Dnevi boja. Biti ali ne biti, to je tu vprašanje. Shakespeare: Hamlet. I. W (jp^e nikdar se niso sovražniki slovenskega učiteljstva JllP zaganiali v nas t> tako silo in s takirai sredstvi ^r nego poslednje dni. Vse nase casopisje — ono, ki nam je prijazno in podporno, in ono, ki nam je sovražno in nasprotno, čvrsto deluje: naše s pametjo, z jasnimi dokazi, s prepričanjem, nasprotno z lažjo, zavijanjem, de- nunciranjera in škodaželjnostjo. Klerikalizem napenja vse žile, da bi ubil svobodomiselno in napredno slovensko učiteljstvo. Zato se poslužuje skrajnih sredstev. »Slovenec" in ,,Doraoljub" ter seveda tudi »Slovenski Lisf pišejo tako o nas, da je to pisanje naravnost gorostasno, napojeno od kraja do konca z lažrai in obrekovanji edino le iz naraena, da bi zbudilo med narodom sovraštvo in raržnjo do slovenskega učiteljstva in do našega Ijudskega šolstva, da bi nas oropalo ugleda in vpliva, ki ga uživarao slovenski učitelji med narodom, onega ugleda in vpliva, s katerim zamore doseči učitelj med njira ranogo več nego z vso svojo učenostjo in marljivostjo. Klerikalno časopisje to dobro ve, zatorej nam hoče na vsak način vzeti ugled, z ugledom vpliv, z vplivom avtoriteto in tako plodonosno in koristno delovanje naše — rekli bi — pritirati na beraško palico. Ali težko, da se mu posreči ta nakana! Ze 1. 1898. dne 1. prosinca srao pisali v svojera listu: „. . . Prešinil nas je novi, sveži, samozavestni, svobodo ljubeči in po nji hrepeneči duh, ki nam je dvignil glave, razplaraenil duše in vnel srca v boju za svoje pravice, za svoj obstanek, za zasluženi kruh. In tako delarao nekaj let sem v tem smislu . . . nPlašno so začrli gJedati nekaterntki tako početje, tako odločnost, so majali z glavami in z ramami in se bali nas, ki smo stopili na dan. Kaj takega niso bili vajeni od nas. A navadijo se nas počasi vsi . . . Nihče nas ne pozna bolj, nego se poznamo sami. Svoje potrebe poznamo in svoje rane, poznamo svojo zgodovino, poznarao svojo žilavost, a poznamo tudi svojo veljavo, zatorej se cenimo in spoštujemo samil Zategadelj pa se oziramo brez bojazni v bodoc- nost, ker smo močni sami v sebi, ker se bolj kot na vse drugo opiramo na to svojo moč, ki nas bo vodila tako neustrašno in odločno tudi v bodočih dneh, o katerih se nadejamo, da nam bodo pravičnejši, nego so nam bilt dnevi ncprijazne, Črne preteklosti!" Pisali smo torej tako, kakor da bi že takrat vedeli, kako visoko se bo pospela sovražna moč naših neprijateljev. Ze nekaj let sem raste in raste, danes je dospela na vrhunec. Mogoče, da nam bo tuintara škodila, bojimo se najbolj, da bo seme sovraštva in zaničevanja padlo v netioišna srca nedolšne mladine, ki mora po kmetih gledati to divjo gonjo proti svojim učiteljem, bojimo se zavoljo tega, da ne zrastejo iz teh nedolžnih bitij strastni naši sovražnilci, ki jim sta v nežni dobi, ko se jim je učiti o četrti zapovedi božji, prepojila duše črt in zaničevanje do svojih vsgojiteljev in učiteljev! Od hujskajočih člankov zaslepljeno ljudstvo bo kraalu zopet izpregledalo in se preverilo, da nismo slovenski učitelji ne pogani, ne preganjavci, ne zatiravci Kristusove vere in cerkve, nego da srao prav pošteni ljudje, ki nirnarao drugega greha razen tega, da srao si izbrali stan, ki na podlagi šolskega zakona vzgaja mladino, ki daje torej nje srcem plemenitost, dušam krepost in glavam znanje, kakor smo že pisali v tem listu dne 1. rožnika 1898. Tamkaj pišemo dalje: »Mnogokrat srao že poudarjali, da deluje slovensko učiteljstvo v tera smislu, po besedah, ki smo jih zapisali v svojem listu dne 1. prosinca 1897. 1.: ^Katoliški učitelj poučuj katoliške otroke; pouk se pričenjaj in končavaj z molitvijo ter bodi prešinjem z duhom naše sv. vere." __Ve delamo tako samo zategadelj, ker nam že zakon ukazuje vzgajati mladino versko-nravno, temveč delamo tako iz prepričanja, da ni človeku v trdem življenskem boju boljše opore, varnejšega zaščita in slajše utehe, nego mu je vera, ki smo jo podedovali po svojih dedih, ki smo se je učili od svojih učiteijev, do katere so nam vcepljali najglobočje spoštovanje, najčistejšo Ijubezen. Slovenski učitelj uporablja vsako priliko, da zbuja v otroških srcih Ijubezen do Boga in do tega, kar je ustvaril in ukazal, da delaj človek v nadaljevanje onega, kar je započel in s smrtjo plačal Sin božji." In dalje pravirao: nNi predmeta v Ijudski šoli, s katerim bi se ne dalo spajati zbujanja Ijubezni in občudovanja do veličja božjega. Od jczikovnega pouka do spisja, od prirodoslovja do zemljepisja in ztjodovine — vseskozi se previja tanka nit verskih čutil, ki so toliko tesno nanizana drugo ob drugem, da nain kožejo sedanjo Jjudsko šolo v pravi verski luči." In še dalje pišemo: »Poleg domoljubja je Ijubezen do Boga in Njegovih del gluvni stebcr, na katerem sloni zdrava in prava vzgoja čiovcstva. Besede, ki jih je zapisal pokojni Andrej Praprotnik že pred 30. hii: nŠola sc zdrušuje v vsem in povsod s pvaviut cerkvenim dnhom" — te besede so resnične še danes, in po krivicl bi sodll naše učlteljstvo oni, ki bl trdil, da stnvimo zhd med cevkev in šolo!" In sedaj pravirao, kar izpričuje že naše delovanje samo: To je naš program, po katerem se ravnamo pri izvrševanju svojega zvanja! Kdor trdi nasprotno, ta naravnost lažc, ker ve more dokazati svojc trditve! Članek, iz katerega smo citirali gorenje stavke, smo napisali ob prihodu sedanjega škofa v Ljubljano. Preden je bil dr. Anton Bonaventura Jeglič v Ljubljani, sedaj, ko je v Ljubljani, in potem, ko ga več ne bo — vedno smo delali, delarao in borao delali tako, kakor pravijo gorenje besede, ker smo učitdji, ki vemo, kaj pomeni biti učitelj! Ali gospod knez in škof ljubljanski nas je obsodil! V zadnjem svojern pastirskem listu, ki so ga brali po cerkvah v nedcljo, dne 15. vinotoka 1899. leta, in ki ga je poslnšala Utd.l naša uedolžna šolska ¦mladina, piše o nas: „ • ¦ • Saj bodo sarao oni učitelji (to so samo tisti, ki so se udeležili duhovnih vaj.') Vaše otroke prav vzgojevali, ki se sami Boga boje, ki sami svoje krščanske dolžnosti izpolnujejo in v resnici po sveti veri žive. Učitelji pa, ki se Boga ne boje, (to smo mi, ki nismo bili pri duhovnih vajah!) ki kršeanskih svojih dolžnosti ne izpolnujejo, ampak Bogu in cerkvi nasprotne časnike berejo, pa morebiti tudi raed Vami razširjajo ter sebe in Vas ostrupljujejo, ktki učitelji. niso sposobnl, da Vaše otroke prav vzgajajo, to je, da jih res vzgoje v strahu Božjem, v ljubezni do Jezusa, v pokorščini do svete cerkve, da jih vzgoje v duhu krščanskem, v duhu Jezusovem ..." S temi besedami, ki io jasne kot dan opoldne, ko ga obliva razkošna solnčna luo, je priskočil naš cerkveni vladika na pomoč naraeram ,,Slovenca", ,,Doraoljuba" in ,,Slovenskega Lista" . . . To je vojska! To je moč! — Prosirao! Primerjaj vsak trezno in brez strasti besede, ki srao jih zapisali mi, ki obsezajo naš prograra, po katerein — tega nam rte more odrekuti nobena šoJsku oblast, noben nadzornik in mhče drugi — smo se vedno ravnali, in besede, ki jih je zapisal presvetli knez in škof ljubljanski! Gola in — žal — žalostna istina je, da so naperjene proti nam, a gola resnica je tudi to, da se obsojajo sanie! Da! V opravičevanje svojega zlega početja se klerikalci sklicujejo na XVI. sejo deželnega zbora kranjskega, ki je bila dne 26. svečna 1898, ter pravijo, da so takrat pokazali, kako gore za naš stan. Hipoma smo se vdali takrat veri v besede, a dejanja poslednjih dni izpričujejo, da smo se varali, varali prebridko in da so bile zgolj sanje naše nade, da bomo v bodočih dneh vrgli iz rok bojno kopje in v prijuteljstvu podpirali drvg drugega pri vzgoji mladine, pri dclu za narodovo bluginjo. Ne bomo ga vrgli! lzvojevati moramo boj, in zmaga rnora biti naša, saj je pravica in resnica na naši strani! Obupali bi sicer že lahko, a obupali ne bomo, ker gojimo sveto spoštovanje do Ijudske šole, ker smo v dno duše, neomajno in sveto preverjeni, da je Ijudska šola taka, kakršna je, življenskega pomena za blaginjo našega slovenskega naroda. To prepričanje, ki nam daje pogum m nam odganja vsako bojazen pred morebitnimi uspehi natolcevanja, laži in zavijanja, nas bode vodilo tudi v bodočih dneh v boju za svojo sveto učiteljsko stvar! Prepričani pa smo tudi, da se bodo zaradi tega, kar srao tu s čisto vestjo in z mirno dušo napisali stvarnega v pobijanje početja klerikalnega časopisja in v obrambo svojega neizpremenljivega ravnanja, spet zagnali v nas z divjo strastjo, obračali in zavijali in zopet izvajali iz vsega krive sklepe, da srao vrgli Boga iz srca, da ga hočemo vreči tudi iz šole! Vse to vemo, saj smo temu vajeni! A če nam je dovoljena priraera, pravimo, da ostane rokavica rokavica, četudi jo obrneš — t. j., resnica ostane resnica, če jo zasučeš desetkrat! Pripravljeni smo torej na kak članek v 12. ali še ranogoštevilnejših poglavjih, a četudi napišejo sto clankov, nara ne vzamejo prepričanja! Zavoljo tega pa ne odnehamo niti za pol lasil in rajši zaigramo svojo eksistencijo, nego bi si morali kdaj očitati, da smo v tako resnih trenutkih držali križema roke in da nismo upoštevali zaupanja svojih tovarišev po kmetih, ki bodo pač najbridkejše in najobčutnejše čutili zle posledice početja naših sovražnikov! In tem svojim vrlim tovarišern kličemo, da naj vztrajajo v boju; v nas imajo podporo, kakršna more biti bratova bratu! K sklepu besede z dne 1. prosinca 1898. 1.: Zmagamo v znamenju samozavesti, prepričanja, svobode in vsestranskega napredka, a pred vsem v znamenju odkritosrčnega medsebojnega prijateljstva in sloge! ,