PetthTna plili«« v^iattvlhl
Maribor, sooota l. oktobra 1932'
fitev. 223 Uto. VI. (XIII.)
MARIBORSKI
Cena t Din
vECERNK
■radnlttv« tu apravai atu, mtkmmdw —f M.H , fintnu M40 » aaao ktaja ibn MdalJ« In pnattm «ak Hm «* M.ari j V«Q« ■i>nllwn pr■)■■■■ 1 Hpra«l ail p* poM «DI*,dsrin«WM den U Ota , Ogtaal p* »—»m t Ogbna
«pr«)«w todi egtaMl odd*Mt Jutra- « i
M« MfOMd n<w It 11.400
JUTRA
w
Zunanja politika stare in nove Španije
OD ZVEZE S FAŠIZMOM DO ZVEZE S FRANCIJO.
V uvodniku »Baza evropske grupacije« smo navedli med državami, ki stoje izven sedanjih skupin, tudi Španijo. Ta apeninska država, ki je bila v. prošlo-stl velesi'a prvega reda, je postala po ■zgubi svojih ameriških kolonij drugovrstna država in se ni več vmešavala v Veliko svetovno politiko; tudi v svetovji vojni je ostala neutralna. Prav zaradi tega je bil njen položaj v Društvu narodov posebno trden, dokler ni nastal.znajti incident, zaradi severne Afrike, ki je toiel za posledico odstranitev iz Ženeve °d !. 1926. do 1928. Prihod Prime de Ri-Vera do oblasti je pa stališče Španije do Mednarodne svetovne politike tudi sicer, precej spremenil. Pokojni diktator ni sa-Mo osebno simpatiziral z italijanskim fa-fzmom, ampak je usmeril tudi državno Vnanjo politiko po rimskih tirih. Dobro 8e Še spominjamo velikih manifestacij »^Pansko-italijanskega prijateljstva v jPaniji in Italiji; kakor tudi velikega u-F>‘Va Mussolinija na Prima de Rivero. Prav tako se je takrat tudi veliko pisalo M govorilo 0 nekem . špansko-italijan-^em prijateljskem paktu, sklenjenem 7. Avgusta 1. 1926 med kraljem Alfonzom XIII. in Mussolinijem,
O vsebini tega sporazuma se ni nikoli MS izvedelo, dasi se je zatrjevalo, da je Vsaj indirektno naperjen proti Franciji jn da vsebuje tudi neke vojaške klavzu-‘6. Fašistični »Corriere della sera« je pisal dne 10. avgusta 1. 1926. v komentarja o tem sporazumu: »Odnošaji med ^Panijo in Italijo so se poboljšali. Mirpo politike miru in ravnotežja, ki jo bosta Vpdilj Španija in Italija, ustreza pakt tu« M interesom obeh držav na Sredozem-. ern morju in v severni Afriki. Kakšni * kateri so tl interesi, ni treba naglašati, M so splošno znani.« Bilo je to za časa foškega vprašanja in mešanja v Egip-Thl' Sredozemske države so bile vzne-
l^isne zaradi transporta svojih čet v ,°nije. De Rivlrina Španija in Mus-
koj,
j" '‘pijeva Italija sta se postavili direktno je ! Franciji In Angliji. Kakor je pozne-p. Pisal »News Chronicle« v nekem do-stSu iz Madrida, je zadnji zunanji mini-monarhistične Španije grof Rotna-in pptrthl obstoja med Madridom j “imom zares tak tajen pakt. Isti list pa poročal tudi, da sta nameravali
obe
Pogodbenici napraviti na Balearih
veliko skupno mornariško bazo z najmodernejšimi utrdbami.
Toda republikanska revolucija, ki je sledila diktaturi, je do temelja podrla tudi smernice dotedanje španske zunanje politike. Novi režim ji je dal že takoj spočetka izrazit frankofilski značaj. Ljudje, ki so prišli z revolucijo do oblasti, so bili prej kot emigranti večinoma v Franciji, kjer so bili deležni več ko samega gostoljubja. Prvi republikanski zunanji minister Leroux je bil izrazit frankofil in antifašist in Je ob ustanovitvi novega -režima dejal: »Popolnoma naravno je, da želimo živeti v miru z vsemi državami, a treba nas je razumeti, če želimo skleniti posebno tesno prijateljstvo z onimi državami, v katerih je po* Utični in socialni režim podoben sistemu, ki smo ga uvedli mi v Španiji 14. aprila 1. 1931.« Leroux je ■s tem točno označil stališče Španije do Italije in Francije, Finančni minister Indalencio Pietro je pa bil še bolj precizen, ko je dejal časnikarjem, da bi v primeru konflikta Francije z Italijo pokazala Španija Franciji vso svojo lojalnost, in to tudi tedaj: »če bi med Španijo in Italijo obstojal tajen sporazum!« Italija pa se je seveda tudi po republikanski revoluciji trudila, da bi si ohranila naklonjenost Madrida. Še tedni je uradni «Lavoro Fascista« opozarjal špansko vlado: »da ni razrešena mednarodnih obveznosti in odgovornosti.« Mislil je očito na oni tajni sporazum, ki naj bi veljal tudi za republikansko Španijo.
Kako pa misli sedanja španska vlada o tem sporazumu, se vidi Iz neke izjave Lerouxa poročevalcu lista »Vosslsche Zeitung«: »Če bi tak sredozemski pakt obstojal, bi ga takoj razveljavili.« Pa tudi po mnogih drugih zunanjih manifestacijah v letošnjem letu se more popolnoma razločno razbrati orientacija sedanje Španije. Dasi ni angažirana v sedanji veliki diplomatski borbi, stoji trdno na strani Francije, Tako ni sedaj medšpan-sko-francosklmi odnošaji nobenega najmanjšega nesporazuma. Mnogo zaslug za to si je pridobil francoski poslanik H e rb e 11 e v Madridu, ki je pripravil tudi visoko francosko odlikovanje predsednika republike Z a m o r e in za prihodnje dni pot francoskega ministrskega predsednika in zunanjega ministra Her* rlota v Španijo. Italija je zopet izgubila važno partijo . . .
Zmagovita vstaja v Mandžuriiji
PoLOtA.I JAPONCEV JE ZELO KRITIČEN IN PROSIJO POMOČI PRI RUSIH. VSTAŠI ZMAGUJEJO. POLKOVNIK OHARA UJET.
J^NDON. 1. oktobra. Iz Mukdena lož • a*0, J® zara(W kritičnega po-sk; i? Japoncev v Mandžuriji, japon-H * konzul v Harbinu zaprosil ruske* D0 koralnega konzula za zaščito la-Vaufi Ra vojaštva in civilnega prebi-Cev	direktni	poskusi	Japoti-
hrp; da bi rešili svoj položaj, so ostali f uspeha. Letala, ki so bila posla-iwz Mukdena proti vstašem, so se ita ala vrniti, ne da bi izvedla dane v J,aloge, ker se niso mogla spustiti JapJd^teem ozemlju v Mančuli, Neko Če. ask° letalo so kitajske uporniške 6 sestrelile.
oktobra. Po vesteh, ki Vzela i Mandžurije, je vstaja
za-
°dvor nCvaren značaj. Večina ko-JdtajJ‘0v.°l) zahodni progi vzhodne teiskiu zete/nice Je že v rokah ki-,n “Dornikov. Ubitih je bilo več
sto Japoncev. V menstu Mančuli le bil ujet japonski poveljnik, polkovnik Ohara.
FINANČNI ODBOR ZA AVSTRIJO.
ŽENEVA, 1. oktobra..Včeraj je bilo objavljeno poročilo finančnega odbora v Avstriji, ki bo predloženo Društvu narodov. Poročijo pravi, da bo proračunsko ravnotežje ža 1. 1932. po izvedenem varčevanju in povišanju davkov uravnoteženo, prav tako pa se bo doseglo proračunsko ravnotežje tudi za leto 1933. Za kritje primanjkljajev priporoča odbor še večje varčevanje. Glede plačevanja zunanjih obveznosti In sprememb, bo transferni moratorij podaljšan še za prihodnje leto. Da se pa splošni položaj Avstrije izboljša, priporoča realizacijo v Lozani obljubljene pomoči
Kriza razoroiftvene konference
ZANIMIVO MNENJE LONDONSKIH »TIME S". PAPENOVA IZJAVA' GLAVNEMU UREDNIKU LISTA »LA REPUBLIOUE«.
LONDON, 1. oktobra. Včerajšnje »Times« pišejo v svojem uvodniku, da je razorožitvena konferenca ogrožena in da ji preti popolna propast, če ne bo čimprej rešen problem enakopravnosti. Macdonaldova vlada ima nalogo, da predlaga neko rešitev In da zagovarja uresničenje te rešitve. Včerajšnja seja kabineta je dala novim ministrom priliko, da formulirajo tako politiko, ki bi lahko zagotovila znižanje oboroževanja. Pokazati mora srednjo pot med nasprotujočimi se stališči Francije in Nemčije. O tajnem oboroževanju Nemčije, kakor izgieda, ni nobenih pravih dokazov in je francoska bojazen v tem pogledu pretirana. Predvsem je treba pomisliti, da Nemčija nima nobenih bojnih stro-ijev(?), brez katerih si ne moremo predstavljati armade z ofenzivnim značajem.
PARIZ, 1. oktobra. Državni kancelar von Papen je sprejel glavnega urednika radikalno-socialističnega dnevnika »La Republique« in mu podal daljšo izjavo, v kateri je opozoril na to, da se je v Lozani dogovoril s Herriotom glede sklenitve konzultativnega pakta med Nemčijo in Francijo, ki naj bi preprečil iniciativo vsake druge sile glede motenja medsebojnih odnošajev.
Glede razorožitvenega vprašanja, je dejal von Papen, ni tako dolgo mogoča nobena rešitev, dokler se ne odstrani neenakopravnost oborožene moči med Nem čljo in Francijo. Von Papen ie izjavil, da upa še vedno na možnost neposrednega medsebojnega sporazumevanja. Svojo izjavo je zaključil z besedami: »Imam samo eno željo, delati za mir in želim, da bi bilo moji državi omogočeno vrniti se k konferenčni mizi v Ženevo«-
Strahote potresa na Grškem
V SOLUNU POČIVA VSE DELO. PREBIVALSTVO SE JE IZSELILO. PODIRANJE POŠKODOVANIH HIŠ. ATHOS NEPOŠKODOVAN.
ATENE, 1. oktobra. V Solunu je zaradi katastrofalnih potresov še vedno vse vznemirjeno. Prebivalstvo je opustilo vsako delo. Več tisoč ljudi prebiva na prostem, ker je posebne na periferiji nevarnost, da se bodo porušile mnoge hiše, ki so zaradi potresnih sunkov poškodovane.	'
Več angleških ladij je pripeljalo šoto-re, katere so mornarji postavili zunaj mesta, da omogočijo beguncem prebiva-
nje pod milim nebom. Prav tako so bili ustanovljeni tudi številni zasilni lazareti.
Novo središče potresa je postal sedal otok Kythera. Angleško vojne ladje obstreljujejo počene In ljudem nevarne hiše na južnem obrežju polotoka Kaikidike t topovi. Nasprotno pa ni povzročil potres doslej na polotoku Atosu še nobene materialne škode. Znameniti samostani In cerkve so ostali nepoškodovani.
Dr. Jovanovič obsojen na eno leto strogega zapora
BEOGRAD, 1. oktobra. Sodišče za zaščito države je danes dopoldne objavilo razsodbo v procesu proti vse-učiliškemu profesorju dr. Dragoljubu Jovanoviču in tovarišem. Glavni obtoženec dr. Jovanovič je obsojen na eno leto, soobtoženi Josič pa na štiri mesece strogega zapora, dočim so vsi ostali oproščeni.
Nova madžarska vlada
BUDIMPEŠTA, 1. oktobra. Deslgnira-ni ministrski predsednik Gombds je sinoči predložil državnemu upravitelju Hortbyju naslednjo listo svojega novega kabineta:	ministrsko	predsedstvo	In
vojno ministrstvo Gdmbds, zunanje ministrstvo Andrej Puky, dosedanji podpredsednik parlamenta, notranje ministr-tvo nespremenjeno Kerestes-Flscher, finančno ministrstvo Bela Jwcdv. ravna-teij Narodne banke, prosvetno ministrstvo Valentin Homan, ravnatelj nacionalnega muzeja, pravosodno ministrst. Andrej Lazar, bivši državni tajnik v vojnem ministrstvu, trgovlisko ministrstvo Tlhamer Fablny, odvetnik, poljedelsko ministrstvo Nikolaj Kalay, bivši državftl tajnik v trgovinskem ministrstvu.
Rojalistična nevarnost v
Grčiji
ATENE, 1. oktobra. Težave pri sestavljanju nove vlade so zeio velike. Akcija Kafandarisa, da bi omogočil sodelovanje med Tsaldarisovimi rojalisti In Venize-losovhni liberalci, je ostala brez uspeha.
V političnih krogih se zatrjuje, da vojaška liga ne bo dopustila, da bi rojalisti vstopili v vlado. Tsaldaris odreka Venizelosu pravico, da bi razpustil rojalistično stranko in obenem zahteva, da se’ njemu poveri mandat za sestavo nove vlade, ker po njegovem mnenju predstavljajo rojalisti, čeprav nimajo večine v parlamentu, vsekakor voljo večine grškega naroda. V neki izjavi povdarja Tsaldaris, da bi rojalisti pri volitvah nedvomno dobili večino glasov, če se Venizelos ne M poslužil svojih znanih volilnih metod, ki so mu omogočile, da je spravil v parlament nekaj več svojih ljudi, kakor jih pa imajo rojalisti.
£
ODOLj. visoko koncentrirana voda ta usta,-zadostuje samo par kapljic, pri enkratni uporabi.
Toraj je ODOL
varčen in zato ielo poceni.
Sffan 2
Dnevne vesti
Roparski napad na Livadi
Neznan ropar ie z nožem oklal ženo monteria Petkovška in jo oropal.
Naglo se je sinoči raznesla po mestu vest o roparskem napadu na 30-letno Ivanko Petkovškovo, ženo pri mestni plinarni zaposlenega monterja Petkovška. Petkovškova se je sinoči podala v Strmo ulico, da bi plačala mizarju [Nenaročeno pohištvo. Ker je pa bila delavnica že zaprta se je vrnila proti domu. Domov grede se ji je pridružila neka njena prijateljica ter jo spremljala do Vrbanove ulice. Od tu je Petkovškova sama nadaljevala pot, ki jo je vodila preko samotne Livade. Ko je zavila v ozko in slabo razsvetljeno ulico, je prišel naglih korakov za njo neznan moški, jo zagrabil za ročno torbico, v kateri je imela 1100 Din gotovine, ter ji jo skušal iztrgati. Petkovškova se mu je postavila v bran in jela kričati. Toda v tem tre-
nutku je že začutila ostrino noža v levi roki. Ker je krčevito držala torbico, jo je napadalec zabodel še dvakrat v roko in ker ga je suvala, tudi štirikrat v levo nogo. Tedaj so Petkovškovi pošle moči, izpustila je torbico in se zgrudila nezavestna na tla. Tako jo je našel neki pa-sant in jo nesel k zdravniku dr. Mariniču, ki ji je nudil prvo pomoč. Dr. Marinič je o dogodku obvestil policijo in rešilno postajo. Petkovškovo so prepeljali nato z rešilnim avtom na njen dom v Plinarniško ulico.
Na domu je Petkovškova ležala do tretje ure danes zjutraj v omedlevici. Šele ko se je zavedla je izpovedala, kaj se ji je dogodilo. Za predrznim ropar-| skini napadalcem intenzivno poizveduje I sedaj policija.
Dobrodelna invalidska tombola. Mariborski odbor Združenja vojnih invalidov priredi jutri 2. t. m. popoldne ob 14. uri na Trgu svobode veliko dobrodelno tom bolo v korist vojnih žrtev. 2e od 10. are naprej pa bo na tem trgu gramofonski koncert s prenosom na ojačevalni zvočnik tvrdke »Radio-Maribor«.
Ljudska univerza v Mariboru. Prihodnji petek 7. oktobra bo otvoritev 11. sezone. Prvi večer bo posvečen spominu Miroslava Tyrša, ustanovitelja Sokoia. Miselnost tega velikega duha in rodoljuba bo očrtal g. prof. Maks Kovačič iz Maribora.
Razpis dr. Rapočevih dijaških ustanov.
Posojilnica v Mariboru, Narodni dom, razpisuje pet ustanovnih mest po 300 Din dr. Rapočeve dijaške ustanove. Pravico do štipendij imajo visokošolci slovenske narodnosti iz mariborskega in šoštanjskega okraja. Opozarjamo na današnji razpis v inseratnem delu našega lista.
Strašen uboj v Selah pri Poljskavi
Godec Franc Kovačič preboden s koso.
Pretekli torek so se zbrali v velikem številu domači in okoliški fantje pri posestniku Mihaelu Lesjaku pri Polskavi, da proslavijo v veseli družbi njegov god. Za boljšo voljo je skrbel s svojo harmoniko godec Franc Kovačič, gospodar je pa prinašal na mizo liter za litrom dobrega vina. Tako se je veselo godova-nje končalo šele pozno v noč s popolno pijanostjo navzočih, kar je povzročilo žalostne posledice.
Kakor že tolikokrat ob sličnih priložnostih, se je tudi pri Lesjaku razvil naposled prepir, iz prepira je pa nastal pretep in pokolj, katerega žrtev je postal godec Franc Kovačič. Posestniški sin Alojzij Cafuta, ki se je oborožil s koso, je zamahnil proti Kovačiču s tako silo, da ga je prebodel skozi in skozi od hrbta do trebuha. Smrtno ranjeni godec je še nekajkrat zarjul od strašne bolečine in se na to takoj mrtev zgrudil na tla. Kosa mu je tičala še vedno v telesu. Okoli Kovačiča se je zbralo takoj veliko ljudi, a vsaka pomoč je bila že vnaprej zaman*
Mrliča so prenesli v mrtvašnico na Polskavi, kamor je prišla včeraj tudi sodna komisija iz Slovenske Bistrice in ugotovila, da je ubijalec presekal Kovačiču rebra, pljuča, jetra in želodec in bi mu ne bil mogel nihče pomagati. Ubijalec Cafuta je odšel sam v Slovensko Bistrico in se javi; sodišču, ki ga je spravilo v zapor, od koder bo priveden v zapore okrožnega sodišča v Mariboru. Tragična smrt godca, ki je bil znan daleč, naokoli, je napravila povsod globok utis.
Uprava »Vcčcmika** in »Jutra*
se ie preselila z Aleksandrove ceste št 13. v Gosposko nlico Št. 11, dohod skozi vežo In preko dvorišča. Uradne ure uprave so od 8. do 12. in od 14. do 18. Tele' ion št. 2455, katerega kličite v vseh zadevah uprave, t. ]. naročnine, oglasov, Informacij Itd. Telefon št. 2440 kličite samo v zadevah uredništva »Večer-nika« ali »Jutra«.
Načrt za gradnjo Pohorske vzpenjače bo vkljub težkočam realiziran. Tak je bi
soglasen sklep upravnega in nadzorstvenega odbora, ki je imel sinoči ob 20. uri pri »Orlu« važno sejo. Seji je predsedoval predsednik zadruge g. dr. Juvau in je bil izvoljen za tajnika trgovec g. Vi-cel. Vsi navzoči odborniki so se zedinil pri predlogu, da se skuša najti način, po katerem bo mogoče v čim krajšem času realizirati Izdelane projekte za gradnjo Odbor bo šel ponovno na delo in tako; stopil v stike z raznimi ponudniki. Na seji se je naglasila nujna potreba reali zacije načrta, od katere bi imel velike koristi naš tujski promet, mnogo pa bi z vzpenjačo pridobil tudi Maribor. Na seji ie sklenil odbor pozvati vse, ki še niso up.ačali obljubljenih deležev, da to čim-preje store.
Upokojeno učiteljstvo ima svoj prb hodnji redni sestanek v četrtek 6. oktobra ob 16. uri v veliki dvorani Nabav-jalne zadruge. Med drugim je na sporedu tudi razgovor o lesenih stanovanjskih hišah.
DANES VSI V NARODNI DOM
Narodno gledaliff®
Repertoar.
Sobota, 1. oktobra ob 20. uri: »Za narodov blagor«. Otvoritvena predstava. Nedelja, 2. oktobra ob 20. uri: »Zvedave žene«. Premiera.
3onedeljek, 3. oktobra: Zaprto.
’ 'orek, 4. oktobra ob 20. uri: »Za nar dov blagor«. Red B.
Nedelja v gledališču. V nedeljo, 2._ttA jo v gledališču druga letošnja Prenlie,ra’ Jprizori se prvič na slovepskem^ odr Goldonijeva komedija »Zvedave žene* [ Dejanje te komedije, ki se godi v Bo* * gni, je zelo zabavno, igralo pa se uoQ načinu italijanske komedije »deli’ arte • Slovo kuliserijo, ki se menja ob °dprte.. odru (4 slike se vrste brez odmora.) • po režiserjevi zamisli naslikal G- Ussa' Režira J. Kovič. Nastopijo razen njež še Zakrajškova, Kraljeva, Starčeva, =" vinova, P. Kovič, Nakrst, Furijan, 1 vornik, Grom, Gorinšek, Harastovic Blaž.
Ob otvarjanju trinajste gledališke sezone. Nocoj zvečer se otvarja pri nas trinajsta sezona slovenskega Narodnega gledališča. Ta dogodek bi moral biti za slovenski Maribor vedno praznik posebnega pomena in posebne važnosti, saj je gledališče naša najvažnejša kul-urna institucija. Nemci, ki so si bili i pomočjo državne nadoblasti in potujče-valnih metod osvojili naše mesto pred osvobojenjem, so posvečali svojemu nemškemu gledališču, ki v kulturnem o-ziru nikdar ni dosegalo slovenskega, vso veliko pažnjo. In kaj smo storili mi? Smo se in se mar zavedamo njegovega pomena? Razvoj kaže, da se ga ne, kajti hramu naše Talije smo pogrešali vsa ta leta prav tiste, ki jih je kriza niajman; prizadela in ki jih gmotni položaj prav gotovo ne ovira, da ne bi hodili v gledališče ali se vsaj abonirali. Poznamo nekatere dobro situirane stanove, ki so med obiskovalci gledališča uprav škandalozno slabo zastopani. Bilo bi skora potrebno, da bi se objavila statistika obiskovalcev po stanovih! Upamo pa, da bo vsaj trinajsta sezona pokazala, da se naša javnost bolj zaveda pomena našega gledališča, kakor se je doslej.
Ljudska univerza v Mariboru. V krab kem otvori naša kulturna institucija svojo enajsto sezono. Pri tej priložnosti bo dobro, če se spomnimo, da je Ljudska univerza proslavila preteklo pomlad na lep in časten način svojo desetletnico in da je našla ta proslava zelo simpatičen odmev v širokih krogih našega občinstva, ki je s tem podčrtalo njeno pomembnost in važnost za naše mesto. To priznanje naj ji da potreben pogum in požrtvovalnost, da bo njeno kulturno delo v drugem desetletju prav tako krepko ali še krepkejše začrtano v kulturno zgodovino našega mesta. Naj ji bo prisvojen uspeh, da pripomore svetovnemu ljudsko-visokošolskemu pokretu v naši državi do prepotrebnega razmaha. — Lanska sezona je bila kljub veliki gospodarski krizi izredno živahna, pestra in pomembna v programu in občinstvo je pokazalo z lepim obiskom mnogo razumevanja za različne prireditve. Tekom cele sezone je bilo 41 prireditev. V središču je stal slovenski ciklus z 8 večeri. Bil je posvečen slovenski umetnosti, zgo dovini, literaturi, in planinstvu. Druge skupine so nudile vpogled v sedanje gospodarske in socialne probleme in pa v japonsko-kitajski spor. Finančno stanje pa je bilo vendar deficitno. Radi nizke vstopnine so se dohodki zelo znižali, a podpore ni bilo skoraj nobene. Edino banska uprava ji je priskočila na pomoč. Za prihodnjo sezono želimo, da posveti občinstvo njenemu pomembnemu prosvetnemu delu čimveč pozornosti.
Prijatelje Vodnikove družbe opozarja
mo, da Maribor še ni dosegel onega častnega števila članstva, ki bi ga moral imeti kot druga slovenska metropola, Porabite te dni, da uredite svoje dolžnosti pri poverjeništvih!
Ruše. Strelska družina v Rušah priredi v nedeljo, dne 9. oktobra t.l. celodnevno nagradno streljanje in vabi član stvo vseh bratskih družin mariborskega strelskega okrožja na tekmovanje. Nagrade so lepe, v denarju in stvarnih do bitkih. Na svidenje!
Fizikalno zdravilišče. Fizikalno zdravilišče v palači ekspoziture OUZD v Mariboru je dostopno vsem privatnikom. Cene posameznih procedur, kakor tudi vrste bolezni, za katere se iahko zdravi, so razvidne iz prospektov. Prospekt se dobi pri kopališčni b’agajni. Zdravnik zdravilišča ordinira za privatnike vsak delavnik od 8. do 10. ure. Posamezne procedure se vrše pod zdravniškim oz. strokovnim nadzorstvom vsak dan od 8. do 12. in od 14. do 18 ure. Fizikalno zdravilišče je opremljeno z najmodernejšimi medicinskimi napravami. 20% po pust na normalne cene uživajo člani sorodnih zavarovalnic, kakor »Merkur« Trg. bobi. in podporno društvo itd. ter Slov. obrtno društvo in drž. nameščenci, Ali ste že videli znamenitosti ptujskega gradu in Petovie? Privatnim in trgov skirn nameščencem ter vsem prijateljem Društva zasebnih in avtonomnih nameščencev v Mariboru je dana izredna pri lika, da si ogledajo o priliki avtobusnega izleta v Ptuj v nedeljo, dne 9. oktobra znamenitosti tega gradu, tamošnje rim' ske izkopine in morda na željo še muzej. Znani naš odlični zgodovinar, sodo svetnik g. dr. Vladimir Travner, nam bo predočil zgodovinske dogodke Petovie ob živih pričah prošlosti, z njemu dano poljudnostjo. Odpeljemo se točno ob 13, uri popoldne izpred Kralja Petra trga Prijave in vplačila za vožnjo vnaprej sprejemajo društveni funkcionarji, upra' va lista »Večertiika«, Tiskovna zadruga, knjigarna sv. Cirila na Aleksandrovi ce sti in v društvenih prostorih dne 4., 5. in 6. oktobra od 19. do 20. ure. Izlet bo le ob zadostnem številu priglašenih oseb in lepem vremenu, sicer bo preložen na ugodnejši čas. Da bo pa veselja in zaba' ve dovolj, ni dvoma, saj bodo zato po skrbeli tudi naši ptujski tovariši, s ka terimi si ob tej priliki iskreno želimo raz govora o skupnih težnjah in delu za okrepitev naših vrst v stanovski organi zaciji. O izletu bomo še poročali, toliko pa že danes lahko omenimo, da bo stala avtobusna vožnja tja in nazaj samo 15.— Din.
Oddaja krovskih popravil. Gradben: oddelek ravnateljstva državnih železnic v Ljubljani sprejema do 7. oktobra t. ponudbe glede oddaje popravila strehe objekta št. 1 v stari koloniji v Mariboru in ponudbe glede oddaje popravila stre' he na vodnem poslopju postaje Prevalje. (Oglas je na vpogled .v! pisarni Zbornice TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku).
Obmejne planine so najlepše v jesen Kakor nas razveseljujejo temni pohorsk gozdovi v poletni vročini, tako nas mi kajo kobanske planote, žareče v jesen skih barvah. Najlepše zaključimo polet' no turistovsko sezono z nedeljskim izletom 9. oktobra k Sv. Duhu na Ostrem vrhu. Ta dan poletijo v kobanske višave planinci in Sokoli iz Dravske doline, da pokažejo mejašem svojo zavest in vdanost. Večji izlet priredi studenški Soko ki namerava tudi nastopiti. Mejaši, 9. ok tobra na plan!
Pri pomanjkanju teka, kislem kolca nju, slabem želodcu, slabi prebavi, za prtju, napihnjenosti, pupenčinah (Nesse ausschlag), srbečici pomaga naravna »Franz Jožefa« grenčica in odstrani vse gnilobne strupe.
NA TRGATEV ..NANOSA"
Pri revmi v glavi, ledjih in plečih, z' ‘
čnih boleznih, bolečinah v boku, križu se z velikim pridom uP°rari, naravna »Franz Josef« grenčica za dn vno čiščenje prebavnega kanala. Vse33 liške klinike dokazujejo, da je a Josef« voda, posebno v srednji in star Ši življenjski dobi, izborno čistilo za t 'odec in čreva. »Franz Josef« gr#* se dobiva v vseh lekarnah, drogerija*1 špecerijskih trgovinah.
Sadni trg in sadne cene. Kmetova iz Slovenskih goric nam piše: V zau1) vedno bolj pereče vpr3
dneh postaja nje cen sadja ski okolici in Slovenskih goricah.
nje cen sadja na našem trgti v marih^
vprašanje ste načeli tudi v, vašem 1$£ Naši sadjarji in kmetovalci pa so t pali nad današnjimi cenami, ki nis° ,
skladu z živahno kupčijo in velikim.....
vozom našega sadja v Nemčijo in V ge države. Po katastrofalnem nei smo polagali svoj zadnji in edini uP dohodke sadne prodaje. Kupci pa pripovedujejo o slabem sadnem svei,e< nem trgu, o ovirah izvoza in slično.^ e deli smo tudi za neke carinske IzvJ . olajšave, ki bi se naj pokazale pr> z .5 šanju sadnih cen. Da bi se ugotovil®' g prave cene na trgu prosimo pristo)116 kmetijskega referenta in bansko upr3 v naj bi kontrolirali sadni, promet, zlas*: . pogledu izvoznih prodajnih cen in J1*1^ merjali s kupnimi, ter izdali zadevno j radno pojasnilo. Sadjarji in kmetov jim bomo za to zelo hvaležni.
ou®!
Javno kopališče. Ekspozitura Mariboru ima v svoji palač! naspf, Okrožnemu sodišču čistilno
kopanj
katerega se lahko poslužuje vsa jav*1 Kadne in pršne kopeli (tuš!) so odprt® ^ vzemši ponedeljka vsak deiavnik °ao(j do 19. ure, ob nedeljah in prazniku* . 8. do 12. ure. Posetniki imajo zm2 ,, cene ob torkih, sredah in Četrtkih d«Lj, dne, ko stane pršna kopel Din 4.—» *s0. na Din 8.— s perilom in milom. Clanl .j. rodnih zavarovalnic m državni 1,3 ščenci imajo znižane cene cel tedem
Čevljarji pozor! V sredo, dne 12* fj,
t. 1. se prične v Mariboru čevljarski ^ krojevalni tečaj. Vsi oni, ki žele y obiskovati, naj se zglase najpozne* y ponedeljek, dne 3. oktobra dopolu0^ pisarni čevljarske obrtne zadruge vLjo riboru, Orožnova ul. št. 6, da P‘a ju stroške tečajevih potrebščin v }l Din 125.—, in da je s tem zadrugi P na možnost, javiti število udeleže . »Uradu za pospeševanje obrti .vj w ljani«.	J
Angleški tečaji se zopet otvoriJ0*
sovanje v I. in II. iečaj bo v P°*?e“
3.	okt. ob 6. uri zvečer v real. S11? :ep? pritličje levo, ,v konverzacijske te“a0<jb v torek 4. okt. v Vesni, pritličje le 6. uri.	uo
Oktoberska veselica v Laznici, 2. bra pri »Teti Rezi«. Ugodna avtom* zveza.	gfl.
TRGATVENO VESELICO P„fl kol Maribor II v nedeljo 2. X. 0"| pop. v gost. Renčelj na Pobrežju* v
došel vsakdo. Vstop profit.
Z**«*
IMBBB
sna s'
Avtomobilska cesta na Pohorje
OB OBNOVITVI DEU NA CESTI REKA—SV. AREH.
. Kakor smo pred dnevi že poročali, so šfe deta gradnje avtomobilske ceste Re-ka~Sv. Areh na Pohorju znova pričela. Ker bo ta cesta velevažnega pomena tako za turizem kakor iz strategičnega ozira, bi bilo pač potrebno, da bi se‘ tej akciji posvetila večja pažnja in pomoč. Del ceste, ki jo je zgradilo lani gradbeno iPOdjetje »Probuda« iz Ljubljane v iz-meri 3 km, je vzor in ponos maše vztrajnosti, saj lahko mirno rečemo, da dobimo mi prvi v Jugoslaviji krasno avtomobilsko cesto na romantične vrhove naših Ponosnih planin.
Cesta bo povsem ustrezala svojim zahtevam, ker je zato tudi strokovnjaško Projektirana. Široka je v* ravnih legah 5 m, v ovinkih pa 6 m, kar je za reden Vsakodnevni promet čisto zadosti. Tudi Vzpon je ugodeni, ker znaša le 6 do 7 Promilov. Obdana je ob straneh na ovinkih z velikimi in močnimi obcestnimi kamni, ki onemogočujejo zdrsnitev voza * včasih nad 20 m visokih nasipov. Gradbena dela so vezana cesto z različnimi Deprilikaml, kar močno ovira nagel razvoj. Tako gradijo te dni močan betonski PPorni zid, kojega dolžina znaša 28 m ter 5 m nadzemeljske višine, da tako Preprečijo prenagel vzpon in pa močan ovinek. Stroški gradnje tega opornega
zidu bodo narastli na 30.000 Din. Zaposlenih je pri gradnji vsega nad 80 delavcev, povečini okoličanov, katerih zaslužek znaša od 2.50—3.25 Din na uro.
Vsa ostala dela so napravljena z vso točnostjo in pripravljenostjo za primer večjih vodnih nalivov ter drugih morebitnih elementarnih katastrof, za kar zaslužijo domača gradbena podjetja »Probuda« v Ljubljani, Jelenec in Šlajmer ;vj Mariboru in Orešnik v Polzeli vse priznanje. Vodstvo gradnje pa je v rokah cestnega odbora v Mariboru po g. inž. Stergajšku. Potrebni material, kakor gramoz, cement in kamenje se dovaža povečini s konji, deloma pa tudi z avtomobili. Do bornega zaslužka pride tako tudi kmet. >	-	-
Dovršen bo letos popolnoma le lani začeti deli 3 kilometrov, nadalji kilometer pa dobi le temelje. — Tlakovalna dela se radi pomanjkanja finančnih sredstev še niso oddala. Dolžina še nezače-te, a projektirane ceste do Sv. Areha na Pohorju znaša še nad 10 km s predvidenimi stroški nad 5 milijonov dinarjev. Pohorci z veseljem sledijo delu, ker jim bo s tem omogočen lažji odvoz pridelkov in lesa, mnogo pa bo s cesto radi ojačenja tujskega prometa pridobil tudi naš slovenski Meran — Maribor.
Otroško . lahko je prati z
Sadna razstava v Mariboru. Pod pokroviteljstvom mestnega župana g. dr. Lipolda bo 5., 6. in 7. novembra 1.1. razdava vseh .vrst sadja v večjem obsegu ® verandi unionske pivovarne. V omenjenih dneh pa bodo tudi perutninarska in Čebelarska razstava ter vinska pokušnja.
0 tem času priredi v unionski dvorani učiteljski zbor velik koncert, katerega se udeleži okoli 800 učiteljev iz vse naše banovine. Združenje sadnih eksporter-tev, in sadnih trgovcev za dravsko banovino je na svoji zadnji seji soglasno skleco, da se razstave udeleži in vabi obenem vse svoje člane, kakor tudi nečlane in producente, da prijavijo udeležbo kot razstavljalci Združenju pismeno ali Ustmeno najkasneje do 10. oktobra t. L, *ier dobijo tudi vse potrebne podrobne Juformacije. Ker računa Združenje na *tevilno udeležbo razstavljalcev, prosijo, da se vsi reflektanti točno držijo gor ®iega roka prijave, radi dodelitve razstavnega prostora, ker bi se sicer na za Rudnike ne moglo ozirati, Pizarna Zdru-26«ja sadnih eksporterjev in sadnih t-r-tovcev, je v Mariboru, Jurčičeva ul. 8II.
Naš radijski tednik se prenavlja. Ediji slovenski radijski tednik »Radio
Mubljana« izhaja letos že četrto leto. Zagrebški podobni list je že štirikrat pokušal izhajati in je še .vsakokrat radi ^zmer moral prenehati. Naš list je bil *icer res silno skromen, a kakor posne-u^amo iz ene zadnjih številk, se bo ; ujctobrom njegov obseg povečal, naroč ®ina pa znižala. Ta izredno redek pojav V današnjih časih je vreden, da ga po Sebej zabeležimo. Vse se utesnjuje, vse-Uiu cene naraščajo, pri tem našem listu Da bo vprav narobe. Pri vzdrževanju li-?Ja je dobršen del idealizma in dobršen uel žilavosti. Kakor beremo, se bo list Oktobra tudi kvalitativno dokaj dvignil, tako da bo utegnil izpodriniti tuje, zlasti nemške liste, ki razpečavajo pri nas Ueverjetno velik del svoje naklade. Zdi ** nam res dolžnost vsakega prijatelja bašega radia, da si ogleda naš edini radijski tednik vs novi obliki, preden se v u°vi seziji odloči za kupovanje ali celo Uaročitev kakega nemškega lista.
.Sprejem gojencev v (vojno) podkov-*ko Soi0 v Zagrebu. Mestno županstvo ■^Mariboru razglaša, da je razpisanih 50 mest za sprejem kandidatov v vojno hodkovsko šolo y, Zagrebu. Prošnje naj ®°Šljejo zanimand do 10. oktobra t. 1.
°trebni pogoji so na vpogled pri mestom vojaškem uradu da Slomškovem "K« št. n, pritličje.	».,■
Tlakovanje Sodne ufflce, Prva dela za lakovanje Sodne ulice naglo napreduie-* spodnjem koncu pri Tatteobacho-J Ulici je vse živo delavcev, voz in Pojev; in podlaga za tlak bo kmalu na« Javljena. Zelo so se razširili tudi ploč-^nem se pa popravlja tudi Fran-kan5ka uHea, ki je bila popravila že 'u°cna potrebna.
Gasilno in reševalno društvo. Od jutri pa do prihodnje nedelje je v pripravljenosti 3. četa. Četnik Henrik Egger. V primeru požara in nesreče kličite teief. St. 23-36 ali 22-24.
Javna zahvala. Zavarovalna družba »Jugoslavija« v Ljubljani je darovala tukajšnjemu prostovoljnemu gasilnemu dru štvu znesek 1000 Din kot nagrado za požrtvovalno delo pri gašenju Scherbaumo vih skladišč za steljo v Rogozi, za; kar se ji poveljstvo gasilnega društva najtopleje zahvaljuje.
Nočno lekarniško službo ima prihodnji teden Minažikova lekarna »Pri Orlu« na Glavnem trgu.
Tujski promet. V mesecu sepetembru je bilo pri zglaševalnem uradu v Mariboru zglašenih 1639 tujcev, od teh 432 tujih državljanov, in sicer. 145 oseb z Dunaja, 33 iz Gradca in 254 iz drugih tujih mest.
Jadralno letalstvo napreduje. Agilnost in uspehi idealnih mariborskih poborni-kov jadralnega letalstva, ki naj postane pravi narodni šport, so vzpodbudili Blej-čane k ustanovitvi letalskega krožka, ki si namerava v najbližji bodočnosti nabaviti jadralno letalo. Na njihovo povabilo je odpotoval k ustanovitvi letalske skupine na Bled vodja mariborske skupine g. Boris C i j a n, ki je v svojem predavanju v glavnih obrisih podal bistvo jadralnega letalstva in navedel nekaj zanimivih primerov iz dosedanje prakse mariborskih letalcev. O Božiču bo najbrže na Bledu v primeru zamrzlega jezera že prva tekma jadralnih letal, ki se bodo dvigala z blejskega gradu.
Splitska mestna občina štedi. Na zad nji seji občinskega sveta so splitski mestni očetje že razpravljali o proračunu za prihodnje leto. Predlagali so ponovno znižanje mestnega proračuna. V zadnjih treh letih je bil proračun sp|t-ske mestne občine znižan že za okroglo 10 milijonov dinarjev.
Dva poskušeua samomora, razmere so pripravile 26-letnega delavpa Mirka Hpbcina s Plača do obupa. V samomorilnem namenu se je Včeraj naje del nekih strupenih jagod- Postalo mu,je tako slabo, da se je zgrudil na tla in o-mediel. Njegov usoden korak'so še pravočasno opazili ddmači, ki so poklicali mariborske reševdlce, da so nezavestnega Mirka prepeljali v'mariborsko bolnišnico. Življenje si je hotela končati sinoči tudi.211etna Marija Jurečkova, ki je bila aretirana, in prepeljana v policijske zapore. Tam je strla neko steklenico in pogoltnila steklene drobce. Ker je hudo krvavela iz ust so jo z rešilnim avtom prepeljali v. bolnišnico.
Nezgoda. V Dobravcih na Dravskem, polju je padel včeraj popoldne s svisel delavec Stefan Čander tako nesrečno, da je dobil pri padcu hude notranje poškodbe. Z rešilnim autom so ga spsaviK jr, bolnišnico.
AUBU5*terp<?ntinovim milom.
Obilna pena ALBUS-mila.v spojitvi z močno nesnago razkrajajočim terpentinomnaredi,da ie pranje z ALBU S -terpentinovim milom otroško lahko.
Ukraden zimski plašč. Dijakinji Mariji I Žepar« na poslu. Včeraj se je zglasila
Štiglicovi je neznana ženska odnesla si-lna policiji služkinja Marija Lajhova, za
Domače
noči zimski plašč, ki ga ie imela ,v. predsobi stanovanja na Aleksandrovi cestt.
Vlom v Sokličev© pisarno. Preteklo
noč je neznan storilec vlomil v Sokliče-vo pisarno. Polomil je šipe na oknu, in se tako skozi okno splazi: v notranjost, kjer je prebrskal vse predale in premetal vse, kar je bilo v delavnici. Odnesel je ročno blagajno, katero je razbil na vrtu poleg pisarne. Ni pa imel sreče. Blagajna je bila popolnoma prazna. Brez sledu in neopažen jo je odkunl v noč. Razbito blagajno je našel danes zgodaj na vrtu postrešček Ivan Pavjp, ki je o vlomu obvestil lastnika Sokliča in policijo. Policijski daktiloskop g. Grobin je ugotovil, da je opravil vlomilec svoj posel v rokavicah.
poslena pri posestnici Rozi Mlaskovi v Vinički vasi v Slovenskih goricah in prijavila, da ji je dopoldne, ko je prodajala grozdje na trgu izmaknil nekdo iz žepa rjavo denarnico, v kateri,-je imela ves izkupiček 240 Din.
Imajo ga. Orožniki iz Rač so aretirali včeraj popoldne nekega Andreja Sevčka ki je bil malo poprej ukradel kolo mesarju Verglezu iz veže nekega odvetnika, S Sevčkom se je peljal tudi neki »i®-gov pajdaš, ki pa Je še pravočasno odnesel pete in pustil kolo znamke »Ba-start« št. 256.624, kar na mestu. Orožniki so eno kolo izročili Verglezu, drugega pa zaplenili, da se javi lastnik.
(pominlaite *e CHD
Z godbo urejevan cestni promet
Odkar je zavzela brezposelnost v Ameriki naravnost katastrofalen obseg, so se pričeli mnogi brezposelni delavci baviti z najrazličnejšimi praktičnimi iz-iimi. Patentni urad Združenih držav je prejel pretekli mesec 1305 praktičnih izumov, od katerih jih je patentiral 1280. Lani je bilo vloženih 10.000 prošenj za patentiranje več kakor leta 1935. Večinoma gre za praktične .1211100. Neki delavec je na pr. izaaŠe. brivski čopič, ki na rahel pritisk sam izloča milnico. Nekdo drugi jc izumil krtačo, ki je obenem glavnik, tretji zopet ustnik, ki ima v sebi majhen pepelnik itd. Največjo pozornost patentnega urada in vse javnosti pa 'je vzbudil izum nekega mehanika, ki namerava dosedanje svetlobne signale v velikomestnem cestnem prometu nadomestki s »signalno godba«. Na cestnih križiščih bi avtomat vsako nrnuto zaigra'. kako posebno melodijo, ki bi hilu signal za prehod pršcev in avtomobilov-oziroma za njihovo zaustavitev. Najbolje bi bilo, če bi avjomat igral nagrebni-če in žalostinke, saj izkazuje lanska a-meriška uradna statjsnioi, da je našlo smrt pod avtomobi!skimi kolesi okrog 90.000 pešcev.
»Zadnja večerja4* kot mozaik
Ena največjih 'tragedij v kraljestvu umetnosti je neizbežna propast slavne »like Leonarda da Vincija »Zadnje večerje«. Obiskovalci samosjanu . Santa Marja delle Grazie v Milanu sj kmalu ne bodo več mogli. predstavljati, kako' je slika nekoč izglodala, ker barve in ikon ture tega znamenitega dela vedno bolj obtedevaio in se izgubljajo v steni.
Navdušenje in ljubezen za to delo st* dala pobudo hemškemu slikarju Robertu Richterju, da je po eno in polletnem delu napravil originalu točno odgovarjajočo kopijo slike. Da bi se pa to remek delo ohranilo tudi poznejšim pokolenjem, je neka znana nemška specialna tvrdka pod njegovim nadzorstvom in z njegovim sodelovanjem izdelala točno kopijo nesmrtnega da Vincijevega dela m kaminu. Krasni mozaik, ki ima velikost 7.19 krat 3.67 metra, jc sestavljen iz nič mani kakor 300-000 barvanih kamenčkov in je razstavljen trenutno muzeju P.engar mon v Berlinu.
l7.uajdljivost ameriške reklame
V Ameriki je bil te dni razpisan
miv natečaj za najboljše plastike, izdelane v — milu. Juryja, ki posluje y New-yorkuf je prejela nad 4000 pošiljk* Prvo nagrado v znesku 500 dolarjev je prisodila kiparju Holfschuhu za ,Herlculoq kip, drugo nagrado 355 dolarjev pa j® prejela neka. amaterka za kip Ifigenije. Rpzneje se ie ugotovilo, da je ta natečaj priredila neka tovarna mila, ki j© S majhnimi stroški napravila iepo kupčijo m si ustvarila sijajno reklamo.
Če se moderna mladina Igra Indijaao*—
V Gladbecku v renskem ozemCju »P ve otroci pred dnevi igrali Indijance. Niso se pa posluževali v hudih bojih tesanih tomahavkov, lokov in puščic, temveč so pobrali doma svojim starejšim bratom prave samokrese in puške. Na 'travniku, kjer so se otroci igrali, se je streljalo kakor na fropti. K sreči je v neposredni bližini policijska stražnicam so stražniki kaj nago razorožili smrkave »sinove prerije«. Kljub nagli intervenciji policije pa sp obležali na bojišču trije mali ranjenci, od katenh sta dva lažje, eden pa težko ranjen.
t Stran 4
Prvega...
wm
Mamutski »V Ly u	Jutra
■a
AV. M a r ib o r u, dne I. X.
NEKAJ SLIČIC IN VRST NAMEŠČENCEV. 77£$If
Kako blagozvočna je ta beseda za vse one, ki jim pomeni — življenje! Ne samo nameščenci, vpokojenci, njih žene in otroci, ampak tudi obrtniki, trgovci in — berači jo izgovarjajo s stoterim poudarkom ...
Neštete misli in želje, upi in nade, načrti in sanje so usmerjene na najvažnejši dan v mesecu: na prvega. Vsa zemeljska sreča je osredotočena okrog ene same besede, s spoštovanjem izgovorjene: »Prvega!« Niso prizadeti samo maloštevilni hlapci Jerneji, tudi mnogo drugih je dandanes, ki jim tista »ena sama beseda« prinaša rešitev iz vseh križev in težav. Najbolj jo poznajo in pogrešajo tisti, ki brez dela tavajo po svetu... Nič manj ni prikrita ornim, ki de-iiajo, se mučijo in trudijo.
Pravijo, da se žepna kriza prične kmalu po prvem. Hudo je takrat za novce. Dan za dnem postaja slabše: primanjkuje mesa, mleka, kruha... Krompir in žganci, žganci in krompir — strogo vegetarijansko življenje dviga zavest, da skoro pride odrešilni dan: prvi... Ko deca obupno vprašuje po kruhu, mleku, po novih čevljih, po topli obleki, tedaj jih oče potolaži: »Počakajte, saj bo kmalu prvega!«
V šoli želijo zvezkov, knjig... Saj se je pouk že davno pričel! »Kdaj boš imel vse v redu?« vprašuje učitelj. »Oče pravi, da bo prvega vse kupil!« odvrne učenec v trdni veri, da bo kmalu tudi on enakovreden tistim, ki so že ob pričetku šolskega leta bili z vsem preskrbljeni. Saj oče dan za dnem gara v službi, točno, pošteno in vestno, kakor ustreza predpisom.
Račun pri trgovcu je le pred pr-Itdm tako narasel, da si žena že teden dni ne upa .v trgovino; niti za potrebščine ni več — kredita. Tudi tu ni več zaupanja. Trgovec pravi, da je postal — previden. Saj je tudi sam odvisen od drugih. Položaj za družino je obupen in čarno »prvi« lahko reši družino — gladu.
Tudi mesar in pek čakata nestrpno na svoj denar. Saj meso in kruh nista luksuz, da bi si ju »širši sloji« ne smeli privoščiti. In naši slantnarji razstavljajo prav okrog prvega tako vabljive dobrine! Same skušnjave, namerjene prav za priboljšek — prvega, ko so ljudje radi Židane volje.
Mlekarica tam izpod Pohorja želi denarja že kar med mesecem, češ da nimajo na kmetih niti dinarja, čeprav Imajo polno pridelkov — brez kupcev. 30 krat po 2.50 Din za liter mleka na
dan je 75 Din, na katere že komaj čakajo. Pri najboljši volji jim ni mogoče ustreči. »Prvega dobite gotovo!« je edini izgovor, ki — hočeš-nočeš — mora držati.
Električno podjetje spada k citnežem, ki že dvajsetega merijo števce tn izstavljajo račune. »V 5 dneh plačajte, sicer odklopimo!« grozi nameščenec, moleč poštno položnico pod nos. »Prvega odpošljemo, prej ne moremo!« obljublja obupana žena, ki je zvedela, da grožnje niso prazne. Nekaterim vpokojencem so tok že odklopili...
Nekaj dni pred prvim se vztrajno oglašajo še drugi upniki: zavarovalnica, oblačilnica na obroke, in tudi pisma posojilnice za zapadle obresti nekoč najetega posojila... Saj plača še nikdar ni dosegla eksistenčnega minima!
Prvega, točno ob 8. uri zjutraj se bo pojavil prav sigurno še hišni gospodar in bo zahteval najemnino. Na popoldne se zadeva še da preložiti, na večer — težko... »Red mora biti, če ne boste točni, vam. moram odpovedati!« Tako grozi tudi on...
In vendar niso sanje nikdar tako lepe kot tisto noč pred prvim! Kovači, metulji in juriji letajo tako blaženo po zraku kot mile, drobne ptičice... Vsak jih grabi z desnico, z levico jih podaja dalje. Ko vstaja zora, ostane le — prazen ništerc.
Toda kaj zato! Saj je napočil dan, pota najlepših upov in nad, dan rešitve iz stoterih nadlog...
Prvega! Dan plačila in brisanja dolgov...
Gorje vsem, če bi ne bilo tega željno pričakovanega dneva, važnega in odločilnega za vse one, ki verujejo v red in točnost ter ~ lepšo bodočnost.
Jutri Igrajo Madžari
ob 14.45 na igrišču v Ljudskem vrtu proti ISSK Mariboru.
Vodstvu ISSK Maribora se je posrečilo pridobiti za nedeljo 2. oktobra priznane goste iz Madžarske. Je to večkratni amaterski prvak Nagykanizsa Tornaj klub, eden najboljših amaterskih moštev Madžarske. V moštvu igra 5 bivših profesionalnih igralcev in sicer desno krilo Farkaš, levo krilo Csasz, leva zveza Kelemen, srednji krilec Ritter in levi krilec Kudich. Od teh navedenih igralcev je igral Kelemen, ki je bil do lanskega leta profesionalni igralec Fe-renczvarosa, večkrat v reprezentanci Madžarske. Po kritikah sodeč, je enajsto
rica zelo hitra m predvaja dovršen nogomet. ISSK Maribor postavi v boj kom pletno ligaško enajstorico, in sicer v postavi: Koren, Savo, Bertoncelj, Kokot, KRbiš, Kukanja, Zemljič, Priveršek, Bertoncelj, Najžer in Žolna. Z ozirom na jakost gostov pa bo tudi ta enajstorica, či-je sposobnosti so znane, prisiljena zaigrati najmanje tako, kot ,v tekmi, proti Gradjanskemu, ako hoče zmagati. V predigri ob 14. uri nastopita SK Rapid in SK Jugoslavija iz Ceija, tako, da bo tudi predtekma zanimiva.
ŠPORTNE PRIREDITVE V NEDELJO. Ob 10. na igrišču ISSK Maribora: prvenstvena tekrn* miadin ISSK Maribor: SK Rapid.
Ob 10. na Igrišču SK Železničarja: prvenstvena tekma miadin SK Železni-čar:SK Svoboda.
Ob 13.15 na igrišču ISSK Maribor: prijateljska tekma SK Jugoslavija (Celje) :SK Rapid.
Ob 15. na igrišču ISSK Mariborar mednarodna tekma Nagykanizsa Tornaj klub: ISSK Maribor.
Kolesarska dirka »Peruna«.
'Jutri v nedeljo priredi kolesarski klub »Perun« zaključno kolesarsko dirko za prvenstvo kluba, in sicer na progi Maribor - Sv. Lenart in nazaj (38 km). Start bo ob 13. uri v Tomšičevem drevoredu, cilj istotam. Zvečer bo v Narod-
nem domu družabni večer, na katerem se bodo razdelile nagrade, oziroma kolajne.
Odbor za delegiranje sodnikov pri MOLNP, službeno.
Mednarodno tekmo ISSK Maribor: Nagykanizsa T. C. sodi g. Vesnaver.
Iz LNP. Opozarjajo se klubi, da morajo v izogib hudih posledic paziti, da se tekme odigrajo v redu. Na igrišču mora biti dovoljno varnostne straže. Kjer se bodo dogodili incidenti, bo LNP primoran izreči poleg drugega tudi zaporo nad igriščerm V interesu klubov je, da se tekme odigrajo v redu. Službujoči odborniki morajo odstraniti z igrišča vse, ki se nešportno obnašajo in kršijo red. Zadeva Rapid:Svoboda (Ljubljana) se bo obravnavala, čim jo bo preiskal poslovni odbor.
Sokolstvo
Telovadba starejših članov sokolskega društva Maribor matica je ob torkih k petkih zvečer od pol sedem do osme ure v gimnazijski telovadnici. — Nove prijave za ta oddelek se sprejemajo ob telovadnih urah. —Prva vaja bo v, torek
4.	t. m.
Telovadba starejših članic Sokolskega društva Maribor matica bo ob torkih is petkih zvečer od pol sedme do osme ure v telovadnici meščanske šole v Cankarjevi ulici. — Nove prijave za ta oddelek se sprejemajo ob telovadnih urah*
— Prva vaja bo v torek 4. t. m.
Moški in ženski obrtni naraščal Sokola matice začneta z redno telovadbo s ponedeljkom, 3. oktobra. Moški naraščaj vadi vsak torek in petek od 20. do 22. ure, ženski naraščaj pa v pondeljek in sredo od 20. do pol 22. ure. Vpisovanje je pred vsako telovadno uro, ki bo ob lepem vremenu še na telovadišču, sicer pa za moški naraščaj v gimnazijski telovadnici, za ženski naraščaj Pa v Cankarjevi šoli.
Skavtizem
I. (Svetovidova) četa ima v nedeljo popoldne izlet na Labodji greben. Zbirališče ob 13.30 pred realno gimnazijo-
— čtv.
II. (Svarunova) četa ima v nedeljo dopoldne strogo obvezen četni sestanek Izstopivšim se bo smatralo vsakega člana II. čete, ki se tega sestanka ne udeleži in se ne opraviči vnaprej ali najkasneje 48 ur po sestanku. — Cetovodja.
II. (Svarunova) četa ima v nedeljo popoldne izlet na Labodji greben. Zbirališče ob 13.30 uri pred realno gimnazijo. — Čtv.
IV. (Iztokova) četa ima v nedeljo popoldne izlet na Labodji greben. Zbirališče ob 13.30 pred realno gimnazijo, čtv-
O delu v roverskem klubu, o problemu planink, o tekmah itd. razpravljaj® zagrebški skavtski pisci v novi dvojni Št® vilki »Novega Skavta« za avgust in september. — »Novi Skaut« je skavtski 1$’ ki izhaja vsak mesec enkrat v Zagreb®' Posamezna številka stane 3 Din, naročnina na leto je 25 Din. Problemi in vpf® šanja, o katerih razpravlja, so silno z3' nimivi. Priporočamo vsem, zlasti starejšim skavtom, da list berejo in si ga naročijo.
Milostno.
Ona: »Vi nimate nič, jaz pa sem zelo bogata!«
On: »Kljub temu sem pripravljen s® z vami poročiti.«
Jože Kostanjevec:
Organist Janez
Organist Janez je natiho zaprl vrata svoje sobe ter potegnil ključ iz ključavnice. Ako kdo pride, naj potrka kakor se spodobi, a ko se nihče ne bo odzval, naj pogleda skozi ključavnico, ako tiči notri ključ, ki ga vtaknem v žep. Tako se bo prepričal, da ni nikogar doma. Organista Janeza torej ni doma, zato spusti prav nizko še rdečo zavezo pri edinem oknu, odloži jopič in ovratnik, odpne gornji igumb pri hlačah ter zrahlja zavezo pri spodnjicah, ker je sedaj vprav deset minut po kosilu, ko je bila na mizi v proslavo njegovega triintridesetega rojstnega dneva poleg drugega tudi velika skleda fižola v stročju, ki bi ga Janez ne zamenjal za vso »žlahto« ta ne pustil, ako bi mu začel tudi pri očeh »vun gledati«. Na to sezuje še čevlje in nogavice, se poboža z obema rokama po trebuhu in sede z zadovoljnim vzdihom za mizo poleg zaprtega harmonija. Potem primakne črnilnik, naravna papir in prime perč s svojo desno f«k6. In piše natančno tako-le:
•Pasji dnevi so, vročina In suša. Težje prenašam sušo, zakaj vročina je samo ena, a suša dvojna, v grlu in v žepu. Ona v žepu je hujša, ker pritiska na žejo grljanko v nespodobnem nadrazmerju. Župnik ml za ta mesec še ni izplačal mez<fe. Hm, mezda, imenitna beseda, r !!!« v K vedi’ zakaJ mislim na nekaj ne-SS®*1 vse,ei* kadar to besedo iz-Namezdnik sem, M križajte me! Župnik me torej še ni toplačal. Sam ne trpi žeje, zato ni, dal
bi mu zameril, a to, kar popije on, vendar ne more pogasiti moje žeje. O, da bi me slišal! Žejen sem kakor razpokana zemlja na vojaškem vežbališču ali kakor pegaz, ki ga je zapodil lahkomiseln poet vprav opoldne naravnost v Saharo. Poleg mene sicer stoji polna steklenica vode, a s čimer si človek umiva potne noge in umazane roke, s Čimer pe-re otroške srajčke in izplakuje odvajalne cevi, to vendar ni, da bi vlival v svoja zlata usta. Pa pustimo to. Danes sem torej star ravno triintrideset let. Božja leta! Spodobi se, da človek na tako pomemben dan pogleda nekoliko v svojo notranjščino in se sklene poboljšati ako je slab in z grehi obložen. Ako je dober in čist, naj dvigne nogo ter stopi na drugi klin lestvice k popolnosti. Toliko še vem, kaj se spodobi na ta dan in tako zakrknjeno še ni moje srce, da bi zaman trkal nanj žarek izza mladih dni. Bil sem mlad in vidi se mi, tudi dober človeček. Nič nesnažnega nisem trpel v svoji bližini, vsak večer sem si umiva! noge in .vsako jutro čistil in obrezaval nohte. Moja obleka je bila vzgledno snažna in Čevlji so se svetili, da bi se bil lahko ogledaval v njih. Tudi učil sem se rad, pa samo to, kar sem hotel sam in vidi se mi še danes, da nisem bil preveč neumen. Vendar nisem imel sreče, 2e prva leta na gimnaziji mi je izpodle-telo, gotovo sem bil profesorjem prepameten. In sedaj sem to, kar sem, pregosti se bom moral vse življenje in prepeti. Zahvaljen bodi veliki Bog!«
In organist Janez se je zleknil na ohromeli divan in v polsnu čakal, da mine ta njegova častitljiva slavnost
Zimski vozni red
V nedeljo 2. oktobra opolnoči stopi v veljavo na ..vseh naših železnica^ zimski vozni red.
Prihod
vlakov v Maribor.
2.41	brzi	D 187	Berlin, Dunaj	3.02
3.22	»9	502	Zagreb, Ljubljana	3.50
6.45	potniški	512	.Ljubljana	5.15
. 7.34	9»	9011 Prevalje		5.32
7.42	meš.	2245	št. Ilj	5.40
8.22	potniški	615	Dunaj	6.50
9.04	*»	1124	Kotoriba, Mur. Sob.	9.10
9.25	»>	516	Ljubljana, Zagreb	10.35
11.19	1*	518	Postojna, Zagreb	11.50
12.23	♦t	1213	Gradec, Št. Ilj	13.06
12.42	t*	9013	Celovec, Prevalje	13.18
13.45	brzi	D 181	Praga, Dunaj	14.10
15.43	M	506	Ljubi jama, Trst, Reka	14.20
18.03	potniški	524	Ljubljana, Zagreb	14.40
18.13	»»	611	Dunaj, št. Ilj	16.00
18.19	»»	1126	Kotoriba, Mur. Sob.	17.10
19.59	„	9023	Brezno-Ribnica*)	17.30
21.16	»•	9015	Celovec, Prevalje	18.30
21.49	»*	613	Dunaj, Št. Ilj	18.25
22.41	M	526	Zagreb, Ljubljana	20.16
23.04	>9	1128	Kotoriba, Mur. Sob.	22.05
			*) Vozi samo ob nedeljah	
Nočni brzi		vlak Kotoriba—Pragersko		vlaki
Odhod
vlakov iz Maribora.
brzi 503 Ljubljana, Reka, Trs* Dunaj, Berlin Mur. Sob., Kotorib* Ljubljana, Zagreb Prevalje, Celovec Št I1J, Dunaj Zagreb, Ljubljana Št. Ilj, Dunaj Mur. Sob., Kotorib* Št. Ilj, Dunaj Prevalje, Celovec Ljubljana, Trst Ljubljana, Trst Brezno-Ribnica*) Dunaj, Praga Mur. Sob., Kotorib* Ljubljana, Zagreb Prevalje, Celovec Št. Ilj
št. 11), Dunaj Ljubljana
D 188 potniški 11 ll 515
9012 614 915 612
1113
622
9013 505 523 9022
brzi D 182 potniški 1115 525 9016 meš. 2248 Potniški 616 527
brzi
potniški
izostane in vozi namesto njega novi brzi
v Pesnici in Cirkn^! ter smejo te vlake uporabljati vsi n
vlak iz Kotoribe ob 1.05 in dospe na potniki. Ne morejo pa potniki iz Pesni«* Pragersko ob 2.53.	Cjrknice ali Št. lija potovati v Avstrd0-
Brzi vlak, ki dospe v Maribor ob 14.10, na Grobelnem nima postanka.
Z nočnim brzovlakom, ki odhaja proti Ljubljani iz Maribora ob 3.02, odhaja tudi zagrebški del, ki dospe v Zagreb ob 7.10.
Na progi Maribot;— Št. Ilj imajo po-čenši z novim voznim redom vsi Potniški
JJUIUVOU v A..- J
odnosno izstopati na teh postajah. Za, kalni promet bosta pri vsaki 2arnl dva voza.
Na progi Pragersjco-vsi vlaki, na pa izostane potniški ob 9.04 iz Rog. Slatine.
-Čakovec ostanki®
progi Rogatec—Grobe |
itniški vlak, ki ie od«*^
v M a r ! 6 oTu', 3«?T. X. MT
Mmmn-vTčYwmwi5&*
srsts/
fteue£oU;
£oiqew ženitev
JUmm-	13
XL.
. Divno je bilo poslušati Rarahu, kadar ie pela...
Ko je pela sama, so bii y njenem gla-su tako jasni in tako prijetni toni, da bi sl>2ne mogla spraviti iz grla samo pti-Ca ali mala, prav mala deklica.
Ko je pela skupaj z drugimi, se je njen 2'as dvigal nad vse druge glasove z nenavadnimi variacijami, z najvišjimi toni game — zelo složne in nenavadno
pravilne...
v Apiru, kakor v vseh tahitskih na-aalbinah, je obstojal pevski zbor, ki ga ie vodil eden starešin. Sodeloval je pri •vseh domačinskih zabavah in priredit-Vah. Rarahu je bila ena njegovih g’.av-n'ii članic, in s svojim jasnim glasom je Pepela vse, moške in ženske; zbor, ki 10 ie spremljal, je bil medel in nejasen, ^činoma so imeli vsi pevci nizke, ko-v>nske glasove, ki so označali dominan-te in bili bolj podobni zvokom divjaške-glasbila,- kot glasovom ljudi. Toda v Apirih je bil tako izvežban, da se mogel meriti z zboristi s konservatorija in povzročal je ponoči sredi t°zdov občutja, ki se ne dajo popisati. XLI.
•••Noč se je spuščala; bil sem sam na U°riu, na neki obali apirske okolice. — IJa tem osamljenem kraju sem čakal na ‘aimaho — in neko nenavadno čuvstvo je prevzemalo, če sem pomislil, da ^ kmalu prišla...
Snovanje v vili
treh sob’ s kopalnico in plinom takoj °ddam mirni čisti stranki. Naslov v »JjPravi lista. _________________3243
Snovanje, trgovski okal in prostore za skladišče °ddam. Naslov v upravi »Večernika«.
__________________2928
**rva mariborska zasebna kuhinja,
Slovenska ulica št. 28, pod spretnim ^odstvom, sprejme še abonente. Za o-^bilen obisk se priporoča lastnica. 3021
^®la družina
‘ŠČe s 1. novembrom eno- do dvosobno : Snovanje, v centru. Poaudbe pod »Točen plačnik« na upravo »Večernl-. ka«.	3185
Taimahu, so mi dejali, je bila prišla na Tahiti že prejšnjega dne. Neka starka, ki se je bila nekoč seznanila z njo v Ruerijevi koči, mi je določila to mesto za sestanek z njo in mi obljubila, da jo bo pregovorila, da pride.
Naposled je le prišla neka ženska, ki me je opazila in krenila k meni... Bila je že noč; ko je prišla že čisto blizu, sem zagledal strašen obraz, ki me je gledal smeje se z divjaškim smehom. »Si li ti Taimaha?« sem jo vprašal... »Taimaha?... Nisem. — Ime mi je Tevarue — Fepotuajahutu, iz okraja pa-petoajskega; lovila sem porcelanske školjke in rdeče korale. Jih hočeš ku-piti?«
Čakal sem tam do polnoči. — Naslednjega dne sem izvedel, da se je bila Taimaha vrnila že zjutraj na svoj otok. Moje sporočilo ji ni bilo izročeno. Odšla je, ne da bi bila slutila, da jo je nekaj ur čakal na obali Ruerijev brat...
XLII.
Loti Johnu G. na »Rendirju«.
Dragi prijatelj John!
Glasnik, ki bo prinesel to pismo* Ti bo izročil obenem mnogo darov, ki Ti jih pošiljam. Najprej perjanico iz repa rdečih faetonov, zelo dragoceno stvar, dar mojega gospodarja, poglavarja iz Tehopoa; potem niz treh vrst belih školjk, dar gospodinje; ter nazadnje dve kiti reva-reve, ki mi ju je dala na glavo o priliki veselice v Taravau neka velika gospa iz okraja Papueriri.
Ostal bom še nekaj dni tu, pri poglavarju, ki je bil prijatelj mojega brata; okoristiti se hočem s celim dopu-
Lepo veliko sobo
z dvema posteljama, posebnim vhodom oddam dvema osebama. Maribor, Prečna ul. 4.	3235
3187
Reneji brivec »KoštomaJ«,
plinska 8. Britje 2. Striženje 4. ^Bretnljeno sobo,
Nno in zračno, nasproti sodnije, ta-*°i oddam. Sodna ulica 14/11, virata 8. v	-	'	3118
s posebnim vhodom,
mdi z dvema posteljama oddam. Ob beznici 8, vrata 9.	3196
*°t z morskimi raki J Petek, pondeljek in sredo, kakor tudi 'mige specijalitete morskih rib pri Po-si2^5’Ku. Rotovški trg 8.	3195
^espondent (-inja),
riKurln Ar\ ilnvrriSpr
, obvlada dovršeno slovenski, srbo ^vatski in nemški jezik ter nemško stenografijo, se takoj sprejme. Ponud-e z navedbo prejšnjega službovanja upravo lista pod »Korespondent«.
3199
Celo starejše ali jezikovno nenadarjene
osebe se nauče pri meni v kratkem času in brez truda nemščine ali italijanščine. Prijetna, popolnoma individu alna metoda. Hiter, Siguren uspeh. Naslov v upravi.	3208
stom, ki mi ga je bil dal admiral.
Samo če bi bil še Ti tu poleg mene, pa bi bil popolnoma očaran od svojega bivanja v Taravau. Okolica Papeta Ti ne more ustvariti pojma o tem Taravau; to je kraj miru, senc, čarobnosti — povsod okoli veliki gozdovi pomaranč, ki pokrivajo cvetoč in zoreč veliko površino, porastlo z mehko travo in zimzelenom...
...Pod njimi stoji nekoliko koč iz limonovega lesa, v katerih žive še pristni stari Maori; pri njih nahajamo še staro gostoljubje, sadno hrano, nudeno pod šotori iz zelenih vej cvetja. In povsod se glase zvoki trstiškega vuva, zborov himene, pesmi in iger.
Jaz stanujem sam v osamljeni koči, zgrajeni nad morjem, na skalah in koralah. S svoje postelje iz »belega asura vidim, kadar se nagnem, kako se pod menoj giblje ves ta mali svojevrstni svet, svet koral. Skozi bele in rožnate veje, prepletene veje madre-pora plavajo tisoči drobnih rib, katerih barve se morajo primerjati samo z barvami‘dragega kamenja ali kolibrov: rdeča barva, ko cvet geranije, kitajska zelena, modra* ki se ne bi dala naslikati — in nič koliko malih stvorov, načičkanih z vsemi odtenki mavrice, podobnih vsemu prej, le ribam ne... Po dnevu se, v mirnem času počitka, divim zanesen po svojem opazovanju vsemu temu okoli sebe, ki je prav gotovo še docela neznano pri rodoslovcem in raziskovalcem.
Ponoči mi je malo težko v tej ro-binsonski samoti. Ko žvižga zunaj veter in ko se iz temine oglaša strašni glas morja, tedaj občutim tu tajinstve
Gostilna pri »Zelenem leva«.
Danes v soboto in jutri pojedina pečenih jetrnih in krvavih klobas. Dobra namizna .vina. Se priporoča Beranič,
3226
Dam v najem stanovanje
(dve sobi, kuhinjo, dve mangardni sobi, kopalnica, velik vrt). Vprašati Vice!, Gosposka ulica 5.	3208
Strojni-ažur,	A-
eoitlanje, predtiskanje, nabiranje zank pri nogavicah hitro in ceneno! Rupnik, Slovenska ulica 20.	3204
Lepo delavnico
ali stanovanjske prostore ceneno oddam. Slovenska ulica 24.	3203
Sostanovalca sprejmem takoj mesečno 100 Din. Vojašniška ul. 9 I.
3231
Sobo
krasno, sotaono, opremljeno ali prazno takoj oddam. Stritarjeva ulica 17.
3230
•Dober giasovlr
po ceni na prodaj, Maistrova 18 I.
3229
Izposojamo
gramofone In plošče po Din 1^—. »Šla-ger«. Slovenska 18.	2501
Samostojna, starejša gospodinja,
kuharica išče mesta. Feušova, Vojašniški trg 2, ■*	3207
Malo posestvo
na prodaj, kmetsko stanovanje 5 oralov zemlje, njive, travnik, nekaj gozda vse pri domu, poleg cerkve. Devica Marija Brezje pri Mariboru št. 28.
3205
Zračno solnčno opremljeno sobo oddam takoj. Ponudbe »Pri parku« na upravo.	3213
Prodam kompletno spalnico
iz trdega lesa politirano za Din 3.900, mizarstvo, Linhartova ul. 4.	3232
Jos. Tlchy 1 Dr.
Konces. elektrotehnično podjetje Maribor, Slovenska uL 16, tel. 2756, proizvaja elektroinstalacije stanovanjskih hiš, vil, gospodarskih objektov, zaloga motorjev, lestencev, svetilk, elektro-instalacijskega b laga po konkurenčni ceni.	1603
ni strah samote, tu, na najjužnejšem in najbolj tujem koncu tega daljnega otoka, pred to gladino Tihega, oceana, gladino silnih globin, ki se širijo prav do obal polarnega kontinenta.
Na nekem dvodnevnem izletu s poglavarjem iz-Tehopoa sem videl jezero Vairija, ki povzroča domačinom svojevrsten strah. — Eno noč smo preživeli na njegovi obali. To je nenavadna pokrajina, ki jo je še malokdo videl. Samo od časa do časa pride iz radovednosti sem kakšen Evropejec. Pot je dolga in naporna, obrežja so pusta in divja. Zamisli si v višini tisoč metrov mrtvo morje, ki se izgublja med gorami. Povsod okoli .visoki goli vrhovi, katerih ostri robovi se črtajo na večernem, nebu. Voda. j« hladna in globoka, nič je ne oživlja, noben veterc, noben šuni, nobena Žival, še ribe ne... Nekoč so, mi je dejal poglavar iz Tehopoa, prihajali ponoči s teh gora Tupapahi posebne Vrste in »bičali s svojimi albatroskimi krili tiho gladino«;
...Če poideš vi sredo na veliko zabavo k guvernerju, boš videl tam tudi kneginjo Ariitejo; povej ji, da je tudi v svoji samoti nisem pozabil in upam, da bom že v soboto plesal z njo pri kraljici. — In če boš srečal v vrtovih Faimano ali Terio, jima smeš v mojem imenu reči vse, kar ti pade na pamet...
Dragi prijatelj, bodi tako dober in pojdi na potok Fataua ter mi pozdravi malo Rarahu iz Apira. Stori mi to, prosim Te; ti si tako dober in oprostil nama boš... Otrok je! Prisegam Ti, da jo ljubim »iz globine svoje duše . ..
Na prodaj kotel za svinjekuho
v premeru 70 cm z gorilno napravo. Naslov v upravi »Večernika«. 3240
Prvovrstni transportni sodi,
zdravi, ovinjeni od 300 do 400 litrov po zmerni ceni na prodaj. Kletarska zadru ga r. z. z o. z., Maribor, Cankarjeva ul. 1.	3219
Stanovanje sobo in kuhinjo
oddam, Dušanova 9.
3241
Lokale in eno garažo
takoj oddam v najem. Naslov v upravi »Večernika«.	28?7
Moderna nova spalnica, belo emajlirana
za Din 2.500 na prodaj Mizarstvo, Miklošičeva «1. 6f -	■-	3340
Sprejme se za takoj prodajalka
z znanjem slovenskega in nemškega jezika za trgovino stekla in porcelana v Ljubljani. Pismene ponudbe ž navedbo dosedanjega službovanja jepo-slati do 10. oktobra pod šifro »Vitrum« na upravo lista.	‘3248
Vinski mošt domačega pridelka
v restavraciji »Trije ribniki«. 3245
Modne liste
• •
jesen m zimo
Pisarna | skovne zadruga
Maribor, Aleksandrova c. 13
Ugodna prilika!
Prodam takoj kavarno .Aeroplan* v Karlovcu radi prevzetja večjega hotela. Refiektanti strokovnjaki naj se obmejo radi informacije osebno na lastnika. Kupec kavarne lahko prevzame za polovično ceno ako ima za ostalo garancijo. Stepan Kaufič, kavarna, Karlovac. 3*33
Razpis.
Posojilnica v Mariboru, Narodni dom, razpisuje
pet ustanovnih mest po Din 300’— dr. Franc Rapočeve dijaške ustanove.
Pravico do ustanove imajo visokošotei slovenske narodnosti iz mariborskega in šoštanjskega okraja.
Prošnje z domovnico, zadnjim šolskim spričevalom in ubož* nim listom se naj vlože do 7. oktrobra 1932 v posojilnični pisarni v Narodnem domu.
V MARIBORU, dne 1. oktobra 1932.
3244
Predsednik:
Dr. Viktor Kad.
posojilnica r. z. z o. p. haribor. narodni pon
Ustanovljena I. 1682.
Stanje hianllnih vlog 85 milijonov Din Retervnl zakladi nad 7V, milijonov Din
Sprejema hranilne vloge aa knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje najkulantneje. ^
Rentni davek plačuje iz svojega.	s
V Mar 1 6 6 t u, 'dne 1. X. '1932.
Preselitveno naznanilo I
Dovoljujem si cenjenemu občinstvu vljudno naznaniti, da sem preselil svojo
tapetniško delavnico
^wwiwiH^iiiniHiiHiiiffiiimiiiBMiiiiiiiifflniiinnniHniimBianniiiniiin]i|r
iz Slovenske ulice 24 na Koroiko cesto Stev. 8.
Vsa naročila izvršujem vestno, točno in po najnižjih cenah. Za obilen obisk se priporoča
fm NOVAK, pohlitvo, tapetništvo
Koroika cesta 8.	3234
Naznanjam, cenj. občinstvu, da sera otvoril v Slovenski ulici it. 18 na dvorišču
čevljarsko delavnico
Se priporočam vsem svojim bivšim, kakor tudi novim strankam za zaupanje ter beležim
z odličnim spoštovanjem	3236
Junger Ivan, čevljarski mojster
GOSTILNA KOS NA MELJSKEM HRIBU
iiiiimitntOHiHHiiiiHiiiiMiiniiiinininiiHiMiHii
VABI HA
«
KI BO V NEDELJO, DNE 2. OKTOBRA
ZA OBILEN OBISK SE PRIPOROČA 3242	GOSTILNIČAR
Vinski mošt
Ravnokar je prispela pošiljatev prvovrstnega dalmatinskega vinskega mošta po najnižji ceni. Se priporoča
Povodnik, Rotovški tra 8
Za
jesenske
seziio
priporočamo:
čedne barhente za obleke
v novih vezavah in vzorcih
Volneno blaso za obleke
zadnje modne novosti
Blaso za kostume in plašče
v izborni kvaliteti
Svile v zadnjih modnih barvah Blaso za podlogo, okraski, pribor za šivilje in krojače.
preje F. Michelitsch
Gosposka ulica št-14
Potrudili smo se, da Vam nudimo letos še večjo izbiro v gotovih
Prostato, oglejte sl nolo sologOI
DAMSKIH PLAStiH
OD NAJCENEJSE DO NAJBOLJŠE VRSTE, V NAJNOVEJSIH VZORCIH IN FAZONAH. SE PRIPOROČA TVRDKA
J. PREAC. MARIBOR, GLAVNI TRG 13
Opravilna številka: E IX 662/32
Draibeni oklic
! • ! T.
Dne 7. novembra 1932 dopoldne ob io uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št 27 dražba nepremičnin
zemljiška knjiga: a) k. o. Zgornji Boč, vi. št 31
b) k. o. Zgornji Boč, vi. št. 65
cenilna vrednost: ad a) Din 16 o67-80
ad b) Din 17486*20 vrednost pritikline Din 775 — najmanjši ponudek: Din 23.370’—
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča v Mariboru.
Okralno sodišče v Mariboru odd. IX.
dne septembra 1b32.
USODA LJUDI!
ProsJuli astrolog profesor Helčn se Je odločil Izgotoviti Vam brezplačno Vaš h°[j roskop. Siava prof. Helčna le tako razširjena po svetu, da nam res ni treba opozarl8 nanj. Njegova znana sposobnost videti v bodočnost drugih, ne glede na njihovo odd8 (lenost od njega, meji na čudežnost. Sami astrologi vseh narodnosti z zvonkimi in’*': gledajo nanj kot na svojega mojstra. Prof. Helčn Vam pove po resnici vso Vašo usojj napove Vam. kdaj lahko dosežete uspeh, dali najdete srečo Itd. Njegov popis preteKl* jj sedanjih in bodočih dogodkov bo vzbudil Vaše občudovanje, presenečeni boste In usP* boste. Ne bodite črnogledi, ne bodite nejevoljni — vse bo bolje. Ali, kje naj dobit« gotovost? Prof. Helčn Vam to pove: v zvezdahI Ne verujete?
Zvezde sovore resnico I
Citajte. kar Vam piše sam profesor-astrolog Helčn.
Spoštovani prijatelji t	^
2e ko sem samo omenil, da bom Izgotavlja! horoskope brezplačno, Je bil moj kajšnji zavod in moj tajnik g. Havelka naravnost zasut s prošnjami za postavljanje ntr roskopov. i.:
Smatram za svojo dolžnost, da se Vam tem potom zahvalim sa Vaše zauP8DV Prosim pa samo nekoliko potrplienja. Horoskop Izgotovim vsakomur po vrsti kakor Pri halajo prošnje. Zato ne poganjajte svojih prošenj.
Mislim, da se Vam vsem najbolje oddolžim s tem, da tudi sam storim za vse. » le v mojih skromnih močeh. Dolga leta se že bavim s proučevanjem zvezd in njihov vplivom na človeško življenje. Naučil sem se razumevati odnošaje zvezd do človes* usode in zato lahko vidim v bodočnost IjudL	-j
To svoje sposobnost dajem sedaj na razpolago vsemu človeštvu. Javite ml *-naslov, poklic, dan, mesec In leto rojstva in povem Vam o Vali usodi več. nego bi s^1 trali za mogoče. Vse Vam napravim brezplačno kot nagrado za mojo visoko starost v zameno za moje stroške ml priložite le Din 10.—. Vse dopise naslovite le na moj ** vod tako-le:
Astrološki laboratorij K. Havelka
Praga-Vlnograde. Sleszkš 1I6-M. Poštni predal 28. Češkoslovaška.	^
Oprostite mi. da ne navsjam svojega naslova. Samotar sem in za svoje odgovor« delo potrebujem miru in zbranih misli (Prof. Helen Je star 86 let.)	«
Zahvaljujem Vam za Vaše prijateljstvo in zaupanje ter si bom prizadeval. Vam napovem lepšo pot bodočnosti.	Vas vseh vdani prljateu
prot Helčn. astrolog-
Naša opazka: Prof. Helčn ni prerok — marveč učenlak. ki Je vae svole posvetil zvezdam. Danes spada med naše največje dobrotnike, ker nam kaže p0 *|ja sreči in zadovoljstvu ter nas svari pred nevšečnostmi, ki nam Jih morda PflPr%t usoda.
iiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii.oiiiiiiiiiijiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiniiuiiiiiuuuluiimimiiiiuulUliimiimmiiuHHHiumiiiiimiiiniHiiiniiiiiitUiliiiiiiiiiliDii1 jjj
I
s
Centrala : MARIBOR
v lastili novi palači na oglu Gosposke - Slovenske ulica
Podružnica:	CELJE
nasproti pošte pral IUZNOSTAJERSKA HRANILNICA
36-
Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju
Najbolj varna naložba denarja, ker Jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica hcvršiije vae v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno
Mllllllllllllllllllllllllllllfllllllllllllllllllljllllllllllllllllllllllllll llltllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIMIII IIIIIIIIIMIIIiiiMIIIIIHIIIIIHIIHIIiMIlIlItllHfMiHJlIllMIIIIIIIIIIII11
izdaja konzorcij »Jutra« v Uubliani; predstavnik izdajatelja ln urednik: RADIVOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d d predstavnik
STANKO DETELA v Maribora