povoskanja. POTEK PREUČEVANJA 17. avgusta so pripravili 70 LR satnikov. Ob treh popoldne so satnike s plastičnimi satnicami vstavili v panje. Zaradi slabe paše so vsak dan krmili družine z 1 litrom sladkorne raztopine v razmerju 1:1. Drugi dan, 18. avgusta ob treh popoldne, so opravili prvo kontrolo v enem preizkusnem panju in ugotovili, da so čebele začele graditi satje na približno 10 do 15 odstotkih površine »plastičnih satnic«. Drugo kontrolo so opravili 5 dni kasneje na vseh preizkusnih panjih in ugotovili tole: V panjih, kjer so bile samo »plastične satnice«, je bilo potegnjeno satje na okrog 80 odstotkih površine. V celicah je bilo nezrelega medu v okoli 5 odstotkov celic, zelo malo je bilo cvetnega prahu, zaleženih jajčk in ličink pa na približno treh satnikih v velikosti dlani. V panjih, kjer so vsak drug satnik zamenjali s »plastično satnico«, so bili rezultati slabši in na nekaj »plastičnih satnicah« so opazili nepravilno satje. Ugotovili so, da je do tega prišlo zato, ker so sosednji satniki v gornjem delu imeli medene vence s precej potegnjenimi celicami. Pri gradnji satja so se čebele prilagajale tej neravni površini in v gornjem delu gradile normalne celice; ko pa so prišle do večjega razmika v spodnjem delu, so začele graditi trotovino in nepravilno satje. Da bi preverili razlog za graditev nepravilnega satja, so na sosednjih satnikih z nožem poravnali medene vence, s »plastičnih satnic« odstranili nepravilno satje in satnike ponovno vstavili v panje na isto mesto. Do ponovne graditve nepravilnega satja ni prišlo. MNENJE Na osnovi rezultatov, ki smo jih dobili v svojem čebelarstvu, dovoljenja za uporabo od Zavoda za zaščito zdravja SR Hrvatske, poročila kemične analize Organokemičnega inštituta pri OHIS v Skopju in izjav nekaterih znanih čebelarjev menijo, da lahko »plastične satnice« popolnoma nadomestijo voščene in imajo precej prednosti: 1. nižjo ceno 2. lažjo pripravo satnikov 3. večkratno uporabo 4. večjo vzdržljivost pri točenju in transportu 5. odpornost proti veščam 6. možnost lažje dezinfekcije. Zaradi nespornih prednosti »plastičnih satnic« v primerjavi z voščenimi so se začeli dogovarjati z avtorjem izuma Zoranom Marinkovičem iz Beograda in dobili izredne pravice iza izdelavo in promet s plastičnimi sat-nicami na ozemlju SFRJ in v tujini. NAVODILO ZA UPORABO PLASTIČNIH SATNIC 1. S škarjami ali z ostrim nožem poleg ravnila izrežemo polo plastične satnice na notranje mere satnika tako, da pustimo po višini 1 do 2 cm več. 2. Dva lista z zadnje strani na pet do šest mestih zlepimo z voskom ali propolisom tako, da je prva stran plastične satnice obrnjena navzven. 3. Plastično satnico vstavimo v notranjo zarezo satnika in jo učvrstimo. 4. Plastično satnico začasno pričvrstimo s koščki voska ali propolisa na satnik, dokler je čebele ne bodo pričvrstile popolnoma. 5. Ne priporočajo povoskan ja plastične satnice. 6. Najboljše rQzultate dosežemo, če vse plodišče napolnimo s plastičnimi satnicami in vstavimo roj. 7. Staro satje najlaže odstranjujemo s plastične satnice pozimi, ko vosek otrdi, popoka in odstopi od satnice, ko jo rahlo zvijemo. 8. Ob pojavu kužne bolezni vosek s plastične satnice odstranimo in satnico dezinficiramo v kopeli 6 odstotkov raztopine hidrogena ali kalijevega permanganata. 9. Plastičnih satnic ne smemo izpostavljati dlje časa soncu in temperaturam čez 50 stopinj Celzija. Ustno sem dobil na »Saboru pče-lara Hrvatske« 9. 12. 1984 še informacije, da je plastika nekoliko porozna in da so ji dodane snovi, ki so sicer tudi v vosku. Hkrati izumitelj in izdelovalec trdita, da ni bilo nikakršnih problemov pri zaleganju in matic ni motilo. Iz razstavljenega primerka na taki satnici zgrajenega sata in iz filma, ki so ga predvajali, na monitorju, lahko sklepamo, da navedene trditve o prednostih plastične satnice veljajo. Če je povsem tako in se kasneje ne bodo pokazale kakšne nepredvidene slabe strani tega izuma, lahko trdimo, da bo to nekakšna majhna revolucija v čebelarstvu, saj bi poslej ves dohodek od voska ostal čebelarjenju in ga ne bi bilo treba več vračati v satnice. Prve primerke bomo že spomladi 1985 preizkusili tudi v naši republiki in o rezultatih tudi poročali v naši reviji. Na osnovi gradiva, ki ga je dala DO »Peščara« TOZD »Medoprodukt« iz Tavankuta, prevedel in priredil Jože Bregar. J-zkužnje via&Lb eebetatjei} OPAZOVANJE NA BRADI J02E HRIBAR Odveč je zdaj brskati po panju in vznemirjati čebele. Spomladi čebele ne marajo dosti brskanja po panju. V čebelarstvu priporočamo toliko nepotrebnih opravil in odpiranja panjev, da se zbega marsikak čebelar, ko stoji pred kopico raznih opravil. Ni čuda, če začetnik obupa in izgubi voljo in pogum, še preden se mu je zgodilo kaj hudega. Nekateri pa so spet pre-radovedni. Žilica jim kar ne da, da ne bi pogledali v panj, naj se zgodi, kar se hoče. Prvi kakor drugi so na napačni poti, vendar bi našel med čebelarji grešnikov prve vrste mnogo več kot tistih drugih. Posebno mlajši večkrat odpovedo. Zaradi vsake dozdevne nepravilnosti ali celo iz gole radovednosti odpirati panj je odveč, kajti čebelarju je mogoče marsikaj, kar se godi v notranjosti panja, opaziti zunaj na bradi. Ni težko pridobiti si ustreznega znanja, samo nekoliko dobre volje je treba. Ali so naši stari tudi nenehno iskali in stikali po panjih? Nasprotno! Redko si videl starega čebelarja, da bi bil odprl panj. Kako natančno nam je pa kljub temu vedel povedati, kakšno in koliko staro matico ima, še z veliko večjo gotovostjo pa, kateri panji so brez matice itd. Za pravega čebelarja menda tudi ni lepše zabave kot sesti na klopco in opazovati vrvenje svojih živalic. Tega se moramo zavedati, kadar jih opazujemo in se moramo vdati v usodo, če najdemo kaj slabega. Jasen južen zimski dan se smehlja na obzorju. Izvabil je naše varovanke po dolgem zimskem snu spet na prijeten izlet. Stopimo bliže k vrvečemu in kipečemu življenju in opazujmo njihova domovja! Sprva zlepa ne vzletijo. Kaj je vendar to? Prezgodaj bi bilo za strah in sklepanje, da so pomrle. Mnogokrat ob takem času najboljši panji ne letijo. Ne čutijo pač potrebe. Pritisnimo uho k žrelu! Če je slišati rahlo šumenje, je panj popolnoma v redu; pustimo ga lepo v miru. Drugače je, če je šum lej preveö slaboten in opazimo, da lezejo čebelice po dnu panja, pridejo celo na brado, toda ne odletijo. Tam se je pojavila lakota; samo hitra pomoč jih še reši. Če se pa pri trkanju in pihanju nič ne gane, potem je pogreb tu. Panj, ki šumi glasneje od drugih — mnogokrat ga slišimo že od daleč — prosi pomoči. Ali je v njem prepih ali je premalo odet ali pa je brezmati-čen. Panj največkrat šumi, če primanjkuje zraka. Kaj rado se nam-t reč zgodi, da se zaradi obilo mrtvic zamaši žrelo. Če je nezgoda trajala že dolgo in ni bilo priložnosti za izlet, se je pojavila tudi griža. Žejen panj ima na dnu kristalčke medu, ki jih čebele ne morejo raztopiti. Pravijo, da naj damo žejnemu panju mokro gobo in razširimo žrelo; sam tega še nisem poskusil. Pozimi je brezmatičnost mnogo težje spoznati kot spomladi ali poleti. Če smo dognali, da je panj brezma-tičen, pihnemo vanj. Dolgo, zategnjeno šumenje ali nekoliko otožno bu-čenje je edino znamenje ob tem času. Razločneje je to bučenje, če nekoliko odpremo panj. Druge pomoči ni, kot da čakamo lepega vremena ali panj pridružimo sosedu. Šumenje in nemir v panju najbolje opazujemo takrat, ko čebele ne izletavajo. Tam vidimo na bradi ličinke vešče ali njeno zalego. To pomeni, da smo lahko brez skrbi, da imamo opravka z močnim plemenja- Sw. kom. Le močne družine izmetavajo moljeve ličinke in zalego. Prevelika množina izmetane zalege pa pomeni lakoto. Tudi ob naglih vremenskih spremembah izmetavajo panji zalego, in sicer navadno iz več panjev hkrati. V aprilu je začelo nepričakovano snežiti. Nekaj dni pozneje sem našel polne brade zalege, a bila je skoraj izključno trotovska. Ravno ti panji so bili najboljši medarji; nobeden ni rojil, drugi so ali rojili ali pa ni bilo ne medu ne roja. NAJBOLJ KRITIČNO OBDOBJE ZA ČEBELE EDI SENEGAČNIK, PROF. Tudi čebele so del žive narave, ki pozimi počiva in se tako pripravlja na prihajajočo pomlad. Tudi zanje pravimo, da pozimi počivajo in marsikdo meni, da zdaj z njimi ni nobenega dela več. Res je, da čebelar zdaj neposredno nima nobenega opravka pri čebelah, vsaj takega ne, ki bi bil v neposredni zvezi s čebeljo družino. Ta bo pač prezimovala tako, kot je čebelar poskrbel zanjo v pozni jeseni in pri zazimljenju. Vendar pa je le treba čebelarja opozoriti na nekatere značilnosti prezimovanja čebel, če naj bi te dočakale prihodnjo pomlad zdrave in močne. Danes je čebelarska znanost in z njo povezana čebelarska praksa že tako popolno preučila posebnosti in potek zimskega življenja čebel, da more napredni čebelar ob teh ugotovitvah zazimiti če;bele tako, da se ni treba bati za njihov obstoj niti v najhujši in najbolj muhasti zimi. Važno pa je, da so čebelje družine, ki uspešno prezimijo, spomladi sposobne, da s svojo ohranjeno življenjsko energijo vzredijo obilico mladega zaroda. Ta bo potem v celoti lahko izkoristil obilne pašne vire, ki jih bo ponudila narava. Uspeh prezimovanja je prav gotovo odvisen od moči zazimljene družine, se pravi od števila mladih in neizčrpanih čebel, dobre mlade matice, zdrave in zadostne zimske hrane, zadostnega prostora v panju, primerne toplote in dobrega opaža, ventilacije in seveda tudi zimskega miru v čebelnjaku in okoli njega. Kadar zdrkne živo srebro pod 12 stopinj Celzija, se čebele pomaknejo s satov in se stisnejo v zimsko gru- čo. To je njihovo zimsko gnezdo, ki se potem oži in širi, odvisno od temperature zunaj panja. Preveliko nihanje zunanje temperature čebelam bolj škodi kot še tako huda zima. Njihovo zimsko gnezdo se namreč pri taki spremembi širi in oži, s tem premikanjem in gibanjem pa porabljajo čebele svojo življenjsko energijo, ki jo morajo še kako varovati za pomladne dni. Tako gibanje pomeni tudi večjo porabo hrane. Zaradi takih močnih temperaturnih nihanj in s tem povečano porabo hrane nam čebele kaj kmalu lahko zbole za grižo ali celo za nosemo. To pa je lahko spomladi usodno za čebeljo družino. Čebelja družina mora tudi pozimi dobivati dovolj svežega zraka, to je kisika, ki ga nujno potrebuje za presnavljanje. Zato mora čebelar stalno paziti na žrela, ki jih lahko pozimi nekoliko zoži, odprtina pa mora biti vsaj od 5 do 12 cm, odvisno pač od moči čebelje družine. Z brad in iz žrela je treba odstranjevati mrtve čebele, tudi sneg ali led, če se tam nabere v hladnih dneh. Panjskih brad nikakor ne zapiramo, če nismo vsak dan pri čebelah. Ob nagli otoplitvi bi bilo to lahko usodno za čebele. Nič ni bolj škodljivega za prezimovanje čebel kot vlaga v panjih. Zato poskrbi, mo da bomo ob toplih in sončnih dneh posušili notranji opaž in ga potem spet vrnili v panje. Prav pri žrelih bo skrben čebelar opazoval, kako čebele prezimujejo, če se hoče prepričati, kako je s panjem, bo narahlo potrkal po njem. Zaslišal bo rahel šum, ki pa se hitro umiri. To je znamenje, da je družina v redu. Lahko uporabljamo tudi kak meter dolgo gumijasto cevko, ki jo potisnemo skozi žreelo v notranjost panja. Enakomerno šumenje pomeni, da čebele dobro prezimujejo. Neenakomerno bučanje in piskanje, ki se dol-i go ne poleže, pomeni, da je panj ob matico. Zapomnimo si ga in ko se bo temperatura dvignila nad 10 stopinj Celzija, bomo posegli vmes in brez-matičnemu panju dodali rezervno družinico ali pa ga dodali kaki drugi družini. Močno bučanje panja lahko pomeni tudi žejo ali pomanjkanje zraka. Če dopušča vreme, dodajmo takemu panju v satu tople sladkorne raztopine. Včasih bomo čuli komaj slišen glas. To pomeni, da je družina pri kraju s hrano. Odnesimo tak panj v toplo sobo in ga tam nakrmimo, potem pa naj prezimuje v kakem zatemnjenem prostoru. Razgrizene čebele pred žrelom in voščine so zaa-menje, da je v panju miš. Tem nastavimo pasti in zastrupljena zrna že pred zazimovanjem in tako ne bo nobene škode zdaj sredi zime. Kapljice čebeljega blata na bradi in okoli žrela so znamenje, da je panj grižav, če že ne nosemav. Poberimo mrtvice takih panjev za veterinarski pregled. Če pa so take kaplje goste in kašaste, je to posledica gozdnega medu. Če so vodene, z zrni cvetnega prahu, lahko domnevamo, da so čebele nosemave. Zdaj sredi zime ne bomo mogli prav nič ukrepati. Počakajmo na prvi tre-bilni izlet, ko bomo lahko posegli v take panje. Trebilni ali čistilni izlet je prav gotovo najvažnejši dogodek med prezimovanjem. Nanj čebelar težko čaka, zlasti če je zima dolgotrajna in hladna, brez toplih, sončnih ur. Trebilni izlet je silno važen zdravstveni ukrep, od katerega je pogosto odvisen ves obstoj naših čebel, zlasti v krajih, kjer je pozimi rada megla in malo sončnih dni. Spomnimo se na neugodne zime brez izletnih dni, ko nam čebele tri mesece niso izletavale. Takrat je propadlo na tisoče čebeljih družin. Ob trebljenju se čebele znebijo nadležnega blata. Čebelar bo moral torej tudi pozimi postoriti to ali ono, da bodo njegove čebele dobro prezimovale. Vsak teden naj vsaj nekajkrat bežno pregleda brade in žrela vseh panjev.