203
Dopisi.
V Mariboru 16. rožnika. —r— Gosp. Herman se je tudi letos za štajarske Slovence tako živo potegoval, in njih pravice tako izvrstno zagovarjal, da je bilo ginjeno vsako slovensko srce. Pričali so to tudi dopisi v „Novicah", dospevši od vseh strani štajarske Slovenije. Ce se pa kteri mož tako trudi za narod, treba ie, da se mu tudi skaže narodova hvaležnost. Tedaj so nekteri domoljubi premišljevali in pretehto-vali, kaj bi vendar bilo v ta namen najbolje storiti. Ena misel se je pa spoznala za najboljšo. Ker smo namreč vsi prepričani, da g. Herman-u ne moremo druzega plačila ponujati, ko dokaz, da ga vsi posebno čislamo in srčno ljubimo; ker nadalje tudi vsi želimo vedno pred očmi imeti  tistega  moža,  ki za nas
toliko dela — tedaj je bilo odločeno, da na svetlo damo podobo g. Hermana, na kamen rezano. Ko smo prvič prosili g. Hermana, naj bi to smeli storiti, in naj se v ta namen poda na Dunaj , odrekel se je pohlevni mož tej časti, rekši, da nima dovelj zaslug. Po drugi ponavljani in pomnoženi prošnji pa je obljubil , da gre za nas na Dunaj, in tedaj je upati, da bomo v nekih tednih podobo imeli. Našla se je tukaj blagodarna roka, ki potrebne denarje posodi; glava nad to roko je g. dr. Prelogova, ki bo tudi založnik, in prepusti dobiček mariborski čitavnici. Tudi iz Celja pa iz Bistrice smo že dobili podporo za to delo. Vsem za ta čas srčna hvala, dokler ne bomo plačali s podobami. Cena podobi je odločena 1 gold. Kdor naročnino že sedaj odpravi, nam jako pomaga, in po proda-javnicah bode podoba bolj draga. Zato vabimo Slovence, naj blagovolijo naročnine dr. Prelogu, zdravniku v Mariboru, pošiljati. — Čitavnica naša tudi že priprave dela za namenjeno večo besedo dne 31. julija tega leta. Samo to nas moti, da še ne vemo gotovo, ali dobimo tisti dan Kartinovo veliko dvorano, kjer smo tudi pred dvema letoma praznovali prvo obletnico našega društva. Prihodnji mesec namreč pride drugi najemnik tiste dvorane iz Dunaja, in sedaj se ne zna, kje je. „Besedi" je že lep načrt izdelan. Mislim, da dvorana ne bo za to ostala prazna, ker se je letos odločila vstopnina, 40 kr. zneseča. Društvo bi si namreč rado tudi kaj prigospo-darilo, in sčasoma prišlo pod svojo streho. To nas enmalo pika, da se lep hram zida blizo gledišča za nemško „kazino"; ne, da bi jim zavidovali, al radi bi tudi mi si tako pomogli.
Iz Maribora. (Iz čitavnice.) Ker se društveno leto 17. julija konča, bode volitev novega odbora v glavni skupščini dne 3. julija ob 8. uri zvečer. Ob enem bode tudi razgovor, kako se hočemo udeležiti svečanosti v Zagrebu 20. avgusta.                                    Odbor.
Iz Celovca. *) Napravili smo v Celovcu slavjansko Čitavnico. Kdor Celovec pozna, reči mora, da tu ni ugodno mesto za njo. Ako čitavnica hoče — ne rečemo — cveteti, ako hoče le obstati, treba bode napenjati vse žile, sukati pero, odpirati mošnjo. Da se toraj čitavnica celovška postavi na trdne, stalne noge, snovali in kovali so si rodoljubi to in uno reč. Nek večer sproži nek domorodec še to-le misel: Kaj bi bilo, če bi si čitavnica poskusila napraviti svojo tiskar-nico. Dobiček se kaže gotov; kajti samo to, kar se zdaj slovenskega tiska v Celovcu, znaša že 3—4000 fl. na leto. Strela je vdarila, vse je bilo zdaj po koncu, vsi so vpili na eno grlo: „Jaz rad pomagam, jaz dam, kolikor premorem, jaz tudi in jaz tudi." Vse je bilo zidane volje. Na dobiček ni mislila nobena živa duša, tem manj še govorila od njega. Le ena edina misel je navduševala vseh srca: Živila naša čitavnica! ona bode imela čisti dobiček, le plačevala bode obresti za vložene denarje in sčasoma povračevala posojeno istino (kapital). To je bil naš statut ali ustav — bil je jasen in kratek: „Vse za čitavnico našo!" Res žalostno je torej,  da so ti  darežljivi rodoljubi za vso svojo dobro
*) SI. vredništvo „Slov. Prijatla" je v 6. svojem listu željo izreklo, naj natisnemo sestavek, ki razjasnuje dopis iz 20. in 21. lista „Novic.u Ker že pravo samo po sebi terja, da se razjasni stvar, ako razjasnila potrebuje, nam častiti nas dopisnik ne bode za zlo vzel, da storimo, kar poštenje vrednisko od nas zahteva, si. vrednistvo „Prij." pa tudi ne bode zamerilo, da smo izpustili iz njegovega sestavka, kar je zgolj osebno očitanje, ker tudi v „Novicah" nikjer ni bilo o pojedini osebi nikjer govora, ampak le od dveh strank brez imena. Konečno pa zagotovljamo, da bi bolje bilo, ako bi se o tej stvari nič ne bilo očitno govorilo, kakor da se cel6 med nas inci unema razprtje, ki ga iz srca obžaluje vsak domoljub, dasi tudi ne v6: zakaj nesloga in odkod?              Vred.
voljo in ves svoj denar zdaj še le prisiljeni, pred celim svetom svojo čast in poštenost braniti.   Kar čast. gosp. Matija Majar v »Novicah"  piše od „jedne in druge stranke",  od tega v Celovcu ničesar ne vemo.    Mi poznamo le eno edino stranko in ta so tisti rodoljubi, ki so blage volje pomagati čitavnici in za njo napraviti tiskarnico. — Ravno tako je  sama sanjarija,  kar čast. g. M. M. piše  od  „ustava ali statuta" tiskarnične družbe.    Rodoljubni gospodje, ki so denar dati obljubili,   doslej   niso   bili  nikoli sklicani,   nikoli  niso torej ustava ali  statuta osnovali.    Kaj  in kako hočejo rodoljubni gospodje  napraviti  čitavnici  v prid,   znano je vsemu svetu.   Dobička sebi ne iščejo nobenega: da se jim plačujejo obresti in sčasoma povračujejo posojeni denarji,  to in le samo to hočejo.    Tudi „Hermagoras-Vereina" omenja g. Matija Majar večkrat v svojem sostavku. Kako pa pride družba sv. Mohora v to sitno pravdo?  Tako-le je reč.   „Grospoda! rekel je nek znan rodoljub nek večer v čitavnici, gospoda, kaj pa potem, če  nam tiskarnica dobička  donaša  in dobiček v čitav-nico privabi vse baze ljudi?    Kaj se more potem s či-tavnico  zgoditi?    Ali   bode  ostala zvesta  svojemu namenu?   Kaj?   če s čitavnico pride tudi sčasoma tiskarnica   v  roke   takim  ljudem,   ki  bodo   segali po   vseh drugih  namenih,   kakoršnih   prvi   rodoljubni  slovenski utemeljitelji jiiso   imeli nikoli?    Ta   bi bila žalostna." — Dalje:  „Citavnica more tako ali tako enkrat konec vzeti;   kaj  potem  z njeno  tiskarnico?    Ali pojde tudi vse v Zagreb?    Mislim, da ta naprava, ustanovljena s slovenskimi denarji,   tudi   ostane   med  Slovenci in  za Slovence.    Jaz sem torej teh-le misel: Družba sv. Mohora se s svojimi od sv. očeta papeža poterjenimi   postavami ne  more sprevreči na kako drugo ptujo stran, ona mora ostati narodna-slovenska.    Pri Čitavnici pa ni taka.    Naj torej gospodje,  ki za tiskarnico kaj podpišejo,  za pravilo,  za  vselej   veljavno  pravilo postavijo, da ostane z njihovimi denarji napravljena tiskarnica le tako dolgo lastnina narodne čitavnice, dokler ta zvesta ostane namenu tistemu, ki je naznamovan v prvem in drugem paragrafu njenih pravil.   Nad tem (§. 1 in 2) naj budi  družba sv. Mohora za vselej slovenska in narodna.    Po tem še le, če se Čitavnica izneveri svojemu namenu ali pa kakor  si  bodi razide,   potem še le gre tiskarnica v last družbi sv. Mohora."   Res čudno torej, da  gosp. Matija Majar piše:   „Privataufseherja",   kteri bi na njih imel paziti i jih pozorovati i njih  napome-njevati i da bi te „privat-aufseher" imel tako nečuveno i nevidjeno  oblast,   da bi  smel  pri  tej   priči  odvzeti družbenikom tiskarnicu,  denarje  in vse premoženje ti-skarnice,  ako  bi se  oni  pregrešili proti nekemu paragrafu svojih statut."   Kar g. M. M.  na  koncu svojega sestavka piše, je gola resnica: „Denarja dati na obče-koristen namen, je rodoljubje: pa najžlahnejše, najple-menitejše rodoljubje je  to:   denar  dati  i skrbno paziti i si prizadevati,   da   se ti   denarji   vsigdar   rodoljubno obračaju" — pa te  besede ne  veljajo  nam — „jednoj stranki"   —   ki   nočemo  nobenega  dobička   za sebe,   temveč   celega   prepustimo   čitavnici, te besede temveč veljajo „drugej stranki" v Gorjah, ki hoče ves in celi dobiček za sebe, čitavnica pa, „ktera joj je mila i draga, kakor oko  naše",  ne  prepusti beliča, temveč trdosrčno pravi:   „Citavnica!  kupi od nas tiskarnicu! ako jo želiš in če imaš denarja!"
Iz Vremskc doline na Notranjskem 11. junija. A. M. — Njih eksc. c. kr. primorski deželni poglavar bar. Kellersberg so se na svojem potovanji po Krasu se 8. dan t. m. popoldne nekoliko mudili v naši okolici. Pregledovali so vedno v deževnem vremenu novo cesto po vsem senožeškem in pol postonjskem okraji in se drugi dan zarano  nazaj čez Novigrad v Trst po-
dali. Upanje imamo , da se bo kmali stara cesta Čez; primorsko Lokvo prenaredila in tako Trst z notranjsko Bistrico zvezal. Do vas gospodov poslancev pa stavimo v imenu posestnikov bistriškega, postojnskega in seno-žeškega okraja zaupanje, kadar pride ta nova cesta na vrsto v deželnem zboru, da glas povzdignite zato , da bi ta cesta na cesarsko ali vsaj na deželno denarnico spadala in da bi se prebivavcem v teh okrajih, ki so delo z velikim trudom zvršili in ktere še drugi veliki stroški zadevajo, zaostali tri in štiriletni davki, slabe letine itd. usmiljenje skazalo. — Zdaj pa še eno besedico do volilcevmestin trgov notranjskih. Bliža sev čas, ko bote volili poslanca v deželni zbor. Ce kdo, je živega priporočila vreden naš rojak gospod Peter Kozler, zakaj on si je kot večleten notar v Sežani pri ljudstvu, posebno na Notranjskem, veliko spoštovanje pridobil in pozna naše in vaše nadloge popolnoma, pa je tudi ves mož za to, da se potegne za blagor naše domovine.
Iz Vrhnike 18. junija. —1— Bliža se dan pred sv. Petrom in Pavlom, to je, 28. dan tega mesca, ko imamo Vrhničanje s Postojnčani in Ložani vred voliti deželnega poslanca. Vrhničanje nikakor nismo zaspanci o volitvah; to menda smo dosti očitno pokazali takrat, ko smo rajncega g. Ambroža volili. Zdaj pa, ko smo vidili, da deželni zbor ni kakošna kaj bodi reč in da mu je živo potreba pravih domoljubnih mož, zdaj bodemo še bolj spolnili svojo dolžnost. Al kjer je več glav, težko je vse pod en klobuk spraviti; vendar to je pri nas dobro, da vsak izmed teh treh možakov, ki jih imamo v besedi, nam bi bil všeč za poslanca; vse tri bi radi volili. Naj povem ^Novicam", kaj smo se pri nas menili in se še menimo o tem. Mnogo naših ljudi jih je bilo za g. Adolfa Obreza, posestnika in župana cerkniškega. Kdor ga pozna, spoštuje v njem moža, ki je v vsakem oziru popolnoma vreden, da bi bil naš zastopnik. Al nekaj mu manjka, kar ustava ukazuje — to je, postavne starosti; premlad je, ker Še nima 30 let. Ker tedaj zdaj nikakor ne more izvoljen biti za poslanca, nam je sam sporočil, naj zdaj na-nj ne mislimo, da pa drugi pot ga bode veselilo, ako rojaki njegovi mu zaupanje ohranijo. Mi pa mu rečemo, da ga ne bomo pozabili ob svojem času. Drugi mož, kterega dobro poznamo in kteri vse naše zaupanje vživa, mož mnogovrstnih vednost, zlasti izveden v stavbinih in drugih tehniških rečeh, iskren rodoljub, trden značaj kakor jih je malo, je gosp. Franc Kotnik, posestnik tukajšni; dežela bi imela v njem poštenega, zlata vrednega zagovornika. Pa tudi g. Peter Kozler ima pri nas mnogo simpatij , čeravno nam ni osebno znan; al dober glas gre deleč po svetu in tako smo o njem že toliko hvale slišali in tudi v „Novicah" že več let brali, da tudi njemu bi z mirnim srcom zaupali poslanstvo. Neodvisen in premožen mož, ki ga zdaj kupčija večkrat pelje na Dunaj, bi prav lahko bil tudi državni poslanec, ki bi se za blagor domovine naše pošteno potegoval. O b k ta dva možaka sta nam tedaj ljuba, uni kakor ta; kterega si bodemo izbrali, ne morem vam še povedati danes, ker še imamo cel teden časa, vendar se mi je potrebno zdelo, naše debate očitno povedati, da jih zvedo tudi sovolivci naši v Postojni in v Ložu. *)
Dostavek vrednistva. Na tem mestu se nam prilično zdi razglasiti pismo,   ki   nam  ga je mnogocenjeni naš
*) Res da vsakemu domoljubu ste imeni France Kotnik in Peter Kozler prijetna glasa, vendar ker le eden more izvoljen biti, se tudi tu morajo volivci zediniti v enem, da se ne razcepijo glasovi in da tisti, kdor je izvoljen, se izvoli z veliko veČino; kajti to izvoljencu dobro dč, da more reči; „velika veČina me je izvolila, ne — mala pesica".       Vred,
204
rojak gospod Peter Kozler   iz Dunaja  poslal  in  ki je namenjeno
Gospo dom volivcem na  Vrhniki,  v  Postojni
in v Ložu!
Resničen napredek naše domovine, po kterem bi se ji pripravila boljša prihodnost, ter povzdignilo ime med deželami velikega cesarstva, bil je od nekdaj ena najiskrenejših mojih želj , in žene me srce, pripomoči kaj k pospešbi istega napredka. Ker je pa današnjega dne posebno deželni zbor tisto mesto, na kterem je izvedenemu in samostojnemu možu dana najboljša prilika, povzdigniti krepko svoj glas za vse to, kar so mu dobro premišljene skušnje pokazale , da je koristno in potrebno ljudstvu, — in ker sem iz večletne službe kakor sodniški uradnik, kakor državni pravdnik, zadnjič kakor notar in zdaj zopet v novem stanu kakor trgovec spoznal v mnogovrstnih obzirih potrebe in želje ljudstva, tedaj na vprašanje in prijazni opomin mnogih domorodcev tu očitno izrekam, da bom zadovoljno prevzel imenitno nalogo poslanstva, če bi me ž njo počastili gospodje volivci, ki bodo 28. t. m. v Postojni izbirali poslanca za dobro znane mi notranjske mesta in trge.
Na Dunaji 18. junija 1864.         Peter Kozler.
Iz Razdrtega na Notranjskem 12. jun. F. N. — Včeraj je naša županija častitega g. Petra Kozlerja, nam Notranjcem dobro znanega domoljuba, enoglasno za častnega svojega srenjčana izvolila in mu poslala dotično pismo, podpisano od župana in vseh odbornikov.
Iz bohinjske Bistrice 17. rožnika. F. M. — Letošnje leto nimamo nič posebne gorkote; za nektere sadeže ne kaže tedaj dobro, ker je zmeraj le dež. Se-nožeti pa so bogate, in tudi lan nam obeta prav dober pridelek. Za turšico ni ugodno vreme; rži bodo slabe, ker je po sv. Telesu še sneg šel in vse obelil, rži polomil in tudi nekaj sadja okrhal. Najvažniša novica za našo dolino je pa ta, da se je 1. maja začela ces. pošta; vsak teden gre trikrat.   To nam je velika dobrota.
Iz Kranja 19. junija. (Poziv iz Čitavnice.) V sredo 29. junija (sv. Petra in Pavla dan) pride slavno ljubljansko gimnastično društvo „Južni sokol" k nam v Kranj. Citavnica naša naznanja s tem vsem častitim njenim družnikom, kakor tudi vsem družnikom druzih slov. čitavnic sledeči načrt, ter jih prijazno vabi se udeležiti te slovesnosti. 1. Ob 9. uri dopoldne sprejme se gimnastično društvo „Južni sokol" na Laborah. — 2. Sveta maša ob 11. uri v farnej cerkvi. — 3. Kosilo na stari pošti ob enej popoldne. — 4. Telovadba na za to pripravljenem prostoru ob 5. uri popoldne. — 5. Slovesna „beseda" s plesom ob 8. uri zvečer v čitalnici. Predstavljala se bode tudi ta večer glediščina igra „Pravda". Programi se bodo v kratkem razposlali vsem častitim družnikom naše čitavnice, kakor tudi vsem domačim društvom.
Iz odbora narodne čitavnice kranjske.
Iz Ljubljane. Sviloreja (reja zidnih črvičev) utegne naši deželi letos velik dobiček donesti, ako nam ostanejo črviči zdravi. Slavno ministerstvo kupčijsko je namreč po naročilih iz južnih Tirolov z dopisom od 13. dne t. m. sporočilo kranjski kmetijski družbi, naj, ako je mogoče, poskrbi 6183 lotov popolnoma zdravega svi-lodnega semena (Grains). Kmetijska družba je brž pisala poddružnicam, kjer cvete sviloreja, in posamnim možem, ki slovijo kot svilorejci, naj povejo, koliko semena bi utegnili letos oddati, pa proti temu, da pridejo iz Tirolov izvedenci, ki bojo vzeli, kar najdejo čisto zdravega. In le tako čisto zdravo seme moremo ponuditi,  da  si dežela naša pridobi dobro ime.
Zgolj dobičkarija bi škodovala celi deželi; to pa ne sme nikakor biti. Ako bi tako srečni bili, da bi spravili omenjenih 6183 lotov čistega blaga skupaj , bi to samo doneslo naši deželi čez 18.000 gold. dobička, ako se lot proda po 3 gold.   Lep denar!
—   15. dne t. m.  popoldne  ob 6. uri  je bil   občni-zbor   katol.   društva   obrtnijskih in rokodelskih pomočnikov pod vodstvom g. prof. dr. Vončina.   Drugi pot bojo „Novice" več povedale o tem zboru.
—   Občespoštovanega advokata gosp. dr. Antona Raka so pokopali v pondeljek; pogreb je bil slovesen; pred hišo in na grobu mu je pel pevski zbor čitavnice, ktere ud je ranjki bil. Bodi žemljica lahka vrlemu možaku!
—   O Riharjevem spominku piše „Danica" to-le: „Zavoljo Riharjevega spominika so se bili 16. t. m. zbrali k preč. gospod kanoniku in kancelarju K. Velkaverhu, kteri so blagovolili v tej reči predsed-ništvo sprejeti, naslednji gospodje : Dr. Jan. Bleiweis, dr. Leo Vončina, A. Lesar, A. Praprotnik in vrednik „Zgod. Danice". Določeno je bilo za zdaj po nasvetu dr. Bleiweisa, da spominek naj bo stanoviten, toraj ne kaže drugač, kakor da naj se v zid vdela, kamor naj bi se o slovesnosti tudi truplo ranjcega predjalo. O prvi priliki pojde nekaj gospodov s kamnosekom na pokopališče poiskat primernega kraja in ogledovat spominike, da se določi, kakošna oblika naj bi se spominiku dala, ter bo precej potem kamnar tudi načrt za-nj napravil. Upanje je po tem takem, da okoli vsih Svetih se bo spominek zamogel slovesno postaviti. V prihodnjem snidu bo zapisnik še nenatisnjenih Riharjevih del pokazal, če bo mogoče tudi duhovno spominico že začeti, ali še ne in po kacem načinu. Denara je „Danica" dozdaj za spominek nabrala blizo poldrugsto gold. in nabira se tudi v čitavnici po nasvetu g. dr. Bleiweisa." — Ker bode po takem resnica s spominkom Rihar-jevim, ki je nam Slovencem zložil toliko krasnih pesem cerkvenih in svetnih, naj vsak, komur je v resnici, ne le z besedo „ktera nič ne košta", mar za slavo domovine, doloži svoj darek, da se rajnemu mojstru more napraviti lep spominek na grobu, pa tudi duševna spomenica (album) z natisom še nenatisnjenih njegovih pesem. Obhaja nas misel, da vseh čitavnic, ktere je Riharjeva pesem že radovala, je sveta dolžnost, da po svojih radodarnih udih pripomorejo k tej napravi.
—   V nedeljo ob 11. uri dopoldne je bila v Kri-žanski cerkvi slovesna sv. maša, ki jo je napravilo društvo kupčij skih pomočnikov po večletni navadi. Pevski zbor čitavnice je pod vodstvom pevovodja g. Fabjana zopet kakor vselej prav izvrstno pel cerkvene pesmi mnozih mojstrov slovenski; velika množica pobožnih mestjanov se je udeležila slovesnega tega obhajila.
—  Nemški časnik, o kterem je bil že večkrat govor, je bil v nedeljo ustanovljen. Izvoljeni odsek je dobil nalogo, da deležnikom v prihodnji seji pove, kako stoji z denarno zalogo, z vredništvom in založništvom.
—  Društvo „južnega sokola" je povabljeno prihodnjo sredo (dan sv. Petra in Pavla) v mesto Kranj, kjer se mu bode na čast dala velika „beseda". Vesel dan čaka tedaj vrle naše „Sokolovce", kteri pa častno to vabilo, kakor slišimo, hočejo tudi povrniti s tem, da pridejo v polnem številu v tako prijazno jim mesto. Prišli bodo s svojo zastavo, okinčano že s krasnim trakom, ki so ga „Sokolu" darovale domoljubne gospe in gospodičine in kterega jim bo prihodnjo nedeljo popoldne ob 4. uri v njih imenu s primernim ogovorom izročila gospodičina MelanijaHohnova. V ta namen napravi društvo  v sokolišču  (v gospod Prelihovi hiši na
205
dunajski cesti) slovesen shod,  pri  kterem bojo „Soko-lovci" pokazali svojo umetnost v telovadbi.
—  Kakor vse čitavniee in slovenske pevske društva je tudi pevsko društvo čitavniee naše prejelo prijazno vabilo na veliko muzikalno svečanost , ki jo bode ob začetku gospodarske in obrtnijske razstave v Zagrebu 18. avgusta t. 1. napravilo ondašnje pevsko društvo „Kolo." Pevski zbor čitavniee naše se bode radosten udeležil omenjene svečanosti, pa se nadja, da tudi vsi drugi slovenski pevski zbori se bojo snidli oni čas v hrvaškem glavnem mestu, da si v vzajemnem udeleštvu utrdijo bratinsko zvezo. — Tudi, južni sokol" je prejel enako častno vabilo, ktere se bode odbor udeležil s zastavo svojo.
—  V pondeljek zvečer ob 8. uri je vLjubljanici za gosp. Pauerjevo hišo utonilo zopet dvoje konj, ki so ju deleč pod mesarskim mostom še le ob polnoči s sprednjimi kolami iz vode izvlekli; hlapec, ki je s sodom na kolah šel po vodo, si je otel življenje. Pri vhodu v Ljubljanico so se že davnej na tem mestu podrli v vodo zabiti koli in rante, ki so grajile vhodišče, in tudi struga Ljubljanice je na tem mestu že zlo razkopana in jama globoka tako, da je magistrat spoznal potrebo, nevarno to vhodišče zapreti, dokler se ne popravi ograja in zasuje jama v vodi; al ker je menda se nekdo upiral zaprtii, se je vse pustilo kakor je bilo; zdaj pa je prišla velika voda, da ni bilo moč se lotiti poprave. Nesreča ta opominja, da naj se na ograje takih nevarnih mest skrbnejše pazi kakor na ograje v Sternale-u.
—  „Novice*' so v svoj 23. list iz 125. lista „Tages-pošt-e" povzele naznanilo, v kterem g. Miroslav Vilhar pravi, da ni prosil izrednega pregleda svoje pravde. Po ukazu si. c. k. deželne sodnije ljubljanske od 14. dne t. m. štev. 4049 moramo preklicati to naznanilo, zakaj g. Miroslav Vilhar je zoper razsodbo c. k. deželne nadsodnije napovedal 26. marca t. 1. prošnjo za izredni pregled pravde svoje in jo 11. aprila t. 1. pod štev. 2527 tudi izročil, al c. k. najviša sodnija na Dunaji z odpisom od 3. maja t. 1. ni dovolila izredne revizije.
206