p 3 Z« pol leta.....$3.00 Za Ne« York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 n Največji ilorenaki dnevnik v Združenih državah Velja za rac leto . - $6.00 GLAS NARODA Iistzsloveiiskih delavcevv Ameriki. The largest Sbtwka Daily fas the United Matin i Izmed CTcry day except Sunday« and legal Hobdays. 75,000 TELEFON: CHclzea 3—3878 NO 213 — &TEV. 213~ Entered u Second Claw Matter September 21, 1903, at the Port Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: OHelsea NEW YORK, SATURDAY, SEPTEMBER 10, 1932. — SOBOTA, 10. SEPTEMBRA 1932 VOLUME XXXX. -J- LETNIK EKSPLOZIJA JE ZAHTEVALA 42 ČLOVEŠKIH ŽRTEV Green je zapretil z novo stranko NA EAST RIVER PRI NEW YORKU JE VČERAJ ZJUTRAJ PARNIK "OBSERVATION" ZLETEL V ZRAK Na krovu se je nahajalo sto dvajset delavcev. — Eksplozija je bila tako silna, da so nekatera trupla zletela več sto čevljev daleč. — Nad sto oseb je. bilo poškodovanih. — Preiskava bo skušala dognati, če je bila v kotlih slana voda. — Potapljači na delu. Na Last River pri New Yorku se je završila včeraj zjutraj strašna katastrofa. Leseni parnik "Observation", na katerem se je nahajalo sto dvajset delavcev in deset mož posadke, je zletel v zrak. Naenkrat se je parnik zazibal, in sledila je grozna eksplozija. Proti večeru so dognali, da je najmanj dvainšti-ridest delavcev izgubilo življenje, toda število tmrtno ponesrečenih utegne narasti na šestdeset. Lksplozija je bila tako silna, so odletela trupla nekaterih delavcev več sto čevljev daleč. Nekateri so popadali v vodo, iz katere se niso več pojavili, dočim so si drugi s plavanjem skušali rešiti življenje. Par minut nato se je parnik potopil. Nad sto oseb je poškodovanih, nekatere med njimi tako resno, da bodo poškodbam podlegle. Si noči so vozili po pozorišču nesreče policijski čolni, pa tudi potapljači so bili na delu, hoteč dognati vzroke katastrofe. Nekateri domnevajo, da je eksplodiral kotel, in da bo mogoče vzroke eksplozije dognati le potom natančne preiskave ostankov potopljene ladje. Predvsem bodo skušali ugotoviti, če se je nahajala v kotlih slana voda. Uradniki unije železničarjev, kateri so pripadali skoro vsi ponesrečenci, so se že pred tedni pritožili, ces, da je parnik zastarel in vedno prenapolnjen. Ob osmih zjutraj je odplul parnik z vznožja 1 33. ceste proti Rickers Island, kjer so bili delavci zaposleni pri neki novi gradnji. To je bila tretja vožnja "Observation", in delavci so bili zelo veseli, ker so v petek dobivali plačo. Ko se je približal parnik onemu mestu, kjer se je pred osemindvajsetimi leti potopil izletniški parnik "General Slocum" s 1 02 I osebami na krovu, se je naenkrat stresel in se s strašnim pokom pognal v zrak. Zdelo se je kot da se je krov popolnoma ločil od ostalega dela parnika. Truplo nekega moškega se je dvignilo štirideset čevljev nad parnik, nato pa letelo v loku tristo čevljev daleč, zadelo ob okno nekega poslopja in padlo na ulico. Med smrtno ponesrečenimi je tudi 60 letni kapitan George Forsythe. Neki E. J. Walensik je pozneje izjavil: — Sedel sem na krovu in se s svojimi tovariši pogovarjal o politiki. Začutil sem sbrahovit stres-ljaj, nakar me je vrglo v zrak. Ko sem padel v vodo. sem videl le trupla in razvaline. Zdelo se mi je, da sem mrtev, ker je bilo vse megleno. Nekaj mo* ških se je borilo ob moji strani, dočim so ležali drugi mirno na vodi. Walensika so pozneje nezavestnega potegnili na breg. Ljudje, ki ko se ob času katastrofe nahajali na pomolih in na ladjah v bližini, so za nekaj sekund kar odreveneli od strahu. Takoj na to se je pa začela reševalna akcija. Vlačilni čolni so se pojavili na mestu nesreče ter rešili mnogo oseb. Na pomolu je stal ves zasopel delavec Teddy Moreau, ki je strahovito tekel, da bi dospel z "Observation" na Rickers Island, toda parnik mu je pred nosom odplul. Par minut nato je nastala eksplozija. \ Parniki obrežne straže so še pozno zvečer iskali trupla. PIKETIRANJE __MAJNV1LL. Stavkarji hočejo zapreti vse majne v Illinois. — Nekateri majner ji so pustili delo in se jim hočejo pridružiti. Joliet, 111., 9. septembra. — Pet sto stavkujočih majnerj«»v j«1 naznanilo. da I>(i(l(i zaprli vse majne v severnem delu drža-ve Illinois 1 **i* so piketirali Strip Mint', ki je last 'Northern Illinois Coni Corporation v Wilmington ter so pregovorili '200 inajnerjev, da so pustili delo. Majnerji, ki so pudiH delo, srv obljubili, da se udeležijo splošne loajnerske seje. ki naj odloči. ali naj stirvkajo še dalje proti dosedanji pla<"i $•">. katero plačilno lestvico so sprejeli uradniki l*. M. W. of America. 1'iketi .so člani novo ustanovljene organizacije Progressive .M. 1". of America, katero so ustanovili od stopi vsi člani stare unije. Cradniki nove unije so sporočili. da je 14 maju v Belleville o-kraju podpisalo z novo unijo po-1 godbo na podlagi stare plačilne, lestvice po $15.10 na dan. PODONAVSKA IFAŠISTI KONFERENCA! POMAGAJO ROJAKOM VENIZEL0S JE ODSTOPIL Odstop starega balkanskega diplomata je bil le začasen. — Rojatasti proti njemu. Atene, Grška, H. septembra. — Ministrski predsednik Eleutlie-rios Venizelos. ki je bil zadnjih dn-et let že večkrat 111 in isti-, predsednik. je povzročil nov političen vihar, ko je za nekaj ur odstopil od svojega mesta V odgovor na zahtevo rojali-stov, da naj bo odstranjen s svojega mesta, je Venizelos narcnanil predsedniku Aleksandru Zniin's .svoj odstop. Predsednik njegovega odstopa ni hotel sprejeti, nakar je Venizelos izjavil, da ostane na svojem mestu do državnozborskih volitev septembra. Ven'zel osa jo* napadel roja listič-ni voditelj P. K. Tsaldaris. ki je obdolžil Venizelosa. da je v voli-tvenem času sodeloval z vojaško »skupino. Tsaldaris je naprosil predsednika Zaimsa. tla naj postavi ministrskega predsednika, ki bo zagotovil volitve brez vsakega političnega vpliva. Ko se je vse to godilo, i-e je nahajal Venizelos na otoku Kreti in predsednik ni napravil ntibene odločitve, dokler se Venizelos ni vrnil. Spor med Tsa Ida risom in Ve-nizelosom .se je pričel, ko je Venizelos v svojem govoru napadel bivšo grško kraljevo družino. Venizelos je grški ministmki predsednik od leta 1028. Že pred vojno, med vojno in po vojni je zavzemal večkrat to mesto. Kot bojevnika za grško republiko se je izkazal že leta IftfMi kot vodja revolucije na Kreti. Star je G8 let. Delegati obsojajo francosko politiko. — Dolžf-jo jo, da noče več posoditi denarja srednji Evropi. Stresa, Italija, 9. septembra. — Francoski delegat 11a podonavski koiifernci. Robert Coulondre, je povdarjal potrebo, da Francija v mnogih ozirih izpremeni svojo mednarodno politiko. Rekel je. da Francija noče več dati posojila državam osrednje Evrope. Dalje je rekel, da mora priti pomoč za rešitev gospodarskega paložaja od drugod. Ves dan s bile zelo živahne debate. tekom katerih so delegati razpravljali o francoskem in italijanskem načrtu. Francoski delegat je v tsvojem načrtu priporočal. tla se postavi sklati za pomoč trgovine. Italijanski delegat je priporočal, da se vsa trgovina po vseh drža-vah organizira in da se znižajo visoke carinske pristojbine. Visi delegati so edini v tem, da je potrebno za podonavske države, da dobe obsežen trg za izvoz svojega žita. Rešitev tega vprašanja pa ne sme škoditi Argentini. Združenim drža>vam in Kanadi, ker bi vsled tega bil izvoz Lz Evrope prikrajšan. Brezposelni s e vračajo v Italijo. — Fašistovske organizacije jim preskrbe delo. — Podpirajo brezposelne. Rim, Italija, 9. septembra. — Tajnik fašistovske stranke Aehil-lo Sta race je naznanil, tla je 1'a-šistovska stranka izdelala načrt za pomoč tisočim delavcem, ki se. vsled sedanjih ..labih delav.skih I Sal* pn tej wvoji P^'tiki. razmer vračajo v Italijo. Konvencija je sprejela » •vladni vojaki našli veliko zalogo orožju in munieije. Berilardes j«* kel je. da je delavska federacija i kil PreJ lpti governer države Mi-' * * ■ nas Geraes. Zarotniki so nameravali vprizo- resolu- eijo. v kateri se poživljajo člani januarja se je vrnilo v J organizacije, da pri prihodnjih Italijo za stalno ali začasno :J9.ra. — Kitajsko časopisje poroča, nical;. Uspeli je bil tako velik, da da se je 20.000 kitaj, guerilla voja je letos ta načrt še povečal, kajti kov, ki so i-e do sedaj vojskovali navzlic znižanim cenam .so iniele neodvisno v skupinah ena od dru-železniee »velik dobiček, ker se je g,- Paulo in drugih mestih, Assis < Mtateauhriand. Vlada naznanja, da so vladne čete zavzele dvanajst mest in 10,0(^1 kvadratnih milj zemlja v državi Sat» Paulo. Rio de Janeiro, Brazilija, 0. sept. Ker niso tispela pogajanja žita, kar ga j« j mPtl vlad. zastopniki in uporniki v etosnjega leta, jSa0 pau]o Ja w b|1o lU>vo,jeno ker ji primanikuie tujega tlen:ir-. . • • . 1 . 1 tujcem prihajati v Santt»s in zo- ja in vsled sedanje nizke valute! . - .. . . _ , . I pet odhajati, je uinogt> Amerikan- tlomacega denarja. f . _ i »,• . T . . J . , , , cev moralo ostati »v Kio de .lanei- ( ena kruha se je od lamkega I Mnogi tr?ovcii ki so pr[kh na leta podvojila m mlin. počivajo, wIiko trgowko zborovanje, So se trmzia. iz Santos pripeljali z aeroplani. Iz Los Angelesa v državi Ilio-Bio poročajo, da je vsled lakote u-mrlo 14 tlečk(»v. ZNIŽANJE DELOVNIH UR V ITALIJI red in ceno za vozni listek more vsakdo plačati. Iz Milana v Be- tn ADVERT1SL GLAS NARODA' netke in nazaj stane vozni listek tetam ,v *»rov»nciji Ki- manj kot en dolar, kakor tudi iz r,n' Prodira 's sv?jo Rima v Xapolj in nazaj. Ravno ta-, mestn Klrin in ('an^un-ko je tudi znižana vožnja na ob-j Po drugih poročilih je general režnih parnikih meti posamezni- an-Šan, o katerem so japonski m» mesti. časopisi poročali, da je bil ubit, še vedno živ in da je zavzel mesto Anda na zapadni strani kitajske železnice. NAJSTAREJŠE MESTO St. Angnstine, Fla., septem- Harbizl, Mandžurija, 9. septembra. — St. Augustine je najsta- bra. — Roparji so vrgli s tira vlak rejše mesto v Združenih državah kitajske vzhodne železnice in so in ravno sedaj obhaja 267-oblet-j odvedli nad sto potnikov, med ka-nico svoje ustanovitve. I terimi so bili Rusi in Kitajci. Rim, Italija, 0. septembra. — Ministr. predsednik Benito Mussolini je kot minister korporaeij naznanil, da je uvedel preiskavo, ki naj dožene. ako ne bi bilo primerno, da se vpelje v vsej industrij^ v Italiji 40-urno delo na teden. Že iveč tednov se v Italiji pote-kujejo za znižanje delovnega časa. toda Mussolini jeva preiskava je največji korak v tem pogledu. 'Mussolini je naročil vsem indu-trijskim podjetjem, *la naj v najkrajšem času sporočijo svoje mnenje glede skrajšanega delovnega časa. ne da bi v.sled tega industrija trpela kako škodo. Mussolini želi imeti ta sporočila v svojih rokah čim prej, da bo mogel eel i načrt predložiti mednarodnemu delavskemu odboru v Ženevi i 21. septembra. toda se sedaj ne morejo vrniti. Med temi je tudi ameriški trgovski ataše j v Sao Paulo David Sherman Green. Braiziltska -vlada je predlagala, da je dovoljeno trgovskim ladjam s tujci pristati v Santos pristanišču. ako kak mornariški častnik spremilja ladjo do pomola. Ta predlog so uporniki v Sao Paulo zavrnili, eeS, da bi častnik mogel ogledati utrdbe v pristanišču. DOSMRTNA JECA ZA EN DOLAR Detroit, Mich., 9. septembra. — Thomas Blackm&n, ki je star 28 let, bo šel v dosmrtno ječo, ker je tikradel 'brezposelnemu delaven zadnji dolar. Frank Potočke, ki že 'več mesecev ni delal, je eopet našel delo in je bil na potu, da prične delati. Med potom pa ga vstavita dva roparja in mu vzameta zadnji dolar, ki ga je ie imel. Potočke je v Blakmanti spoznal enega izmed roparjev in sodnik Jeffries ga bo najbrže obsodil na dosmrtno jeio. mz DP c L - Glas Naroda 3 Frank S&ktfr, President Owned and Published by SLOVEN IC PUBLISHING COMPANY (A Corporation! MEW YORK, SATURDAY, SEPTEMBER 10, 1932 THE LARGEST SLOVENE DAILY i* U. 41, Ju L. Benedik, Treas. Place uf bt»®4»«M of I be corporal too d addressee of above offlrer«: nt W. 1*k MtmL »*r«ugb •! MankaUmo, ^ N V- LAS NARODA" ( Voice of the People) ls*urd Every KxcefH .Sundays ami Holiday* Zn eelo leto rrija xa Ameriko in ............................. •«■*> Z« pal lets ................ Za ^V-trt iMw ................... *1W 7.n New York zn celo leto......$7.00 Za pol leta .................... ^ Za iuozemstvo za eelo leto......$7.00 Za f»ol leta .................... Subscriptlt najmočnejša stranka v zhomiei. je sporazum neniogo«". Pogajanja med elan i pent nima in fašisti se še vedno Vrše. Tudi če se pobotajo, je dvomljivo, da bi predsednik Hindenburg na ljubo eni sami parlamentarni skupini razpustil »cd an je ministrstvo. Napetost med administracijo in fašisti je prikipela ilo viška. In ee je bila še kaka brv, vodeča k sporazumu, jo je podrl Hitler s svojimi zadnjimi izjavami, v katerih je očital Hindenburgu starost in nezmožnost. Člani eentmma, fašisti in soeijalisti vedo, da se bo Hindenhurg v svrho, ar-Jamentarizma. V tem slučaju jih za more predsednik vprašati: — — Kakšen je vaš program in v čem ste se sporazumeli t In zakaj nameravate onemogočiti izvedbo odloka za gospodarsko rekonstrukcijo, katerega sem ravnokar izdal i fVntristi, fašisti in soeijalisti pa nimajo nobenega enotnega programa. Druži jih le želja, da bi deželni zbor ne bil razpuščen. Ko bo v ponedeljek otvorjen državni zbor, bo imel državni kaneler von Papen uvodni govor, v katerem Ijo razvil svoj program. Največ bo razpravljal o zunanjih 7i\-deva h ter o zahtevi Nemčije jk» enakopravnosti z drugimi državami v vojaškem oziru. V torek foodo govorili: Gregor Strasser za fašiste, Paul Loebe za socijaliste in dr. Heinrieh Brnening za centrum. V sredo se bodo oglasili govorniki ostalih strank, nr.-kar bo državni zbor razpuščen. še predno bo prišlo na vrsto vprašanje zaupnice. Posledica tega bo, da bodo volit vene postave znatno izrpremenjene, kar se bo seveda zgodilo v okrilju nemške, ustave. Ves svet napoto pričakuje, kako se bo končala borba med fašisti in Ilindenburgom, in vsi razsodni ljudje žele, da bi Hindcnburg zmagal. Barberton, Ohio. Prve dni leg* mesca je vladala' taka vroeina. da kar je ime! ejo-' vek na sebi. je bilo vse preveč. Pozneje je pa padlo precej za-željenega dežja, kar je zrak iz-pr**mcnilo ter zemljo napojilo. Olovck eita. da bodo tu pa taui nekatere tovarne zopet odprle svoja vrata ter poklicale delavec na'zaj. a dvomi, da je verjetno ali ne. ker uas že neštetokrat na-limali. I>al. l>og. da bi se te njihove obljube že enkrat uresničila. S t eni bi odložili neznosno breme delaven trpinu. Ko se tu pa tam snidemo, naj-i večkrat pred tukajšnjim božjim hramom, pok rami jamo. kako tla bi nkrenili vsaj tisti, ki še deloma hodimo v tovarne, da za-raogli*v prihodnpji zimi dostaviti božična darila najpotrebnejšim družinam naše narodnosti v naselbini. ue glede na stranka rat vo. V to svrho je naša fara Sv. Srca Jezusovega sklenila. da priredi piknik v nedeljo dne IS. septembru t.'m. in sicer na Ilopokan Garden. Vstopnina pros-ta. Tem potom s te najuljudnejše vabljeni Slovenci in Slovenke. ka-k"r tudi brati Hrvati iz Harber-tona in okolice, da se tega piknika udeležite. S tem boste naredili dobro delo za odpojnoe stra-dujočih družin. Sodelovala bota eerkveni pevski zbor pod vodstvom .Mrs. All-j?ele Beg. ter domači pevski zbor ".Juvormk" pod vodstvom Mr. A. Bonkbacka. Obema zboroma gre hvala že vnaprej. Obeta se veliko zabave, za mlade in .-stare, in kot se cuje. bo tudi okusen prigrizek ter izredna kapljica za suha pri a. Nas viden je due 18, septembra t. m. na Hopocan Harden. SCHOBROV TAJNI ARHIV Udobno Hitro Poceni Lahko danes potuje vsakdo, kdor je dobil potrebna navodila od veščega zastopnika. Da ne boste imeli na po-tovanju nobenih zaprek, pišite za brezplačna pojasnila na — METROPOLITAN TRAVEL BUREAU 216 West 18th Street New York, N. Y. LI , t šila velika sal most na prostorii j francosko, italijansko in esperan-»vetovne razstave. Vršile s(»'.se ve- to. Pri t<*li tečajih so iipotovili. da^ like plavalne teknie. Najprej je j zna 570 dunajskih stražnik v >'•«'-bilo 50 deklet v tekmi, potem je j šfto. Vee kakor ena četrtina s t razbilo 75 fantov. Družba je napra- mikov zna na Dunaju češko in ta Oli avstrijskega hivšejra zvezo•»-«a kaneelarja tir. Sehobra n-imiofro "ovori in piše o njcfrovcii tajnem arhivu. Kakor vsak policijski ravnatelj, je tudi dr. Schober imel velik ta.i-T.i arhiv, v katerem je .shranjeval najbolj zaupne listine svojega r« -sora. K».» je bil imenovan za policijskega ravnatelja na Dunaju, je prt vzel od svojega prednika me I drugim takšen arhiv, ki ga leti v svoji praksi dopolnil in |> >-n; m »žil. Najvažnejše listine tega tajueg.i arhiva sr> doknmcnti. ki se nanašajo na prevrat 1. l'.Us. V arhivu je popis vseh oseb. ki s-» igra! • količkaj vidno vlogo pri prevr»;1ii iii pred njo. Zato .se na Dunaju sprašujejo, kaj .se bo zgodilo o t^^n tako važnim arhivom po Sehohnv-v: smrti. .Med skrivnosti tejra hiva spadajo tudi avtentične l i i -i.e o inaverlinški tragediji. Avtomatično je navada, da [»<•-f'.eduje vecbio ]>o umrlem policijskem ravnatelju tajni arhiv nj«-gov naslednik. Tako se bo najbrž-zgfMlilo tudi na Dunaju, ampak siurt bivšega policijskega ravnatelja bodo gotovi krogi nedvomno izrabili tudi za to. da dobe iz pokojnikovega tajnega arhiva informacije o osebah, ki niso več me 1 živimi, ki pa so bile za javno živ-Ijenje na Dunaju kakorkoli point mbne. velika številka dokazuje, koliko (Vliov. ki so se preselili pred in med svetovno vojno, živi še dane.-s tam. DEHA8HA HAKA9U IZVEfiUJEMO ZA»K-BIfJIVO IN TO0NO KA^OR VAM POKAtE ^A 8TOPNI SJSZPAjK ▼ fDQOSLAV^O II V rr*LUO Din 900_______ $ 4— i Ur 100 _________________».J 5^0 S »00 ------$ 5 JO 8 Ur 200 ____________________.»11.40 400 -"---------------$7.80 [! Lir 300 ___________________....$16.60 M0-----$ 9^0 {Lir 400 ......................»2*.— Din 1000-------»1B-50 lir 100—................»37^ D* 1000 -------W-S0"Llr ...........................453— iRH^Ut tnMk«* kot tgorMJ bo4lal v tflnfrjlh aH llrah'itvtlJujMM h bolj« peg«]«. IZFLaClLA V AMKK1ŠKIH DOLARJIH Zrn Ispiatilo $ 6.00 moral« podaU_t 6.70 »> »» $10.00 * .....;., HOJQ " IIIjQO »» . *». '? '» $3000 f £40.00 John 1'jčič, član cerlcvenega odbora. Cicero, 111. Cenjeno uredništvo Glas Naroda, gotovo ne boste oporekali mojemu dopisu iz naše naselbine Cicero. Citatelji ne 21. avgusta se ji- Matija Klemene s petrolejem polil in se obesil. Prijateljev ni imel. sovražnikov pa veliko. vila iz michiganskepra jezera lep kanal, v katerem so se vršile plavalne tekme. I.jndi je bilo okoli 75 tiisoč. Kjer se bo vršila svetovna razstava je bila prej povsod voda. Pred petimi leti se je ustanovila družba z 50 milijoni dolarjev in je jezero zasula. tak^> tla bodo vsa poslopja stala na. tistem prosto-. V nedeljo popoldne je premini. Družba že danes računa lOeniu v Clcvelandti po dolgi bolezni ■ vstopnine, kdor si hoče" prostor o-j rojak iRudolf Mesojedec, star j gledati in to se vsakemnr izpla-jlet. Doma je bil iz vasi ČVšče. t"a-ča, da gre gledat. Delajo pa še j ra Prečna pri Novem mestu. V zmiraj naprej, tako tla bo dogo- j Ameriko je prišel pred *2'2. leti. NASI V AMERIKI Dragi čitatelji Glas 'Naroda, zima se bliža. Najboljša naša zabava po zimo bodo različne knjige in list Glas Naroda. Gotovo nas bo Peter Zgaga potroštal s smešni-cami, katere radi eitamo vsaki dan. V zahvalo Petra povabimo v našo naselbino C'icero. Sedaj pa pozdravljam po vsej Ameriki eitatel.je teg^a lista, listu pa želim veliko novih naročnikov. Greg. Chie. naročnik G. X. Chicago, HI. Cenjeni uredništvo Glas Naroda! Ker že dolgo ni bilo nobenega dopisa iz našega milijonskega m^sta Ohicaga. sem se jaz namenila malo poročati. Delavske razmere so take, da skoro ni vredno omeniti. Dasirav-no grade novo poštno poslopje, pa komaj par sto delavcev dela. Ravno tako grade -veliko poslopij za svetovno razstavo, ki se bo vršila tukaj leta 1933. Jaz sem šla s ,svojim soprogom na Delavski praznik gledat veliko delavsko procesijo, ki se je vršila po Michigan Boulevard-u. Ceni se, da ^e bilo od dvajset do trideset tisoč ljudi v procesiji in veliko vojnih veteranov se je udeležilo. Bili so tudi šolska učitelji in učiteljice, ki so nosili plakate in napise, da naj jim mesto izplača kar jim dolguje še za lansko leto na plačah. Potem je šla procesija v Orant park. kjer j«e feflo več govorov. &k«ro vsi so bili xa B-oose-veha in so ostro kritizirali Hoover ja. Popoldne ob 3. uri se je vr- , tovljeno vse do 1. junija 1033. Tistega dne se bo pričela svetovna razstava in bo ena največjih v zgodovini. Hoteli se že .sedaj pripravljajo, da bodo mogli vs<- tujce sprejeti, ki bodo prišli iz celega sveta. Doba piknikov je minila. Sedaj pe bodo pričela jesenske /veselice. Prva se bo vršila oktobra meseca. ki jo priredi društvo 'Zvon', št. 70 A. S. K. J. "Druga veselica bo društva "Zvezda", št. 170 J. Š. K. J., ki se bo tudi vršila enkrat oktobra meseca. Zabfl've je zmiraj dovolj v Clii-cagu. Saj pravi ona pesem: Kdo bo zmiraj tužen, bil. to ne more biti. včasi se mora tudi malo raz-vesel it i. Povabim tudi Zgago v Chicago. kjer bo dobil veliko snovi za svojo kolono. Pozdrarv vsem čitateljem tega lista, ki je eden najboljših v Ameriki. Frances l.ukanieh. V okrajni ječi v Pek in. 111. je bil zadnji teden najden mrtev moški z imenom Martin Vira nt. Držali so ga kot pričo v nekem umoru. Vira nt je bi! najden obešen, toda mrliški oglednik je po obdukciji trupla izjavili, da j«1 bil moški že mrtev, ko se ga je obe- DVOJNE VOJAŠKE VAJE .Mož in žena ,sta se pogovarjali. Sam ne vem. kaj mu je padlo v glavo, da jo je vprašal: — Ti. ali bi bila ti rada mož? Nekoliko je pomislila in odvrnila : — Seveda bi bila rada. Kaj pu ti? Ali bi bil ti rad? H- ltojaka. ki je ložil ženo za ločitev zakona, so vprašali, kako kaj napreduje proces. *— O. izvrstno. — je odvrnil. — Moja žena bo thrhila hišn. jaz pa otroke. — Kaj pa denar, ki ga imata v banki' — *). denar bo dobil pa advokat. Uojaka so -ilili in -ilili na koncert. pa se je izgovarjal, tla ne gre in ne gre. — Zakaj pa ne? — hoTcli vedet i. — No. če ste že tako radovedni — je rekel — vam bom pa povedal. Zato i*»- grem. ker sem na uho gluh. — Ali. kaj bo tisto! Veš kaj. v levo uho zatlači bombaža, pa pojdi in boš prav lahko prestaja!, * Pri nekaterih afriških plemenih je običaj, dri mož ženo šele po poroki spozna. No. v tem oziru tudi civilizirani narodi niso dosti na boljšem. Mladenič, ki je bil siili ko cerkvena miš. je snubil mlado in bogato vdovo. — Denar ne igra pri meni noben«* vloge. — ji je rekel. — Po V srednji Italiji, v Apcninih ,-o s" pred dnevi začeli ogromne vojaške vaje italijanske vojske. I'd•»-iežnje se jih 2000 častnikov in ."0 pravici vaui povem, da sploh ni-tisoč mož. med njimi <»00 rezerv- mam nobenega denarja, pa bi va\ nih častnikov in 20,000 rezervistov, dalje 2000 avtomobilov in tHHk) konj. Naloga vaj je odbiti nap?d sovražnika, ki pridere čez Apenn -ne v dolino reke Tihere in protii-ia proti Rimu. Posebna ualopa vpoklicanih oddelkov je tudi ta. da morajo čete rešiti problem preskrbe vojujočih se armad z vodo in živili. V industrijskih predelih Lol.i-rinške se istočasno vrše manevri Francoske vojske, ki predstavi j-i jo silo. Državni pravdnik Dunkel-1 kombinacijo vojaških operacij na berg je odredil, da se šerifa .las.'kupnem in v zraku. Operacijski (»rosbvja in štiri deputije pozove ! nat'rt predstavlja napad sovražni-na izpraševanje v zvezi s -kriv- 1 ka na premogovno in rudniško o-n ost no sinrt jo. . i zemlje v Lotaringiji. Neprijatel.ia Virant je zadnji četrtek izja- j predstavljajo pri vajah krdela •vil. tla so ga deputiji brutalno i francoskih bobnih letal. Pri vajah pretepli. Nekaj ur kasneje pa se! sodeluje tudi civilno prebivalstvo, je našlo v ječi njegovo truplo, o-j ki so ga vojaški .strokovnjaki pri-bešeno na tram. Mrliški »»glednik | tegnili v poduk, kako se je obna-Allen je odrezal truplo ter od-»sati. če bi .se takšna vojaška de-kril poškodbe, o katerih pravi, da j monstracija vršila zares. so povzročile Virantovo smrt.) ____ predno je bilo njegovo truplo o-bešeno na tram. da bi izgledalo kot da je izvršil samomor. lie glede na to vzel. pomeni beseda "kompro- ČETRTINA DUNAJ. STRAŽNIKOV JE ČEHOV Xa Dunaju .vo *e toleleževali v vsi stražniki raznih jezikovnih te-&ajev. kjer so se učili aigleško. KDO JE IZUMIL KLAVIR V arhivu nadškofijskeipatače v Pad o vi so našli listino, ki dokazuje. da je neki liartolomej Chri-stofori.. ki se je rodil 4. maja 165.") v San Lueei. prvi sestavil klavir. Christofori je zgradil klavir leta 1702 po naročilu toskanskega kneza Ferdinanda Medici. t t1..' NAZNANILO IN ZAHVALA S potrtim sreeni na zbijamo v^ern sorodnikom, prijateljem in nianeem. tla je ti ne 6. septembra zavedno zaspal oče. soprog oje. hrat — PETER IACIJAN Pokojnik je bil rojen pred devetintridesCtjmi lati v I>orož«lah ter je nahajal v Ameriki tlvaiudvajset let. Pri tej priliki se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so pokojnike tolažili v zadnjih nrah ter ga obiskali oh mrtvaškem odru in ga v tako obilnem šn^ ilu spremili na pokopaliSfe v Cooperstown. N. Y. Posebno se zahvaljujemo darovalcem vencev, naiun-e: d nižina m M. Selan. Jaek Ilril»ar. J. Miklavazina. John Terfek. Andv Klun. J. Kii If ene. Fly Creek Vallej (i range. Ant. l.ulek. A. Ijtcijan. Hvaki njegovim neuvorskem prijateljem fharleyjii Kovaču. John n Majdif-u in Joe Osolimt ki so se ;iod.ili iz New Torka k njegovemu pogrebu. Posebno hvalo moramo Lzrevi njegovim sosedom za vsestransko fNiirtvovalnost. |»rwlvsein |ia Mr. Mike Selanu. lci se nI sira&l ne truda ne stroškov, samo tla je ngtidil svojemu prijatelju Petru. Žalujoči ostali: PAVLA f. AC IJ AN. soproga ; PKTER, PAVLINA, otroka: CHARIJCY. JOHN, LT'DVIG. bratje. New York City. if. septembra 15132 STOLETNICA INJEKCIJSKE BRIZGALKE Danes zdravimo že skoraj \>e stvari z injekcijami.* To. kar s > bile preti ."iQ leti razne kroglice in drnga taka zdravila v zdravilstvu, to so danes injekcije. Letos obhajamo stoletnico, odkar .>o iznašli brizgalko za injekcije. Iznašel jo je francoski zdravnik Charles Gabri-ei Prav as, ki jo je spočetka rabil sicer v druge namene. Kmalu pn se jo začeli uporabljati za vbrizgavanje mamilu ih tekočin pod .o-žo. 7*- poziv •s Vse naročnike, ki se ni so 94*vati nf poslane jim opomine prosimo, da po možnosti takoj poravnajo naročino. Ko m ur to začasno ni mogp naj nam sporoči. Vsem onim, ki se ne bodo odzvali, bomo pri moranUitevit; n*dq)j«oJ pošiljanje lista. Uprava "Glas Nahoda11 II Kaj inis" ! Mlada zakonca .-e prepirata. Ona hoče po vsej sili iuieti avtomobil, on pa motorno kolo. Tako se -prepirata sedem mesecev, slednjič se pa spraznmeta in kopitu otroški voziček. To je kompromis. * Župnik je ustavil na ulici starega pijančka. mu napravil kratko pridigo, katero je zaključil x besedam i : — Sram bi va- moralo biti. No. sicer vam pa rečeni: Pijanec ne pride v nebesa. Oh. gospod fajmošter. — je odvrnil dobrovoljček, — nikar s<* ne razburjajte zaradi I)o n»'- bes je daleč, daleč. Predno bom prišel rja gori. boni že desetkrat trezen. * V New Yorku se bo jutri zaključila sezona .slovenskih piknikov. nakar se bodo zač»*le prireditve v dvoranah. Drugo nedeljo pri rede v dvorani na Osmi slovenske žene "čajanko. Nekateri pravijo takim prireditvam "kaffeeklatsch", kar bi rt klo "kofedranka" podoma če. 1'risel bom pod pogojem, da mi ne bodo ponujale niti čaja niii kofeta. * Th-ocki bo sel torej na Ceboslo-vaško. S!el se bo zdravit. Toda >a-rno za dva meseca. Več mu n«* dovoli čeho-lovaškri vlada. Dva meseca na Češkem slehernemu bolniku popolnoma zadostuje. ('•• ga v dveh mesecih plzensko bi bn-djeviško pivo povsem ne ozdravi. je zanj skrajni čas. da leže v gTob. * Pred krakim so bile -v 4'leve-laudu na počitnicah tri rojakinje z obali 'daljnega Mohawk River-ja. \%e tri so precej zjfovortie/ tt»-da največjo besedo je im^la Hcza. Po Clevclandti je hodila z velikt« krtačo in se je dala tudi fotografirati ž njo. Rekla je. da je imela silno domotofje ter da jo krtača že vsaj malo spominja na dom. •Najraje -e je mudila v Prook-side parku, kjer je opazovala monkice ter ustvarjala svojo sodbo o moških. Imam tudi slike o izletnicah, toda žal, moja koloua je nekoliko preozka, da bi jih objavil. Zelo zanimiva je fotografija, ki predstavlja Rezo. ko zatiska BajfOvi Ma-rjanei nSes^. najbrže zato^ da *bi/ nedolžna -Oleveland-eanka ne .slišala iz Žiberš zadnjih kosmatih novic. t f A,f.OPf NEW YORK, SATURDAY, SEPTEMBER 10,<1632 Mili' ^ ■ ■■■■- tCsz ras lasqxst ilovbhe daily to u. b. ft j fax nor h or* Silen veter je majat vrhove dre« ... | Oba am sta ždela ob ognjiš«'-u, strmela v ves.*lo plapolajoči ogenj iti moh-ala. Nenadoma reče ieiW:. *'Kaj misliš, Tomaž, kako bi bi j lo, ko bi obiskala Ivana."* "Kaj ti pride na pamet.*" za- mrainra nov. "Kaj mi pride na pamet.' Po dolgem času bi .spet rada objeta našega fanta, pa hudobnim ljudem v v a* i zavezal* je/.ili." "Kwj pa prav za prav govorijo ljudje! "Xenehnua mi in*ijo n.. nš«>; : Marjaoa. zdi se. da ima Ivan v Parizu visoko službo in da se prevaja \ avtomobilu; in še. d» je pozabi: pot do vaše lw»jte." "In ljudje, ki to pravijo, kakor \>e kaie. imajo prav," meni Tomaž žalostno. "«>h. ne. nimajo prav! Svet j.» /.uvideli, ljubi mož. Ivan je preobložen .x poslovnimi opravili, ki m* ne dajo končat i-brej težav." "Lahko, da imaš prav. Vendar pa ho o veliki uočj dve leti. odkar' je prest opij prag najinega doma. So tnu pač vrata prenizka in Mrep p revet* nagnjen." "Ti grdo .sumniči*. Tomaž. Kar lire/, v/roka .m se nekaj /.ahil v gla- " »{ t«• j reči mi.diiii p<> »vo- Je. "Jm pa trdim, da Ivan ni tak, da hj m* naju sramoval. Daj. da k njemu popeljem." "Nikoli ti iiL-etn ničesar branil," .ji ftilvrm- nevoljMn. "stori. kur hlkčeš ! ' ' "Dohro. potem takem se jutri odpeljem s prvim vlakom, pa bom <>.«tnla pri njem eel teden.** "Iž. ■"»'emu se pa tako razburjaš." ir* je dobrosrčno vprašala žena. Stari se divje zasmeje. "Zakaj da *e razburjam! To itn* vprašaš ti. moja dobra Marjana * i i torej ne čutiš strašnih žalitev, ki Ti jih je zadal ? Kaj ne razumeš. da so to sami prazni izgovori. le da ne te reši * Tako se konča, če storiš vse. da bi sina lepo vzgo- POVRATEK jil. Ko sem te po smrti prve žene vzel. je Ivan ravno zapustil z i bel. Ti si }ra vzgajala, negovala ga. izkazovala mu dobrote — in zdaj, k • ne ve. kam z denarjem, ga je sram tebe. ga je sram mene. Mar mi 1.1 očital ko sem ga zadnjikrat obiskal da prihajam v tako nemarnem suknjiču I Pa je bil tisti suknjič popolnoma nov. saj si ga ti eno uro y(*ed mojim o ji lile solze. " Poslušaj." je rekla, "tega mi res ne bi smel reči. Tako sem ga rada iiuela kot lastnega sina. In če pomislim na to, kar mu prisojaš. xe čutiiu blizu Murti." < i o vf »rila j«- resnico. Staro. v v>e odpustila. Toda trp.'Ia je ncdopoveda.no. Možu. ki .se je. zaradi tega hudo vznemirjal, je rekla: "Ljubi mož. pozabljaš, da sem prekoračila šestdeseto leto. V starosti sem. ko treba misliti n* večni mir. Boli me le to. da ti n* bom mogla pri košnji in žetvi pomagati. Rada hi ostala Tu še do vernih duš. preden prem /a zmerom od tebe; toda čutim prav dobro, da mi moči vsak dan bolj ginejo." Konee julija je legla. Tomaž jo obupno rotil zdravnika, naj jo-reši. Toda njegova pomoč ni zalegla. Znanost nima moči. da bi izrabljene organe nadomestila z novimi. Ko je čutila, da gre h koncil in ir prejela poslednje olje. je solzna zacepetala : "Rada hi videla Ivana." Mož se je divje stresel. Hotel je \reči iz sebe; *'T« lump te je u-bil!" Ko pa je vide! pred seboj la-kn ponižno in iskreno ženo. je nežno odvrnil: "Dobro, pisal mu bom." "Raje mu brzojavi. bolje bo. Ttop mi Im morda dal le še par ur." Tomaž je rano zjutraj brzoja- vil : "Mati umira, pridi takoj!" Sin pa je prišel šele čez dva dni, kasno zvečer. Marjana je bila mulj« prej izdahnila. Zadnja beseda. ki je v treiAutku, ko je za'zmeng zaprla ;oči, prišla 11a njene ustnice..: je veljala sinu. - "Kaj je oče?" je vprašal. "Tu poglej!" je hladno siknil oče in pokazal na mrtvaško postelj. " 1'rarla '" y Trdost. s katero je sin izustil to he>edo. pa mrzJost in nemarnost sinova so spravile očeta v blazuo jezo. Napočil je strašni trenutek, tirozeča nevihta se je vlekla med stenami. Stari je strgal s tene p.t-ško in je položil k lieu. "Na kolena pred njo. ti lump, ali pa 'i poženem krogi jo skozi trla vo!' * Ivana je zgrabila nedopovedana groza in pokleknil je pred postelj mrtve matere. Potem je zaslišal o- četov ukaz, naj se pobere. Na^lo, s povešeno »rlavo. je pre.-topil prarf oeetrtve«ra dehta. stopil v avto ill odd n Ira I...: SENZACIJA NA DUNAJSKEM LETALIŠČU 408,000 MRTVECEV BREZ CR08A Županstvo mesta Reims !»«-*.-stalno kopače in jim ponuja e©«0 dobro plačo, a le malo se jih javi. > sak dan objavljajo največji francoski JLsti oglase, naj Ke ,tak»ni delavci javijo, a le malokdo -se odloči za to. čeprav je tudi na Fraa-coskem brezposelnost dovolj občni -na. Delo, ki bi ga morali*opravljati. ni namreč samo življenjsko nevarno. temveč tudi grozotno. Cire za pokop približno 400.00U padlih vojakov, ki ležijo že od svetovne vojne v dolinah vrha Loret-t< . Večinoma so to nemški vojaki, k. še nimajo svojega groba, še danes ležijo tako. kakor so jih zade-1 • krogle ali raztrgale granate. Ze dalj časa jim prijiravljajo .-kupni srrob. a delo napreduje silno |.hh*-m->i. baš zat-i .ker primanjkuje .t*-hivcev. Pred kratkim so jih položili kakšnih 21,ko|ianih. Pred Verdunoni in v Flandriji je šlo baje lažje nego okoli Loror-ta. Tudi tain so morali zelo paziti 11; uerazpoeene irstreJke. totla «>-zri: e je ni bili tako težko in mrl- PanL ki je vse clrthio slišal, jt* 1 >i 1 prvsi-iitčeii. Tu v tej jtisarni mu j t« postalo uc-jinjotno. Iskal jt* /a' prijiicino ]>rotvozo. da hi iiiol<-. een in odlikoval se je z ono neprisiljenostjo v občevanju, ki je lastna ljudem iz boljše družbe. r>ru^i j«1 bil pa podoben podeželskemu advokatu. Na sebi je imel topel suknji«'* iz rjf~ vcira volneno.ua blaga, na nojrali tople eovlje. li.a kilavi mu je pa eejn-la žametasta re}>i«*a. Skrbno pristrižna brada mu je sedala dv belega naprsnika. o<**i so mu pa zakrivala modra očala. — Torej smem upati, kaj ne t — je de. jai mlajši mož. — \e smete pozabili, kako MewsavvvwraaKaaEj: ':rrr ■MiMiin *nrw iwiinjM issues ngggriinnmry -aaxjiiBittWaaM r wf, • p il i 1 ^reprMSalte Na mednaroflneni kro/.ucm poie-lli okrog Kvrope je prih-tel prvi na Dunaj Italijan «'olomho, ki je t:.ko.j po kratkem obveznem pri--tj; n k ti od letel naprej proti Zagrebu. (V/, pičlo uro je prispela iz Zagreba vest. da je Colombo pri-slal tam in odletel proti 1'iaceiizi. Za Oolomboiii je priletel Duna.j-čan Marient'eld. ah njim pa Seide-nian. Na letališče so prišli letalce pozdraviti predstavniki v.<»p|i udeleženih držav. Na j v w j a senzacija ne letališču je bila pa prihod švicarskega letalen kapitana Petra Slraumanna. Ko so policijski častniki in t'unkeijonarji avstrijskega Aeroklnha stopili k njegovemu letalu. so ostrmeli, kajti Straomann se je spustil na Dunaju brez. svojega j K-onterja. Letalec je povedal, da je njegrov monter blizu Dunaja skočil i/, letala* s inidalom iz višine r>flO metrov. Letalca sta bila namreč opiV-ilrf, da se je začelo desno krilo naenkrat sumljivo majati, tako da je bila velika nevarnost, da bi se odtrgalo. S kretnjami sta se sporazumela t preteči nevarnosti in aba stil se hotela rešiti iz letala. Mehanik je takoj skočil iz letala. Stran-mann je pa opav.il. da se krilo ne mr.je več tako in sklenil je nada-daljevati polet. In res je srečno prispel na letališče. Kmalu je prispel na letališče z avtomobilom tudi mehanik. Pri padcu si je izpah-nil nogo in pretresel živce. vnško kakor pri Reimsu. Delavei morajo imeti res močne živce, d t ko«"*ljiv ji' llioj položaj. premagajo grozotne slike, ki se jitu __ Sa j S(t,n V;U|| V(.ni|nr o(,>|M„l razodevajo tukaj. \ eeinoina jih o-1 . . . . . , . • 1 . - , , - lil i t t markiz, da bi gladko pritrdil, te Ju bilo .m ■ Htavt tlelo M' po tleKrtllKo flllf'lj. K-T . • ' jih ne prem-sejo. | visuo od mene. — je oduovoiil mož z belin: Pred kratkim se je pri izkopa-1 ua]Ai'snikom. Tako se pa moram posvetovati s svojimi družabniki. — Zanesem se torej 11a vas. dragi gospod. — je pripomnil elegantni mož. Paul je vstal. Pogled na mladega, elegantno «>b|eeenegn moža ga je pomiril. Starejši gosp »d resnega obraza bo menda earot. — je pomislil. Markiz .je odšel. Paul se j«' že hotel predstaviti. pa ga je prehitel Keaumarclief in stopil k možu y% belini uaprsnikom. . — (Jospod šef. ali uganete, s kom sem pravkar govoril i — Ss kom ( Povej. — S Karolino Srhmndovo. — Bivši služkinjo vojvodinje de <'liamp- (loee i vanjih pripetila velika nesreča. V i.ekem nemškem zak'ipu so naleteli na trupla orožje nirtveeein vzeti w. rok. V tem kraju še cela polja pokrita s trupli in razpadajočimi kostji. Na nekdanjem bojišču >c Mrijo strupeni plini trohnobe. Ve rino vojakov krije le tenka zemeljska pla-t. "Sprehod" čer pobočja in doline Loretta je dobesedno pohod čez trupla, čez trupla -MM) tisoč inrtveeev brez groba. STRAHOVSKI ZAKLAD USPEŠNO LECEN JE PROTINA Znani Strahovskj samostan v Pragi, lastnik dragocene zgoilovii:-ske knjižnice in jralerije slik. se je primoran odločit i na izredno tev. da bi olajšal svoje gmotno sta-eje. Ameriški trgovci so pred me-seei nudili samostanu en milijon dolarjev v gotovini za svetovno-znano Duerrerjevo sliko "Rožni vinee". ki tvori ponos samostanske galerije. Vendar ni dovolila češkoslovaška vlada prodaje v 1110-/.< mstvo. Zdaj je sklenila, da bo kupila sliko sama ca državni muzej. Kupnina bo izplačana deloma v denarju, deloma v zemljiščih Samostan itak je primoran nakupiti pašnike in gozdove, da bi 11a nr.-v« uredil svoje v svoje v povojnih letih težko prizadeto gospodarstvo. Znaifti italijanski dirigent Ar-tnro Tosca u in i. ki je imel v ri-siii roki tako hud protin. da mu je o-trpnila. je že zopet zdrav. Italijanski listi poročajo, da si je izb-čil Toscanini roko na čudežen način v vawi Piaere v florentin.ski provinci. V tej vasi živi zdravnik, ki s«* je posvetil proučevanju bv>-iezni. izvirajoči h iz. kisline nn»ee, in ki zna baje izlečiti tudi najtežje oblike protina. Med pacijente dr. Alberta Rinaldija. ki bo nedvomno kmalu zaslovel po svetu, spada t:i-«li žena znanega bankirja Hedviga Toeplitz. Obe roki *»ta ji bili ohromeli. pa jo je dr. Rinaidi kaj kmalu jzleeil. Tudi ravnatelj "Augu-stefc" v Rimu se mora zahvaliti za svoje ozdravljenj« dr. Rinaldije-viq| injekcijam. Dr. Rinaidi pravi, da se bodo udje zelo čudili, . januarja IS riiiul vajsetem l«'t il. — Da. gos po« I. — Ste nezakonski sin i To vprašanje j<* nav«l;ilo Paula z grozi Kes j<-. g«"spod. — je priznal. ne da In skrival svoje pres«Miečenje. — Niti sanjalo se mi ni. tla j«' gospod Tantaiue tako dobro poučen o meni. Vidini, tla je stena nn «1 najinima sobic-ama miu»go tanjša kot sem mislil. — Vaša mati. — je nadaljeval blngorodui posredovale«-. — j«' imela zadnja l«da svo-j«'ga življenja skromno trgovinie«i z mešanim blagom. — TJes je. — K«»lik«> more nest i taka trgovinica \ Poitiersn. v uli«-i d»-s . Za j sle t« »rej v šli. — Da. Mas<*arot je od veselja vzkliknil. — To je pa res srečno naključje! Kje pal Poitiersn? Zelo malo, j«'-li i K sreči j<- dobi. stai)lljei vala poleg tega letno j*»kojnin«> tis«»č fran- To naravno vprašanje je spnivilo B(lan-|^ov* mr,reliefa v zadrego. Vedno je vpraševal kli.! ]>° U'u J1' Planil 1>;,ul i»«k«»m-i. jeilte JX» naslovili. Zdaj je pa pozabil lia to, j — (Jospod, — je zajerljaJ presenečeno, M a sea rot je kar poskočil in spozabil se je k<1° vmn ,no-el izrive«le. j«» pustiš iz r«»k. — Saj je pravkar odšla, za njo stečem, pa b«>, — je dejal Bea uma relief*. — rpam, da jo dobitim. Toda Masearot ga je zadržal. — Počakaj. — mu j«» dejal. — poznam \arjajte ua moja vprašanja odkrit« . Kak«» \ek mojega kova posebna zasledovalna sredstva, kajti si«-er bi 1 >i 1 neprestano v nevarnosti. da- ga bodo drugi varali ill vodili za nos Si«-er pa. če sem radoveden, sem tudi diskreten. Xp"bojte se torej ničesar in odgo- i*vt'(\ kratkim so delali v Italiji poskuse z novimi, skoraj neslišnimi topovi. Italijanska inženjerja d" Luce in Jtiuerra «ta napravila poseben izum. ki omogoča, da se pri topu. ki strelja, ne vidi dim in sk«.-raj ne sliši pok. Poskusno streljanje je bilo v Ansaldo — ladjed"l-niei v Puzznoli v Italiji. Pri streljanju .so bili navzoči številko vo.ia-ški in tehniški strokovnjaki. Prve poskusne streh* so oddali s 75 miji-mctcrskini topom. Pri teh topovih nastane pr^ strelih navadno močati oblak dima. Sedaj pa s»- je poka-: zala le ozka bela meglica, ki je iki u«'kaj sekundah izginila. Sicer silni pok to|»a se je zmanjšal na čuden šum, ki jc bil podoben močnemu darcu s kladivom. Ta pok se j<» eni komaj nekaj sto metrov dalet in ribiči, ki so bili metrov pro-od obrežja, niti najmanj niso slišali. da bi kdo streljal. ITspeh poskusnega streljanja je bil tako velik. da so strokovnjaki navdušeno ploskali izumiteljema in ju celo objemali. Prav taki uspehi so se kesneje pokazali tudi pri topovih r večjim kalibrom. Kolikor je znano, je naprava, ki duši pok in dim. "1/retnejšega človeka. Vzemi s seboj tega TotoJf'btipina,j)a naj se on zavzame za to stvar. In če -doliitita to deklino, ne smeta govoriti z njo, temveč ji samo sledita in pazita, da je ne izgubita izpred oči. Ra«l bi vedel podrobno <»d ure do ure, kaj počenja. Vse. razumeš i Ko je Beaumarchef odliitel. je postal Masearot z«ll«> slabe volje. Bilo je jasno, tla Paula ni opazil. Paul si ni znal pomagati drugače, kot da je tilio zakašljal, da bi ojh»-zoril Masearot a nase. Masearot se je ves o-gorčen obrnil. — Oprostite. — .H' začel Paul. Toda posredovalec se j«* takoj prijazno .namuznil, rekoč: — Ali. ž«' vem. Vi ste Paul Vodarne^ Mladenič se j.« priklonil. — Alia, takoj, samo trenutek j »»trpite, prosim. Hitro je i z gnil skozi zadnja vrata in Paul se še ni bil dobro ozrl za njim, ko je Že zaslišal njegov glas: — Izvolite, go spoti Paul. Sem k meni. prosim. Nobene skrivnosti nimam pred vami. V primeri s sobo, iz katere je Paul ]»ri-.šel, je bil opremljen kabinet gosnoda Mas-c arota naravnost razkošno. Masearot je pokazal Paulu na naslanjač pred seboj, rekoč: — Pomeniva se. Masearot je govoril tak-o ijiimo in si» je dobivala vaša mati pokojnino? — Vsake tri mesece po nekem pariškem notarju. — Ali! Morda je vam znano njegove ime. Ne. Mislim, da j«* pošiljal ta denar vaš oče m da je bil namenjen vam. — Nikakor n«1, gospod. NADALJEVANJE SLEDI prenosna in se more pritrditi iiaj * vsak top. Kako deluje in kakšmnsuje^Ual tako dobrodušno, da je imel Paula j s ~ -rr Jf takoj ua svoji »tram. ODA** NEW YORK, SATURDAY, SEPTEMBER 10, 1932 m LARGEST BLOVZHE DAILY !b U. JL A. Trpljenje ljubezni ROMAH B tlVLJmJA =g3 Za Gia« Nmroda priredil 1. H, - IB B B 41 (Nadaljevanje.) — Tvoja zaročenka ima j»r»v, — ako se sani ne izgubiš. Mirko! -— pravi tir. <«rom. — Veš. koliko držim ria tebe! Vedno sem veroval •v te. ko so se tt drugi 'posmehovati, ker niso videli in brali ničesar gotovega in vendar sem se za tebe postavil! Ali me hočeš sedaj pota vit i na laž* Ali želiš, da bodo odkimavaii in govorili: zopet en izgubljen človek več* In Hado se poslu/.i š,- zadnjega sredstva, ko pravi: — Ali nočeš vseli upanj, katera je stavila v Mit* gospa Krika — izpolniti- — Ne imenuj mi tega imena! Da, imenujem ga, da te lin streznilo in zdramilo iz tvoje sla-losti. - Ponudi mu roko: - Mirko, i/ častnega prijateljskega .»r-ea te prosim: pomisli sam na srhe! Marsikaj živi v tebi. kajti spadaš med izvoljene! Misli na 1 <». kar je bilo drujrim uničeno, potem ti bo to. kar se je tclti zgodilo, niajliuo v tvojih oeeli. — Besede, Rado, besede! Besede ničesar ne dajo nazaj! Budo stisne pouiubmo Mirkovo roko in pravi: — Misli tudi na svojo domovino, za katero si se boril in zastavil svoje življenje — ako bi tedaj po razpadu možje, ki so jo najbolj ljubili, rekli: zdaj pa nič naj «rre. kakor hoče. — nobenega veselja nima- mo! Kavno ti .so >e žrtvovali, so morali delati proti svojim življenjskim nazorom, ker drugače ni šlo! Poguma in upanja niso izgubili. Kot stolp visoke razvaline so pospravili in iskali temeljni kamen. Njih edina želja je bila zopet popraviti, kar je bilo popraviti mogoče! Primerjaj svooj človeško usodo s tem! Potem ne boš več obupan. ker ti je bilo drlo uničeno po tvoji lastni krivdi! !*<» tvoji krivdi, Mirko, ti -am dobro veš! Z ognjenimi očmi gleda Ha dr. Groma. Ali je bil to hladni za-ničevalec, kakoršnega ga je 'poznala? Kake besede je govoril, tla j«' mogel ganiti Mirkovo obupano sree! Globoka hvaležnost jo objame; bil .je njen najbližji Zaveznik. In njegove besede so vplivale na Mirka, četudi se je še vedno branil. —• Zakaj govoriš tako? Zakaj ne rečeš: kar hoče pa>ti, moramo še suniti! Kajti moje življenje je propadlo. — Ker te imam v resnici rad. Mirko, in ker nočem, da bi se v tebi. stvojem prijatelju varal! Pozabi, kar je bilo! Naj bo zopet tako, kot je bilo! Misli na svojo 1*1«» — kaj naj počne brez tebe! — Gospod doktor. — kot ihtenje pridejo te besede iz njenih ust. * Rado se je boril za prijateljevo dušo. ker je upal, da bo s tem popravil nek greh, ki si ga je nakopal, in ki ga je tako mučil. tla *e ga ni mogel otresti, pa če si je še tako prizadeval. In ako bi mogel rešiti to dušo. bi v gotovem oziru smatral, da je poravnal krivico nad drugo dušo. katero je uničil. Ula stoji poleg Mirka, položi roke na njegovo ramo in ga pogleda z Ijubeznjivimi očmi. — Mirko, ti .»i moje vse. moj svet! In ako greš iz življenja, tedaj ti .-»ledini brez obotavljanja — midva sva eno! Ali nisi ravno včeraj to rekel? — Da, včeraj —! Toda kaj je sedaj vmes? Ali moreš še imeti kako zaupanje v mene? V Mi besedah je bilo že znamenje, da je našel sam sebe. T'la čuti; vroče veselje se ji dvigne; iskreno in prepričevalno pravi: — Kot prvi dan. Mirko, in nič ljubšega ne vem in si ne želim, kakor vedno hiti pri t*«bi! Ali naj še ponavljam, kar sem ti že tolikokrat rekla in kar že davno veš.' Mirko, ali svoje Ule nimaš prav nič več rad? iN jene besede so bile kot ljubeznjivo božanje; toliko dobrote in miline je bil v njih. da je bil dr. Grom ves ginjen. ker jo je njen značaj spominjal na Eriko, ki je bila ravno tako dobra in mila. Izgledalo je, kot bi ravno najgloblje in najmehkejše žene bile določene za to, da največ trpe! — Mirko, zh srečo in pogin — za dobre in slabe dneve sem se ti izročila! In zdaj se me ne boš več rešil — kot klop visim na tebi, — brez tebe. Mirko, nisem nič! — ria! — Njenji_ iine vtilme v njegovem ihtenju; njeno obnašanje ga je premagalo v njegovem duševnem stanju, v katerem se je nahajal, četudi je globokotit njene ljubeizni že davno poznal. — 1'la. saj vendar veš, kakšen sem, — moja nesrečna strast po pijači! O. prokleti alkohol! — Prinesel ti je največjo škodo! Vendar pa je mogoče, hvala Bogu. še vse popraviti. In prav nič ne bova odlašala. Mirko, da hitro popraviva. — In [»ničeli bomo s tem. da mi s častno besedo obljubiš, da se boš izogibal alkohola. — pravi dr% Grom resno. — Popusli na svoj film. kaj si v njem pokazal. Za e ud en pogleda svojega prijatelja : — Jaz. naj — mu pride počasi skozi ustnice. Rado .se lahno smeje: — Poskusi. Mirko; ni tako težko, ako le resno hoče«! — Samo daj mi majhno častno besedo, tla ne bo prelom besede tako velik, ako se spočetka ne moreš popolnoma zdržati. Velika beseda pa bo potem opominjevalno stala poleg. V vojni ste bili prisiljeni odreči se mnogim stvarem — zakaj se ti kaj sličnega ne bi moglo prostovoljno posrečiti? Mož more vse storiti! — Toliko se trudiš za-nie. Tega ne zasluzim — sram me je. — Ne zasluži«' Ali si kaj vkradel? Saj nisi tat! Kar se ti je pripetilo. se more pripetiti komu dragemu vsak dan. tla z gorečo cigareto zaspi pri kozarcu vina! Seveda so podedice v tvojem slučajil j velike. Toda pomagal ti 'bom, tla bi \1-e premagano. Toda od moje strani je samo velika sebičnost. Mirko, da se toiiko trudim zate, kajti ohraniti si hočem tako dragega prijatelja! — Moja sebičnost pa je. da nočem izgubiti svojega ljubimca in moža, — mu še peče l'la na uho. Ni je bilo sram vpričo dr. tJro-' ma pokazati svojih čustev. Naenkrat >e ji je tako približal, da si i skoro ni mogla misliti, da je mogoče. Veliko moč je imel nad tem človekom! Mirko je zopet podlegel njegovemu vplivu! — Mirko, ali nočemo pozabiti, kar se je zgodilo? Tudi dru-j Ro —! Ako ti rečem, da mi je žal. zelo žal, —! Samo ti mi moreš [»omagati, da premagam — kajti pri Bogu tega nisem hotel! Ko bi bil to slutil —! In jaz te ravno tako potrebujem, kot potrebuješ ti mene! Gromovih bes<^l. Nekaj zelo važnega se je diti. Mirko se obotavlja. V potezah njego-' vejra obraza se je slikal boj, predno ,prime za prijateljevo roko, I predno i*e mu iz ust izvije "da", kar je dalo Kadu veliko olajšanje. — Mirko, — pravi Rado tiho, — v življenju vsakega človeka je nekaj, kar bi želel, da se ne bi nikdar »godilo! In to ga zelo muci! In ako more kdo k temu pomagati, naj stori! Ti satu moreš to. Mirko I — Kaj vse pričakuješ od mene —! Jaz, ničvredni človek — in »i to xanpaa? Kaj naj napravim? ( — PTaČati mora« dolg! življenje zahteva od tebe se mnogo, ker si mu ostal še mnogo dolžan! Gledaj naprej z novim pogumom! Misli na mroje atariše, na svojo nevesto — na svojega prijatelja! In ▼ bistvu je življenje vendar tako lepo! Iti, ki smo na bojnem polju fled&u smrti t oči, vemo to najboljše — in dva t nrojski, Mirko, ki sta si pogosto delila zadnji kop* kruha, zadnjo ..''jareto. morata še tudi v nadaljnem življenju držati skupaj —. Mirkovo oči se posolze. Z rokami si jih za k njo, ker ga je bilo sram. Skuša, da bi se šalil in pravi: — Solza teče in zemlja me ima zopet —. Toda razburjenje je bilo »veliko. Glavo položi na mizo in krčevito iliten je stresa njegovo telo. NJ se mogel premagovat i. In doktor Grmu ga piu-ti v miru. Vedel je. d« mu bodo solze olajšale srce. Poteče nekaj minut. Nato 1'la [»ogleda dr. Groma. Ki ji pomirjevalno prikima. Tih nasmeh obleti njen obraz. Skloni se k Mirku m ga nežno gladi po laseh. In ta nežna roka je tako blagodejno vplivala na skrajno potrtega moža. Trdno prime njeno*roko in jo poljubi. — O, 1'la. ti moj angel! ' , Nepoznan občutek obide dr. Groma pni pogledu n:i oba in pb-leg tega bolest in zavist. Tudi sani je imel^taka nesebično žensko ljubezen. mo«el hi za -vedno navezati nase najnežnejšo ženo _ in. ni znal. Končano! Hotel se jt- otresli neprijetnega občutka. predolgo mučil. Zato se prisili. i ktlaj v kaki zadregi Mirko in rabiš kakega prijatelja: za tebe in za t*vojo l lo sem vedno tukaj! Tiho, toda lahko joka 1'la; napetost v njeni notranjosti je zahtevala rešitev. Preti seboj vitli jasno svoje življenje. Mogoče bo težavno, pa vendar lepo! Najlažje se pač prenese na križu ljubezni! K 0 N E G. PRETRESLJIVA RODBINSKA TRAGEDIJA V Donawitzu pri Leobnu se jej j:* mož nenadoma potegnil samo-od igrala krvava zakonska t raged i-! kres in dvakrat streljal na ženo. .ia. 51 letni Kari Blatnik, jtigo-.slovenski državljan, je najprej u-strelil svojo ženo Marijo, uoteni si jt pa hotel končati življenje. Zakonca se že del j časa nista razumela in Blatnik je ženi opeto-vano grozil, da jo bo ubil. Nedavno So ga orožniki zaradi nevarne grožnje aretirali in izročili sodišču ; vzeli so mu tudi samokres. Te tin i sta .se zakonca zopet sprla, oba .-sta bila baje pijana. Med prepirom Ula ni razumela dr. moralo med obema dogoditi. Murko se obotavlja. V potezah njego- Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. J.8th Street New York, N. Y. POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN l"strelil jo je v glavo in v desno ramo in je bila žena takoj mrtva. Potem je pa dvakrat streljal nase in se težko ranil. Streli so odjeknili v noč in opozorili sosede. Delavec .Juhami Konrad je šiloma vdrl v stanovanje BJatnikovih. kjer je našel ženo v kuhinji v mlaki krvi mrtvo.mož je pa ležal na svoji postelji Ju težko hropel. Prepeljali so ga v bolnico v D'mawitz, kjer so bori s smrtjo. V neki vasi v provinci ..vda v Italiji je živel -U letni kmet C'a-polango, katerega je sovražila vsa vas. To sovraštvo pa se je pokazalo zlasti pred nekaj dnevi. Capo-1 lango radi .-tra.šne vročine ni hote! spati v svoji hiši, ampak je pve-j nočeval raje na polju po<* kozo]-j ceni. Ker je vedel, kako računali nje-j go v i sovražniki. Počakali so liani-reč v bližini kozolea v zasedi in ko je hotel fapolango steči domov, -o začeli nanj iz skrivališč streljati. Ena prvih krogel je zadela zveste-, ga Gapolaugovega psa. Več ju.-slcdnjih strelov pa je zadelo kme-' ta. ki se je ztrrudil ob svojem p - • *. | Neki tujec, ki je bil v bližini iiij je videl strašen prizor, je hitel iii^ obvestil karabinerje o strašnem d>« godku. Ti so kmalu nato prihiteli.' toda poleg sežganega kozolea s:, našli le mrtvega kmeta in psa. N.i-J redili so strogo preiskavo v va.-i in aretirali 14 kmetov. r in nazaj TRETJI $1KQ RAZRED I JO."" Moderna udobnost... Ne-prekosljiva služba... Tedenska od plutja iz New Vorka. ,. Pripravne in hitre železniške zveze od Hamburga do Jugoslavije Za pojasnila vprašajte lokalnega agenta ali Hamburg-American line 39 Broadway, New York U^y SHIPPING vl. rr news JUNAK SMRČANJA X«' gre za primer, da bi razho-riti sosedje motili človeka v spanju. temveč za moža. ki je molil ,s\nje sosede in sicer s strašnim smrčanjem. O tem zanimivem primeru je predaval dr. Prinz zdravnikom v (!re>denu. Zdravniki' .-o poklicali k neki bolnici, da bi jo pregledal: K « jo je prijel za roko. da se prepriča, kako je z njenim srcem, so se zariti i lajanju razdraženega psa podobni glasi.vi. Zdravnik je mislil, tla je pes \ sosedni sobi in profil je domače, naj ga spravijo kani drugam, da ga ne bo motil. Tedaj >o mu pa povedali, tla ne gre za naščuvane-g;> p.-a. temveč za smrčečega človeka. ki ne smrči v sosedni .sobi. temveč v drugem nadstropju nad njimi. Dr. Prinz se je zanimal za ta nenavadni primer smrčanja in z\edel je. da smrči tako junaško vpokojeni major, ki ni mogel dobiti stanovanja v nobeni hiši. ker s«, se ga bali. Komaj se je kje na-.-elil. že je dobil odpoved in povsod so ga lepo prosili, naj se takoj izseli. Slednjič je prišel na i-eiejo svečano obljubiti, tla bo spal f-ez.dau. ko smrčanje sosedom ne bo tako neprijetno in ko se tudi ne sliši tako močno, kakor ponoči. — Zdravnik se je pa zanimal za ta edinstveni primer in je posetil majorja. da ugotovi, kje tiči vzrek lakti močnega smrčanja. Ker je major zelo debel in ker je zdravnik mislil, tla gre silno smrčanje na raetfii njegove izredne debelosti, mu je predpisal preparat iz ščitnlh žlez in čez dva tedna je smrčanje ponehali. Oddahnili m ni.so samo sosedje, temveč tudi major sani, ki je moral po dnevi spa-t\ ponoči pa bedeti. Poziv! Izdajanje lista je v zvezi z velikimi stroški. Mno go jih je, ki so radi sla bih razmer tako priza deti, da so nas naprosili, da jih počakamo, zate naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno. Uprava "G. N." CENA DR. RERNOVECA BERILA JE ZNI2ANA Angleško-slovensko Berilo (ENGLISH SLOVENE REA«>fc.a> Bt*nc sama Naročite ga pri KNJIGARNI 'GLAS NARODA 216 West 18th Street New York Cltj 13- »eptembri: Columhua v Cherbourg In v Hr^rnet 14. ••ptemnrj; lie <1- Ki jib.f \x Havre MiOJi-i.iiu.« v Cherbourg Pre*. 1 low v«It v Havre 15. septembra: ISr-r,,«.,, v '-herbourc ln v .:rmo-n Ilumburs v Cherbourg In v lljmbur« 16. septembra: Olympic v i'hi>rt>ourf MiriErwuska v Havre 17. septembra: RiK-haruUrati v liavre Volendum v Uouhfiie «iir Mor Auguxtus v Cciiovu 20. septembra: I~eviathan v t'herLourg Paris v Havre 21. septembra: .\>iuiuini:i \ i'lnrl"nirx 22. septembra: StuHisart v f "ierli..iiry I rt v ."irmra D«-ui*chIanil v Oitrb<'.irtf in v Hamburg 23. septembra: i.- v .'h«-rlM»urg VVrsti-nilaml v llbtT'b 24. septembra: SATIKXIA V T lih T l.af.i > »-i t»- v II i v re liuttei dani v lU.uU.KHf nur Me. Cleveland v Ciivrix. urjf In v llam'ui-f 25 septembra: Kur<>|-a v • *h»rl»Hirg ln v Hremen 28. septembra: I "re?t . 11 u r-!i iig v 1 lav ta 29. septembra: Hrn-ng: ri.i v- Cheitx»iirg <:en v Sle.iS^n Itiernen N>w Y'»rk v Ch. rtK.ur* in v tlambu g 30. septembra: Jlomerie v >*h -rboi ig •Minn;l..nki \i Havre 1. oktobra: I - »le Kram •• v I ta vre I >•■ Crasse v Havre !!oin;i v Henna ISrelllefl \ Kremen .Milwaukee \ llanil.urff i rt Chert.!,urg \ ••• ii(tiirn v Koiiiom,.. ji,.r 4. oktobra: < li:imi.I.iiti v Havre 5. oktcbia: MiLiiretS! ti la v i'li.-rliouie llanhaltan v llavr.- 6. oktobra: t»res«!en v Hrt-nn-n -Ml« rt liullin \ llanibmg 7 oktobra: • »lympie v ciierlMiiirs S. oktobf*»: Paris v Havre IteX V I :< II..a Si.iten<1ani v IVmluRiie sur .Mer 9. oktobra: Columbus v B»em«-n 12. oktobra: Knropa v nremeii VCI.C.VX1A v Trst 13. oktobra: Iter'in v Uremen \r.ii! k H;uii1miik \ llmnbiirK 14. oktobra: Majestn- v flierlnnjrg 15. oktotra: l.:il'a\.-tte v lla\re i "-.lite I'.raixle v ' Irnna Vl>iripii \ fherlrfiiirg 29. oktobra: SATI'llXlA v Trst Knrof. , v FSremen Veendam v IV>ul> ene mir Mer DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, 7ABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" ne čita samo Trni« članstvo, pač pa ?ii Slovenci v ?aii okolici, CENE ZA OGLASE SO ZMERNE V JUGOSLAVIJO Preko Havre Na Hitrem Ekspresnern ParniKo ILE DE FRANCE 7/. Septembru (opolilnf) /. Oktobru — 20. Oktobru PARIS 20. Septembru — S. Oktobra LAFAYETTE 2f. Septembru — 75. Oktobru NIZKE CENE DO VSEH DELOV JUGOSLAVIJE Za pojatnila in potn« ust« vprašajte njie pooblaščene agente cJreaeK Jdne 19 STATE STREET. NEW YORK VSE PARNIKE m LINIJE ki so važne za Slovence zastopa: LEO ZAKRAJ5EK General Travel Service 1359 Second Ave, New York. N.Y.