MatreMaa liste* : == ;	K	KV—
Pol leta	„	- 5- -
Četrt leta	.	.	”	2*50
Mesečno	.	.	”	K-
•S'fiisaf Hvslrifet «=
Gete leto	.	.	K	15- —
^08aw*rae: številke «	10 vifiaii«v. ::
Inseraii ali oznanila
se računijo po 12 vinarje* od 6 redne petitvrsts: prt večkratnih oznanilih velik :::	popust
„Slraža“ izhaja v poe-deijek in petek popold&s,
Rokopisi se ne vračaj».
Uredništvo in upravniStvo: Maribor 5. = Telefon ši. 113.
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
2 uredništvom sa mor« govoriti vsak dan od 11.—12. ure đopold.
Ma Poljskem novi boji.
Prestol ona s! edo i k odpotoval v nemški glavni stan. — Avstrijska in raška artilerija se merita med seboj. — Naši topovi na mnogih krajih nadkriljujejo ruske. — Avstrijski uspehi ob rekah Dunajee in Nida. — Pri Plocku in Novogeorgievsku pričeli Rusi z ofenzivo. — Na Karpatih nie novega. — Srditi boji v Bukovini. — Na jugu se ojaéujemo. — Francozi so zapustili Soissoris. — Turki izgubili Govor- in Šukri-pašo. — Kaj delata Italija ih Rumuniia?
Dr Ude preklicuje.
Prvi zvezek „Bonifatius-Korrespondenz“, ki je izšel dne 15. j anuar ja 1915, prinaša pod zaglav jem: „Katholisches Priestertum. Nationalismus. Hochverrat“ (Katoliško duhovništvo. Narodnost Izdajstvo.) jiasledno Udejevo izjavo:
„Pod. tem naslovom je podpisani objavil v številki 17-18 letnika 1,914 tega lista članek, kateri se je pečal z aretacijo več skute n ski h duhovnikov, ki so, bili, kakor so poročali časniki, baje zavoljo veleizdaje odpeljani v zapor. Pri tem sem si popolnoma: bona fide domneval, da se v več slučajih ni izvršila aretacija brez vzroka. Z veseljem pa sed a j konšta,tiram, da so bili vsi, vsled mojega članka prizadeti duhovniki, izvzemši enega, od pristojnih oblasti izpuščeni iz zapora. Moj zgoraj navedeni članek — in to me z ozirom na celokupno katoliško duhovščino, osobito z ozirom na vsled aretacije težko prizadete, sedaj pa oproščene duliovnike-sobrate navdaja z zadovoljstvom — je torej za iz zaporov izpuščene duhovnike brez dejanske , podlage. V svojem domnevanju — izpust iz preiskovalnega zapora je to dokazal — sem se to-:	rej zmotil. To zmoto priznam. Žal mi je, da je
članek, ki je pisan le iz dobrega namena, in ki vobče nikakor ni nameraval zadeti vse slovenske duhovščine, dal neljub povod, da se je, kakor se dozdeva, vsled njega čutilo užaljeno vse slovensko duhovništvo.
Vse, ki se čutijo vsled, mojega članka u-žaljene, prosim, naj to izjavo blagovoljno vzamejo na znanje in naj o moji bona tides ne dvo-
mijo, in beležim z izrazom hvaležnosti napram „Bonfacijevi korespondenci“ za objavo tega mojega popravka.
Gradec, o Božiču 1944.
Dr. Janez Ude, vseučil. prof. Dolgo je bilo treba čakati na Udejev preklic. Uredništvo '.„Bonifacijeve korespondence“ — urednik je benediktinec grof P. Avguštin Galen .— je v štev. z dne 1. oktobra 1914 prineslo obširen popravek lavantinskega duh. obrambnega društva in hkrati izjavilo svoje obžalovanje zavoljo priobčenega! članka, kojega trditve odločno odklanja ter za kojega prepušča vso odgovornost profesorju dr. Udeju, ki je pod člankom podpisan s popolnim imenom. Glede na, slovensko duhovščino uredništvo Še- posebno izjavlja: „Kar se dostaje, slovenske duhovščine, pozi’amo iz dolgoletnega osebnega izkustva njene izredne duhovniške lastnosti in njeno udanošt do cesarja, ki je vzvišena nad) vsak dvom.“
Slične izjave je urednik bodisi ustmeno, bodisi pismeno podal večkrat. Se v, zadnji številki preteklega. leta z dne 15. decembra je .izdajatelj in. uredništvo priobčilo to izjavo:	„Dft vsako napačno in krivo
razumenje, če se še nahaja, končno odpravimo, izrecno izjavimo, da vsebino od prof. dr. Udeja v štev. 17-18 našega lista objavljenega članka:	„Katholi-
sches Priestertum. Nationalismus. Hochverrat“, v ko-lijcor je škodljiv časti od1 nas visoko čislanega slovenskega duhovništva, odkritosrčno odklanjamo ter njegov sprejem obžalujemo.“
Na prof. dr. Udeju je torej bilo, ali dokazati te svoje trditve, ali pa jih z obžalovanjem preklicati. Naposled je vendar izšla prejšnja izjava, ki je pač — Udejeva.
Ude poudarja svoje „domnevanje“, iz katerega so potekle njegove trditve in katero se je pokazalo docela krivo, ker so bili izpuščeni vsi duhovniki, izvzemši enega. In tudi ta, edini, namreč umirovljeni koroški župnik Svaton, rodom Celi, je bil, kar Ude o Božiču najbrž še ni vedel, med tem že tudi izpuščen, ker je višje vojaško sodišče razveljavilo obsodbo, ki jo je nad njim izreklo deželno brambovsko divizijsko sodišče. Spričo tega Ude prosi, naj vsi, ki se čutijo vsled njegovega članka užaljene, blagovolijo to izjavo vzeti na, znanje. Hkrati pa zatrjuje svojo bona fi-des, svojo dobro vero, svoj dober namen. Ne maramo tega odrekati niti se prerekati. Omenjamo samo oe-sede preroka Caharija:	„Nobeden vas naj ne misli
hudega v svojem srcu zoper svojega prijatelja“ (Cah. 8, 17), in tudi v velikem, katekizmu, vprašanji 459. in 400., ki učita, da „greši s krivim natolcevan-
jem.	kdor brez zadostnega vzroka sumi o bližnjem kaj hudega; s predrzno sodbo greši, kdor bližnjemu kaj hudega brez zadostnega vzroka prisoja kot gotovo in resnično.“
Sicer pa tožba, ki se je naperila zoper prof. dr. Udeja., teče dalje.
Italija«
Razpoloženje v Italiji.
Del italijanskega časopisja piše proti Avstriji in Nemčiji na tak način, da se vse povprašuje, kako je kaj takega mogoče in zakaj italijanska vlada, ki je v trozvezi, proti tem listom ne nastopi.. Zadevo moramo nekoliko pojasniti. V Italiji vlada velika tiskovna svoboda. Po zakonu iz leta 1900. je vsaka preodvratna zaplemba časopisja, kakoršuo imamo sedaj pri nas,
LISTEK«
Stanje iti pomen Galicije in Bukovine.
Galicija, pozorišče sedanjih krvavih bojev, je prišla pred 143, oziroma 120 leti, pod avstrijsko oblast in sicer zahodna, Galicija do reke Visle 1. 1772, izhodrfeu Galicija pa 1. 1795. Galicija šteje nad 7 in 54 milijona prebivalcev, od katerib je po narodnosti 55 odstotkov Poljakov, 43% Rusinov, ostali pa pripadajo raznim drugim narodnostim. Galicija je dežela ravan, iz katerih se tu pa tam dviga nizko .gričevje, izvzemši Karpate, ki so precej visoko — poprečno 1000 m — gorovje, podobno pragozdom, v katerih še živi mnogo medvedov, volkov, risov, divjih mačk, jelenov: in drugih zverin, ki so po drugod že popolnoma iztrebljene. Le na nekaterih redkih mestih vodijo Čez Karpate prelazi, kot: Tatarski prelaz, Uszok, Du Ida in še nekaj drugih, manj važnih prelazov, po katerih se vijejo ceste in železnice, ki vežejo Galicijo in Ogrsko. Izmed vseh prelazov je pa Dulda-prelaz edini, ki je še najbolj pripraven za prehod večjih armad čez Karpate.
Med trdnjavama Krakov in Przemysl se razprostira okrog 500 metrov visoka gorska ravan, no, kateri Se je naša armada v začetku oktobra, zbirala za novo ofenzivo in kjer se še tudi sedaj vrše boji. Pred to gorsko ravanjo se pa razprostira okrog 200 metrov visoka, kotlina, katero pokrivajo plasti peska
in po kateri tečejo zelo močvirnate reke in potoki. In ob spodnjem (toku rek Sana in T anew a je le gozdov-je in močvirje, skozi katero je prav težko priti. Reke Visla, Dnjestr, Dunajee in San so velika ovira za promet, ker so te zelo široke in globoke. Reke in potoki v izhodni Galiciji pa imajo strme bregove in so v času, ko se tali sneg in v dobi deževja po letu posebno velika) ovira za promet in za razna vojna pod-vzet j a.
Nagle vremenske spremembe, danes zelo toplo vreme, jutri pa že sneg in inrazovje, povzročajo četam, ki nat to obnebje niso nasajene, mnogo bolezni na želodcu in črevah, ki jih še pospešuje prenočevanje pod milim nebom in bivanje v (mokrih. strelskih jarkih. Galicija nima nikoli stalne zime, ‘deževno vreme, talenje snega, se kar venomer menjata, spreminjata pa nižine v morje, iz katerega strle drevesa in naselbine, ilovnata, in črna zemlja) je pa tako razmočena, ’da še udirajo 'kolesa vozov do osi in je vsako vojaško («odvzetje na teh razmočenih tleh za dalje Časa, zelo ovirano.
V gospodarskem oziru je Galicija, zelo važna, ker prideluje veliko žita- kot pšenice, ječmena, a _ v mrzlejših pokrajinah pa veliko ovsa, rži, krompirja, v izhodnem delu pa mnogo sladkorne pese, tobaka in hmelja ter mnogo sadja, osobito češpelj. Tudi živinoreja, s vin j ere ja, konjereja bi reja perutnine je. v Galiciji zelo razvita; osobito glede konjereje stoji Galicija izmed vseh avstrijskih kronovin na prvem me-stu, saj se je pri zadnjem Štetju naštelo v Galiciji že blizu 900.000 konj in čez 400 žrebčarn. Veliki gališ-ki gozdovi so pa polni lepega stavbnega lesa, ki se izvaža deloma po rekah, deloma po železnicah v ve-
liki množini v druge dežele in države. Nad 25% vsega gališkega ozemlja tvorijo temni gozdovi.
Tudi glede rud, kovin, soli in petroleja je Galicija zelo bogata. V rudnikih za sol v Wieliczki in Bochniji je zaposlenih kakih 1200 delavcev ter se tu pridela okrog 14 milijonov meterskih stotov solnatih surovin. V Boryslawu, Sodnici, Drohobycah in Gor-licdh in drugod, je okoli 200 podjetij za petrolej, ,v katerih se pridela, čez 454 milijona ton petroleja; v 60 rafinerijah se je dobilo do 5 milijonov meterskih stotov surovega; olja. Pridela se tudi mnogo železa, cinka, svinca in zlasti veliko premoga, osobito še okoli Krakova, kjer dela okoli 4000 delavcev ter pridela na teto 10 milijonov meterskih stotov premoga.
Tudi glede industrije ni Galicija n,a zadnjem mestu, zlasti v zahodnem delu Galicije je industrija precej bogato razvita. V Biali je veliko število tovarn za izdelovapuje sukna, špirita in raznih kemikalij.
Glavno mesto Galicije je Lvov, kjer je bil sedež cesarskega namestnika, sedež treh nadškofov in sicer rimsko-katoliškega, grško-katoliškega in ar-mensko-kaitoliškfega nadškofa: ima poljsko vseučilišče in več drugih učnih zavodov. Glavno mesto zahodne Galicije je pa staroslavno poljsko mesto Krakov, nekdanja prestoliea poljskih Kraljev, z mnogimi monumentalnimi stavbami. Krakov ima eno najstarejših evropskih vseučilišč, ustanovljeno od poljskih kraljev iz dinastije jagelonov l. 1343, od papeža potrjeno 1. 1364.
Bukovina, je gorata 'dežela, z velikanskimi gozdovi bukovega lesa (odtod ime Bukovina). Večino teh gozdov upravlja država. Tudi Bukovino je narava bogato obdarila z raznimi rudami. Prebivalstvo Bu-
nedopustna. Vlada more samo, in v sioer. čisto določenih slučajih, dotični časopis izročiti državnemu prav-dništvu, sodišče pa odredi zaplembo navadno Še le čez vieč tednov ali mesecev. Sodniki kažejo malo volje, da bi kaznovali časnikarje. Kazenski predlog mora izhajati od razžaljene stranke, drugače se ne stori nič. V nekih posebno hudih slučajih, ko je šaljivi list „Asino“ neusmiljeno blatil nemškega cesarja, sc je nemški poslanik v Rimu po dolgem obotavljanju odločil, da je v imenu nemške države stavil prot V sta kazenski predlog. Najbrže pa ne bo nič opravil. Osem do deset poslancev ki bodo izbrani iz Nemcem sovražne skrajne levice y parlamentu, bo sestavljalo braan-beni kolegij toženega lista in vsa stvar bo padla v vodo.
Sv. Oče svari.
..OsservatoreRomano“ izjavlja, da je od sv. Stolice pooblaščen, ostro karati ono laško časopisje, ki se imenuje katoliško in želi, da se ga sma,tra za katoliško, pač pa proti namenom sv. Očeta v besedah in slikah posega neprestano hujskajoče in zastrupljajoče v evropski konflikt. Sveti Oče; s poudarkom ponavlja svoje navodilo: „Ostati strogo nevtralni“ in izraža u-panje, da bo to zadostovalo. V nasprotnem slučaju bo sv. Stolica drugače nastopila proti temu časopisju.
Kardinal Gasparri
se je proti sotrudniku „Perseveranze“ izjavil glede stališča Italije v tem času, da slabo delajo tisti, ki s -lijo k vojni... Ce bi se vojni res ne dalo izogniti, tedaj bi vsi Italijani storili svojo dolžnost. Zagovarjati pa vojsko, dokler je ne zahteva nobena kršitev ozemlja, pa ni samo nepatriotično, ampak zločinsko delo. V Monzi so nameravali zborovati za vojsko. Govornika pristašev vojske, posl. Chiesa pa so večkrat prekinili in končno izžvižgali, nasprotno pa je zagovornik nev-tralitete, Serali', žel veliko priznanje.
Državniki se posvetujejo.
Dunaj, 20. januarja.
V nedeljo, dne 17. januarja, je obiskal italijanski poslanik na Dunaju vojvoda, d’A var n a novega avstrijskega zunanjega ministra barona Buriana. Posvetovanje obeh državnikov, kateremu se v višjih političnih krogih pripisuje velika važnost, je trajalo več kot tri ure.
Pobiranje podpisov za ali proti vojski.
Basel, 20. januarja.
(Uradno.) List „Nationalzeitung“ poroča, da. se je nedavno v Italiji osnoval „Comitato per la tutela degli interessi nazionale“! (odbor za varstvo narodnih interesov). Tej zvezi 'stoji na čelu kot častni predsednik senator Mazzetta,. K zvezi je pristopilo že več senatorjev, med njimi profesorji della Vedova in pa Alessandro Cbiapelli. V osrednjem svetu zveze je mnogo poslancev. Odbor namerajva izdati oklic na i-talijansko ljudstvo, ki bi imel namen, /da se izve pravo ljudsko mnenje glede na razne hujskanje za vojsko. V to svrho bi se med ljudstvom pobirali podpisi za, ali proti vojski.
„Proč z vojsko!“
Iz Rima se dne 20. januarja uradno poroča: Ko je hotel advokat Romualdi ga nekem, shodu, ki so ga priredili pristaši ideje, da naj Italija poseže v sedanjo vojsko, začeti govor, ga je navzoče občinstvo prekinilo s klici: „Proč’ z vojsko!“ Prišlo je nato do resnih spopadov. Pristali poseganja v vojsko so se morali umakniti iz dvorane.
Ko so pristaši te struje hoteli dne 20. januarja v Genovi pred avstrijskim konzulatom uprizoriti neko
kovine šteje okrog 800.000 duš. Po narodnosti je 42% Rusinov, 31% Rumuncev, 20% Nemcev, ostali so Cehi, Poljaki in več drugih narodnosti. Glede veroizpo-vedanja je 67% prebivalstva, pravoslavne vere, katoličanov je okrog 18%', Židov pa 13%. Kakor v Galiciji, imajo tudi v Bukovini Židje skoraj vso trgovino dežele v svojih rokah. Glalvno mesto dežele so Crno-vice z lastnim vseučiliščem, ki ga je ustanovil naš cesar. Bukovina je prišla leta 1849 pod avstrijsko oblast.
To sta deželi, ki že od začetka svetovne vojne čutita vse vojskine grozote. Veliko število njunih prebivalcev so kot begunci pribežali v naše kraje, kjer so našli svoje zavetišče.
Svinjska kupca nn bojišču.
Nekega dne je bilo pri .. stotniji jako živahno vpvenje. Nihče ni mislil na sovražnika, kajti oči nas vseh so bile obrnjene na mastnega prašiča, ki ga je podaril stotnijski poveljnik vojakom v priznanje za njihov hrabri nastop. Ker tudi pri naši stotniji niso bili nič manj hrabri in ker nismo hoteli živeti slabše, smo se takoj spravili na «stotnika, in mu skušali dokazati, da bi tudi nam ne škodoval sličen prigrizek. Res smo dobili kmalu „strogo“ povelje, naj poskrbimo tudi za našo stotnijo sličen priboljšek. V kraju tukaj, kjer smo se nahajali, 3 ali bo g ni bilo dobiti ničesar. Treba je bilo torej malo naokrog. Jaz in moj prijatelj sva prevzela to nalogo. Zajahala sva konje, vzela s seboj veliko vrečo in odjahala ,v /bližnjo vas, km mor sva dospela v pol ure. Sla sva od hiše do hiše,
demonstracijo, so bili po karabinerjih razgnani. Isto se jim je zgodilo tudi pred nemškim konzulatom. Pet oseb je bilo pri teh spopadih aretiranih.
Vlada odstavila policijskega ravnatelja v Genovi.
Berolinskji „Lokalanzeiger“ poroča dne 20. jan. iz Miktjna:	„V; Genovi so se preteklo nedeljo vršile
demonstracije proti Avstriji. Radi prizorov pri teh demonstracijah je italijanski minister za notranje zar deve tamošnjega policijskega ravnatelja, njegovega namestnika) in nekega policijskega častnika) odstavil. Več sto demonstrantov je namreč’ skušalo priti pred avstrijsko poslaništvo in ko se jim to ni posrečilo, t— pred nemški konzulat. Ko jih je policija tudi od tam pregnala, se je nekaterim nemirnežem posrečilo-, da so po stranski ulici došli za nemški konzulat. Neki mož je s palico razbil nemški konzularni -napis, pre-dno se je policiji posrečilo, da bi posredovala. Ukrep notranjega ministrstva je vzbudil v Genovi veliko pozornost.
Italijanski socijalisti za nevtraliteto.
Predstojništvo italijanske- socialistične stranke je v seji, ki se je vršila v Florenci, sprejelo dnevni red, ki z obsežnim in podrobnim utemeljevanjem priporoča nevtralnost, ter je sklenilo, da v ojačenje propagande za nevtralnost skliče dne 21. februarja zborovanje po vsej Italiji.
Bolgarski minister Genadijev v Rimu.
Zadnji teden se je mudil bolgarski državnik v. Rimu. O tem potovanju piše milanski „Corriere della Sera“ iz Bukarešta: Doznajemo iz dobrega vira, da so o predmetu misije Genadijeva (bolgarskega državnika), nekoliko dni poprej, predno je odšel Genadijev v Rim, razpravljali v ministrskem svetu v Sofiji. Precizirali so naloge, ki jih je imel izvesti Genadijev. Potem je tudi kralj sprejel Genadijeva v dolgi avdi-jenci. Na Bolgarskem javno mnenje brez razlike strank jako ugodno komentira pot Genadijeva v Riim. Vsi politični krogi — tudi oni opozicije — se r.aduje-jo, da je tako važna politična misija poverjena enemu najodličnejših bolgarskih državnikov. Naglaša se, da je Genadijev, ki je bil velčkrat v Italiji i,n se po dlje časa mudil tam, in ki ima v Rimu tudi političnih prijateljev, človek posebno designiran za delikatno nalogo, ki mu je poverjena. Omeniti je, da je Genadijev zastopal Bolgarsko v Rimu na prvem kongresu za u-stanovitev mednarodnega poljedelskega zavoda.- On govori perfektno italijanski in je velik spoštovatelj i-tnlijanske kulture — doslej še- ni nič prodrlo v javnost o misiji Genadijeva v Rimu, ker jo drže tajno. Vendar ne grešim, ako trdim, da hoče biti Bolgarska — ki je ostala do sedaj svobodna od vsake obveze — temeljito obveščena, kaka bo italijanska politika, in gotovo je, da bo imelo vedenje Italije velik vpliv navede nje Bolgarske. V dob-ro obveščen /h krogih vi Sofiji trdijo, da Genadijev, Čim se povrne iz Rima, vstopi v kabinet Radoslavova kot minister za vnanje stvari.
Rumimi ja«
Rum unija in Bolgarija.
Bolgarska vlada je, kakor se poroča iz Sofije, t ozvala rumunsko vlado, naj poda izjavo, proti komu je naperjeno sedanje rumunsko- oboroževanje. Iz Bukarešta ie došel te dni odgovor, db vojaške priprar ve Rumunije niso na noben način naperjene proti Bolgariji.
Drugo ( oročilo dostavlja, da so Rumuni odpoklicali i omnožene vojaške čete iz Dobrudže, kar znači, da hoče Romunija z Bolgarijo v miru živeti.
Proti komu?
Iz Amsterdama se poroča:	Angleški list ,,'Ti->
mes“ prinaša vest iz Petrograda, dia se bo Rumunija
in povpraševala po prašičih. jTloda povsod, kjer sva potrkala, sva dobila odgovor: „Nimamo ničesar.“ In navadno se je prikazala pri oknu tudi kaka, častitljiva ženica z loncem mleka v (roki, s katerim nas je hotela odpraviti. Ker pa se s tem nikakor nisva hostel a zadovoljiti, ampak na vsak način hotela priti do zaželjenega prašička, sva pričela nastopati bolj /odločno. Slučaj nama je prišel na pomoč. Odjahala sva k Zaidnji hišici v vasi. Na najino uljudno vprašanje sva tudi tu dobila že znani odgovor. /Toda sedaj sva stopila raz konja, da si ogledava malo naokrog. Res je bil hlev prazen. Ravno sva hotela stopiti v skedenj, ko zaslišiv-a veselo kruljenje iz kmečke hiše. Vesela, da sva končno vendar prišla do cilja, sva takoj skočila nazaj v hišo in našla klar/ dve najljubši živalici, po katerih sva tako hrepenela. Hišni gospodar je preklinjal, kar se <je dalo. Končno je le privolil v kupčijo, nakar sva večjega prašiča vtaknila v vrečo in se podala nazaj k stotniji. Le z največjim naporom sva ispravila težko žival na konja. fPrejaha-la sva, že polovico pota, ko se je konj mojega tovariša. ki je nesel to nenavadno breme, nenadoma vlegel na tla. Pri vsej jezi sva se vendar smejala, (toda ker nisva imela- nobene pomoči, siva potrebovala precej časa, da sva ga spravila zopet naprej. Ta težava se nama je po poti pripetila še parkrat. Rabila sva /celi dve uri, preden siCa prispela k stotniji, kjer je bilo velikansko veselje in ob- enem tudi bučen smeh.
Slovenski žolezni^ir poroča.
P’še Fra-m Svčte-šek, k' je iz Inomosta kot vlakovodja premeščen v Galicijo.
zanesljivo v nekaterih tednih udeležila -sedanje svetovne vojske. V Rumuniji skušajo nekateri privrženci Rusije razširiti mnenje, da so svoj namen dosegli in da se bodo njih načrti v kratkem že tudi — udejst-v-ili !
Kakšni so ti načrti, o tem javnost ne izve nič gotovega. Kakor je posneti iz vesti, ki prihajajo iz Bukarešte, so načrti rumunskih rusofilov samo pobožne želje.
Rumunija proti ruskim upadom na rumunsko; ozemlje.
Budimpešta, 19. januarja.
„Az Est“ poroča:	Rumunskat vojna uprava je
obmejnim četam strogo naročila, da morajo, zabraniti vsak(o prekoračenje meje po vojakih vojskujočih se držav, oziroma vse tuje vojake, ki bi prestopili na ru-munska tla, takoj razorožiti. Ce bi se kdo upiral proti temu, je takoj rabiti orožje. Ta ukrep rumunske-vlade je naperjen proti ruskim četam, ki operirajo ob bu-kovinsko-rumunski meji.
Angleži ležejo o Avstriji.
Z Dunaja se dne 19. januarja uradno« poroča:
Reuterjev urad prinaša iz nevtralnega inozemstva vesti, da postaja položaj v notranjosti _ av-strijsko-ogrskie monarhije vedno nevarnejši in sicer baje pred vsem radi pomanjkanja kruha, Ozlovoljen-je da je splošno in da se vrše v večjih mestih hude demonstracije proti vojni, ki zavzemajo revolucionarni značaj. Grade da se barikade in da je prišlo, med prebivalstvom in policijskimi četami že do krvavih spopadov.
Dalje poroča angleški list i„|Times“, da so se po poročilih očividcev vršile o Božiču na Dunaju velike demonstracije proti vojni, pri kateri priliki da je 'dunajsko prebivalstvo metalo nat policijske čete kamenje iz tlaka.
(Obe vesti boste gotovo tudi v tem resnem času vzbudile v naši celi monarhiji le simeh, posebno na Dunaju. S takimi lažmi dela tripelententa razpoloženje proti nam.)
General Sarkotic o Jugo-
slovanih.
Šef bosansko-hercego-vs’-e deželne vlade in za*-povedujoči general Sarkotič je sprejel nekega'dunajskega časnikarja. V razgovoru je izjavil general med drugim:
„Kot vojak, ki se je doslej bavil s politiko le v toliko, v kolikor mu je dopuščal čas, da čita časopise, ki pa se je povsod, kjer je bil v posadki, trudil, da dobi vpogleda v razmere, sem bil iznenada,, tako-rekoč’ čez noč, po milosti cesarja (pozvan na čelo u-prave teh dežel. Naravno, 'dia mi Bosna in Hercegovina niste tuji, kakor tudipoznam jugoslovanski narod z v s e m i njegovimi vrlinami in hi b’ia m i. Saj sem odrasel med tem narodom kakor sin bivše vojne pokrajine. Seveda so se razmere od tedaj izpremeuile, posebno če romislim na Čas, ko sem kot mlad poročnik bival v Bosni in še posebno v Hercegovini. Po Njegovem veličanstvu postavljen na čelo uprave teh dežel, sem prišel sem, navdahnjen po najboljih |n najpoštenejih namenih. Ko se ta vojna konča in sreča orožja — na čemer ne dvomim — odloči v našo korist, potem hočem s pomočjo vseh dobrih elementov delovati za napredek, blaginjo in razvoj teh dežel. Zavedam se, da moja naloga ni lahka- in da bo trebalo mnogo, jako mnogo, da se premagajo vse težave, ki jih vedno še bolj izpoznavam. Ali. ako mi Vsevišnji da potrebne fizične moči, sem overjen, da se mi posreči izvesti svojo nalogo. Moie uverjenje je, da se le z naredba-mi in odloki ne da vlaidati. Vladati morajo —
Novi Sandee, 31. dec 1914.
Dragi! 'Skoraj tri dni smo se vozili. Tukaj še velja- ali blato je strašno. Nia tisoče vozov vozi sem in tja za vojsko. T-u kuhajo in pečejo za, armado. Rusov je vsak dan veliko ujetih. Meso ni drago. Pivo velja 40 vin. I ter, vi'no 2 kroni, moka 90 vin. kg. Mi železničarji dobimo hrane iz vojaške kuhinje. Stanujemo v neki vojašnici: 3;0 mož nas je- iz Inomosta. Kraj je tukaj lep, skoraj tako, kot pri Vas d-oma. Mesto je lepo in leži na ravnini. Snega ni, zato pa tudi mrzlo ni. V Novem Sandecu so bili že Rusi pred nekaj tedni, a so bili vrženi nazaj. Sedaj so od tod GO km oddaljeni. V naši vojašnici so bili tudi Rusi in so jmeb v drugem nadstropju konje. Ko so šli, pa so vse razbili, kar se je dalo. Na enem mostovžu je še sedaj ležal en konj mrtev. Tukaj govorijo poljsko in se z ljudmi prav dobro razumem. Eden mi je pravil: „Ko so bili Rusi tukaj, niso kurili a dovami, ampak pohištvo, mize, stole in zof-e, Zelja so vzeli deli škaf in ko so se najeli, so vse drugo v blato vrgli“. Na mostovih se vidi, kako so šle krogle skozi železo, kot bi bil papir. Enkrat s-em vozil odtod že daleč na Ogrsko. Prišel sem z bolnim vojakom -Slovencem skupaj. Bil je od tistega oddelka, kjer je moj brat, Ali nobeden ni vedel zanj. Morebiti nisem bil daleč od njega ali sniti se ne- morem ž njim, ker je vse polno ljudstva. Govoril sem z Eus;, ki so jih ujeli. Dal sem jim kruha in vode. Pravili so, da niso ničesar jedli 5 do 6 dni. Vsak si želi, da bi bila brž vojska koDčana. Tukaj se vidi, kaj je vojska. Pozdrave od Vašega Franceta,
(Konec.)
ljudje! Zato me ne boste mnogo videli v teh prostorih. Navada mi je, da (se sam prepričam o vsem, dìa prihajam z ljudmi v stike in da vse točno in sam pregledam. Tega se bom držal tudi tu. Gledal bom, •da najdem pravo smer in /čim jo najdem, hodil bom po poti, ki sem jo ubral, brez strahu in brez stranskih poti.
Odlikovanja v III. armadnem
zboru.
List „Danzers Armezie tung“ je sestavila vsa odlikovanja, ki so jih v sedanji vojni doslej dobili častniki o. in kr. armade. Iz tega seznamka je razvidno, da tvorijo zlasti Častniki 3. armadnega zbora visok odstotek odlikovancev. — Pri 3, zboru stoji na prvem mestu celovški pešpolk št. 7. s 47 odlikovanimi čast niki. 'Sledijo mu pešpolki št. 87. z 41, št. 27. z 31, št. 97. z 21, št. 17. s 16 in št, 47. z 11 odlikovanimi častniki. Več odlikovancev kakor 7. pešpolk, šteje le pešpolk št. 5. (Maribor) ima 15 odlikovanih častnikov ter med 102 pešpolkoma na drugem mestu. — Dragonsk polic št. „. (Maribor) ima 15 odlikovanih častnikov ter •ga prekašata le dragonska polka 'št. 15, z 18 in št. 6. s 17 odlikovanci. — Med huzarskimi polki je št, 6. z 18 odlikovanci na prvem mestu, št. 16. s 15 odlikovanimi častniki pa na četrtem mestu. — Med lovskimi bataljoni, ki se dopolnujejo v okolišu 3, zbora, je 20. bataljon poljskih lovcev z 21 odlikovanci med vsemi lovskimi bataljoni na prvem mestu, 9. bataljon s 17 odlikovanci pa na drugem. Potem se vrstita bataljon št. 8. s 14 m št. 7. z 11 odlikovanimi častniki. — Sa-perski (del pionirjev) bataljon št. 3. (Ptuj) jei ravno tako kakor št, 14. (Line) z 9 odlikovanimi častniki v lej četi na prvem mestu. — Med pionirji je p'onirski bataljon št. 3, z 8 odlikovanci na sedmem mestu. Na prvem mestu je 5. bataljon 'dopolnilni okraj 5. zbor' s 17, na drugem pa 9.\bataljqn s 16 odlikovanimi častniki. — Poljski topniški polk Št. 7, (Ljubljana) in št.
14.	(Požun) z 20 odlikovanimi častniki sta v tej stroki na prvem mestu. Potem se vrstita v 3. zboru polk št. ::8.. (Gorica) z 12 in Št. 9. z 10 odlikovanimi- častniki. — Poljski havbični polk št, 3, z 12 odlikovan imi častniki zavzema peto mesto med 14 polki te vrste. — Težka havbična divizija št. 3. (Maribor) s 5 odlikovane' je med temi divizijami na drugem mestu. — Gorski topniški polk št. 3. z 2.1 odlikovanci je v tej vrsti na drugem mestu. — 22. domobranska poljska topniška divizija ima, 3 odlikovane častnike in je z divizijo št. 13 na drugem mesta. — Domobranska poljska havbič-na divizia št, 22 5 4 odlikovanimi častniki je kakor ■št. 21., na drugem mestu. — Ta seznam ek priča ne le o hrabrosti, vztrajnosti, zanesljivosti in diseiplni, marveč tudi o — sreči naših ožjih rojakov na bojnem polju. Sreča pa na bojišču — kakor je nekoč rekel general Moltke — trajno spremlja- le tistega, ki jo zasluži.
Za slovenski vojni muzej.
Sedanja svetovna vojska je dogodek,, kakršnega svet še ni doživel in ga najbrže ne bo več tako kma. tu,- V zgodovini Evrope — če ne človeštva sploh — bo tvoril na daleč viden mejnik. Zato je naravno, da se bodo zanamci silno zanimali tudi za vse podrobgost in okolnosti, ki so spremljale sedanje silne dogodke. Zlasti narodi, ki sodelujejo v sedanji vojni, morajo -skrbet« za to, da zapuste potomcem čim popolnejšo sliko, čim popolnejše podatke o svojem deležu v tej svet preobražajoči vojni. Nemci v Nemčiji se v tem oziru že prav pridno gibljejo in zbirajo gradivo za vojne muzeje, ki jih ustanove po vseh večjih mestih. Ravnokar čitamo tudi v hrvatskih listih poziv, da Hrvatje v posebnem vojnem muzeju rešijo pozabe svoje hrabre cine in cel obseg svojega sodelovanja v sedanji vojni. Kaj pa mi Slovenci? Ali nismo tudi mi dali stotisoče fantov in mož, ki junaško lijejo kri in se bore za čast •domovine prav na vseh avstro-ogrsko-nemških bojiščih? Ali se ne udeležujemo Slovenci vseh patrioiičulh nkc j: za podpiranje družin vojnih obvezancev, beguncev, ranjencev itd,? Ali nismo tudi Slovenci prizadeti pri vsem, karkoli nam je in nam še prinese sedanja vojna? Gotovo. Zato pa skrbimo, da si1 tudi mi štajerski Slovenci ohran'mo vedne priče in spomine našega sodelovanja in trpljenja v teh velikih zgodovinskih časih. Že lansko leto smo izdali poziv, naj se pošiljajo bojni predmeti našemu .„Zgodovinskemu društvu“ za .muzej. 'Odzval še je doslej eden edini, g. Fr. Kirar ,od Sv, Petra pri Mariboru, ki je izročil za muzej srbsko patrono iz bojišča. Ponavljamo tedaj ta poziv in prosimo vse zavedne vojake, ki so na bojišču ali doma, naj nemudoma začno zbirati in pošiljati na „Zgodovinsko društvo“ v Mariboru za naš muzej vse oblastvene in vojaške odredbe, pozive, oglase itd., ki so v zvez: z vojno; dalje naj se zbere vsi umetniški, H-torarni, časnikarski in industrialni proizvodi, ki so ■ astali v vojnem času in se nanašajo na vojno: Razna znamenja Rudeč. križa, razglednice, vojne znamke. Zagotoviti se morajo muzeju vsi, podatki o rojstvih in smrti ter zakonskih zvezah med našim prebivalstvom, kakor tud; podatki o kužnih in drugin boleznih za časa vojne.. Skrbeti treba za to, da dobimo slike (fotografije) slovenskih in pretežno ali deloma slovenskih polkov in oddelkov ter njihovih poveljnikov, kakor tudi slike bitk in bojev, ki so se jih udeležili. Manjkati ne smejo okopi, strelski jarki, različne utrdbo (v nižinah, prelazih, mestih, trdnjavah), mostovi, «orožje, slike vojnih ladij, na katerih so za časa vojne
služili Slovenci itd., itd.,. „Zg. dr.“ hrani med drugi .n tiskan vojni okl o štajerskih deželi ih sta ov za vojn i zoper Turke 1. 1664. Kako za fcnivo je to, tako z ani raivi bodo tudi spomini iz sedanje vo ne, ko nas re lm yeò na svetu. Zbirajmo kosce, da konca ne vzamejo!
i)Dsfri]sko-rusHo bojišče.
Maribor, 21. januarja.
Na severnem bojišču je zavladalo od torka, dne 19. januarja, mrzlo vreme. Nebo je jasno, mraz pritiska vedno huje, poprej blatne ceste zmrzujejo. Novi strelski jarki se zlahka ne bodo dali izkopati. Radi dosedanjega hudega blata je bilo u-spešno prodiranje ene kakor druge armade onemogočeno. Ce boido pa pota postala trda, «e bo v tem oziru položaj takoj spremenil. Mogoče, da bodo tudi reke in potoki zamrznili. Ako se to zgodi, bo mogoče začeti z večjimi vojnimi podvzetji. Vojni poročevalci pravijo, da; n a š a in nemška armada sedaj glede števila in kakovosti artilerije rusko armado na mnogih važnih krajih celo n a d k r i 1 j u j e t a! Ce je to res — bližnji boji bodo to pokazali — potem smemo imeti opravičeno upanje na povoljne uspehe naše in zavezniške armade.
Skoro na celi bojni črti — izvzemši ob Dunaje-cu — vlaida večjidel mir. Naše čete so na Poljskem in (v zahodni Galiciji utaborjene deloma; v nepožga-nih vaseh, deloma v jamah.
Lepe uspehe je dosegla naša težka artilerija posebno ob Dunajeeu in Nidi. Osobito avstrijske m o-torne baterije so postale pravcati strah Rusov. Ob Dunajeeu je n. pr. nekaj krogel teh velikanov popolnoma porušilo veliko in močno pristavo, Koder so imeli Rusi posebno močno postojanko in opi-rališče. Kmalu nato se je moral sovražnik u m a k -n-iti. Neka naša infanterijska četa je izrabila ugoden trenotek in je z vso silo napadla Ruse. Naši se niso strašili ruskih krogel, udrli so iz svojih strelskih jarkov in so zasledovali Ruse. Prodrli so ‘do reke, kjer so Rusom uničili v o j n i m ost, ki je vezal ruske čete na izhodnem in zahodnem bregu reke Dunajec. S tem hrabrim činom so naši odrezali o-ne ruske čete, kì so se nahajale na naši — zahodni — strani reke od glavne armade. Ako se Rusom ne bo posrečilo, kmalu napraviti nov most čez Dunajec, kar bo gotovo skušala naša artilerija preprečiti, pa preti nemaioštevilnim ruskim četam tostran Dunaje-Ca — pogin. Pri Z a k 1 i c z y n u — kjer je prav za prav središče bojev ob Dunajeeu — smo potisnili sovražnika v razširju šestih kilometrov dalje proti izhodu.
Izpred P r z e m y s 1 a in K a r p a t o v ni o bojih skoro nobenih poročil. V Karpatih vlada sedaj hud mraz, Przemysla pa se Rusi škrbno izogibajo. Dohajajo poročila, ki pravijo, da so izbruhnile med ruskim vojaštvom, ki oblega Przemysl, ki tabori na Karpatih in južnem delu zahodne Galicije, hude kužne bolezni. Na stotine Rusov umre tam na črnih kozah, griži, pegastem logarju in koleri.
V Bukovini so Rusi svoje Čete v južnem delu dežele v bližini mest K i r 1 i b a b a in J« 'a k o -b' e n y močno ojačili in so nameravali udreti črez prelaz Radna ob reki Göbö nat Ogrsko. Rusi pa) so delali ta račun brez naše armade. Pri mestu J'ako-beny so naše čete Ruse užugale in jih pognale nazaj. Mesto Ki.rlibaba, ki je pred nekaj dnevi prešlo v rusko last, so naši dobili zopet n a -z a j.
Na bojišču pred Varšavo so Rusi pri mestih P 1 o e k in, N o ,V o - G e o r g i j e v s k začeli z ofenzivo proti Nemcem.
Naš prestolonaslednik je odpotoval v B e r o 1 i n in od tam v nemški glavni stan. Temu potovanju se pripisuje velika važnost.
Ruski zrakoplovec zmrznil.
Budimpešta, 20. januarja.
List „Pesti Raplo“ je dobil iz Karpatov sledeče ; oročilo: Ujeti ruski častniid pripovedujejo, da je neki ruski zrakoplovec, sorodnik pred kratkim, padlega ruskega generala Scholia, hotel s svojim zrakoplovom pluti iz bukovinskega mesta Kimpolung na« Sed-mograško. Med plovbo pa je zrakoplovcu zmrznila — desna roka in je tako pri mestu Jakobeny padel iz precejšnje višine iz zrakoplova na zemljo. Bil je takoj mrtev.
Rusko vrhovno poveljstvo.
Nemški listi poročajo o treh glavnih ruskih poveljnikih te-le podrobnosti:	Najvišji poveljnik veliki
knez Nikolaj Nikolajevič je mož ošabnega značaja in silno oblasten. Sprva so se ljudje posmehovali, češ, kaj bo ta veliki knez vojsko vodil, sedaj so pa prišli do prepričanja, da ima za to dokaj zmožnosti. Njego-
va desna in leva roka sta generala Ruskij in Ivanov. Ruskij je bledega obraza in nosi očali. Izgleda kakor kak profesor. Ivanov ima pa črno brado in globoke oči, je velik mislec. Ruskij dela načrte za vojno, Ivanov jih pa izvaja.
V arsa va — Ivangorod.
Sedanja vojska z Rusom se bo skoro gotovo odločila v bližini Varšave. lOkrog tega slavnega, mesta., i restolice Poljske, malo kilometrov proč od mesta, že divja cele 4 tedne ljut boj med nemškimi in ruskimi masami. iDa je Varšava lepo in veliko mesto, je znano. . Za Poljake je ne samo lepo mesto, ampak tudi najslavnejših tradicij. |To dobro vedo Rusi in Nemci in zato si oboji prizadevajo z vso močjo, da Varšavo dobe, oziroma obdrže.
Lahkega dela nemška armada okoli Varšave ne bo imela. Utrdbe varšavske so bile že v miru velike in silne, a sedaj za časa vojne so imeli Rusi dovolj i rilike, da (stalne in poljske utrdbe na kilometre daleč napravijo na novo in sta,re ojačijo. Ravno tako so imeli Rusi dovolj časa, da mesto preskrbe dovoljno z živežem in da polagoma, če se pokaže potreba, odstranijo iz mesta civilno prebivalstvo v notranjost ruske dežele. v
Pri Vseh modernih utrdbah sega zunanji trdnjavski pas navadno tako daleč, da za mesto samo ni velike nevarnosti. Koliko trdnjavskih pasov z močnimi forti kot središči ima Varšava, tega seveda mi ne vemo. Za mesto samo bi bila gotovo) velika in nen.a-domestna škodai, če bi slavni spomeniki poljske minulosti preveč trpeli; to se pa skoraj gotovo ne zgodi, ker v slučaju, da sovražnik prodre že tako daleč, da bodo padale granate tudi /iz lažjih topov na varšavske ulice, Rusi gotovo odjenjajo. Glavna stvar pri trdnjavi namreč ni mesto kot tako, ampak trdnjavski « asovi. Ce padejo ti, je izgubljeno tudi mesto.
Varšava pa ni zavarovana samo s trdnjavskimi pasovi, ampak še na drug način. Ozemlje, ki je obsegajo utrdbe, se razprostira daleč naokoli in oblegovalna vojska mora zavzeti naravnost ogromen ! rog okoli mesta. Za obdajo /Varšave je pa potrebno dvoje. Prvič treba imeti dovolj moštva. Tega je treba toliko, da. lahko trdnjavo obkoli in pa da se ostali del še vedno lahko upira vsakemu pritisku od Istrani mase ruske armade, ki se potegne nekoliko nazaj. Ce nima oblegovalec toliko moštva na razpolago, pride lahko med dvia ognja, ker toliko številna, je ruska armada še vedno, da vsa vojska ne pojde v Varšavo branit mesta. Poleg dovoljnega števila vojakov pa je treba, zavzeti še desni in levi varšavski bok, ki tudi nikakor ni slab — namreč trdnjavi :Novi-Georgijevsk in Ivangorod. Dokler ne nadeta tai dva. kraja v naše roke, je vsako obleganje Varšave .samo zelo nevaren poizkus, kakor kaže že en sam kratek pogled na — zemljevid.
Rekli smo že, da ima padec Varšave mnogo večji političen .fin moralen pomen, nego pa Čisto vojaški, dalsi tudi ti zadnji oziri /niso prav brez vse vrednosti. Varšava je veliko mesto, kjer bà bila nastanitev, velikih delov armade vsaj za nekaj Časa mogoča, da se zopet popolnoma okrepe in urede. Ravno tako i ribaj a v poštev kot velika etapna postaja, kjer sé križa lepo število železnic in cest, ki se stekajo letam iz Prusije in Avstrije. Vse te koristi pa zdaleka niso toliko, kakor je posest železnice V ar š av a—I vran gor od (Demblin) in zato je ravno na tej črti ruski odpor Še viajhujši, ker Rusi sami predobro vedo, kakšnega pomena je izanje ta železnica.
Na omenjeni železnici namreč Rusi lahko vedno neopaženo prevažajo svoje armadne zbore, kakor se jim zljublja. Danes, recimo, stoji pred Varšavo 10 armadnih zborov in pred Ivangorodom 5 — /v malo dneh je razmerje ravno obratno. Ce naši letalci in naše patrulje javljajo moč sovražnika na tem ali na onem mestu z gotovimi Številkami, morejo Rusi že v kratkem času razmerje popolnoma izpremeniti. Odtod vedna „nova razvrstitev čet“ ! Ce pa enkrat ta železnica pade, je stvar drugačna: potem bi bilo Rusom težko, (moč svojih postojank poljubno izpreminja-ti; določno število njihovih armadnih zborov bi na tem ali onem kraju ostalo (oziroma se ne bi zamoglo neopaženo izpreminjati) in naše vodstvo bi z veliko sigurnostjo lahko računalo natančno iz nasprotno močjo, kar je seveda za vsako poveljstvo neprecenljive, celo odločilne vrednosti.
Prednost in velika vrednost te železnice v vojaškem oziru ni nikaka tajnost — vsak lahko na karti zasleduje njen tek in vidi, kako je Rusom lahko pošiljati svoje Čete po potrebi. Zlato je boj na sedanjih frontah tako hud, zato Rusi s tako silo pritiskajo tu r roti Nidi, da rešijo ne samo 'Ivangorod, ampak pred vsem onoi neprecenljivo železnico, na katero se opira velika večina vseh njihovih strategičnih in taktičnih ; otez. Zlato so Rusi tudi zgradili to železnico za Vislo, tako da [še velika reka poleg lastne armade % ruje in čuva dostop do te velevažne strategične železnice, katere vrednost gotovo dobro pozna tudi našo i oveljstvo.
No, če tudi danes ali jutri pade varšavsko— ivangorodska železnica, vendar ne bi bilo še rečeno, da je nasprotnik vsled tega že uničen. Ta črta je še le prva, tako imenovana zunanja linija. Tej sledi še druga, prvi vzporedna (K/ovno, Brest-Litovsk itd.). Se le padec notranje črte [omogoča v Rusijo prodirajočim armadam pot v Rusijo samo; vse, kar leži pred notranjo Črto, je samo Poljska, ne Rusija!
Dosedanje izgube naše armade.
insti poročajo: 12. avgusta 1914 je izšel prvi izkaz o izgubah naše armade, sledilo mu jih je odslej še 99, tako da imamo sedaj že 190 izkazov. Prvi izkazi so obsegali le ranjence in mrtve iz prvih pred stražnik bojev na lastnem ozemlju, kasneje, ko so sc vršile velike bitke, so pa izkazi postali seveda obsežnejši. Ker se morajo izkazi skrajno natančno vod'ti. poročajo vedno o izgubah v bojih, ki so se vršili pri hližno že pred enim mesecem. Tildi se izkazi tičejo le padlih in ranjencev; o ujetnikih pričaka,e armadno vodstvo poročil vedno šele od sovražnika, in le na podlagi sovražnikovih podatkov se izkazujejo ujetniki. Kogar se ne najde ne med padlimi, ne med ranjene in tudi med ujetniki ni naveden, tega se označi kot pogrešanega. V prvih sto izkazih o -izgubah je navedenih: Častnikov ranjenih 8980, mrtvili 2263, ujetih 628. Moštvo: 23L160 ranjenih, 40.827 padlih in 9502 ujeta. Skupaj 240.140 ranjenih, 43.090 padlih in 10.130 ujetih. Vseh izgub smo torej imeli do pred približno enim mesecem 293.360 mož, od katerih ;,e pa velik del že davno zopet na fronti, drugi pa v kratkem lahko odidejo tjekaj. Ako primerjamo naše izgube — zlast kar se tbe padlih in ujetih — s sovražnikovimi, potem se moramo z občudovanjem odkritkpred našim armadnim vodstvom, ki je z razmeroma tako majhnimi žrtvami prizadejalo sovražniku tako velike izgube.
SsstPijsHo-spbsho bojišče.
Maribor, 21. januarja.
Na j u ž n e m bojišč u se vrše priprave. O kakem posebnem dogodkfn ni poročila ne od naše in ne od srbske strani. Vest izvenavstrijskih listov, da so bile mnogoštevilne čete iz Nemčije poslane v Bosno in Hercegovino in da so zato avstrijski polki slovanske narodnosti bili poslani na žo,hodno (francosko) bojišče, se uradno demontira. — Avstrijski zrakoplovci mečejo pogosto na Črnogorska mesta bombe. — Francozi in Rusi še vedno pošiljajo Srbom pomoč v orožju, strelivu in živilih.
Francija zalaga Srbijo s strelivom.
Budimpešta, 20. januarja.
Budimpeštanskomu listu ,„A Nap“ se poroča iz Soluna: V Solun je priplula velika francoska^ ladja, ki je vozila strelivo za Srbijo. Francija je naročila na lastne stroške v Ameriki veliko množino streliva za Srbijo in jo je deloma že odpofslala v Solun kakor darilo za Srbijo.
lienišbo-fpancosho bojišče.
Maribor, 21. januarja.
Po zmagi, ki so jo Nemci izvojevla,li nad Francozi pri, Soissonsu, stopajo Nemci z novimi nadami in z osveženim pogumom na bojno polje. Njihov neposredni cilj je mesto Soissons, proti kateremu so naperili svoje težke topove. Da si tem bolj zasigu-rajo uspeh, tudi ojačujejo svoje vrste. Zlasti ojačuje-jo središče bojne Črte pri Soissonsi* z očividnim namenom, popolnoma izkoristiti svoj vojni uspeh in iz-vojevati ocdočitev. Tudi na ostali bojni črti ne vlada brezdelje. V Flandriji se vrše neprestani artilerijski boji, pri Arrasu so silne borbe za okope, istotako v Argonih, kjer se srdito borijo dobesedno za vsako — ped zemlje. Tudi Francozi in Angleži ojačujejo svoje bojne črte z mrzlično silo. Po poročilih angleških, nizozemskih in francoskih listov pošlje Anglija še tekom tega meseca 100.000 mož na francosko bojišče, tako da bo štela angleška armada na francoskem bojišču koncem tega meseča pol milijona angleških in
160.000	angleško-kanadskih, avstralskih in indijskih čet. Vsa znamenja kažejo, da se pripravljajo tam na francoskem bojišču veliki dogodki. Dne 19. t. m. zvečer je pa priplulo nemško zračno brodovje čez zaliv La Manche, ki loči Anglijo od francosko-belgijsko-nizozemske morske obali, na Angleško, ter vrglo 'v eč bomb na angleška mesta Yarmouth, Sandringham, Cromer, Kingslynn, Sherringham in Runton. Ubitih in ranjenih je bilo več oseb in povzročene mnogo škode. Angleški kralj in kraljica (sta malo poprej, predno so nemški zrakoplovci z bombami napadli mesto Sandringham, zapustila to mesto ter se odpeljala v London. Nemški podmorski čolni so strah angleškega vojnega brodovjh, nemški zrakoplovci pa strah Londona in angleških obrežnih mest.
Uradno nemško poročilo z zahodnega bojišča.
Berolin, 20. januarja.
Iz velikega vojnega stana se poroča:
V	ozemlju med obrežjem in Lysom so se vršili le samo artilerijski boji.
Pri Notre dajne de Lorette, severno-zahodno od Arnasa, so nemške čete sovražniku iztrgale iz rok, 200 metrov dolg strelski jarek. Pri tem so zaplenile 2 strojni puški in ujele nekaj sovražnikov.
V	Argonih so nemške čete zavzele nekaj sovra-
žnih strelskih jarkov. Na nekem kraju je znašala pridobitev nemških čet na ozemlju v zadnjih'dneh že zopet 500 metrov.
V. gozdu severno od Sjennheima je napad nemških čet dobro napredoval, Hirstein je bil zavzet. U-jeta sta bila 2 častnika in 40 alpskih lovcev.
Amerika zalaga Francijo z municijo.
Francija je naročila pri amerikanskih tvrdkah velikansko množino municije. V tozadevnih pogodbah je določeno, da morajo amerikanske tvrdke dajati Franciji vsak mesec 10 milijonov patron, 4(7.000 uo-brih pušk, 100 oklopnih avtomobilov in 50 zrakoplovov . . .
Francozi in Nemci skupno pri božičnem drevesu.
Kölnische Zeitung poroča iz bojišča:	Božične
slavnosti na bojišču mi ostanejo za vedno v spominu. Sveti večer srno praznovali v štabu. Vsak štabni član je dobil nekaj koristnih reči. Naši božični zaboji so bili jako bogati. Na večer prvega božičnega dne sem šel ob sedmih v strelski jarek. Široka ravnina je bil ) nekoliko zamrznjena in svetla luna je s jala na male višine in udrtine. Vse je bilo tiho, niti en strel ni padel od nobene strani. To je ob 11. uri ponoči nenadoma zažarelo 150 metrov od francoskega strelskega jarka nemško božično drevo, na katerem je bilo 40 e-iektričnili žarnic. Postavili so ga na<ši pionirji. Pokazal se je neki Francoz in zaklical: „Mi danes ne bomo streljali!“ Tu je stopil iz jarka nek WestSalec in je šel kar naravnost proti Francozu. Ob drevesu sta se oba spoštljivo pozdravila. Ni btilo dolgo in že je bilo okoli drevesca nad 50 Francozov in 60 Nemcev. Tudi jaz sem splezal iz žičnih ovir in luknje. Pogovarjal sem se z nekim francoskim podčastnikom. Pripovedoval mi je, da je rodbinski oče, da ima štiri o-iroke in da obsoja obojestransko klanje. Prosil je za cigarete, cigare in meso, sam pa je ponujal vino. Govoril sem o naših uspehih, toda on mi ni hotel verjeti, (la se nahaja že nad poi milijona, ujetnikov v Nemčiji : toliko, da jih sploh ne moremo prehranjevati. Francoski častniki so bili za božično noč v Reimsu. Francoz mi, je rekel, da so dobili že dvakrat povelje za na. nad, a so streljali samo slepo in se niso upali stopit' iz jarkov. Hrano si morajo večjidel sami preskrbeti. Neki Francoz je zapel odlomek iz opere „Bajazzo“, cela francoska družba je zapela dva korala in francosko narodno pesem. Naši vojaki so zapeli „Tiho noč“. Sedaj pride najvažnejše. Ko smo nehali prepevati, smo klicali vsi „Hura,!“ in sano si izmenjali tobak invino. Tekom ene ure smo bili zopet vsi v strelskih jarkih. Vse je bilo zopet mirno in luna je razlivala svoje žarke na molčečo ravnino kot varovalka na tili em dogovorjenega premirja. 'Ob eni ponoči smo se vrnili v B . Drugega dne so se sestali vojaki s sovražnikom pri belem dnevu. Neki Oldenburžan je bil celo v sovražnem strelskem jarku, je bil fotografiran in dobil je par steklenic izvrstnega francoskega vina. Nato so mu Francozi zopet pomagali iz jarka in preko njihovih, žičnih ovir in, soì ga pripeljali nazaj k nam, Manj razumevanja za tako bratstvo je imela francoska artiljerija, ki je poslala v nedeljo, ob treh popoldne v B . . . težko granato in s tem odpovedala premirje. Treba je bilo vse to doživeti in potem si človek lahko napravi šele pravo sliko: te pičle vrstice ne morejo napraviti pravega vtisa. . .
Turčija -Husija-Anglija - Francija.
Maribor, 21. januarja.
Pravi boji med Turki in Rusi na Kavkazu se bodo še le pričeli. Ruska armada je bila do sedaj radi malega števila vojaštva naprarn Turkom v defenzivi. Sedaj pa, ko je ruska armada dobila novih ojačenj, s,e bo obramba skoro gotovo spremenila v napad. Turško armado je kljub dosedanjim uspehom zadela nemala; nesreča. Poroča se namreč, da sta, dva najsposobnejša, generala E n v e r-paša in S u k r i-paša izginila, Za prvega sploh ne vedo, kje se nahaja, Sukri-paša — znani branitelj Odrina, —. pa je bil na Kavkazu ranjen in ujet.
Med ruski m i mor n a r j i na Črnem morju je izbruhnil upor.
V Port-S,aidu v Egiptu je došlo zadnje dni, kakor poroča italijanski list „Corriere della Sera“, iz Kahire 40.000 avstralskih prostovoljcev Angležem na pomoč. Angleži nameravajo te čete poslati v Malo A-zijo in Sirijo, da odrežejo turški armadi umikanje. Anglija je baje sklenila, da zasede Sirijo in Palestino in si tako napravi prosto pot čez suho zemljo preko Mezopotamije v Indijo. Veliko število angleških čet se pošilja tudi na zahodno egiptovsko mejo.
Poveljnik turških čet proti Angležem, Džemal-paša, je pozval angleškega poveljnika v; Egiptu, generala Maxwella, naj odtegne svoje čete Od S u-eškega kanala, ker je kanal nevtralen in mora biti prost za plovbo mednarodnih in nevtralnih ladij. Džemal-paša je pozval tudi angleškega generala, naj prekorači s svojo armado Sueški kanal, da bode imel priliko, na Sinajskem polotoku se meriti s turško armado. Maxwell ni dal odgovora.
Kje je Enver-paša?
Iz Bukarešta se milanskemu listu vSecolo“ (poroča, da se po častnikih v Moskvi razširja vest, da je izginil Enver-paša. Našli so baje njegovega konja, katerega so spoznali turški ujetniki. Domneva se, je ali ubit, ali pa se pod izmišljenim imenom nahaja med ujetniki.
V zraku in na morju.
Napad nemških zrakoplo^cev na angleška mesta.
Iz Londona se poroča: Včeraj dne 19. januarja zvečer se je pojavil nad mestom Yarmouth nemški zrakoplov, ki je vrgel 5 bomb na mesto. Bombe so u-smrt le 3 osebe in porušile več hiš. Več šip je popokalo. Ker je bila tema, se zrakoplov ni videl, toda hrušč motorjev se je razločno slišal. Zrakoplov je potem odplul proti Sandringhamu, kjer je vrgtel na mesto dve bombi, ki pa niso povzročile nobene škode. Tudi na mesto Cromer je vrgel več bomb. Db %11 uri se je pojavil zrakoplov nad mestom Kingslynn, naka-lero je vrgel 4 bombe. Dve hiši so bombe porušile, e -no pa poškodovale, enega mladega moža ubile, njegovega očeta pa pokopale pod razvalinami.
Zrakoplovi so se tudi prikazali nad mestom Petersroad, Runton in Sherringham, na katera . so istotako metali bombe. Nemški zrakoplovi so se nahajali v višini 2600 čevljev nad zemljo in so v nočni temi zopet izginili,
* *
*
Angleški kralj in kraljica) sta Sandringham zapustila nekaj ur poprej, predno so izvršili nemški zrakoplovci napad na mesto.
Nemška križarka „Karlsruhe“ strah Angležev.
Nemška križarka „Karlsruhe“, ki je po morski bitki pri Falklandskih otokih v južni Ameriki utekla angleškim vojnim ladjam, ki so jo zasledovale, je v Atlantskem morju zopet strah in trepet angleških trgovskih ladij, kajti v 14 dneh je potopila nič manj, kakor 11 angleških trgovskih parnikov, in tako je povzročila angleški trgovini na milijone škode.
Stpaža
izhaja v póndeljek in petek.
Straža
stane za celo leto 10 K, za pol leta 5 K, za četrt leta K 2 50, za 1 mesec 1 K. Stpaža
radi svoje časuprimerne vsebine postaja vedno bolj ogledno glasilo slovenskega ljudstva. Straža
vabi vse spodnještajerske in koroške Slovence v krog svojih naročnikov.
Straža
bi ne smela manjkati v nobeni premožnejši slovenski hiši.
se naj zahteva po vseh gostilnah, trafikah in trgovinah.
Za Stražo
naj agitira vsak zaveden Slovenec ! — Na delo za razširjenje Straže!
Kdor še ni obnovil naročnino za Stražo, naj to takoj stori!
Naslov za naročila:
Upravni št vo »Straža« Maribor.
Raznoterosti.
Iz učiteljske službe. Pomožna učiteljica na dekliški meščanski šoli v Celju Terezija Agricola je i-menovana za učiteljico ročnih del istotam. — Wess-ner Ana, stalna učiteljica na, dekliški šoli v Trboc-ljah-Vode je imenovana za nadučiteljico istotam. — Službi sta menjali učiteljici Hermina pl. Kremer v Ptuju in Marija Pichler v Celju.
Iz poštne službe. Poštna oficijantinja Matilda Krisper v Celju je imenovana za poštarico v Vuzenici. — Poštna ajspirantinja Marija Debelak je imenovana za poštno oficijantinjo v Šoštanju,
Odlikovan župnik. Župnik Jernej Vurkelc v Dobju pri Planini je zaradi zaslug, ki si jih je pridobil za Rudeči križ, odlikovan s srebrno častno kolajno Rodečega križa.
Vse doseže, kar mu drago. Z Dunaja poročajo: Feldcajgmojstra Ivana, barona Samonika je zadela kap in je takoj nato umrl. Baron Samonik je bil sin preprostih slovenskih starišev. Rojen je bil dne
21.	decembra 1839 v Šoštanju na Spodnjem Stajerju. Pred upokojitvijo je bil glavni nadzornik (vseli vojaških šol. Pokojnik je bil imejitelj velikega križca Fran Josipovega reda, vitez Leopoldovega, reda, reda Železne krone III. vrste z vojnim okralskom ter vojaškega zaslužnega križca. — Zanj velj-ajo Koseskega besede: Kdo je mar? Vse doseže, (kar mu drago, bodi slava, bodi blago, vse doseže sosed moj!
Nad vojvodinja Cita. Soproga prestolonaslednika ad vojvodinj a Cita pričakuje koncem januarja veselega dogodka. Dosedaj ima dva otroka: dye in pol-, letnega hadvojyodo Otona in enoletno nadvojvodiiijo Adellipid.
Prisega. Novi celovški škof dr. Adam Heiter je v soboto, dne 16. januarja 1915 položil svojo prisego v roke našega cesarja.
Nemške In slovenske občine za narodno o-brambo. „Der getreue Eckart“, ki je glasilo nemškega Schulverein'a, ima v zadnji številki poziv nemškim; občinam, naj v vojnem času podvojeno prispevajo za nemški 'Schulverein, ker so mu odpadli, drugi dohodki. Potem navdaja nemške občine, ki so storile tozadevno dolžnost. Nekatere teh občin so letos podvojile prispevke, n. pr. Znojm, Iglava itd. Najza-vednejše so v tem oziru nemške občine v Severni Češki. V okraju Nemški Brod je 29 občin, a prispevkov je že dalo 25 občin. V 'Mostecu je prispevalo 28 občin -izmed 30. Prvenstvo za nemški Schulverein je dosegla Koroška. Na Korošice m so vse občine, M i-majo takozvano nemško večino (torej tudi mnogo slovenskih!) dovolile večje ali manjše prispevke. — Naše obrambno društvo „'Slovenska Straža“ je vredno, da se jo tudi v vojskinem času podpira. Slovenske občine, darujte po možnosti in posnemajte nemške občine, ki v teh izrednih časih ne pozabijo svoje narodne dolžnosti.
*	Razširjanje ruskih oklicev na Slovane. Od
c.	kr. namestnije v Gradcu smo dobili sledeče uradno naznanilo:	Znano je, da skušajo Rusi avstrijske
slovanske narode z razširjanjem proklamacij v njihovi zvestobi do države omajati in jih pridobiti s praznimi obljubami za smotre ruskega vojskovanja in politike. Razširjanje takih pozivov tvori hudodelstvo veleizdaje, na katero je stavljena smrtna kazen. Ke-dorkoli dobi tak letak — lin naj si bo na ta ali na o-ni način — v roke, ali izve o njegovem razširjanju, se poziva, da ga takoj izroči, oziroma to naznani pri najbližnji varnostni oblasti, ali pa pri najbližnji orožniški postaji. Izrecno se pa povdarja, da bodejo v smislu kazenskih določb tudi že oni kazensko zasledovani vsled sokrivde na veleizdaji, ki imajo tak ve-leizdajniški poziv v svoji posesti ali kaj izvejo o njegovem razširjanju in vendar namenoma ne storijo takoj ovadbe.
*	Ne praznujmo „slavnih godov“ drugače kot z darovi za bolne <in ranjene vojake! Radi tega je švetokriški nadžupnik F. Korošec poslal te dni 50 K aia pisarno presvetlega nadvojvode Franca Salvator-
*	Osemdesetletnica hrvatskoga časopisja. Pred kratkim je poteklo osemdeset let, odkar je izšel prvi hrvatski list. Ta list so bile „Novine hrvatske“, ki jih je izdajal dr. Ljudevit Gaj. Prva številka toga lista je izšla na dan Sv, Treh kraljev 6. januarja 1835. Drudi dan dne 7, januarja 1835., so prvič peli v hr-vrvatskem gledališču znano davorijo „Još Hrvatska ni propala, dok mi živimo“, katero je zložil dr. Gaj, uglasbil pa jo je dr, Ferdo Livadic.
*	Češki jutranji list na Dunaju. Praški liisti navi anjajo, da prične izhajati vkratkem na Dunaju češki jutranji list. Dunajski Cehi imajo dosedaj 3 dnev-nike-večernike: „Videnški Dennifc“ (nar,), „Delnioke Listy“ (soc. avt.) in Delnicky Denude“ (soc. centralističen).
*	Nova knjižica. „Sv, Križev pot za vojni čas in druge primerne molitve.“ Sestavil P. S, Založila in izdala tiskarna sv. Cirila v Mariboru, To je jako primerna knjižica za sedanje resne čase, ko Bog tepe in skuša ljudstvo s strahovito šibo svetovne vojske. V teh hudih časih se ljudstvo spokorno obrača lc Bogu n pomoč in tolažbo. Na prvem mestu je sv. Križev pot za vojni čas. Nato sledijo razne primerne molitve
n.	pr. za odvrnitev vojskinih nadlog, za cesarja, za domovino, za vojskovodje, za stanovitnost, za zaupanje v božjo pomoč, k sv, Mihaelu, za vojake na bojišču, za ranjene in umirajoče, za sina v vojski, za ljubega očeta na bojišču, za moža na bojišču, za padle vojake, moTtve v prid vojakom, ki so obdarjeni z odpustki, molitev za mir i. t. d. Knjižica se dobi v tiskarni sv. Cirila v Mariboru, Stane pa sto komadov skupaj s poštnino vred 7 K 5.0 vin; 50 kom. skupaj s poštnino vred 4 K; 25 kom. 2 K; 10 kom. s poštnino vred 90 vin. Manj kakor 10 kom. se po pošti sploh i e bo poslalo, ker so stroški preveliki. Ker je svota malenkostna in se ne izplača pisati računov in denarjev posebej pošiljati, zalo se naj denar pošlje naprej in sicer v poštnih znamkah v pismu, ako si kdo naroči manj kakor 25 izvodov. Knjižico pobožnim vernikom toplo priporočamo posebno za sv. postni čas. Razpošiljanje se Začne še le dne 28. januarja.
Izšel je prvi zvezek „Domače knjižriice.“ Vsebina je zelo zanimiva. Posebno bo ugajal vojni roman „Železno leto.“ Poverjeniki imajo 10'% popusta. Letno izide 12 zvezkov, vsak v obsegu 128 strani po 3CT vin. Pišite takoj po prvi zvezek, dobite gto, zastonj. Založnik dr. Lj. Koser, JurŠinci, Štajersko.
Slovenski učitelj svojemu profesorju. Gospod učitelj Makso Wudler, sedaj praporščak v c. in kr. rezervnem bataljonu IV, 15. stotnija, vojna pošta 36, piše svojemu nekdanjemu prof. g. Vrežetu:	V mir-
nih dobah in v prijetnih položajih svojega življenja Vara nisem z ničemur dokazal svoje spoštovanje. Ždeč v smrtnih nevarnostih in iščoč vso dobo bojevanja dobrih tovarišev in prijateljev mi je na Kraljevo oživela ena, izmed krasnih Vaših pridig — mogoče izza šolskega leta 1905-06 — o prijateljstvu tako živo, da sem sklenil Vam o tem, kot mogoče, napisati vrstico o sebi. Na bojišču sem že v drugič, tokrat že
peti teden; doživi se pri nas dovolj za eno življenje. —. Veselim se povratka v domovino; poln dobre vere sem, da se uresniči moja želja! Oprostite, pri nas pišemo vse' v naglici ! S prisrčnimi pozdravi in vdanimi pokloni!
Načelnik ljutomerskega Orla Dragotin Nolvak piše dne 13. januarja, g. dr. Korošcu: Vič. gospod! Toliko časa imam, da Vam morem poslati z bojnega polja prisrčne pozdrave ter Vam želeti veselo novo ieto ! Dal Bog, da, bi se vs-aj. v tem letu zamogli iznebiti te strašne vojske! Nahajam se v hribovju pri Jaslo—Zmigrod. Presvitli vladar je imenoval naš 3. armadni zbor „železni zbor“ ! V njem je večina slovenskih fantov. Izmed Orlov, sem tukaj popolnoma sam, drugi so večinoma padli, ali pa, so ranjeni in deloma v ujetništvu. Kaj pa delajo društva! Tukaj je precej mrzlo in sneg. Živila Avjstrija! Prisrčen pozdrav! Dragotin N., četovodja pri generalnem divizijskem Štabu št. 28, vojna pošta št. 73. Pozdrave iz bojnih poljan tudi od bivšega knjigovodje mariborske posojilnice! Josip Hvalenc, Korporal,
*	Njegove zadnje besede. Neki nemški list poroča o sledečem pretresujočem dogodku iz nemško-rus-kega bojišča: Zunaj pred zatopi leži raztrgana asinata žica, pred njo pa kup mrtvecev. Nedaleč proč leži truplo ruskega vojaka, Poljaka. Izdihnil je, ko je molil, kajti v roki še stska rožni venec in poleg njega leži okrogel medaljonček s sliko Matere božje. Nekoliko korakov od njega leži 'truplo nemškega vojaka. Tega je zadela smrtonosna krogla ravno 'tedaj, ko je pisal svojemu očetu. Ni napisal veliko. Samo besede: „Dragi oče! Zdrav sem . . .“
*	Božji mlini meljejo počasi, a gotovo. Mihael Plevnik, doma iz St. Jurja ob juž, žel, dodeljen k domobranskemu polku št. 26 piše svojim starišem med drugim sledeče: Kakor Vam je znano, sem bil v bolnišnici v Brnu na Moravskem, potem v Mariboru blizu do konca decembra. In to sem bil ozdravljen sem zopet moral iti nazaj na severno bojišče. Slučajno sem dobil sedaj stare ljubeznjive prijatelje ,„Slov. Gospod,“ in „Stražo“ v roke. Ah, kako veselje je to bi- ■ lo med slovenskimi vojaki, to vidijo, da čitam ta list. ki jim je znan že od doma. Silijo me, da moram na glas Čitati. In zadnjič med „Raznimi novicami“ najdem še članek „Izzivanje kazni božje“ št. 52. od 17.
■ decembr a 1. 1. To mi je dalo povod, da pišem to- le resnično dogodbico: Bilo je meseca julija nekaj dni pred mobilizacijo. Vroč dan je bil, Okrog 1. ure popoldne se nebo stemni, gromi in treska zmiraj huje. Med najhujšim treskom, ko so se tresli zidovi vojašnice, stopi neki vojak na odprto okno in se na grd bogokletni način začne norčevati iz Boga. Med bogokletnimi besedami se porogljivo smeje, -Tovariši mu pravimo: „Molči, ne norčuj se fes Boga!“ A on se zmiraj norčuje in smeje. A pregovor pravi, da božji mlini meljejo počasi, a drobno in zanesljivo. Kmalu nato je prišlo povelje za odhod, na bojišče. Cele dneve in noči smo se vozili po železnici in naposled še dolgo marširali do severnega sovražnika. Dne 25. avgusta 1, 1. smo že bili v ognju. A prvi od naše stotnije je od sovražne krogle smrtno zadet padel gori omenjeni vojak. Po zemlji se je zvijal kakor črv in govoril bogokletne besede in brez vsega znalca kesanja je izdihnit. — A jaz, ki sem stal v bližini, sem gledaje ga, si mislil: „Ah, uboga duša, kaj bo s teboj v večnosti . . .“
Križ umirajočega Rusa. Neki avstrijski domobranski nadporočnik, ki je s svojim polkom prekoračil rusko mejo, je prišel vsled izdaje v zasedo, a se je kljub temu Srečno prebil skozi ruske vrste. Na nadaljnjem pohodu je pa opešal ter je nekoliko zaostal. Ko si© zopet dvigne, da bi dohitel prodirajoče čete, pa naleti na umirajočega; ruskega Častnika, ki ga 's slar hotnim glasom pokliče ter v poljskem jeziku poprosi, naj bi poslal dragocen križek, ki mu visi na vratu, po končani vojski njegovi oslepeli materi. Križek je bil posut z dragocenimi kamenčki ter je imel vpisano ime umirajočega častnika, vsled česar bi bilo možno ustreči njegovi želji. Nadporočnik vzame križ, ga dene v Žep in hiti za svojimi. Po hudem, napornem boju je bil tudi on ranjen in sicer ga je zadela ruska granata na obeh nogah. Nezavesten se je zgrudil na tla. Koliko časa je v takem stanju ležal na tleh med hudim nalivom, sam ni vedel. Naenkrat se pripodi Četa ruskih, razkropljenih strelcev, eden sd mu približa;, ga udari s puškinim kopitom po glavi ter ga nato oropa, meneč, da je nadporočnik mrtev. Vzame mu zlato uro, denarnico ter usnjat jermen. Ker se pa nadporočnik nekoliko zglavne, nastavi nanj puško ter sproži. Nameril je na prsi nadporočnika, a krogla je zadela ob ruski križ Jer ga ni ranila. Nadporočnika so odnesli n]ato sanitetni vojaki v poljsko bolnišnico. Križ sovražnikov mu je rešil življenje!,
Žalostna usoda ujetnikov. Mladenič Franc Per. finač od 87. pešpolka 4 bataljona je bil prideljen avstr, vojaškemu odposlanstvu v Skadru. Dne 26. noveim bra je bil ranjen v desno nogo pod koleno ter je prišel pozneje v srbsko ujetništvo in se nahajal kot vojni ujetnik v VaPe-vu. Od tam piše svoji materi v St. Rupertu nad Laškim: Valjevo, dne 20. nov. 1914. Draga mati! SpreimUe zadnje pozdrave od svetoga, sto a Franceta, ker dnevi mojega življenji so Šteti. Ko bodete to dopisnico dobili, bom jaz menda že v hladni zemlji počival. . . Zaradi rane bi bil še lahko ozdravel, pa tukaj se za nas nihče nič ne briga. Človek je zapuščen kot živina. Iz rane mi že 14 dni izteka gnoj in kri, zdravnik pa me še pogleda ne . . . 'Ob sklepu se Vam vsem lepo zahvaljujem za vse skrbi in dobrote. Naj vam Bog stoterno povrne. Prosim Vas, spomin-
jajte se me v molitvi, ker na tem svetu se ne vidimo več. — Vaš iskreno ljubeči France.
Ujetnikom v Rusijo se lahko brzojavlja. Kakor poročajo nekateri listi, ise ujetnikom v Rusiji tudi lahko brzojavlja. 'Tozadevne brzojajve sprejemajo vse naše c. kr. pošte, seveda le na odgovornost od-pošiljatelja. Lahko se plača tudi že odgovor, vendar pošta ne sprejme nikake obveznosti. Naslovi morajo biti jato natančni in popolni. Opozoriti je pa treba, da so cene brzojavkam sedaj jako visoke, dosti črez mirovni tarif. Vse to velja popolnoma tudi za ujetnike na Srbskem.
*	Na Češko ali na Kranjsko. Krakovska „Nowa Reforma“ piše: „Kakor smo že poročali, traja izpraz-njevanje Krakova dalje. Cesto se prigodi, da se ljudje prostovoljno prijavijo na policiji in prosijo, naj se jih odpošlje iz mesta, toda samo na Češko ah' Kranjsko.
Dve. gospe radi tatvine zaprti. Iz Beljaka na Koroškem se poroča grajskim listom: Prejšnjo sredo so na brzojavno obvestilo nekega sprevodnika ob dohodu osebnega vlaka iz Solnograjda na postaji Beljak prijeli dve ženski ter sa jima preiskali prtljago. Preiskava je dognala, da sta sumljivi ženski imeli v svojih kovčekih izključno samo vojaško zimsko opravo ter meso, klobase itd. 'Ženske sta baje soprogi računskih podčastnikov in sta' se pripeljali v smeri i iz severnega bojišča. Peljati sta so nameravale v (Gorico, skoro gotovo z namenom, da bi tam omenjeno — gotovo ne na pošten način pridobljeno — vojaško blago prodale. Obe sumljivi ženski so (pridržali v zaporu.
*	Vremenska prerokovanja za leto 1915. V
mesecu januarja vreme mrzlo, led in, sneg. Februar: prva polovica mrazovje, megleno in sneg, druga polovica brez snega, Marc: malo lepih dni, deževje in mrzli vetrovi. April: lepi dnevi, brez snega, vmes pa vetrovi. Maj: večinoma mrzlo in deževje. Junij: V začetku hladno, pozneje topleje, proti koncu zelo toplo. Julij: zmerno toplo, veliko deževja, veliko viharjev. Avgust: lepi, topli dnevi. September: prva polovica lepo vreme, pozneje nestalno. Oktober: neprijetno, večkrat megleno vreme, malo deževja. November: prva polovica lepo vreme, <v drugi polovici mraz in sneg. December: prva in druga tretjina meseca prijetno vreme, v zadnji tretjini meseca mokro in slabo vreme.
• * Leto 1915 je navadno leto, ki ima 365 dni. Velikonočna praznika padeta na 4. in 5. aprila, bin-koštna praznika pa na 23. in 24. majnika. Božični prazniki padejo na soboto in nedeljo, torej letos ne bo treh božičnih praznikov, (kakor leta 1914. Letos bode solnce dvakrat mrknilo, prvikrat dne 14. februarja, drugikrat dne 10. in 11. avgusta. Letošnji solnčni mrki se v Evropi ne bodo videli. Letos ne bo nobenih luninih mrkov.
Kako stari so že strelski jarki. Kakor marsikatera zanimivost sedanjosti, tako tudi strelski jarki niso nastali kar čez noč, ampak so zadnji ud v verigi dolgotrajnega razvoja. Prve strelske jarke so kopali Japonci. V 16. in 17. stoletju so se (Ainojci, stari prebivalci japonskega otočja, bojevali iz strelskih jarkov s puščicami in enakim orožjem zoper z meči oborožene viteze japonskega mikada (cesarja). Ta način bojevanja; japonskega pranaroda,, M je bil uničen, pa ni posebno uplival na bojevanje Japoncev. V 19. stoletju pa so Angleži v Južni Afriki naleteli na enake strelske jarke. Tamošnji Culukafri in drugi divjaki so pričakovali nič hudega sluteče angleške kolone v skritih jamah, Afriparici so se do glave zakopali *v jame in jarke, iz katerih so na to po bliskovito napadli prihajajoče Angleže, kateri se še sedaj spominjajo na „Črni dan pri Isandull“, kjer so ravno jarki tamošnjih domačinov bili za Angleže usodepolni. Cetrt-stoletja pozneje so si Buri izbrali strelske jarke kot poseben način bojevanja zoper Angleže. Lopata in pa motika je prinesla tedaj Burom marsikateri uspeh. V rusko-japonski vojski je bil ria Čin bojevanja v teh strelskih jarkih že premeteno izveden ter eden glavnih činiteljev zmage. Od tega Časa naprej veljajo strelski jarki kot vojno sredstvo tvseh modernih ax-mad.
*	Dodal si je 20 let. „Hamburger Fremdenblatt“ priobčuje sledeči dopis nekega svojega naročnika: Vračal sem se iz tujine in sem se sestal v vlaku z nekaterimi nemškimi podaniki, katerim se je posrečilo na nevtralnem parniku uiti angleškim zasledovalcem. Mogoče je bilo to le tako, da so se izkazali z nepravimi izkaznimi listinami,. Neki dvajsetletni mladenič , ki1 je hotel stopiti v nemško armado, si ni mogel preskrbeti iz Anglije druge potne izkaznice nego potni list nekega štiridesetletnega moža. Da bi le na^ videzno kazal štirideset let, si' je prebrisani mladenič vsak dan do golega bril glavo in le temu dejstvu se je imel zahvalit', da je vkljub temu, da so Angleži dvakrat pregledali ves parnik, srečno prišel na nemška tla.
Dvekronski bankovci. Ajvstro-ogrska banka javlja:	V zadnjem času se slišijo opetovane pritožbe
glede kakovosti papirja (đvekronslkih papirnatih novcev, češ, papir je slab in ni trpežen. (Temu se pa od-pomore prav lahko na enostaven način, če namreč občinstvo poškodovane bankovce izmenja pri bankah in državnih blagajnah za nove bankovce.
Novi 50vinarski novci. V najkrajšem Času pridejo, kakor se poroča iz Ogrskega, v promet novi 50-vinarsÉL novci iz nikla. Ali se bodo pozmeje tudi kovali še četrtkronski niklasti novci, o tem še sedaj ni storjen noben sklep.
Maribor. Vojaški poneverjevalec. Korporal Rieder od 14. težke liavbiöne divizije v 'Mariboru, po poklicu izvošček na Dunaju, je opravljal službo vojaškega furažnega mojstra vi Majriboru. Že pred mesecem je pravil iraznim ljudem, da je „prištedil“ toliko ovsa, da ne ve kam ž njim. Njegovim besedam je vrjel gostilničar Grabner v Franc Joželovi ulici, in še več drugih oseb ter so kupili od Riederjai ičrez 90 vreč ovsa. Sleparstvo je prišlo na dan, Riederja so zaprli, gostilničar Grabner se bo pa moral zagovarjati pred okrožnim sodiščem.
Fala ob Pravi. V 'četrtek opoldne se je vsled neprevidnosti' nekega dalaviea v tukajšni elektrarni vnela večja množina (več sto kilogramov) dinamona. Močan pok se je slišal daleč na okoli. Sipe na bližnjih hišah so popokale. V zrak je zletelo del zaloge orodja in drugih reči, ki se rabijo pri obratu elektrarne.. Ali je nesreča zahtevala kaj človeških žrtev, se še sedaj ne ve. Nastal je tudi požar, ki je uničil oni del magacina, ki pri eksploziji ni zletel v zrak.
*	Fram. V pondeljek, dne 18. januarja, ob %2.
uri zjutraj, je zabodel črnovojnik Fregi tukajšnjega knjigovodjo Feliksa Ziangger z bajonetom, da je črez nekaj ur umrl. Vzrok:	pijanost in zasebna sovraž-
nost. Domači župnik mu je podelil zakramente za u-mirajoče.
*	Mala Nedelja. Tukajšno Kat. izobr. društvo bo imelo v nedeljo dne 31. januarja občni zbor z navadnim sporedom.
*	Ljutomer in Veržej. Trgovec g. Alojzij Vršič v Ljutomeru proda vsak teden 350 iztisov našega „Slovenskega Gospodarja.“ V Veržeju pa se dobiva „Slovenski Gospodar“ in „Straža“ v, podrobni razprodaji pri trgovki g. KoroŠa- Kdor ni naročen na naše liste, si iste lahko sproti kupuje v omenjenih trgovinah.
Celje. Dr,. Ivan Benkovič, odvetnik v Celju, je imenovan za sodnijskega tolmača za italijanski jeziik za sod šče v Celju.
Celje. Uradno se je dognalo, da v Celju ni nobenega slučaja kolere. Koncem meseca decembra so namreč ranjenci zanesli v Celje kolero in sta dva vojaka na ti bolezni umrla, Sedaj pa je kolera v Celju popolnoma zadušena.
*	Celje. V pondeljek, dne 18. januarja je umri trgovec g. Milan Hočevar, star 58 let. Rajni je bil blag mož krščanskega mišljenja. Pogreb se je vršu v sredo popoldne, N. v m. p. !
*	Sv. Jurij v Slov. gor. Občni zbor tukajšnje c. kr. kmetijske podružnice se bo vršil zadajo nedeljo v mesecu januarju, to je dne 31., po rani službi božji, v Krajnčevi gostilni. Na dnevnem redu je gospodarsko predavanje, poročilo odbora, volitev novega odbora itd. Potem je tudi pobiranje udnine za 1. 1915 ter naročitev semen. Pridite v obilnem številu! Govori tuji govornik-
*	Sv. Andraž v Slov. gor. Ob božičnih praznikih se je nabralo v občini Sv. Andraž v Slov. goricah za avstrijski Budeći križ 90 K. Iskrena hvala vsem gospodom nabiralcem in darovalcem !
*	Sv. Križ pri Ljutomeru. Dekliška Zveza naznanja, da se vrši občni zbor v nedeljo, 24, januarja, pop. po večernicah, v šoli. — Ravno tam bo imelo naslednjo nedeljo, dne 31. t. m., mladeniško Bralno društvo svoj občni zbor po običajnem sporedu. Mladina, posebno mladeniški naraščaj, okleni se teh svojih društev, da se boš v njih navduševala, storiti in trpeti vse za vero, dom, cesarja.
*	Pogrešajo se: Jožef Lovrec, 87. pešpolk, 16. stotnija, doma od Male Nedelje. Odgovor na: Alojz Lovrec, Moravci, p. Mala Nedelja. — Franc Lovrec. 87. pešpolk, 14. stotnija, doma od Male Nedelje. Odgovor na: Franc Lovrec, Moravci, p. Mala Nedelja pri Ljutomeru. -- Anton F e r š, domobranski pešpolk štev. 3, pijonirski oddelek, 5. stotnija, vojna pošta štev. 48 ; korporal Miha B a b o s e k. domobranski pešpolk štev. 26, 9. stotnija, vojna pošta štev. 48: korporal Matija Ba/bo sek, pešpolk štev!. 87, 8. stotnija, vojna pošta štev. 73; kdor kaj o teh treh vojakih, naj naznani občinskemu predstojniku, Ivanj-ševoi, pošta Ivanjci. — Luka Brelih, 47. pešpolk. 5. stotnija, vojna pošta štev. 73. Kdor kaj ve o njem, se uljudno prosi, da nefrankovano sporoči Ani Brelih, Podmelec štev. 51. Primorsko. - • Jožef Ledinek, pešpolk štev. 87, 1. stotnija, vojna pošta štev. 73. Kdor kaj ve o njem, naj piše očetu: Matevž Ledinek, Sv. Primož na Lohorju, pošta Yuzenüca, Štajjersko. <— Alojzij Žurne r, 26. domobranski pešpolk, oddelek strqjnih pušk, vojna pošta štev. 48. Mogoče je. da zna kateri njegov tovariš ali prijatelj, kaj se je ž njim zgodilo. Prosim uljudno, naj mi poroča, kje da je. Naslov: Kati Žumer. Cirkovce, pošta Cirkovce. Pragarsko. — Franc T dp lak, pešpolk štev.. 87, 5. stotnija, vojna pošta štev*. 73. Odgovor njegovi ženi Mariji Toplak, Vi-čanski vrh, pošta Velika Nedelja. — Škofič Janez, pešec v domobranskem pešpolku štev. 26, 2. stojtnija, 2. voj, se že pogreša od dne 14. septembra. Omenjjenega dne, je poslal svojo zadnjo dopisnico na dom. <3e bi bilo njegovim tovarišem mogoče kaj znano o njem, naj blagovolijo poročati njegovi ženi Ivani Škofič, posestnici v Slovenjivasi, pošta Ptuj. — Jože! Sluga, pešpolk štev. 87, 15. stotnija. Ce je komu kaj znano o njem, se prosi, naj naznani njegovi materi Franci Sluga v Murskem vrhu, pošta Radenci pri Radgoni.
Zadnja poročila, dsile v petek, 22. jan.
Borba artilerije.
Dunaj, 21, januarja.
Avstrijski generalni štab uradno razglaša:
Položaj (na severnem bojišču) je nespremenjen. Ob celi bojni črti se vršijo le na nekaterih mestili topovski boji.
Ruska ofenziva pri Varšavi
Gradec, 22. januarja.
Vojni sotrudnik„Tagespošte“ poroča, da se Rusi že od srede tega tedna nahajajo ob V i s 1 i med
mesti Novogeorgijevsk in Plockj v o f e n z i v i proti nemški armadi. Dne 18. januarja so bili ruski napad, pri mestih Radzanov, Biezun in Sieprc zavrnjeni. Rusi so kljub svojemu neuspehu zopet pričeli z ofenzivo.
Odločitev še ni padla. Manjši ruski koloni.se je posrečilo., da je ob Visli prodrla na izhodno stran mesta Lipno (severno od Vloc/taveka). Nemci so ruski napad odbili.
Uradno nemško poročilo.
Zahodno bojišče.
Berolin, 21, januarja.
Iz velikega vojnega stana se poroča:
Med morskim obrežjem in Lyscsn so s;e vršili tudi včeraj le samo artilerijski boji.
Strelski jarek pri Notredame de Borci te, katerega so nemške čete predvčeraj zavzele, so danes ponoči zopet izgubile.
Severno-zahodno od Arrasa so Francozi na 6-beh straneh ceste Arras-Lille opetovano napadli, toda bili so odbiti,
Južno-zahodno od Bierry au Bac so nemške čete odvzele Francozom 2 strelska jarka, katera, so v-kljub živahnim protinapadom ohranile.
Naipadi Francozov na naše postojanke južno od Saint Mihiela so bili odbiti.
Severno-zahodno od Pont-a-Mousson se je nemškim četam posrečilo si zopet nazaj priboriti del po stojank, katerega so pred tremi dnevi izgubile. Nemške čete so pri tem zaplenile 4 topove in ujele več sovražnih vojakov. Za ostanek izgubljene postojanke se še b;je boj.
V	Vogezih severno-zahodno od Sennheima še trajajo boji.
Izhodno bojišče.
V	izhodni Prusiji je položaj nespremenjen. Manjša praska izhodno od Lipna se je končala ugodno za Nemce, ki so ujeli 100 Rusov.
V	ozemlju zahodno od reke V‘sle severno-'zhođ-no od Borzimova je napredoval napad nemških čet.
Ruski napad zahodno od Lopuzyna južno-zahodno od Konskije je bil odbit.
Prebivalstvo zapustilo Soissons.
Pariz, 21. januarja.
Po poročilu parižkega lista „Petit Parisien“ jo na ukaz vojaških oblasti zapustilo vse meščansko prebivalstvo mesto in trdnjavo Soissons.
Nemški zrakoplovci ubili 60 Angležev.
Ženeva, 21. januarja.
Iz Londona se poroča, da so Nemci vrgli na angleška mesta 80 bomb, 60 oseb je mrtvih, 200 ranjenih.
Grozote potresa v Italiji.
Potresni sunki se z manjšo silo še zmiraj ponavljajo. V Avezzanu so se podrli še ostanki hiš, ki jih ni prvi potres popolnoma porušil. Rešilna dela so zelo težavna. Zapadel je debel sneg. Dne 20. januarja so izpod razvalin neke cerkve še živi izkopali 15 letno deklico in 31 letno ženo, katera je ležala med velikim kupom mrličev. Več sto otrok, ki so ostali po nesreči brez starišev, so spravili v Rim. V Avezzanu je Sedo 8000 mrličev nepokopanih med razvalinami. Razširja se grozen smrad. Število človeških žrtev znaša okrog 40.000.
Ranjeni, padli in ujeti.
Pešpolk štev. 47:
Padli in ranjeni:
Častniki: Müller Ivan, poročnik V rezervi, mrtev; Hara-daner Karol pl., stotnik, r; Pischely Henrik, polkovnik, ujet v Tari, Rusko; Reichel Walter, stotnik, r; Weiser! Karol, poročnik v rezervi, r. — Moštvo: Ertl Karol, četovodja; Grainer A., frajtar; Jury Alojzij; Kern Franc; Konic Anton; König Jan.; Kotnik Janez;: Papež Tomaž; Perstl Franc; Ranz Janez; Al. Schauer; Semlič Franc, rezervist; Baumann Franc; iBaum-kirchner Jožef, frajtar; Berglez Janez, rezervist; Beroza Jan.; Bračič Konrad; Brezovnik Mihael, frajtar; Caf Mihael; Čander Vinko; Cerak Jurij;.- Čmager Janez ; Daum Franc; Dobaj Al., rezervist; Eder Jožef; Ferk Florijan; Ferk Karol, Fink Avg.; Frankovič Joždf; Franc Franc 2; Fuchs Leopold; Gartner F.; Gepp Anton; Gornik Karol; Grašič Franc; Grosman Karol, korporal; Gruber Franc; Gupetz Franc; Guči Matija, frajtar; Haniile Rudolf, enoletni pžostovoljec; Hauptman Jožef; Hegels-berger Janez, frajtar; Helfernt Janez; Hen,g^tberger Floriflan; Herunter Jožef; Hire Franc; Jud Ignacij; Jug Janez, nadomestni rezervist; Justinek Franc; Kajnacher Franc; Kaiser Avgust; Kaiser Janez, rezervist; Karner Jožef; Kaufman Ant.; Kern Franc, Klement Janez; Kmetič Franc; Knezar Janez; Kodrič Franc, frajtar; Kojnek Friderik, korporal; Konrad Karol; Kormann Julij; Kormann Jožef; Tosar Janez; Kocbek Jakob; Krajnc Franc; Krajnc Jožef; Kramberger Janez; Krois Anton; Krois Matija; Labnik Jožef; Ledinek Avgust; Leitinger Matija; Lind Avgust; Lindner Anton; Majhen' Engelbert; Mandl Ferdinand; Matthy Janez, frajtar; Mauko Jožef; Mörth Avgust; Namestnik Franc; Neger Janez; Neubauer Anton, četovodja ; Niggas Alojzij; Oman Hlojzij; Pachler Jožeif; Pail Franc; Pečar Anton, rezervist; Peldar Franc; Pečinek Franc, rezervist; Pecrik Beno; Pintarič Janez; Plečko Anton; Pliberšek Peter: Pock Janez; Pohnin Vinko; Potrč Alojzij; Pratterklieber Fran; Puchleitner Alojzij; Radler Avgust; Reiterar Janez; Reš M.; Rokavec Matija; Sauer Janez; Saperli Jane^; iSchmurig Mirko; Schober Janez; Schober Jožef; Schor Mihael; Schw agier Janez; Schwarzl Karol; Seiner Janez; Senekovič Alojzij; Jožef Špindler; Štangl Matija;, Štancer Karol; Stegne Ignacij, frajtar; Sternad Franc; Strasser Janez; Štraus Tomaž; Fran Striebl, korporal; Süssmann Aleksander, frajtar; Unger J-ožef, korporal; Valkič Karol; Vitzmann Tomaž; Watcher Janez; K. Weicher; Weingerl Franc; Wohlmann Franc; Wurzinger Janez, rezervist.
V	ujetništvu:
Bazzara Janez, rezervist Brauehart Janez, v Siobodsku na Uuskeift; rezervist Gander Aleksander, enoletni prostovoljec R. Ohodura, Slobodskoje’, vladno okrožje Wiatka, Rusko; frajtar Cučko Alojzij, Slobodskoje; Drobnik Rudolf, Felgičer Franc, četovodja Franc Jožef, v Siobodsku, Rusko; rezervist Grebenc F., Slobodskoje; rezervist Kaližnik Jernej, Moskva, Rusko; Kürbos Janez, rezervist M-acbesan Franc, Slobodskoje; Mester Julij, častniški sluga Mild Avgust, Slobodskoje; Novak Jakob, Slobodskoje; rezervist Peitler Roman, Slobodskoje; Perčovič Mat., Slobodskoje; častniški sluga Pllečko Franc, rezervist Possinger Anton, Slobodskoje; Potrč Janez, Požgan Avgust, Prešern St., Purgaj Jožef, Slobodskoje; rezervist Banner Janez, Slobodskoje; Repnik Matija, Schleich Franc, Sorgo Matevž, Slobodskoje; rezervist Špindler Janez, Slobodskoje; Trümer Franc, rezervist Winkler Vincenc, Wolf Franc, Slobodskoje.
Pešpolk štev. 87:
Padli in ramjenl:
Častniki ; Koepf Karol, nadporočnik, mrtev ; Reidinger A., praporščak v) rezervi, mrtev; Maschka Viljem, praporščak v r., ranjen; Mayer Jožef, praporščak v rezervi* ranjen; Smekal A-leksander dr., poročnik v rezervi, ranjen; Gross Ljudovik, poročnik v rezervi, ranjen; Harich Morie, praporščak v rezervi, ranjen; Kmet Friderik, poročnik v rezervi, ranjen; Leimsner Karol, major, ranjen; Rodovšek Franc, poročnik v rezervi, r; Smerdu Rudolf, poročnik v rezervi, r; — Padlo moštvo: Franc Ažnok; Oajžek Anton* frajtar; Grili1 Jožef;. Haltze Rudolf, narednik; Kit Anton; Potočnik Milan; Span Franc, Vogrinec A. — Ranjeni; Arbeiter Bogoljub; Auer Srečko; Augustiu Fran; Ašič Anton, rezervist; Anderlič Jožef; Babič Štefan; Benedek Blaž; Beljak Anton; Berdnik Janez; Borovšak Jbžef; Božičnik Anton, rezervist; Cerne Janez, rezervist: Cijoit Janez; Cimerman Štefan; Čuješ Rudolf, četovodja; Dolar Jurij, rezervist; Dolenc Anton, frajtar; Fleischmann Franc;! Gabrič Makija ; Gajšek Adolf; Gajšek Jakob, frajtar; Germič Anton; Goljat A., korporal;; Goručan Rok, korporal; Grobin Janez, korporal; F, Grušovnik, korporal; Hebar Aflojzij, korporal;i liojzar Anton; Hrastnik Lranc; Inkret Anton; Jan Robert; Jazbinšek Anton, rezervist; Juhart Franc ; Kačič Ignacij; Kajba Janez; Kermu-zel Janez; Klemenčič Jožef; Knez Janez, korporal; Kodela Št.; Kotnik Alojzij; Kovač Mihael, Kovačič Janez; Koželj Franc; Krajnc Avgust; Krivec Franc,, narednik; (Kipela Matija, častniški sluga; Kvas Janez, četovodja; Ločan Franc, rezervist; Ločan Jožef; Macuh Jožef; Matjaž Jožef, rezervist; Matjašič Peter; Medved Martin, rezervist; Mlačnik Kvidon; Mlakar B.; Moro Valentin; Napast Simon; Novak Jakob; Orehovec Ant.; Ovčak Franc; Pangerl Jožef; Paradiž Janez; Pečnik Anton; Pečnik Jakob; Pesjak Pankracij; Petek Janez; Pinter Martin; Planinc Karol, četovodja; Pleterski Vinka ; Podmenifšek Jožef; Pogorevc Simon; Poharec Anton; Rizmal Jernej; Rozman A., četovodja; Rozman Prane; Rošnik Jožef; Rupret Prane; Schrot Albin; Schumer Janez, korporal; Schwarz Jožef, rezervist; J. Šegula, korporal; Šeruga Jožef; Širovnik 'Martin; Šneider Janez; Strauss Franc; Stiraci Franc, Štuhec Matija; Sumrek Mihael; Svenšek Franc, nadomestni rezervist; Terbovšek M.; Teršek Alojzij; Teršek Alojzij; 1;. Terste/njak Fraine, časthiški sluga; Turinek Jožef; Vaupotič J.; Vasle Anton; Verbovnik Anton; Viskovič Janez, nadomestni rezervist; Vouk Franc; Jurij Vres; Weber Jožef 2; Zave Andrej; Zavratnik Jakob.
V	ujetništvu:
Beloglavec Simon, nadomestni rezervist, Bračko Dominik, Bračun Janez, četovodja, vsi v ruskem ujetništvu v Siobodsku; Centrih Martin, rezervist, Ciijak Janez, Čoki Alojzij, rezervist, Colombia Janez, rezervist; Cul) Jožef, vsi v ruskem ujetništvu v Slobodskoje, vladno okrožje Wja.Ka; Dernač Alojzij, Devetak Karol, Doblšek Franc, rezervist, Dudcuk Nikolaj, Fakin Matija,, Falk Alfred, frajtar, vsi v Siobodsku; Galoi Martin, ptermov-šek Anton, Gobec Bernhard, Gobec Jurij, Golovšek Friderik, Gomilšek Franc, Gorišek Jožef, Gosak Martin, četovodja, Goura Jožef, častniški sluga, Gračner Miha 2, .Gračner Pavel 1, Gregorin čič Antjon, Grobovšek (Janez, Guček AW(ion, Guna Janez, vsi v ruskem ujetništvu, v Siobodsku; Had Anton, rezervist, Hasser Franc, orožniški stražmojster, Ilerga Jožef, korporal; Herman Janez 1, Herzog Eduard* korporal, Hladin Anton, Fr. Hochkraut, rezervist, Horvat Matija, korporal, Hren Hudob, J. Hribernik, Hvalenc Anton, vsi v ruskem ujetništvu v Siobodsku; Jagodič Jožef, frajtar, Jakob Jožeij. Janc Anton, Jazbec Florijan* Jelen Franc, Jušnik Janez, rezervist; Kamenček ,U-kob* rezervist; Kardinal’ Jožef, korporal,; Kave Jlakob, Kocjan Janez, frajtar, Kodolič Martin, Kojlar Simon, (frajtar, Korpar Anton, frajtar, Kosi Anton, Kosič Ljudovik, korporal, Kotnik F., Kovač Janez, Kovač Jožef, Krajnc Karol, četovodja, KrajšekF., narednik, Kremenšek Franc, Križanec Franc, frajtar, Kruk Š., častniški sluga, Kirbiš Karol, korporal, Lorger Janez, korporal, Ložekar Karol, korporal, Lužar Janez, frajtar, vsi v ruskem u-jetništvu v Siobodsku; Majcen Anton, Mavrič Franc, Mazir Anton, častniški sluga, Medved Alojzij, frajtar, Merčnik Peter, četovodja, Meznarič Martin, Mihovec Franc, Mikolič Alojzij, J. Mlakar*, Mlinarič Franc, frajtar, vsi v ruskem! .ujetništvu v Siobodsku; Okorn Janez, frajtar, Okrogelnik Janez, korporal, O-nišak Anton, narednik, Ožir Franc, .četovodja, Pastrin Maks, Pavlinič Matija, rezervist, vsi v ruskem ujetništvu v Siobodsku; Robnik Janez, Ropič Anton, Sivera Franc, Slender Franc, Šober Jožef, rezervist, Špes Janez, Špindler Lovro, korporal, Si-varnife Anton, četovodja, Stock Ferdo* rezervist, Štor Friderik, četovodja, Petek Alojzij, frajtar, Pintar Janez 1, Pivec Jožef, Planko Janez, rezervist, Plazhjik [Franc, frajtarl, Podlesnik Avgust, Pokelšek Franc, Prelog Franc, Pšaker Ciril, Pugelj; Andrej, vsi v ruskem ujetništvu v Siobodsku; Spane Jožef, korporal, Svenšek Ernest, Tamburin Anton, Tavornik Franc, trobentač, Toman Ernest, Tramšek Janez, Trunk Franc, Uran Anton, Veselko Anton, frajtar, Vlirant Franc, četovodja, Visentin Dominik, Voler Franc* frajtar, Votovšek Franc, frajtar, Pavel Vrenka, Weissmann Franc, rezervist, Žerak Jurij, korporal, Žipil Jožef, frajtar, Žipp Herman, četovodja, Zmagar Franc, in Zobec Janez, vsi v ruskem ujetništvu v ;Slobodsku.
Prostovoljna dražba.
Prostovoljna dražba Lerchovega posestva v! St. 18 k o. Mesini vrh pri Ptuju se vrši dne 30, januarja t. I. « b 10 uri dopoldne v pisarni g. notarja Fr Strafalla v Ptuju. Posestvo leži v neposredni bližini mesta Ptuj na lepi razgledni točki* obstoji iz lepe gosposke hiše, gospodarskega poslopja, dobro obdelanega, novozasajenega vino grada, gozda, njiv in travnikov v obsegu okroglo liha. Vzklicna cena znaša 40.000 K, na račun kupnine lahko kupec prevzame vknjižene terjatve Drsžbeni pogoji so na vpogled v pisarni g, Fran Strafella, c. kr. notarja in gesp. dr. Ivana Fermevca, odvetnika v Ptuju.
Ptuj, dne 14. januarja 1915.
Veletrgovina s špecerijskim blagom in dež. pridelki.
S
£
9
X
Ivan Ravnikar : Celje
Graška ulica štev. 21.
Priporočam vedno svežo in žgano kavo, g kakor tudi fino čokolado in kakao.
£ Zaloga rudninskih voda, vrvarskega blaga in vsakovrstnih suhih in oljnatih barv.
Solidna in tožna oostrežha
%
%
&
m
»
f
Tužnim srcem naznanjamo vsem prijateljem in znancem prežalostno vest, da. je naš preljubi soprog, oziroma oče, stari oče, zet, tast, brat in svak, gospod
Milan Hočevar,
trgovec
v nondeljek, dne 18. t. m., ob %3. uri, po dolgi, mučni bolezni in trudapolnem, svoji rodbini darovanem življenju, previden s sv. zakramenti za umirajoče v 58. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nam nepozabljenega se je vršil v sredo, dne 20. t- m-, ob 3. uri popoldne, iz hiše žalosti na mestno pokopališče.
Sv. maša zadušnica se je brala v četrtek, dne 21. t. m,, ob 8. uri dopoldne, v žalostni kapeli Matere božje župne cerkve v Celju.
Celje, 21. prosinca 1915.
45
Hermina Ho6*var roj. Sim*, M’lsn Hočevar, Marija Go e-sopr< ga.	5an, K*rol, Ano, H rnrna,
Karolina, Pavl* Hoče ar
otroci.
Ker je sedaj mnogo obitelj, katere pogrešajo moške, ka’eri so bili poklicani pod orožje, podpora pa zadostuje komaj za hrano, bo mnogim zelo težko kupiti otrokom najpo trebnejšega perila in obleko za šolo. Da se omili v teh revnh časih splošno bedo, se je odločil trgovec
4. IM. Šoštarič .*• Maribor,
Gosposka ulica 5, da bo za časa vojne prodajal vse blago veliko ceneje, kakor popreje Kdor torej želi kupiti za majhen denar dobro blago, naj se nemudoma oglasi pri omenjenemu trgovcu Vzorci in ceniki se pošljejo lastonj.
PAlalešuM raspoŠilja na v »e strani rUIilaSVO trgovina s pohištvom
KARL PREIS, MARIBOR, Stolni trg 6.
Največja in najcenejSa razpošiljalnica za pohištvo is posteljno blago.
Navadno pohištvo od K ICO. Pohištvo iz trdega lesa od K 200. Popolna oprava za neveste od K 120—5000 K Popolna knhinska oprava od K 40—120 K. Za spalnico, jedilnice, gosposke sobe in Bidone iz orehovega, hrastovega, bukovega lesa iz mecesna in javorja, iz mahagonijevega in iz palisandrovega lesa v bogati izberi po zelo iakih cenah. Razni posamezni deli posebno poceni. Posebni oddelek za pohištvo iz železa, medenine in tapeciranega pohištva.
Slobodan nakup.	Slobodno na ogled.
Tlnstrovani ceniki brezplačno!
zajamčeno pristno vino.
Kmetijsko društvo v Vipavi Kranjska oddaja vsled priporočila knezoškofijskega ordinarijata v Ljubljani pristna bela mašna in namizna vina po zmernih cenah postavljena na postajo Ajdovščina. Kleli nadzoruje vipavski dekan V zalogi je tudi pristni tro-pmovec. Sprejmejo se zanesljivi zastopniki za razprodajo vina.
Kmetijsko društvo v Vipavi*
Na NajTlšje dovolilo Njegovega ces
||| in kralj, apostolskega Veličanstva
Iz janredna c. kr. državna loterija
za vojnooskrbovalne namene.
Ta loterija v denarju vsebuje 21.146 dobitkov v gotovini v skupnem znesku 625.900 kron.
Glavni dobitek znaša:
200.000 kron.
Žrebanje je javno in se vrši na Dunaju dne
28« ian« 1915« Cena srečke 4 krone«
Dobe se srečke v oddelku za dobrodelne loterije na Dunaju, III., V rdere Zollamts-strasse 5, v loterijskih kolektureb, v tobačnih trafikah, v davčnih, poštno-brzojavnih in železa ških uradih, menjalnicah itd Načrti za kupce srečk brezplačno. — Srečke
sa do pošiljaj o poštnine p osto.
C. kr. gčnerafrs® ravnat® listv© si eSrlaime loterije
(oddelek za dobrodejne lofeiije).
Velilio zaloga ur, dragocenosti, srebrnine in optičnih roči po psabi ceni.
j Tudi na obroke. - liustr. cenik ! zastonj. - Gramofoni 20—200 K
5 Niklasta remont.-ura K 3'50 :	Pristna srebrna ura	K	7
j	Original omega ura	K	24
:	Kuhinjska ura	K	10
j	Budilka nikiasta	K	3
:	Poročni prstani	K	2
I	Srebrno verižice	K	2
Večletno jamstvo.
j Masi. Dietinger
j Thee! Fehrenbach
I urar in očalar 11U1IBÖH, OosposHa ul. ZB
j Kupujem zlatnino in srebro.
Wam božično in novoletno sezono
priporočamo trgovcem v nakup:
Božičnih okraskov, svilnatega papirja v vseh barvah, barvani papir na eno stran v vseh barvah, krepp» pir v vseh barvah, barvani papir na dve strani v vseh barvah, zlati in srebrni papir — sveče za drevo, čarobne svečice.—
Cvetje za rože, žica, zlata pena, jaslice izgotovljene, podobice za jaslice, — rutke. —
Bož čna in novoletno dopisnice kakor tudi druge vrste po izredno nizkih --------------cenah.-------------------
(ìrorlèttr & Lfikovšck Celle
Graška ni. 7 Na debelo in drobno Rotovška ni. 2
M
sr
fli
fD
STRAŽA
SL GOSPODAR
se prodaja v naslednjih prodajalnah in tobakarnah:
V	Mariboru:
Prodajalna tiskarae sv. Cirila, Koroška ulica št 5.
Papirna prodajalna g. Pristernik, Tegett-bofova ulica.
Trafika na Glav. trgu (zraven rotovža). » v Gosposki ul (nasproti hotelu nadvojvoda Ivan).
Trafika v G ajski ulici.
»	» Tegetthoiovi ulici (g.fŽiiko,
blizu glavnega kolodvora).
Trafika na Tržaški cesti (nasproti mag-daleuiki cerkvi).
V	Slov. Bistrici :
Prodajalna g. Roze Piči.
Ptuj:
Papirna trgovina g. J. N. Peteršič.
Celje :
Papirna trgovina Goričar & Leskošek. Trafika v Narodnem Domu.
Sv. Jurij ob juž. žel. :
Trgovina g. Janko Artmana.
Sv. Jakob v Slov. gor. :
Trgovina g. Frid. Zinauer.
Sv Trojica v Slov. gor. :
Trgovina g. Terezije Čauš.
Slov. Gradec «
Trgovina g. Bastjančič.
Sv. Vid pri Ptuju :
Mostninar g. Anton Kmetec.
Ljutomer :
Trgovina g. Alojzija Vršič.
Brežice »
Trgovina g. Antona Umek.
Šoštanj
Trgovina g. Ane Topoinik.
Luže v Sav. dol. :
Posestnik g. Franc Dežman,
Vojnik :
Trgovina g. A. Brezovnik.
Celovec :
Trgovina g. J.Vajncerl, Velikovška cesta 5.
GuŠtanj (Koroško):
Trgovina g. Vinko Brundula.
Opomtia : će kdo hoče prodajati naše liste, naj naznani tiskarni sv. Cirila, Maribor, Koroška cesta 5. — Prodajalci dobijo dalekosežni popust.
»o
o
Tiskarna sv. Orila v Mariboru
Opremljena s ■•JbnljSim! «troji, a lastwlns «lekOlžaln 4»9»r»«®ast, ss»J:E»'ir«|fi$*t»ž Arkmai Sia £®©is*«»t «t9ar»&fež, «prejem» vsa T ©Mk»*» •Ste «breke spad«y*én dela kaker i éaanlke, kssj䮫, to*?«*aw®, «benak« tn drag« koledarje.
Za vH. lupuliaks «rad* sporedu* is ainjwke listke x črni», rdeči» ali modri» tistem,	Za fcrfetsafje la prfredMstj* v*seVS«: jedilnike, rabila na piece, Ijwdafee rem!*»» trattel» itd.,
uradne zavitke z natisom glave ter rame omasti«* «api««. Zn «iavite »bftneke, isteke fa	phase rede, reiofaiee, mattine napite itd. Za pessmereika ; vizitke, nilmlot, pszfodnk*,
druge urade: uradne zavitke, oznanila, napisa, razglas«, pkéiias predpise, pt^emoa p»tr- parse i« i«Ntša« v »ajkpit opravi. — Diplome s* dasta* ide druitev in kalne aUu« v dila itd. Za ebrtnike in trgovce: pisma, zavitke, okrožni«», nesne, opomine, ssenjiss, c*-	«attèsili okraskih in s modern imi okvirji po jako niskih eessafe.
sike, dopisnice, naslovnice, letake in lepak* b èra im i» dvugolmrv&ijm tiskom. Za £**-3jSates,	_•	'	„	.	,
zadruge te druživa: pravila, zapisnike, pristopnic* in cprejMiaice, letna poročite. rafes-sfe» © © 0 © ©	Vš® Uft^OCUft S6 ISVFSljG CÈDO Iß tOÖQO.	©OOOO
zjJdjnćke, druStvene znake, vabila k prireditvam in mJmi. deer»* »porade i* drag*.	**•»©#•*******♦♦
Spodnještaj. ljudska posojilnica v Maribora
r. z. z n, z.
H»»vi«i1vir# trltfvrtr» se sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: navadno po 4V»0/o> proti trimesečni odpovedi po 48/«%- Obresti se pripisujejo h kapitalu nrdltimu V lüyif l. januarja in 1. julija vsakega leta. Hranilne knjižico se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. , Za nalaganje po pošti so poštne hranilne položnice (97.078) na razpolago. Kentni davek plača posojilnica sama.
Dnenlfta CO è? nlüln elanom in sicer: na vknjižbo proti pupilarni varnosti po S'/zVt» na vknjižbo sploh po S’/anc, ua vknjižbo in poroštvo po Jr \JSWjli4S. 9« 4J.djM.JuJ S8/*0/,, in na osebni kredit po 6%. Nadalje izposojuje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drug’ll denarnih zarodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le kolke.
1	so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. ure dopoldne in vsako soboto od 8. do 12. ure dopoldne izvzemši praznike. V uradnih urah se sprejema
UFdUHV »Ji jn izplačuje denar.
Pojasnila se dajajo
in prošnje prejemajo vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 5. uro popoldne.
gap- Posojilnica ima tudi na razpolago domače hranilne nabiralnike.
Stolna ulica št. 6 (med Glavnim trgom in stolno cerkvijo).
Denarni zavod spndnještaj. trgovstva in obrtništva — Trgovsiso-obrtna kreditna zadruga v Celju
sprejema vloge na knjižice od vsakega in jih obrestuje po
otvarja tekoče račune, eskomptuje menice in knjižne terjatve, prevzema zaveze, oskrbuje inkaso in obavlja sploh vse ji zaupane denarne posle po najkulantnejših pogojih.
Edina štajerska steklarska narodna trgu*.»-.
Na debelo!	Na drobnoI
za moške ženske in otroke, kakor tudi usnjate gamašne in galošne najboljše kakovosti prodaja doma in razpošilja po najnižiih cenah veletrgovina
R.StermeckivCeljušt.3Q0
= Pišite po cenik.
© 9 ©
e © ©
CELJE
FRAM C STRUPI
Graška cesta
priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za oodobe. — Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in stavbah.
Najsolidnefša in točna postrežba.
Ure! tire!
¥ v« liki izbiri iti p c« nizkih certuff.
POZOR
Radi opustitve najstarejše narodne manufakturne trgovine
Karola VANIÜA :: Celje :: Narodni dum
g Ustavljeno 1880. prodaja se vse pod lastno ©eno. tMììO?l.|8M Ì8Q0
Srebrne ure za fante od 7 K Srebrne ure damske od 8 K Srebrne verižice od K 2 40 Sreb. veriž;oe damske S 3050
Zla.e damske ure od 26 K
Za vsako uro se jamči!
Premijske ure, Schafhausen, Zenith, Omega, Sterne
Očala : Za kratkovidne nova, zboljšana stekla.
franisi (Jure! hgiribgg
urar, zlatomer in očalar,
Teyetthofova cesta 39. Prvi orar od glav. kolodvora.
|Zimho le, JQ da se hum
pri st&roznani denudi zinesljiri trgovini as s« no po osni smp&Ji tudi prav đabros
Suknsno	(štofi za moške in dečke.)
N ivnmscinS velisi za ženske in dekleta,
N-JflbveJše peršina btegn za obleke in bluse,
Platm bete in pisana sa srajce in spodnje hlače,
B agö za pcs trije !» rjuhe, brez šiv.-» ša inatracs,
Srajce izgsi.v jena vseh velikosti za moške in ženske, Preepagnsfcev ?ašška izbir, ra prati is iz črnega atlasa,
Zffliraj Bevesti rsbesv iz svil» in za prati, kakor vseh vrst blaga ?.a domačo »porabo, s čimer si pri veliki izbiri ia pri niskih cenah tudi doma svoj nakup lahko dosežete pò zelo ugodnih prednostih, zatorej pošljem na zahtevanje
®©r" zAsioNj -mm.
vsakomur svojo bogato zbirko vzorcev na razpolago.
SC. Worsen® Maribor
Gosposka ul. D„ (Herrang* 01
Trgovina s špecerijo in z deželnimi pridelki :
Celje, Narodni dom.
Franc Kolenc
Kupim sube gobe, vinski kanu n in vse deželne pridelke po najvišjih dnevnih cenah. Vedno sveže spece» rijsko blago po najnižjih cenah v trgovini s špecerijo in deželnimi pri-delki na debelo in drobno.
00mmk%%mk
Izdajatelj in založnik: Konsorcij „Straža.“
Odgovorni urednik: Franjo Zebot.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Maribora. ■