1954 V S E B I N A Ing. Marjan Brilly: UREDITEV STUDIJA NA FAKULTETI ZA GRADBENIŠTVO IN GEODEZIJO TEHNIŠKE VISOKE ŠOLE V LJUBLJANI — Ing. France Dolničar: ŠTU­ DIJA OBREMENJENOSTI SAVE IN PRITOKOV Z ODPLAKAMI — Ing. Vladimir Knez: VRBE IN KAMEN — Ing. Igor Omersa: OGLED GRADBIŠČA HIDROCENTRALE MONTPEZAT V FRANCIJI — Ing. Marko Kos: CEVNI ODRI — Ing. Sergej Bubnov: NAJVECJI LESENI LOKI N A SVETU — M. J. Chaudesaigues: OBNOVA MOSTOV IZ PREJNAPETEGA BETONA N A MARNI V KRAJIH: ANNET, TRILBARDOU, ESBLY, USSY IN CHANGIS - SAINT - JEAN — M. Netter: LETALSKA PLOŠČAD IZ PREJNA- FETEGA BETONA NA AERODROMU ORLY — Ing. Milan Klarič: SPOMENIK IZ PREJ­ NAPETEGA KAMNA V DOBOJU — MONTAŽNE ARMIRANOBETONSKE KON­ STRUKCIJE MEDNARODNI KONGRES SVETA ZA RAZISKOVANJE MORSKEGA VALOVANJA V GRENOBLU 1954 — PRILOGA štev. 1: Ing. Hugo Uhlir: O PREJNAPETEM BETONU — Ing. France Dolničar: MATERIAL KANALSKIH CEVI — Ing. Sergej Bubnov: RAČUN POVEŠA LESENEGA PREDALCJA Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik ing. Ljudevit Skaberne. Tiska tiskarna Umetniškega zavoda v Ljubljani. Revija izhaja v 5 dvojnih številkah na leto. Cena dvojni številki din 200.— . Uredništvo in uprava: Ljubljana, Erjavčeva 11, tel. 22-958. MELIORACIJE VODOGRADJEVNO PODUZEĆE U SPLITU (TOMIČA STINE 1/11) - i a n s . S o o . «J “ • t» - < o 2 B C S f t a . r : s e « S S O ° I < - • a_S . fB o m < s ° # a* o i ' 1' e o Ormoška opekarna O r m o ž priporoča svojeizdelke zidakov in s treš ­ nikov svojim cenj. odjemalcem ter p o š i l j a o b e n e m b o rb e n e p o z d r a v e 1 G R A NI TNI INDUSTRIJI J O SI P D O L RIBNICA NA POHORJU r Izdelujemo ko:ke vseh vrst, ribn ike, kvadre in druge izdel ce po naročilu. Cenjenim odje- malcem se priporoča kolektiv 3TR93A GRADBENEGA MATERIALA ' Ž id a n i m o s t - RADEČE izdelu je kvalitetne in cenene izo lit lahke gradbene plošče v izm eri 1 m*, ter v debelinah 1,5 — 2,5 — 5 - in 10 cm. Apnenčevo moko (m leti apnenec), G — cement, cementno stresno opeko, ter koplje prvovrstni dolom itni pesek za beton iran je . Podrob­ nejša navodila ozir. ostali pogoji /a i/.dobavo se dobe pri tukajšnji upravi. BITUMENSKI IZDELKI IZOLIRKA Ljubljana - Moste Telefoni: 21-852. 20-557, 20-615 Telegr.: Izolirka Ljubljana Strešna lepenka št. 80, 120, 150, 200. Vroči bitu­ menski premazi: premaz­ na masa za strehe; bitu­ m e n s k i l e s o c e m e n t n i premazi; bitumenska izo­ lacijska masa za temelje; zalivna masa za lesene, granitne kocke, za beton­ ske rege in tramvajske tračnice. Hladni bitumen­ ski premazi: Ibitol, Iner- to l, e m u l z i j s k a p a s ta , pasta za polaganja salo­ nita. Za c e s to g rad n jo : b i t u m e n s k a e m u l z i j a A, B, C ; bitumenski mulj KATRANSKI IZDELKI T O P L O T N E IZOLACIJE Katranska smola — zmeli- čišeepo naročilu. Katran­ ska olja — srednje, težko, antracensko olje. Naftalin Podometne (Bergman) ce­ vi vseh profilov Mineralna volna v balah. Izolacijske blazine. Izola­ cijska opeka. Izolaterska montažna dela. Z A H T E V A J T E K A T A L O G E I N C E N I K E Izdeluje in nudi: Betonske brzomešal- ce 150 in 250 litrov vsebine, kompletne z elektromotorji. Odlične kakovosti in tipe, katero so osvojila vsa večja gradbena podjetja Slovenije Zahtevajte ponudbe in prospekte! S T R O J N O K O V I N S K O I N D U S T R I J S K O P O D J E T J E L J U B L J A N A - V I Ž M A R J E 1 7 0 l e i e P O N 2 7 5 0 2 7 . 5 2 DELOVNI KOLEKTIV DOLENJSKEGA GRADBENEGA PODJETJA GROSUPLJE OBVEŠČA, DA IZVR- ŠUJ E: VSE VRSTE VISOKIH GRADENJ — OD NIZKIH GRADENJ PA PREDVSEM: KA­ NALIZACIJE, VO DO ­ V O D E IN M A N J Š E MOSTOVE IM A M O TUDI LASTNE STRAN- SKE O B R A T E Z A OBRTNIŠKE STORITVE UPRAVA ZA IZGRADNJO KANALA D O N A V A -T IS A -D O N A V A V NOVEM SADU razpisuje splošni in anonimni n a t e č a j za izdelavo idejnega projekta glavne zafvornice hidrosistema Donava-Tisa- Donava pri Bezdani. Pravico udeležiti se natečaja imajo vsi državljani FLRJ Zbirko potrebnih pogojev, podatkov in prilog lahko dobite v kompletu pri Upravi po ceni din 4 .000 .— Anonimne elaborate pošiljajte na naslov: Uprava za izgradniu kanala Dunav—Tisa —Dunav, Novi sad, bulevar Maršala Tita br. 23 Rok za izročitev elaboratov je 15. oktober 1954 ob 18. uri Za izdelavo idejnega projekta so določene naslednje nagrade: prva nagrada v vsoti din 500 .000 .— druga nagrada v vsoti din 400 .000 .— tretja nagrada v vsoti din 300.000. — Nagrade bodo deljene po oceni natečajne komisije, ki jo bo imenovala Uprava Razen nagrajenih bodo odkupljeni tudi drugi elaborati, ki bodo po oceni komisije koristni za investitorja Za vse informacije se obračajte na gornjo Upravo, telefon 32-23 UPRAVA ZA IZGRADN JU KANALA D U N A V -TISA -DUNAV, N OVI SAD GLASILO DRUŠTVA GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV LRS LETO VI 1954 In g . M a r ja n B r i l l y Ureditev študija na fakulteti za gradbeništvo in Tehniške visoke šole v Ljubljani D K 378.144.9 : 624 geodezijo Z a h te v e p o u r e d i t v i š tu d i ja n a fa ­ k u l t e t i za g ra d b e n iš tv o in g e o d e z ijo T V S v L ju b l ja n i n is o o s a m lje n i p r i ­ m e r. P o d o b n e z a h te v e s l iš im o in č i ­ ta m o s k o ro d n e v n o : c e lo te n s is te m š o la n ja o d o s n o v n e šo le do v is o k ih š o l je p o d v rž e n k r i t ik a m . Pa tu d i v in o z e m s tv u p o s ta ja jo k l i c i p o re fo r ­ m i š o ls tv a , z la s t i p a v is o k e g a šo ls tv a , v e d n o g la s n e jš i. N a g e l ra z v o j z n a n o s ti, p o s e b e j te h ­ n ik e , v z a d n j ih d e s e t le t j ih k o p ič i s n o v , k i b i jo m o ra l o b v la d a t i v s a k d r ž a v lja n . Z la s t i v e l ik e p a so z a h te ­ v e , k i j i h p o s ta v l ja jo p re d š tu d e n te te h n ič n ih v is o k ih š o l. N a d r u g i s t ra ­ n i p a v is o k e š o le v d a n a š n ji o b lik i , z e n o s tra n s k im p o u d a r ja n je m s p e c ia l­ n e iz o b ra z b e n e d o s e g a jo v e č s v o je ­ g a n a m e n a . Z a to se u k v a r ja jo v za ­ h o d n ih d rž a v a h s p ro b le m o m , k a k o p re o s n o v a t i v is o k e šo le , da b i zo p e t p r id o b i le p o m e m b n o s t z a v o d o v , k i b i v z g o j i l i c e le g a č lo v e k a in k je r b i se s t ik a le v se z n a n o s ti. P o le g s tro k o v n e iz o b ra z b e n a j b i n u d i le v is o k e šo le tu d i a k a d e m s k o s p lo š n o iz o b ra z b o in v z b u d ile v š tu d e n tu z a v e s t d o lž n o s t i in o d g o v o rn o s t i v ja v n e m ž iv l je n ju . P r im i t iv n ih te n d e n c p o p o d a ljš e v a ­ n ju š tu d i ja v s o ra z m e r ju z ra z v o je m te h n ik e in n a ra š č a n je m š tu d ijs k e s n o v i, k o t so se p o ja v i le p r i nas, n i o p a z it i n ik je r d ru g o d . P o v s o d se za ­ v e d a jo , d a n i r e š ite v te h p ro b le m o v v p o d a ljš e v a n ju š tu d i js k e d o b e ; z a ­ d o v o l j iv e re š itv e iš č e jo v u s tre z n i re fo rm i v is o k e g a š o ls tv a . V s p lo š ­ n e m p r e v la d u je jo m iš l je n ja , da je t re b a o p u s t i t i s p e c ia l iz a c ijo . V is o k a š o la m o ra d a t i š tu d e n tu te m e lj i to o s n o v n o z n a n je , p re d v s e m se m o ra š tu d e n t n a u č it i s m o trn e g a o b d e lo v a ­ n ja in re š e v a n ja v s e h te h n ič n ih p ro b le m o v , k i se p o ja v i jo . D u š e v n o m o ra b i t i ta k o u s tro je n , d a se la h k o l o t i v s e h d a n ih n a lo g in j i h sčasom a o b v la d a . N e z a h te v a jo , d a b i b i l i n ­ ž e n ir p o z a k l ju č k u s v o j ih v is o k o š o l­ s k ih š tu d i j p o v s e m s p o so b e n za v k l ju č i t e v v s t ro k o v n o d e lo , pa č pa z a h te v a jo , d a m o ra ra z p o la g a t i s so ­ l id n o s p lo š n o iz o b ra z b o te r se m o ­ ra z a n im a t i za n a ro d n o g o s p o d a rs k a v p ra š a n ja in k u l tu r n e p ro b le m e . P r i te m se z a v e d a jo , d a je t re b a n u d i t i m la d e m u in ž e n ir ju , k o n a s to p i p r a k ­ t ič n o d e lo , p r im e re n čas za p r iu č ite v . S is te m iz o b ra ž e v a n ja V s a š o ls k a iz o b ra z b a o d o s n o v n e šo le do d ip lo m e je z v e z a n s is te m iz o b ra ž e v a n ja , p r ip r a v l ja n ja n a p r a k ­ t ič n o d e lo . K o t n e m o re b i t i s m o te r v is o k e š o le v z g a ja t i l ju d i , k i so k a ­ te r e m u k o l i s p e c ia ln e m u p o d ro č ju že d o ra s li, ta k o n e sm e s tre m e ti s re d ­ n ja š o la za iz k l ju č n o p r ip r a v o n a te h n ič n o v is o k o š o lo a l i u n iv e rz o . M a tu ra n tu m o ra jo o s ta t i o d p r ta ra z ­ n a p o ta . Z a to je n a lo g a s re d n je šo le z la s t i v p o s re d o v a n ju o b sežne s p lo š ­ n e iz o b ra z b e . Z m a n jš a t i je t re b a k o ­ l ič in o tv a r in e , o b ra v n a v a n o tv a r in o p a g lo b l je u te m e l j i t i in p o u d a r i t i n je n e p o v e z a v e . M a tu ra n t m o ra z n a t i o p a z o v a t i, m is l i t i , g o v o r i t i in p is a t i. Z a n j je v e l ik o v a ž n e jš e , d a im a ra ­ z u m e v a n je za s tv a rn o s t ž iv l je n ja , k o t p a d a zn a v s e m o g o č e iz p o s a m e z n ih s tro k . T a k a s o lid n a o s n o v a — sp lo š n a iz o b ra z b a ■—• p r id o b l je n a v s re d n j i š o li, b o v v e l ik o o la jš a n je v is o k i š o li, k i m o ra o m o g o č it i m la d e m u č lo v e k u p o p o ln in te le k tu a le n ra z v o j. T e h n ič n a iz o b ra z b a n a v is o k i š o l i n a j b o č im s p lo š n e jš a , b re z v s a k e g a c e p ­ l je n ja u č n e g a n a č r ta n a p o sa m e zn e s p e c ia ln e s tro k e . T re b a je s tre m e ti za o b se žn o z n a n s tv e n o - te h n ič n o iz ­ o b ra zb o . S te m b o s ic e r z m a n jš a n a n e p o s re d n a k o r is t , k i b i jo im e la o p e ra t iv a od m la d ih in ž e n ir je v . V z a ­ č e tk u ta k in ž e n ir n e b o p o v s e m sp o ­ so b e n za v k l ju č i t e v v s t r o k o v n o d e lo , za to p a b o k a s n e je p r e v la d a l z a ra d i s v o je š irš e iz o b ra z b e in n a d o k n a d il m o re b itn o z a č e tn o š k o d o . P o le g te h n ič n e iz o b ra z b e , k i jo n u d i v is o k a šo la , p a je za s k la d e n in ­ te le k tu a le n ra z v o j š tu d e n ta z e lo p o ­ m e m b n a tu d i g o j i t e v ta k o z v a n ih p r o s t ih p re d m e to v . R a z v o j š tu d i ja n a F G G T V Š v L ju b l ja n i p o v o jn i S tu d i j n a fa k u l t e t i za g ra d b e n iš tv o in g e o d e z ijo T V S v L ju b l ja n i se je p o o s v o b o d itv i p o d v p l iv o m s o v je t ­ s k ih v z o rc e v , r a z v i ja l p o v s e m v n a ­ s p ro tn o sm e r. V s k la d u z z a h te v a m i p o h i t r i v z g o j i m la d e g a k a d ra , p re d k a te re g a so b i le ta k o j p o p r ih o d u n a p r a k t ič n o d e lo p o s ta v l je n e k o n k r e t ­ n e o d g o v o rn e n a lo g e , je t u d i F G G p re š la od d o t le j e n o tn e g a š tu d i ja n a ta k o z v a n i u s m e r je n i š tu d i j . V le tu 1945/46 v e l ja v n i e n o tn i š tu d i js k i n a ­ č r t , k i je b i l p o d o b e n p re d v o jn e m u , je o b s e g a l v 8 s e m e s tr ih 292 u r , o d te g a 184 u r (6 3 % ) p re d a v a n j. P ro ­ g ra m je o b s e g a l 45 p re d m e to v , g la v ­ n a n je g o v a h ib a — k o t tu d i p r e d ­ v o jn e g a p ro g ra m a — p a je b i la , d a je b i l z la s t i g r a f ič n i d e l ( iz d e la v a p r o ­ g ra m o v ) p re o b š ire n in n i b i l v s k la je n z r a z p o lo ž l j iv im i u ra m i za v a je . P ro ­ g ra m i se n is o iz d e lo v a l i s e m in a rs k o m e d v a ja m i te m v e č d o m a a l i p a v r is a ln ic i 'b rez k o n t r o le p ro fe s o r je v in a s is te n to v . Z a to je š tu d ij že te d a j z n a tn o p re s e g a l n o rm a ln o d o b o in ga p r a k t ič n o n i b i lo m o g o č e a b s o lv i r a t i p r e j k o t v 5 le t ih . F G G je s m a tra la , d a je p re d v id e n a s n o v za e n o te n l i k p re d v o jn e g a g ra d b e n e g a in ž e n ir ja p r e o b iln a in da je e d in i iz h o d — če se ne ž e li š tu d i­ ja p o d a l jš e v a t i — • p re h o d n a s p e c ia ­ l i z i r a n i o d n . u s m e r je n i š tu d ij, k o t ga je n a z v a la fa k u lte ta , že le č se iz o g n i t i p r v e m u iz ra z u . Z a to je v le tu 1946/47 s p re je la n o v š tu d i js k i n a č r t ; od 5. se ­ m e s tra d a lje se je š tu d i j d e l i l n a 3 s m e r i: k o n s t ru k t iv n o , v o d o g ra d b e n o in p ro m e tn o . N a m e n te g a n a č r ta je b i l , da b i v z g o j i l i v k ra jš e m ča su g ra d b e n e in ž e n ir je , k i b i o b v la d a l i b o d is i k o n s t ru k t iv n o , p ro m e tn o a l i p a v o d o g ra d b e n o sm e r. P r i s e s ta v i n a č r ta p a n is o n i t i te ž i l i k z d ru ž e ­ v a n ju p o s a m e z n ih p re d m e to v in o m e je v a n ju s n o v i n a b is tv e n e s tv a r i, n i t i n is o g le d a l i n a to , da b i v s a j v se t r i s m e r i d o b ile v e č s k u p n ih p r a k ­ t ič n ih p re d m e to v , k i b i j i h m o ra l o b ­ v la d a t i v s a k g ra d b e n i in ž e n ir . T a k o je im e l k o n s t r u k t iv n i o d d e le k le s p lo š n i te č a j o ces ta h , s p lo š n i te č a j o ž e le z n ic a h in s p lo š n i te č a j o h id r o ­ te h n ik i . V s a ta s n o v je b i la p o d a n a le e n c ik lo p e d ič n o ; in ž e n ir , k i je k o n ­ č a l š tu d i j p o te m u č n e m n a č r tu , n i ­ m a iz te h p re d m e to v n a jp o t re b n e j­ šeg a o s n o v n e g a z n a n ja in n i zm o že n , če b i b i lo tre b a , p o s v e t i t i se k a k i d r u g i p a n o g i g ra d b e n iš tv a , k o t le t i ­ s t i, v k a te ro je b i l u s m e r je n . Š tu d ij se je te o re t ič n o p o d a ljš a l n a 9 sem e­ s tro v , p r a k t ič n o p a n a n a jm a n j 6 le t . Š tu d i js k i n a č r t, k i je b i l v v e ­ l j a v i 1951/52, je p re d v id e l v p o ­ v p r e č ju 309 u r , o d te g a 186 u r (6 0 % ) p r e d a v a n j. Š te v i lo p re d m e to v je n a ­ ra s lo n a s k o ro 50 za v s a k o sm e r. S p re h o d o m n a še g a g o s p o d a rs tv a n a n o v i g o s p o d a rs k i s is te m so se p o ­ k a z a le n a p a k e v p r e d v id e v a n j ih v p r e jš n j ih o b d o b j ih p la n s k e g ra d itv e . D e la p r i p r o je k t i r a n ju , g ra d n j i , n a d ­ z o rs tv u in u p ra v n i s lu ž b i so z a h te v a ­ la v s e s tra n s k o ra z g le d a n e g ra d b e n e in ž e n ir je , k i n is o u s p o s o b lje n i le v e n i s a m i p a n o g i g ra d b e n iš tv a . Z a v p r a š a n je š tu d i ja n a F G G so se za ­ č e l i z a n im a t i v s i, k i j im je b i lo n a te m , d a d a F G G s t ro k o v n ja k e z re s s o l id n im z n a n je m , k i b o d o k o s n a lo ­ g a m , k i j i h s ta v l ja jo p o tre b e in p r i ­ l i k e v n a š i d rž a v i. Z a to so se p o ja ­ v i le z a h te v e , da se p o n o v n o u v e d e n a F G G e n o te n š tu d i j, k i b o d a l b o ­ d o č im g ra d b e n im in ž e n ir je m ta k o š i­ r o k o o s n o v o , da b o d o v p ra k s i z m o ž n i iz v a ja t i v se n a jr a z l ič n e jš e n a lo g e s p o d ro č ja k o n s t ru k c i j , p r o ­ m e tn ih in v o d n ih zg ra d b . Iz ra ž e n e so b i le ž e l je , da se e v e n t, s p e c ia l i­ z a c i ja iz v r š i še le p o d o k o n č a n e m s p lo š n e m š tu d i ju v p ra k s i. Po m n e ­ n ju in ž e n i r je v iz p ra k s e , b i ta k n a ­ č in iz p o p o ln je v a n ja d a l in ž e n ir je , k i b i ra z p o la g a l i z z a d o s tn im o s n o v n im in p o g lo b l je n im z n a n je m iz s v o je g a p o d ro č ja d e la . D ru š tv o g ra d b e n ih in ­ ž e n ir je v in te h n ik o v LRS je o b ra v n a ­ v a lo ta v p ra š a n ja in d n e 7. ju n i ja 1951 n a p o s v e tu , k i se g a je u d e le ­ ž i lo 19 g ra d b e n ih in ž e n ir je v z ra z n ih p o d r o č i j d e la , g le d e s p e c ia l iz a c ije o d n . p re u s m e r itv e š tu d i ja n a F G G s p re je lo te le z a k lju č k e : 1. A b s o lv e n t i F G G m o ra jo o b v la ­ d a t i t e m e l j i to sp lo š n e o sn o ve g ra d ­ b e n e s t ro k e in ta k e m e to d e d e la , da b o d o s p o s o b n i s a m o s to jn o o b ra v n a ­ v a t i in re š e v a t i v s v o j i p ra k s i ra z ­ l ič n e g ra d b e n o in ž e n irs k e p ro b le m e . 2. U č n i p ro g ra m m o ra b i t i ta k o s o ra z m e rn o ra z d e lje n n a vs e v e je g ra d b e n iš tv a (v is o k e g ra d n je , p r o ­ m e tn e z g ra d b e , v o d o g ra d n je ) , d a b o a b s o lv e n t ra z p o la g a l z u ra v n o v e š e ­ n im o s n o v n im z n a n je m iz v s e h p o d ­ r o č i j g ra d b e n e s tro k e . Iz o g ib a t i se je t re b a v s a k e s p e c ia l iz a c ije v p o sa ­ m e z n ih v e ja h in d r o b l je n ja n a n e ­ v a ž n a in n e b is tv e n a p o g la v ja iz p o ­ s a m e z n ih p o d ro č ij . 3. O b v e z n i u č n i p ro g ra m n a j o m o ­ g o č i v is o k o š o lc u , da b o la h k o n a d a ­ l je v a l in iz p o p o ln i l s v o jo s p lo š n o iz o b ra z b o v g o s p o d a rs k ih in k u l t u r ­ n ih v p r a š a n j ih te r v z n a n ju t u j ih je ­ z ik o v , ta k o da b o o b v la d a l v s a j en tu j je z ik p o p o ln o m a , en ega pa p a s iv ­ n o . M la d i in ž e n ir , k i s to p a v ž iv l je ­ n je , m o ra b i t i sp lo š n o in s t ro k o v n o ta k o ra z g le d a n , da b o la h k o sa m o ­ s to jn o z a v z e l o p re d e lje n o s ta liš č e v v s e h v a ž n e jš ih d n e v n ih in s t r o k o v ­ n ih p r o b le m ih . N e o b v e z n o p a n a j n u d i u č n i p ro g ra m v s e m z a in te re s i­ ra n im in n a d p o v p re č n o n a d a r je n im v is o k o š o lc e m m o žn o s t, da s i p r id o ­ b i jo z n a n je tu d i iz iz b ra n ih p a n o g g ra d b e n e s tro k e . 4. M la d i in ž e n ir , k i s i b o ta k o p r i ­ d o b i l z a o k ro ž e n o s tro k o v n o in s p lo š ­ n o z n a n je , se b o v p r v ih le t ih s v o je p ra k s e la h k o T a zg le d a l v s t r o k i in se u s m e r i l v t is to v e jo g ra d b e n iš tv a , k i b o n a jb o l j u s tre z a la n je g o v e m u z n a č a ju , s p o s o b n o s ti in n a g n je n ju , se ve d a u p o š te v a jo č d e ja n s k e p o t re ­ b e in m o ž n o s t i v ž iv l je n ju . T e m e lj i te sp lo šn e o s n o v e , p r id o b l je n e v času v is o k o š o ls k e g a š tu d i ja , z la s t i te o re ­ t ič n e o s n o v e , p a b o d o n u d i le v s a k o ­ m u r m o ž n o s t, d a se b o d is i p r a k t ič ­ n o a l i p a te o re t ič n o s p e c ia l iz ira v v s a k i p a n o g i in v e j i g ra d b e n e s tro k e . 5. In ž e n ir je m iz p ra k s e n a j b i se v te m s ta d i ju ra z v o ja n u d i la m o žn o s t, da se iz p o p o ln i jo v s v o je m s p e c ia l­ n e m d e lu v p o s e b n ih k r a jš ih v is o k o ­ š o ls k ih te č a j ih iz iz b ra n ih s p e c ia ln ih p o g la v i j d o m a , o z iro m a z o g le d i in te č a jn im š tu d i je m v in o z e m s tv u . 6. P re d a v a te ljs k i k a d e r n a T V Š n a j b i se (ra ze n za s tro g o te o re t ič n e d i ­ s c ip lin e ) iz b ir a l iz v r s t o n ih s t r o k o v ­ n ja k o v , k i so s i p r id o b i l i z a d o s tn e p r a k t ič n e iz k u š n je in k i j i h o b š irn o te o re t ič n o z n a n je u s p o s a b lja za z n a n ­ s tv e n o d e lo . P o le g s tro k o v n e g a zn a ­ n ja p a m o ra jo p r e d a v a te l j i o b v la d a t i tu d i p e d a g o š k e in s p lo š n o v z g o jn e o sn o ve , k i so n u jn o p o tre b n e za to o d g o v o rn o d e lo . 7. D a se ra z b re m e n i T V Š in m la d i n a ra š č a j p r a v i ln o u s m e r i p o n je g o v ih s p o s o b n o s tih , je t re b a n a j t i n a č in , k a k o b i se iz v r š i la b o d is i ob v s to p u n a T V Š a l i p a v ča su p r v ih sem e­ s tro v p r im e rn a iz lo č i te v n e u s tre z n ih k a d ro v ; p r i te m n a j b i iz p a d e l k r i t e ­ r i j š a b lo n s k ih iz p ito v . 8. N e k a te re s o ro d n e s tro k e , k a k o i; n . p r . k u ltu rn o - in ž e n ir s k o s tro k o , ne bo m o g o č e z a d o v o l j iv o v k l j u č i t i v u č n i p ro g ra m g ra d b e n e s tro k e . Z a to n a j b i se n a e n i iz m e d o b s to je č ih T V Š v d r ž a v i u s ta n o v i la s a m o s to jn a fa k u lte ta , k i n a j b i v z g a ja la k a d re p o d e ja n s k ih p o tre b a h v v s e j d rž a v i. T i s k le p i, k i so b i l i p o s la n i T V Š , S v e tu za p ro s v e to in k u l tu r o in S ve ­ tu za g ra d b e n e in k o m u n a ln e zad eve , n is o n a š li o d z iv a p r i f a k u l te tn ih o b ­ la s te h . K e r so b i l i t i z a k l ju č k i z ene s t ra n i le iz ra z m iš l je n ja o ž je g a k r o ­ ga s t r o k o v n ja k o v , z d ru g e s t ra n i p a še n is o b i l i u p o š te v a n i, se je D G IT o d lo č ilo , d a iz v e d e a n k e to , k i n a j b i p o d a la m n e n je v s e h g ra d b e n ih in ž e ­ n i r je v in k i b i g a m e ro d a jn i k ro g i m o ra l i u p o š te v a t i . p r i re o rg a n iz a c i j i š tu d i ja in s e s ta v i n o v e g a u č n e g a n a č r ta . Is to č a s n o je ra z p is a la p o d o b ­ n o a n k e to tu d i G la v n a d ir e k c i ja g ra d b e n ih p o d je t i j . N a a n k e to D G IT , k i je b i la ra z p is a n a 25. IV . 1952, je o d g o v o r i lo 79 in ž e n ir je v , n a a n k e to G la v n e d ir e k c i je p a 34 in ž e n ir je v , s k u p a j 113 in ž e n ir je v . N a a n k e to je te d a j o d g o v o r i lo 4 2 % v s e h in ž e n ir ­ je v , z a p o s le n ih v LR S, o z iro m a 4 8 % v s e h in ž e n ir je v , k i so d ip lo m ir a l i v L ju b l ja n i in so b i l i z a p o s le n i te d a j v LRS. N a o s n o v i p r e je t ih o d g o v o ro v je p o se b n a k o m is i ja D G IT z b ra la p o d a t­ k e in s e s ta v ila z a k lju č k e , k i so b i l i o b ja v l je n i 14. V I I . 1952. Z a s p lo š e n š tu d i j se je iz ja v i lo 6 4 .6 % in ž e n ir je v , n a d a l jn j ih 16 .8% p a za e v e n t, u s m e r ite v v 9. o d n . 10. se m e s tru . S k u p a j je b i lo to r e j za s p lo š e n š tu d i j 8 1 .4 % . N a jv e č j i j p r o ­ c e n t iz ja v za u s m e r ite v je b i l iz v r s t p ro fe s o r je v (4 7 % ) , s o d e la v c e v v in s t i t u t ih (3 3 % ) in p r o je k ta n to v (3 % ) . Z a š ir je n je s p lo š n e iz o b ra z b e , p r i ­ d o b lje n e n a s re d n j i š o li, se je iz ja ­ v i lo 8 6 % , p re d v s e m za u č e n je je z i­ k o v in p ro u č a v a n je d ru ž b e n ih ve d . V e č in a in ž e n ir je v ( 5 1 %) se je iz ja ­ v i la za 9 s e m e s trs k i š tu d i j , 5 5 % za u v e d b o k u rz e v n a T V Š za d ip lo m ir a ­ n e in ž e n ir je . O b v e z n o p ra k s o m ed š tu d i je m je p re d la g a lo 7 7 % . N a p o d la g i r e z u lta to v te a n k e te je D G IT p re d la g a lo : 1. Š tu d ij n a g ra d b e n i f a k u l te t i , n a j b o e n o te n . 2. T r a ja n a j 9 s e m e s tro v , v 9. se­ m e s tru n a j š tu d e n t d o v rš u je p r o g ra ­ m e in p o s lu š a iz b ra n a p o g la v ja iz s m e r i, k i jo b o iz b ra l za d ip lo m s k o d e lo . 3. Š tu d e n t n a j n e b o te d e n s k o o b re m e n je n p re k o 36 u r z o b v e z n im i p r e d a v a n j i in v a ja m i, da m u o s ta n e d o v o l j časa n a ra z p o la g o za š tu d i j in p o s e č a n je n e o b v e z n ih p re d m e to v ( je z ik i , p r a v n i n a u k i, s o c ia ln a z a k o ­ n o d a ja itd .) . M a n j z a se d e n a n a j b o ­ s ta 5. in 9. se m e s te r, d a o s ta n e š tu ­ d e n to m v e č časa za o p r a v l ja n je I. d rž a v n e g a iz p ita oz. d ip lo m s k ih k o ­ lo k v i je v . D a n i so b i l i tu d i p r e d lo g i g le d e ra z d e l i tv e š te v i la o b v e z n ih u r in n a ­ v e d e n e p r ip o m b e k p o s a m e z n im p re d m e to m . 2 e p re d o b ja v o r e z u lta to v te a n ­ k e te je s k l ic a l S v e t za k u l tu r o in p ro s v e to dne 19. ju n i ja 1952 se jo O d b o ra za v is o k o š o ls tv o . P o z a s li­ š a n ju z a s to p n ik o v F G G in D G IT je ta o d b o r s o g la s n o s k le n i l , d a je t r e ­ b a š tu d i j n a f a k u l te t i za g ra d b e n i­ š tv o p o e n o t it i in te m u p r im e rn o p re ­ d e la t i u č n i n a č r t. S p re je t je b i l tu d i s k le p , da n a j t r a ja š tu d i j n a jv e č 9 s e m e s tro v . K l ju b s o g la s n e m u m n e ­ n ju v s e h n a v z o č ih n i b i lo m o g o č e p r e p r ič a t i n a v z o č e z a s to p n ik e F G G o n u jn o s t i in k o r is tn o s t i s p re je t ih s k le p o v . S e ja je b i la z a k lju č e n a s k r i t i k o s p r e je t ih s k le p o v , k i so jo s p r o ž i l i z a s to p n ik i F G G . K e r n is o b i l i t i s k le p i p o s la n i k o t d i r e k t iv a F G G , te m v e č j i h je S v e t za p ro s v e to in k u l tu r o s m a tra l le za p r ip o r o č i lo F G G , j i h fa k u l te ta n i iz ­ v e d la v le tu 1952/53. K o n c e m m a ja 1952 je s k l ic a la Z v e z a š tu d e n to v — Z d ru ž e n je g ra d b e n ik o v — k o n fe re n ­ co , n a k a te ro so p o v a b i l i z a s to p n ik e p ro fe s o rs k e g a z b o ra in D G IT . K o n ­ fe re n c i so p r is o s tv o v a l i tu d i d e le ­ g a t i š tu d e n ts k ih o r g a n iz a c ij Z a g re b a , B e o g ra d a , S a ra je v a in S k o p lja . Z a ­ s to p n ik i š tu d e n to v so n a č e l i p ro b le ­ m e, k i n a s to p a jo z a ra d i iz re d n e d o l­ ž in e š tu d ija (p re k o 7 le t) in p re d la ­ g a li, da se z a d e v a v e n d a r le k o n č n o u re d i. V d e b a ti sem te d a j z a s to p a l s ta liš č e , k i ga je z a v z e la v e č in a č la n ­ s tv a D G IT ob p r i l i k i a n k e te . N a v e ­ d e l sem p o m a n jk l j iv o s t i te d a j v e ­ l ja v n e g a u č n e g a n a č r ta in p re d la g a l s p re m e m b e v s m is lu s k le p o v p o s e b ­ n e k o m is i je . M o je g a s ta l iš č a te d a j n is o k r i t i z i r a l i n a v z o č i z a s to p n ik i p ro fe s o rs k e g a z b o ra , n a k n a d n o p a je p o s la l d e k a n a t u ra d e n p ro te s t in za­ h te v a l, da D ru š tv o o v rž e m o je iz ja ­ v e . U p ra v n i o d b o r D ru š tv a je te d a j o d o b r i l m o je s ta liš č e . V je s e n i 1953 je k o n č n o s to p i l v v e l ja v o n o v u č n i n a č r t za e n o tn i š tu d i j , k i je v v e l ja v i še danes. Po te m n a č r tu t r a ja š tu d i j 9 s e m e s tro v , 9. se m e s te r je še u s m e r je n n a 3 sm e­ r i . S k u p n o š te v i lo u r se je p o v e č a lo n a 339, t. j . za s k o ro 10% n a s p ro t i p re jš n je m u , o d te g a o d p a d e 210 u r ( 6 2 % ) n a p r e d a v a n ja . T a p ro g ra m n i o d p ra v i l r a z d ro b l je n o s t i s t r o k o v ­ n ih p re d m e to v , k i je n a s ta la z u sm e ­ r i t v i j o š tu d ija . T a k o se je iz g u b ila c e lo ta in z a to je p r iš lo tu d i d o p re - o b š irn o s t i p o s a m e z n ih p re d m e to v . P o­ s a m e zn i p r e d a v a te l j i so s e s ta v il i oz. r e d u c ir a l i s v o ja p re d a v a n ja iz časa u s m e r je n e g a š tu d i ja za s v o je p re d ­ m e te b re z z a d o s tn e g a p o z n a v a n ja o b ­ sega c e lo tn e g ru p e p re d m e to v , v k a ­ te ro ta p re d a v a n ja s p a d a jo . P re d a v a ­ t e l j i tu d i n is o s e z n a n je n i s c e lo tn o s n o v jo , k i jo m o ra š tu d e n t o b v la d a t i p re d d ip lo m o . Z a to o b s e g a jo p o s a ­ m e zn a p re d a v a n ja p re v e č p o d ro b n o ­ s t i, p re v e č a p l ik a c i j , p r i če m e r ne o s ta n e š tu d e n tu d o v o l j časa, da b i o b v la d a l in p o g lo b i l p re d v s e m o s n o v n o z n a n je . Z e ta k o o b sežna in p re o b š irn a s n o v , k i so jo z a h te v a li v d o b i u s m e r je n e g a š tu d i ja , p a se je ta k o p o v e č a la . Is to v e l ja za p r o g ra ­ m e, k i se n is o u s tre z n o re d u c ira l i. Iz ­ d e la v a p ro g ra m o v z a h te v a od š tu ­ d e n to v p o le g časa v o k v i r u re d n ih v a j še n e p re t rg a n o d e lo v času p o l­ d ru g e g a le ta , k a r o n e m o g o č a , d a b i š tu d e n t m o g e l k o n č a t i š tu d i j k m a lu p o a b s o lu to r i ju . M e d te m k o se te o ­ r e t ič n i in s p lo š n i d e l š tu d i ja la h k o ab- s o lv ir a v p e te m s e m e s tru , p a n a p o ­ d a ljš a n je p re d v s e m v p l iv a o b š irn o s t s tro k o v n e g a d e la š tu d ijs k e g a p r o g ra ­ m a , k i o b se g a 2 le t i p re d a v a n j in v a j, z a h te v a p a za a b s o lv ira n je 4— -5 le t . T o p o t r ju je jo tu d i s ta t is t ič n i p o ­ d a tk i r e k to ra ta T V Š , ( k i j i h z a s to p ­ n ik i F G G s ic e r o s p o ra v a jo ) k i k a ž e ­ jo , d a im a jo š tu d e n t je I I I . le tn ik a F G G p o lo ž e n ih v p o v p re č ju 17 iz p i­ t o v o d o b v e z n ih 21, m e d te m k o je p o v p re č je T V Š 11,12 p o lo ž e n ih iz p i­ t o v od 16,67 o b v e z n ih . V IV . le t n i ­ k u im a jo š tu d e n t je F G G p o lo ž e n ih 17,23 iz p i to v o d 33 o b v e z n ih , p o ­ v p r e č je n a T V Š p a zna ša 16,4 p o lo ­ ž e n ih iz p i to v o d 24,9 o b v e z n ih . V V . le tn ik u im a jo š tu d e n t je F G G 25,11 iz ­ p i t o v p o lo ž e n ih (o b v e z a 43), m e d te m k o im a jo v p o v p re č ju v s i š tu d e n t je T V Š 23,68 iz p i to v o p r a v l je n ih (o b v e ­ za 38 iz p ito v ) . V c e lo t i m o ra jo p o lo ­ ž i t i n a F G G 51 iz p ito v , v p o v p re č ju p a je n a T V Š 36 iz p i to v . Z g o rn je p r im e r ja v e k a ž e jo , d a so š tu d e n t je F G G v d o b i te o re t ič n e g a š tu d i ja in v z a č e tk u s tro k o v n e g a š tu d i ja p re d o s ta l im i š tu d e n t i, k a s n e ­ je p a z a ra d i n e s o ra z m e rn e o b re m e ­ n i tv e ta k o g le d e š te v i la iz p i to v k a ­ k o r tu d i g le d e o b e ž n o s t i p ro g ra m o v z a o s ta n e jo . Z la s t i n e s o ra z m e rn o je š te v i lo iz p ito v , k i j i h p re d p is u je F G G za š tu d e n te (Z a g re b 37, B e o g ra d 30). T u d i s a m n a č in p r e d a v a n j n e o m o ­ g o č a v z a d o s tn i m e r i o n e g a m is e ln e ­ g a d e la , k i se z a h te v a o d so d o b n e g a š tu d i ja . Č a s o v n o zg o šče n a p re d a v a ­ n ja (s e m e s te r t r a ja le 13— 15 te d n o v ) z e lo u t r u ja jo š tu d e n te in p re d a v a te ­ l ja . K e r za v e l ik o v e č in o p re d m e to v n i n a ra z p o la g o s k r ip t , p iš e jo p re d a ­ v a t e l j i in r iš e jo n a ta b lo , n a re k u je jo , š tu d e n t je p a s i d e la jo z a p is k e , d a b i im e l i p o tre b e n m a te r ia l za š tu d i j. T a k š n o d e lo je d o lg o č a s n o in u t r u d ­ l j i v o za p re d a v a te lje , š tu d e n t p a ne m o re s le d i t i p re d a v a n je m , s ta v l ja t i v p ra š a n j, i td . P r i n e k a te r ih p re d m e t ih se k o r is t i ­ jo u re , p re d v id e n e za v a je , le za k o ­ r e k tu r o iz d e la n ih p ro g ra m o v , š tu ­ d e n t je d e la jo p ro g ra m e sa m i b re z p o m o č i p r e d a v a te l je v in a s is te n to v . P r i d r u g ih p re d m e tih d e la jo š tu d e n t­ je p r i v a ja h v e č in o m a m e h a n ič n o . P re d a v a te lj to lm a č i v z o r n i p ro g ra m o d z a č e tk a d o k o n c a , š tu d e n t je pg v n a š a jo v s v o je n a lo g e le ra z lič n e š te v i lč n e v re d n o s t i. T a k o » s e m in a r­ s k o d e lo « o la jš a s ic e r š tu d e n tu iz ­ d e la v o p ro g ra m a , s p re m e n i p a p o ­ tre b n o m is e ln o d e lo v s k o ra j iz k l ju č - j n o m e h a n ič n o d e lo . O b š ir n i p r o g ra ­ m i, k i p r e d s ta v lja jo id e jn e p r o je k ­ te , z a h te v a jo m n o g o ra č u n s k e g a , k o n s t ru k te rs k e g a in r is a rs k e g a d e la in s te m m n o g o časa. Z a to je d e lo n a p ro g ra m ih ed e n g la v n ih v z ro k o v za p o d a l jš a n je š tu d ijs k e do be . Č e p ra v to r e j v e l ja v n i š tu d i js k i n a ­ č r t n e p r e d v id e v a v e č s p e c ia l iz a c ije o z iro m a u s m e r itv e , p a je v s e b in a p o ­ s a m e z n ih p re d a v a n j in n a č in š tu d i­ ja o s ta l v e n d a r n e iz p re m e n je n . F a ­ k u l te ta n i is k a la u s tre z n e re š itv e v r e fo rm i v s e b in e t. j . v iz p re m e m b i' š tu d ijs k e g a n a č r ta , te m v e č je š la le n a d e ln o l in e a rn o z m a n jš a n je š tu d i j ­ s k e g a n a č r ta , k i je b i l v v e l ja v i p r i u s m e r je n e m š tu d i ju . N a ta n a č in n i p r iš lo d o ž e lje n e ra z b re m e n itv e in s k ra jš a n ja š tu d i ja ; o b re m e n ite v š tu ­ d e n to v se je c e lo še p o v e č a la , ta k o da zna ša m in im a ln a d o b a za d o v rš i- te v š tu d i ja 7 le t . N a o p o z o r i lo š tu d e n to v , da so p o ­ s ta le s te m ra z m e re n e v z d rž n e , F a ­ k u l te ta n i re a g ira la . Z a s to p n ik i F G G so b i l i n a s ta liš č u , d a je m o g o č e v z g o j i t i : a l i d o b re g a v v s e h g ra d b e ­ n ih p a n o g a h p o d k o v a n e g a in ž e n ir ja z d a ljš o d o b o š tu d i ja , a l i e n c ik lo p e d i- s ta -d i le ta n ta s k ra jš o d o b o š tu d ija , a l i p a u s m e r je n e g a t. j . v g o to v i g r u ­ p i s t r o k o v n ih p re d m e to v b o l j iz v e ž - b a n e g a in ž e n ir ja tu d i s k r a jš o b o d o š tu d i ja . Se v e d n o p a je m e n i l s v e t F G G , d a je e d in a re š ite v za s k r a j ­ š a n je š tu d i ja u s m e r je n š tu d i j . T o s ta ­ l iš č e je F G G p o d k r e p l je v a la še s te m , d a je tu d i p re d v o jn o z n a š a la p o v p re č n a š tu d i js k a d o b a o k ro g 7 le t . F G G je m e n ila , d a p r i te m e lj i te m a b s o lv i r a n ju iz p i to v in p ro g ra m o v n i m o g o č e g o v o r i t i o s k ra jš a n ju š t u d i j ­ s k e d o b e , o z iro m a , d a je š tu d i js k i p ro g ra m n a g ra d b e n i f a k u l t e t i p o t re ­ b e n v ta k e m ob se g u , d a š tu d i j t r a ja še le p čas p o a b s o lu to r i ju . P r i ta k e m g le d a n ju z a s to p n ik o v F G G n a to v p ra š a n je ja s n o n i m o g lo p r i t i d o u g o d n e re š itv e z a h te v , k i j i h je v e d n o n u jn e je p o s ta v l ja la š tu ­ d e n to v s k a o rg a n iz a c ija T a k o je p r i ­ š lo dn e 11. X I I . 1953 do b o jk o ta p r e ­ d a v a n j o d š tu d e n to v . Še is t i d a n je o d b o r D G IT n a iz re d n i s e j i u p ra v n e ­ ga o d b o ra , n a k a te r i je b i l n a v z o č tu d i z a s to p n ik š tu d e n to v in p re d s e d ­ n ik š tu d . k o m is i je F G G , p o t e m e l j i t i d e b a t i s p r e je l te le u g o to v i tv e in s k le p e : Ugotovitve: 1. R a zm e re n a F G G n is o z d ra v e . O d n o s i m e d fa k u lte to in š tu d e n to v ­ s k o o rg a n iz a c ijo n is o p r a v i ln i . V ta ­ k ih ra z m e ra h n i p r ič a k o v a t i , d a se b o s p o r p r a v i ln o re š il. 2. F a k u lte ta n im a d o b re v o l je , da b i r e v id i r a la u č n i n a č r t in p ro g ra m po s k le p ih , k i j i h je s p re je l O d b o r za v is o k e š o le p r i S v e tu za p ro s v e to in k u ltu ro . S k le p i: 1. Š tu d i j n a F G G je t re b a u r e d i t i ta k o , d a b o d o d o b r i š tu d e n t i p r i 10- u rn e m d e lo v n e m d n e v u la h k o k o n ­ č a l i š tu d i j v 5 le t ih . 2. F o rm ira t i je tre b a s k u p n o k o o r ­ d in a c i js k o k o m is i jo (FG G , ZŠ in D G IT ), k i b i s tv a r i p r o u č i la in iz d e ­ la la p re d lo g za n a č e ln o re š ite v s p o r ­ n ih v p ra š a n j. V iz ja v i , k i sem jo d a l ob te j p r i ­ l i k i za ja v n o s t, sem p o n o v n o n a v e ­ d e l s ta liš č e D ru š tv a te r p o u d a r i l , da D e k a n a t F G G n e re š u je v p r a š a n ja š tu d i ja z v s o p o tre b n o re s n o s t jo in e k s p e d it iv n o s t jo . V n a s le d n j ih d n e h je im e n o v a l Iz ­ v r š n i s v e t LRS p o se b n o k o m is i jo za u r e d i te v š tu d i ja n a F G G T V Š v L ju b l ja n i s p re d s e d n ik o m J a n e z o m V ip o tn ik o m , č la n o m Iz v rš n e g a s v e ta te r n o t re m i z a s to p n ik i F G G , ZŠ in D G IT . T a k o m is i ja je p r ič e la ta k o j z d e ­ lo m , p o z n e je je b i la ra z š ir je n a z n a ­ d a l jn j im i z a s to p n ik i F G G , ZŠ in D G IT . Im e n o v a n e so b i le tu d i 3 p o d ­ k o m is i je za p o d ro b e n š tu d i j u č n e g a n a č r ta : za te o re t ič n i, s p lo š n i in s t r o ­ k o v n i d e l š tu d i ja . T e k o m is i je so v o ­ d i l i č la n i D G IT . Z a č e tk o m a p r i la je b i la k o n č n o d o lo č e n a t ro č la n s k a re ­ d a k c ijs k a k o m is i ja , k i je s e s ta v i la p re d lo g p o ro č ila . N a s e ji k o m is i je 15. IV . t . 1. s p re ­ je to p o r o č i lo k o m is i je se g la s i: » K o m is i ja za u re d ite v š tu d i ja n a F a k u l te t i za g ra d b e n iš tv o in g e o d e ­ z i jo (v n a d a l jn je m b e s e d ilu F G G ) n a T V Š v L ju b l ja n i , u s ta n o v lje n a z o d ­ lo k o m Iv rš n e g a s v e ta L ju d s k e s k u p ­ š č in e LRS, je k o n č a la s s v o j im d e ­ lo m in d a je s le d e če p o r o č i lo in p re d lo g e : Z e p re d d ru g o s v e to v n o v o jn o , k o so b i la v s a p re d a v a n ja n a F G G ra z ­ p o re je n a sam o n a 8 s e m e s tro v a l i 4 le ta , je t r a ja la p o v p re č n a š tu d i js k a d o b a , t . j . čas o d z a č e tk a p re d a v a n j v 1. le tn ik u d o k o n c a z a v rž n e g a d i­ p lo m s k e g a iz p ita p o v p re č n o 7 le t . L e 7 % v s e h d ip lo m ira n ih š tu d e n to v je k o n č a lo š tu d i j v 5 le t ih , n a d a l jn j ih 1 5 % o d s to tk o v v 6 le t ih , p o 10 in v e č le t i h p a c e lo 3 3 % . P o o s v o b o d itv i , k o je b i l v p e lja n 9 - s e m e s trs k i u s m e r je n i š tu d i j , k i b i m o r a l b i t i p ra v z a p ra v la ž j i , se n i s k ra jš a la š tu d i js k a d o b a . L e en š tu d e n t je p o s ta l in ž e n ir v 5 le t ih in 8 m e s e c ih , 11 š tu d e n to v v 6 in p o l le t ih , n a d a l jn j i p a p o 7 le t ih in v e č . V z r o k i te m u so d e lo m a v o b je k ­ t i v n ih p o g o j ih k o t so to : p o ra s t š te ­ v i la š tu d e n to v p o v o jn i , sam a p o v o j ­ n a d o b a , p o m a n jk a n je u č n ih p ro s to ­ ro v , m a te r ia ln i p o g o j i š tu d e n to v , s la ­ b a p o d la g a iz s re d n j ih š o l in p o d o b n o . V z r o k i za ta k o d o lg o š tu d i js k o d o b o p a so p re d v s e m v o b š irn e m š tu d i js k e m n a č r tu in z e lo o b re m e ­ n je n e m p ro g ra m u . D o č im je b i l p o v o jn i u v e d e n n a g ra d b e n i f a k u l te t i u s m e r je n š tu d i j , t. j . o d I I I . le tn ik a d a lje so se š tu d e n t je d e l i l i n a 3 sm e ­ r i { k o n s t ru k t iv n o , v o d o g ra d b e n o in p ro m e tn o ) , je b i l v je s e n i le ta 1952 u v e d e n z o p e t e n o te n š tu d i j p o š tu ­ d i js k e m n a č r tu , k i je s lu ž i l k o t p o d - C e ra č u n a m o , d a im a š tu d e n t n a ra z p o la g o za š tu d i j le tn o 2.200 u r (8 u r n a d a n s k o z i 25 d n i v m e se cu in 11 m e s e c e v n a le to ) zne se to o k r o g 7 le t š tu d ija . P r i te m p a so r a ­ č u n a n i m in im a ln i k o e f ic ie n t i za p r i ­ p r a v o za iz p ite in iz d e la v o p r o g ra ­ m o v 2 u r i za v s a k o u ro p re d a v a n j o d n . v a j) in u p o š te v a n v e s ra z p o lo ž ­ l j i v i čas š tu d e n to v b re z k a k r š n ih k o l i re z e rv (b o le z n i, ra z n e d ru ž b , o b ­ v e z n o s t i itd .) . Z a ra d i p re o b re m e n je n o s t i s p re d a ­ v a n j i , z la s t i p a z a ra d i o b il ic e d e la n a p re o b s e ž n ih p ro g ra m ih , k a te r ih iz d e ­ la v a s a m a b i z a h te v a la n e p re trg o m a 18 m e s e c e v d e la , n e m o re jo š tu d e n t je s p r o t i š tu d ir a t i in so z a to v p o v p re č ­ j u p o 1 d o 2 le t i v z a o s ta n k u z iz ­ p i t i . N e k a te r i ra je o p u s te p o s e č a n je p r e d a v a n j, da b i h i t r e je d o v r š i l i p r o ­ g ra m e . T a k n a č in š tu d i ja z a h te v a se­ v e d a v e l ik o v e č u r za p r ip r a v o n a iz p ite . R a z p o lo ž l j iv e u re s k u p in e s t r o k o v ­ n ih p r e d m e to v so p o se d a j v e l ja v n e m š tu d i js k e m n a č r tu ra z d e lje n e p o v s e m e n a k o n a p re d m e te k o n s t ru k t iv n e , v o - d o g ra d b e n e in p ro m e tn e o a n o g e . T a k n a č in r a z d e l i tv e r a z p o lo ž l j iv h u r n i p r a v i le n , k e r n e u p o š te v a te ž in e in v a ž n o s t i p o s a m e z n ih g ru p p re d m e to v . T a k š tu d i js k i n a č r t in p ro g ra m in n e k a te r i s p re d a j n a v e d e m n e d o s ta t- k i t u d i p r is p e v a jo — p o le g d ru g ih s u b je k t iv n ih v z ro k o v — k p re d o lg i la g a te j k o m is i j i . Š tu d i js k i p ro g ra m , k i je b i l p r i u s m e r je n e m š tu d i ju ra z ­ č le n je n n a v s e t r i s m e ri, p a se je de ­ lo m a r e d u c ira l in ra z p o re d il v 8 se­ m e s tro v s k u p n e g a š tu d ija . S te m pa se je še p o v e č a la o b re m e n ite v š tu ­ d e n to v . T a š tu d i js k i n a č r t p re d v id e v a v 9. s e m e s tru še u s m e r je n i š tu d i j v 3 s m e ri. T e d e n s k o š te v i lo u r v p o sa ­ m e z n ih s e m e s tr ih se g ib l je o d 37 do 39 u r ( v k l ju č n o p r e d v o ja š k o v z g o ­ jo ) , od te g a o d p a d e n a p re d a v a n ja o d 17 d o 29 u r n a te d e n (p r i te m je š te ta p re d v o ja š k a v z g o ja m e d p re d a ­ v a n ji) , n a v a je p o 10 do 20 u r n a te ­ den . S k u p a j zn a ša v 9 s e m e s tr ih o k ro g 210 u r p re d a v a n j te d e n s k o ( ra z lič n o p o p o s a m e z n ih s m e re h : k o n s t r u k t iv n a 206, v o d o g ra d b e n a 212, p ro m e tn a 213) in 129 u r v a j, s k u p a j to r e j 339 te d e n s k ih u r . P o ­ v p re č n o m o ra jo p o s lu š a t i š tu d e n t je p re d a v a n ja p o 3,9 u r n a da n a l i v 8 s e m e s tr ih 3,6 u r n a d a n (v Z a g re b u p o s p re je te m n o v e m u č n e m n a č r tu v 8 s e m e s tr ih 3,3 u re , v B e o g ra d u 3,0 u re , n a E T H v Z i i r ic h u 2,85 n a da n ). š tu d i js k i d o b i, k i je s s ta liš č a n a š ih g o s p o d a rs k ih p r i l i k n i m o g o č e z a g o ­ v a r ja t i . P o d a ljš e v a n je š tu d i ja p re d ­ s ta v l ja v e l ik o b re m e za d ru ž b o , o p e ­ r a t iv a p a n e p r id e do p re p o tre b n e g a k a d ra . N a d r u g i s t ra n i p a je p o s ta l to s o c ia ln i p ro b le m , k e r š tu d e n tje , k i so p r e k o r a č i l i 24. le to , n e d o b iv a jo v e č o t r o š k ih d o k la d in so ta k o o s ta li b re z s re d s te v v t i s t i d o b i, k o za­ h te v a š tu d i j o d n j ih u re je n e f in a n č n e ra z m e re . Z a to s m a tra m o za u p r a v i­ če n e n j ih o v e p re d lo g e , da se u re d ita š tu d i js k i n a č r t in p ro g ra m ta k o , da b o š tu d i js k a d o b a k r a jš a in da se j im z a g o to v i m a te r ia ln a p o m o č , k i j im b o o m o g o č ila n o rm a le n š tu d i j, t . j . re d n o p o la g a n je iz p i to v in d ip lo m i­ ra n je k m a lu p o a b s o lu to r i ju . K o m is i ja se je o d lo č ila , da p re d ­ lo ž i ta k o s p re m e m b o š tu d ijs k e g a n a ­ č r ta in p ro g ra m a , d a b o m o g e l š tu ­ d e n t, k i s p r o t i d e la — k i o b is k u je p re d a v a n ja in te k o č e iz d e lu je p r o ­ g ra m e — k o n č a t i š tu d i j v 5 le t ih . Preureditev študijskega načrta in programa P o d k o m is ije , u s ta n o v lje n e s s tra n i k o m is i je za p o s a m e z n e g ru p e p re d ­ m e to v , so n a s v o j ih s e ja h s k u p a j s p r e d a v a te l j i p re g le d a le in p re d e la le p o sa m e zn e p re d m e te g le d e n a n j ih v s e b in o in d o lo č i le p o tre b n o š te v i lo u r za p r e d a v a n ja in v a je te r v s e b i­ n o , k i n a j se o b ra v n a v a v o k v ir u r a z p o lo ž l j iv ih u r . N a jp r e j je b i l o b ­ d e la n s k u p e n o b v e z e n š tu d i j za 8 se­ m e s tro v , 9. s e m e s te r p a je b i l o b d e ­ la n lo č e n o in so z a to tu d i p re d lo g i iz n e š e n i lo č e n o . P r i s k u p in i te o r e t ič n ih in s p lo š n ih p re d m e to v n is o p o tre b n e v e č je s p re ­ m e m b e , p a č p a je p o tre b n o o b č u tn o s k rč e n je s k u p in e s t r o k o v n ih p re d m e ­ to v . P r i te m je t re b a z la s t i z m a n jš a t i š te v i lo u r za p re d a v a n ja . V p o v p re č ­ j u n a j b i d n e v n o n e b i lo p re k o 3 u re p re d a v a n j. T o b i b i lo m o g o č e z la s t i, če b i se m e s te r p o d a l jš a l v s a j n a 16 te d n o v . S te m b i o m o g o č i l i š tu d e n ­ to m , d a z a s le d u je jo s n o v s p ro t i in s p r o t i p o la g a jo iz p ite . V 5. s e m e s tru je t re b a z m a n jš a t i š te v i lo u r p re d a ­ v a n j p o d p re d la g a n o p o v p re č je , d a se o m o g o č i š tu d e n to m d o v r š i te v e v e n t, z a o s ta n k o v iz te o r e t ič n ih p re d m e to v in ta k o p re p re č i z a o s ta ja n je p r i s t ro ­ k o v n ih p re d m e tih . U v e s t i je t re b a se­ m in a rs k e v a je , p r i k a te r ih se s p ro t i p r ik a ž e p ra k t ič n a a p l ik a c i ja te o re t ič ­ n e p re d e la v e s n o v i. O b se g p r o g ra ­ m o v je s k r č i t i ta k o , d a se b o d o v g la v n e m d o v r š i l i v ča su s e m in a rs k ih v a j, le za d o v rš i te v (č is to p is in u re ­ d ite v ) n a j se p r e d v id i v p o v p re č ju n a jv e č 50 % u r, k i so n a ra z p o la g o za v a je . I. Teoretični predmeti P o d la g a , k i jo p r in e s e jo š tu d e n t je p r i p re d m e tih m a te m a t ik a in f iz ik a iz s re d n je šo le , je v e č in o m a z e lo p o ­ m a n jk l j iv a in je k r iv a , d a se n e m o re š tu d e n t ta k o j v k l j u č i t i v v i š j i n iv o p re d a v a n j te h p re d m e to v v I. le t n i ­ k u . O p is n a g e o m e t r i ja se n e p o u č u je n a s re d n j ih šo la h . Z a to p re d la g a m o , d a se r e v id i r a in u s ta l i u č n i p ro g ra m v s re d n j ih šo la h , k je r je ta n a e n i s t ra n i p re o b š ire n , n a d r u g i s t ra n i pa p re m a lo s is te m a tič e n . 1. M a te m a t ik a . P r i p re d m e tu m a te ­ m a t ik a m a n jk a k u r z p r a k t ič n e m a te ­ m a t ik e . P re d a v a te lj i s t r o k o v n ih p re d ­ m e to v n a j b i iz p is a l i iz s v o j ih p re d a ­ v a n j p o g la v ja iz m a te m a t ik e z n a ­ v e d b o p r im e ro v . T o n a j b i s lu ž i lo k o t o s n o v a za s e s ta v o p ro g ra m a p re d a ­ v a n j p ra k t ič n e m a te m a tik e . T a p r a k ­ t ič n i r e p e t i t o r i j n a j se u v e d e p r i v a ­ ja h n a m e s to te o r e t ič n ih iz p e l ja v — b re z p o v e č a n ja u r . 2. F iz ik a . Z a s e d a j n i m o g o č e p r i ­ la g o d i t i p r e d a v a n j p o tre b a m F G G , k e r so s k u p n a z a s lu š a te l je d r u g ih fa k u l ­ te t T V Š in f i lo z o fs k e fa k u lte te u n i­ v e rz e . P re d la g a m o , d a se o b a p re d m e ta (m a te m a tik a in f iz ik a ) p re d a v a ta p o ­ se b e j za s lu š a te l je T V Š k o t u p o ra b ­ n a p re d m e ta . 3 Opisna geometrija. P r i te m p re d ­ m e tu je t re b a r e d u c ir a t i š te v i lo n a lo g ta k o , da se b o d o iz d e la le p r i v a ja h . N a lo g e je t re b a p r i la g o d i t i g ra d b e n i s t r o k i. 4. Mehanika I (statika). P ro g ra m in n a č in p re d a v a n j iz te g a p re d m e ta je t re b a k o o r d in i r a t i s p re d a v a te lje m g ra d b e n e m e h a n ik e . P re d a v a n ja n a j se ra z te g n e jo n a 2 se m e s tra . Z a d o v rš i te v š tu d i ja p o te m p ro g ra m u je p o t re b n ih : za p re d a v a n ja 210 X 14 te d n o v = 2.940 u r za v a je 129 X 14 te d n o v = 1.806 u r za p r ip r a v o za iz p ite 2940 X 2.0 te d n o v — 5.880 u r za iz d e la v o p ro g ra m o v 1806 X 2.0 te d n o v = 3.612 u r za iz d e la v o d ip lo m s k e n a lo g e in p o lo ž ite v d ip lo m s k e g a iz p ita 700 u r za 2 m e se čn o p o č itn iš k o p ra k s o 400 u r s k u p a j = 15.338 u r 5. M e h a n ik a I I ( k in e m a t ik a - d in a ­ m ik a ) . T u d i za ta p re d m e t n a j p re d ­ lo že p r e d a v a te l j i s t r o k o v n ih p re d m e ­ to v p o g la v ja , k i j i h p o t re b u je jo p r i s t ro k o v n ih p r e d a v a n j ih . 6. T rd n o s t. P re d m e t n a j se ra z š ir i še n a o s n o v e e la s t ic i te tn e te o r i je . S tro k o v n i p r e d a v a te l j i , k i u p o ra b l ja ­ jo to s n o v p r i s v o j ih p re d a v a n jih , n a j iz p iš e jo p o g la v ja in n a č in p o d a ­ ja n ja iz t r d n o s t i . N i p a p o tre b n o , da se v s a d e ta j ln e jš a p o g la v ja iz d im e n ­ z io n ir a n ja k o n c e n t r ir a jo p r i te m p re d ­ m e tu . 7. G ra d b e n a m e h a n ik a . P re d a v a te lj i s t ro k o v n ih p re d m e to v n a j s e s ta v ijo p re g le d p o tre b n e s n o v i za n j ih o v e p re d m e te in n a č in o b ra v n a v a n ja . N i p a p o tre b n o , da s t r o k o v n i p re d a v a ­ t e l j i iz o s n o v e p o n o v n o r a z v i ja jo s ta ­ t ik o . Z a to n a j se t i p r e d a v a te l j i se ­ z n a n ijo z o b s e g o m in n a č in o m p o d a ­ ja n ja g ra d b e n e m e h a n ik e . 8. G e o m e h a n ik a . P r i te m p re d m e tu n a j se s k ra jš a te o r e t ič n i d e l in d o ­ d a jo n e k a te ra p o g la v ja o d im e n z io n i­ r a n ju fu n d a m e n to v . T a d e l p re d a v a n j je t re b a v s k la d i t i s s t r o k o v n im i p re ­ d a v a n j i o fu n d ir a n ju . 9. H id ro m e h a n ik a . P o g la v ja iz h i ­ d r a v l ik e o m e j i t i v g la v n e m n a osn o ­ v e h id r a v l ik e in o p u s t i t i o b ra v n a v a ­ n je p o s a m e z n ih s p e c ia ln ih a p lik a c i j. I I . S p lo š n i p re d m e t i 1. G ra d b e n i e le m e n t i in te h n ič n o r is a n je . T a p re d m e t n a j obsega n a u k o g r a d iv u iz p re d m e ta » g ra d iv o in p re is k a v a m a te r ia la « . N a p r a v i t i je tre b a u v o d v p re d m e t. V s a p o g la v ja je tre b a v s k la d i t i z n o v e jš im i e le ­ m e n ti, k i se p r i na s da n e s u p o ra b ­ l ja jo in c e lo tn o s n o v v s k la d i t i s p re ­ d a v a te l j i s t r o k o v n ih p re d m e to v . S n o v g ra d b e n ih e le m e n to v je t re b a p re d ­ v s e m v s k la d i t i z g ra d b e n o k e m ijo in p e t ro g ra f i jo . P ro g ra m v a j n a j se iz ­ p o p o ln i s p ro g ra m o m s k ic i r a n ja e le ­ m e n to v . P re d v id i n a j se z b ir k a m o d e ­ lo v za la ž je ra z u m e v a n je s n o v i. Z a ­ ra d i p o v e č a n ja s n o v i je tre b a p o v e ­ č a t i š te v i lo u r . 2. G ra d b e n a k e m ija . S n o v je tre b a v s k la d i t i z g r a d b e n im i e le m e n ti, p e ­ t r o g r a f i jo in p re is k a v o m a te r ia la . Š te ­ v i lo u r se la h k o z m a n jš a . 3. In ž e n irs k a g e o lo g i ja s p e tro g ra ­ f i jo . P re d a v a n ja iz s p lo š n e g e o lo g ije , in ž . g e o lo g ije in p e t r o g r a f i je n a j se o b ra v n a v a jo v e n e m p re d m e tu , k i n a j g a p re d a v a en p r e d a v a te l j . S n o v p e ­ t r o g ra f i je , k i n a j se p re d a v a p re d g e o lo g ijo , je t re b a v s k la d i t i z g ra d i­ v o m in g ra d b e n o k e m ijo . Z a ra d i z m a n jš a n ja v s e b in e n a j se s k r č i jo tu ­ d i u re . 4. G e o d e z ija . S n o v p re d a v a n j in v a j je p r a v i ln a in n i p r ig o v o r o v . 5. P re is k a v a g r a d iv a in k o n s t ru k c i j . P re d a v a n ja o g r a d iv u n a j se p re n e ­ s e jo n a p re d m e t g ra d b e n i e le m e n ti. V ta p re d m e t p a je t re b a v k l ju č i t i tu d i p re is k a v o g ra d b e n ih k o n s t ru k c i j . S n o v je t re b a v s k la d i t i s p r e d a v a te l j i le s e n ih , m a s iv n ih in je k le n ih k o n ­ s t ru k c i j . S n o v n a j se o b d e la v a v o b ­ l i k i v a j in n e p re d a v a n j. 6. S p lo š n a e le k t ro te h n ik a . P re d a ­ v a n ja n a j se p r i la g o d i jo s p lo š n im p o ­ tre b a m g ra d b e n ik o v in z a to o p u s te s k u p n a p re d a v a n ja z a r h i te k t i , k i ne p o s lu š a jo f iz ik e in j im je tre b a p o d a ­ t i tu d i s p lo š n e o s n o v e . 7. H id r a v l ič n i s t r o j i . T a p re d m e t n a j se o p u s ti. 8. G ra d b e n i s t r o j i . R e d u c ira jo n a j se p o g la v ja , k i se p r e d a v a jo p r i g r a d ­ b e n ih e le m e n t ih i n je k le n ih k o n s t ru k ­ c i ja h . K o t u v o d v p re d m e t p re d a v a t i s p lo š n o s t r o je s lo v je p o p re d h o d n i v s k la d i t v i s s o ro d n im i p re d m e ti. N e ­ k a te ra p o g la v ja ( tu rb in e , p a rn i s t r o j i in k o t l i ) so p re o b š irn a , p re m a lo p a je o b d e la n o p o d ro č je g la v n ih g ra d b e n ih s t r o je v . P o seb na p a ž n ja n a j se p o ­ s v e t i e k s p lo z i js k im m o to r je m . S n o v p re d m e ta n a j z a ja m e o p is s t ro ja in s e s ta v n e d e le . U p o ra b a , s to r i ln o s t, e k o n o m ič n o s t in d e lo v a n je s t ro ja se o b ra v n a v a jo p r i p re d m e tu o rg a n iz a ­ c i ja d e l in p r i p o s a m e z n ih s t r o k o v ­ n ih p re d m e tih . D o d a t i je tre b a še p o ­ g la v je o o b d e lo v a ln ih s t ro j ih . 9. P ra v n i n a u k i. T a p re d m e t n a j za ­ ja m e n u jn o p o tre b n e o s n o v e iz n a ­ šega p ra v a . 19. G o s p o d a rs k i n a u k i. P r i te m p re d ­ m e tu n a j se p o d a jo o s n o v e p o li t ič n e e k o n o m ije in e k o n o m ik e FLR J. 11. M e h a n s k a te h n o lo g i ja . P re d m e t n a j se u k in e , k e r se s n o v p re d a v a p r i g ra d b e n i k e m i j i in je k le n ih k o n ­ s t ru k c i ja h . I I I . S t ro k o v n i p re d m e ti P o sa m e zn i, se d a j r a z d ro b l je n i p re d ­ m e t i n a j se z d r u ž i jo v e n o te n p r e d ­ m e t z e n im iz p ito m . S te m b o z m a n j­ šan o v s a k o n e p o tre b n o p o n a v l ja n je in š te v i lo iz p i to v te r o m e je n e te n d e n ­ ce p o s p e c ia l iz a c i j i. P r i v s e h p re d m e ­ t ih n a j se iz v a ja d o s le d n o n a č e lo , da je t re b a š tu d i j o m e j i t i n a p re te ž n o m is e ln o d e lo . P o d a ti je tre b a t is to , k a r je n u jn o p o tre b n o za ra z u m e v a ­ n je in s p o z n a v a n je s n o v i, o p u s t i t i pa p re d v s e m t is to o p is o v a n je in d e ta jle , k a r b o š tu d e n t la ž e in h i t r e jš e p r i ­ d o b il p o z n e je v p ra k s i. A . S k u p n i p r e d m e t i 1. O rg a n iz a c ija g ra d b e n ih d e l. P re ­ d a v a n ja o m e j i t i n a o s n o v n e p o g le d e n a p r o je k t i r a n je g ra d n je , n a o s n o v ­ ne p r in c ip e , k i v o d i jo p r i p r is to p a ­ n ju h g r a d n j i . M a n j n a j se o p is u je jo p o s a m e z n i d e ta j l i p ro b le m a . 2. F u n d ira n je . T a p re d m e t n a j se p r e d a v a č a s o v n o za o b ra v n a v a n je m b e to n a p r i m a s iv n ih k o n s t ru k c i ja h (č a s o v n o z a m e n ja t i s p re d m e to m je ­ k le n e k o n s t r u k c i je — o s n o v e ). 3. Z e m e ljs k a d e la . R e d u c ira t i o p is o - v a ln o s n o v in vs e t is to , k a r sp a d a v te h n ič n e p re d p is e , te h n ič n e p o g o je za iz v e d b o d e l in d a t i p re d v s e m o s n o v e za s p o z n a v a n je p re d m e ta . B. K o n s t r u k t i v n i p r e d m e t i 1. V is o k e g ra d n je . Iz p re d m e ta je t re b a i z lo č i t i v s e t is to , k a r se p re d a ­ v a že p r i d r u g ih p re d m e t ih (k a n a liz a ­ c i ja , v o d o v o d , fu n d ir a n je itd .) . 2. L e sene k o n s t r u k c i je . P re d a v a jo n a j se o s n o v e n o v e jš ih le s n ih z v e z . P o d ro b n o je t re b a o b d e la t i e le m e n te , m a n j k o n s t r u k c i je in p re d v s e m pa č ta k e , k i se v p ra k s i u p o ra b l ja jo . 3. M a s iv n e k o n s t ru k c i je . V s a d o ­ s le j p re d a v a n a s n o v — v k l ju č n o p r e j- n a p e t i b e to n — n a j o s ta ne . 4. J e k le n e k o n s t ru k c i je . O b d rž i n a j se o k v i r s e d a n je g a u č n e g a p ro g ra m a . C . V o d o g r a d b e n i p r e d m e t i 1. V o d n e z g ra d b e I. V ta p re d m e t n a j se z d ru ž ita p re d m e ta » h id r o lo ­ g i ja in h id r o m e tr i ja « t e r » re g u la c i je in m e lio ra c i je « . P re d a v a n ja iz h id r o lo ­ g i je in h id ro ,m e tr i je n a j se o b d rž e k o t u v o d , iz p u s te p a n a j se v s a sp e ­ c ia ln a p o g la v ja . 2. V o d n e z g ra d b e II. V ta p re d m e t n a j se z d ru ž ita p re d m e ta » h id ro te h - n ič n i o b je k t i« in » iz ra b a v o d n ih s il« . P osa m e zn a te o re t ič n a p o g la v ja (v g la v n e m iz o b la s t i h id r a v l ik e ) n a j se p r e d a v a jo v o k v i r u te o re t ič n ih p r e d ­ m e to v . 3. V o d n e z g ra d b e III. V ta p re d m e t n a j se z d ru ž ita p re d m e ta » p re s k rb a z v o d o « in » k a n a liz a c ija « . P re d a v a n ja n a j o b s e g a jo m a n j a p lik a c i j . Č . P r o m e t n i p r e d m e t i 1. C es te . P re d a v a n ja n a j se o r ie n ­ t i r a jo b o l j n a te o re t ič n a p o g la v ja , d a t i p a je t re b a n a v o d i la za p r a k t ič n i p o s to p e k p r i p r o je k t i r a n ju in g r a d n j i ces t. V k l ju č i jo n a j se p o g la v ja iz z g o rn je g a u s t r o ja ces t. 2. P re d o r i. P re d m e t p r e s ta v i t i v IV . le tn ik . 3. Ž e le z n ic e I. V ta p re d m e t z d r u ­ ž i t i p re d m e ta » v o z n a s re d s tv a in f r a k c i ja « te r » s p o d n ji u s t r o j ž e le z ­ n ic « . P r v i d e l p r e jš n je g a p re d m e ta v o z n a s re d s tv a in t r a k c i ja n a j se o b ra v n a v a p re c e j s k ra jš a n o , d r u g i d e l p a p o v e ž e s p ro b le m i e k o n o m s k e ­ g a t ra s ira n ja . 4. ž e le z n ic e II. V ta p re d m e t n a j se z d r u ž i jo p re d m e ti » z g o rn ji u s t r o j ž e le zn ig « , » k o lo d v o r i« in » e k s p lo a ta ­ c i ja in v z d rž e v a n je ž e le z n ic « . P r i v s e h te h p re d m e t ih je t re b a d a t i p o u d a re k n a te o re t ič n e o sn o ve , n a k a z a t i p a t u ­ d i p r a k t ič n i p o s to p e k s p o s e b n im o z iro m n a e k o n o m ik o d e l. S e s ta va š tu d ijs k e g a n a č r ta N a p o d la g i ra z p ra v o p o s a m e z n ih p re d m e tih , n a v e d e n ih v p r e d n je m p o ­ g la v ju , je k o m is i ja s e s ta v ila p r i lo ž e n i » P re d lo g š tu d ijs k e g a n a č rta « za s k u ­ p e n o b v e z e n š tu d i j v p r v ih 8 sem e­ s tr ih . U re p re d a v a n j in v a j so se s k r č i le : o d p r e jš n j ih : 189 u r za p r e d a v a n ja + 114 u r za v a je = s k u p a j 303 u re n a : 153 u r za p r e d a v a n ja + 126 u r za v a je = 279 u r . S te m se je p r e d la g a n i š tu d i js k i n a č r t p r ib l iž a l n o v im n a č r to m F G G v Z a g re b u in B e o g ra d u , k i p r e d v id e v a ta : Z a g re b : 158 u r za p r e d a v a n ja + 121 u r za v a je = s k u p a j 279 u r, B e o g ra d : 145 u r za p r e d a v a n ja + 139 u r za v a je = s k u p a j 284 u r. T u d i ra z m e r je m e d š te v ilo m u r za p re d a v a n ja in v a je se je s p re m e n ilo v p r id v a ja m ta k o , da o d p a d e p o p re d la g a n e m n a č r tu p o v p re č n o d n e v ­ n o : n a p re d a v a n ja : 153/ 6 X 8 = 3.19 u re n a v a je : 1 2 6 /6 X 8 = 2.63 u re . P re d lo g u š tu d ijs k e g a n a č r ta je n a k o n c u še d o d a n » P re g le d p o tre b n ih u r za d o v r š i te v š tu d ija « , iz k a te re g a je ra z v id n o , da š tu d e n t, k i s p ro t i s p o ln ju je v s e š tu d ijs k e z a h te v e , ra b i za d o k o n č a n je c e lo tn e g a š tu d i ja 10.014 u r , t . j . da im a v 5 le t ih , k i o b s e g a jo 5 X 11 m e s e c e v X 25 d n i X 8 u r = 11.000 u r , še re z e rv o 986 u r . P r i š te v i lu 10.014 u r je tre b a o p o ­ z o r i t i n a d v o je : 1. d a je v te h u r a h v k l ju č e n tu d i š tu d i j v 9. s e m e s tru s 6 u ra m i p r e ­ d a v a n j in 9 u ra m i v a j — s k u p a j 15 u ra m i te d e n s k o v p is a n ih p re d m e to v , čas za iz d e la v o d ip lo m s k e g a d e la in p o la g a n je d ip lo m s k e g a iz p i ta in čas p o tre b e n za o b v e z n o d v o m e s e č n o p o ­ č itn iš k o p ra k s o . 2. da so p r i iz ra č u n a n ju š te v i la u r za p r ip r a v o n a iz p i t in za d o k o n č a ­ n je p ro g ra m o v v z e t i d r u g i k o e f ic ie n ­ t i k a k o r v z a č e tk u te g a p o ro č i la p r i ra č u n u p o tre b n ih u r za d o k o n č a n je p o s e d a n je m š tu d ijs k e m n a č r tu in p ro g ra m u . S p o ra z u m n o so b i l i d o lo č e n i s le d e ­ č i k o e f ic ie n t i : 2,0 p r i te o re t ič n ih p re d m e tih za p r i ­ p ra v o n a iz p ite , 1,6 p r i s p lo š n ih p re d m e tih , 1,8 p r i s t r o k o v n ih p re d m e tih , 0,5 za d o k o n č a n je p ro g ra m o v . N iz k i k o e f ic ie n t 0,5 za d o k o n č a n je p ro g ra m o v p a se ve d a z a h te v a s k rč e ­ n je p ro g ra m o v , u v e d b o s e m in a rs k ih v a j p r i v s e h p re d m e tih ta k o , da se b o d o p r o g ra m i v g la v n e m d o v r š i l i v ča su v a j . L e za č is to p is in u r e d ite v p ro g ra m a je p r e d v id e n ih v p o v p re č ju 5 0 % u r , k i so n a ra z p o la g o za v a je . Č e a n a liz ira m o n o v i p re d lo g š tu d i j ­ ske g a n a č r ta z 279 u ra m i p re d a v a n j in v a j v 8 se m e s trs k e m s k u p n e m o b ­ v e z n e m š tu d i ju , v id im o s le d e če : za p re d a v a n ja o d p a d e : 153 u r a l i 55% 1 4 5 v B e o g r a d u : - — a l i 51 % 2 8 1 158 v Z a g re b u : ------ a l i 57 % , a 2 7 9 n a te o re t ič n e p re d m e te o d p a d e : 97 u r (3 5 % ), n a s p lo š n e p re d m e te o d p a d e : 64 u r (2 3 % ), n a s t ro k o v n e p re d m e te o d p a d e : 118 u r (4 2% ). P r i s tro k o v n e m d e lu o d p a d e n a p r e d a v a n ja 4 3 % , to r e j za 12% m a n j k o t p r i v s e h p re d m e tih s k u p a j. 7 4 V B e o g ra d u : — “ = 5 9 % to r e j za 1 2 5 8 % v e č , 69 v Z a g re b u ----- = 5 9 % to r e j za 2 % v e č k o t p r i v s e h p re d m e tih . Iz te g a je ra z v id n o , d a je b i l d a n v n o ­ v e m p r e d lo g u š tu d ijs k e g a n a č r ta p o ­ seben p o u d a re k za z v iš a n je u r za se­ m in a rs k e v a je . P ro t i s e d a j v e l ja v n e m u š tu d ijs k e ­ m u n a č r tu , k i im a v 8 s e m e s tr ih s k u p ­ n e g a o b v e z n e g a š tu d i ja 303 u re , se je z m a n jš a lo š te v i lo u r n a 279, t o r e j za 24 u r (8 % ). P r i te m o d p a d e : za te o re t ič n e p re d m e te : 2 u r i (2 % ), za sp lo š n e p re d m e te : 5 u r (7 % ), za s t ro k o v n e p re d m e te : 17 u r ( 12.6% ) . P ri ra č u n a n ju p o tre b n ih u r za d o ­ k o n č a n je š tu d i ja je b i lo do se d a j ra ­ č u n a n o s p o v p re č n im š te v ilo m 14 te d ­ n o v n a 1 se m e s te r. P re d la g a m o , da se p o d a ljš a s e m e s te r n a 16 te d n o v , k e r b i se n a ta n a č in p r i is te m š te ­ v i lu p o tre b n ih u r z m a n jš a lo š te v i lo u r za p re d a v a n ja in v a je n a te d e n in tu d i n a d a n v ra z m e r ju 14 : 16. K e r p a ta k e sp re m e m b e n e m o re iz v e s t i ena sam a fa k u lte ta , k e r im a n e k a ­ te ra p r e d a v a n ja — • p o se b n o te o re t ič ­ n a — v e č fa k u l te t s k u p a j in p re d a ­ v a jo tu d i p r o fe s o r j i z u n iv e rz e , b i b i lo t re b a p o d v z e ti: s k u p n o a k c ijo , da se u v e d e 16 te d e n s k i p o u k n a vse h fa k u lte ta h T V Š in u n iv e rz i. S ta liš č e k 9. se m e s tru V 9. s e m e s tru , v k a te re m je p o se­ d a j v e lja v n e m u č n e m n a č r tu u s m e r­ je n š tu d i j, n a j se p re d a v a jo iz b ra n a p o g la v ja iz g la v n ih s t ro k o v n ih p re d ­ m e to v in g ra d b e n e m e h a n ik e . Ta p re d a v a n ja n a j s lu ž i jo za p o g lo b ite v š tu d i ja in p r ip r a v o n a d ip lo m s k o de lo . O d ra z p o lo ž l j iv e g a š te v i la u r n a j iz b ira š tu d e n t p ro s to p re d m e te , k i j i h ž e li v p is a t i — ne g le d e n a p o sa ­ m ezne g ru p e ( k o n s tru k t iv n a , v o d o - g ra d b e n a in p ro m e tn a ). O b v e z n o n a j v p iš e s k u p a j to r e j 15 u r . P re d a v a n a s n o v n a j se o b d e lu je s p ro t i p r i s e m in a rs k ih v a ja h , p r i če­ m e r pa se iz d e la v a e v e n t, p ro g ra ­ m o v ne sm e ra z te g n it i p re k o u r , k i so n a ra z p o la g o za v a je . I z p i t iz te h p re d m e to v n a j o d p a d e . L o če n o o d š tu d ijs k e g a n a č rta , k i je o b ve ze n za š tu d e n te , p a n a j se u v e ­ d e jo v IX . s e m e s tru p re d a v a n ja i;f n e k a te r ih s p e c ia ln ih p re d m e to v za in ž e n ir je iz p ra k s e . Po te m p re d lo g u se z m a n jš a š te ­ v i lo u r v IX . s e m e s tru o d s e d a n jih 36 n a 15 u r , t. j . za 21 u r (5 8 % ). S te m se z m a n jš a jo te d e n s k e u re p re d ­ p is a n e za 9. s e m e s trs k i š tu d i j od s e d a n jih 339 u r n a 294, t . j . za 45 u r a l i 13% , p r i č e m e r o d p a d e 38 u r a l i 2 2 % n a s t r o k o v n i d e l. D ip lo m s k o d e lo D ip lo m s k o d e lo n a j d o b i š tu d e n t po p ro s t i i z b i r i iz p re d m e to v , k i j i h je v p is a l v 9. s e m e s tru . N a lo g a m o ra b i t i š irš a in n a j n e z a ja m e le s n o v i iz ene g ru p e . D e lo n a j im a ta k obseg, da g a b o m o g e l š tu d e n t iz d e la t i v ro k u 2— 3 m e se ce v . S p lo šn e p r ip o m b e K o m is i ja s m a tra , da b o š tu d e n to m o m o g o č e n re d e n š tu d i j in d e lo n a p r o ­ g ra m ih , če b o d o v s i p r e d a v a te l j i re ­ d u c ir a l i s n o v p re d m e to v ta k o , d a b o u s tre z a la p re d p is a n e m u ob segu , z la ­ s t i p a če b o d o r e d u c ira l i p r o g ra ­ m e n a ta k ob seg , k i b o o m o g o č il p re te ž n o s e m in a rs k o iz d e la v o p r o g ra ­ m o v . T a k o b o d o š tu d e n t je p r e d e la l i s n o v s p ro t i in p o la g a l i iz p ite ta k o j p o k o n č a n e m p re d a v a n ju . S te m p a se tu d i z m a n jš a š te v i lo u r , k i so p o tre b ­ n e za p r ip ra v o n a iz p ite , k i p a s ic e r n e b i o d g o v a r ja le , če te z a h te v e n e b o d o iz p o ln je n e . S s e m in a rs k im d e ­ lo m b o do sežen p o tre b e n s ta le n k o n ­ ta k t m e d p r e d a v a te l j i in š tu d e n ti, o m o g o č e n a s ta ln a k o n t r o la n a d d e ­ lo m š tu d e n to v , k i b o d o p r it e g n je n i k a k t iv n e m u s o d e lo v a n ju , k a r m o d e rn a p e d a g o g ik a u v a ja že v o s n o v n i š o li. Z a ta k o d e lo p a je p o tre b n o tu d i za ­ d o s tn o š te v i lo a s is te n to v in in š t r u k ­ to r je v . Š tu d e n to m je t re b a o m o g o č it i t i p o ­ la g a n je iz p i to v z re d n im i iz p i tn im i r o k i n e g le d e n a š te v i lo p r i ja v l je n ih k a n d id a to v . Z a dosego p r ič a k o v a n ih u s p e h o v p r i re o rg a n iz a c i j i š tu d i ja je tre b a o m o g o č it i iz d a jo s k r ip t za v s e p re d ­ m e te . P o tre b n o je , da p r ip r a v i jo p re ­ d a v a te l j i k o n c e p te v ta k e m času, da b i s k r ip ta m o g la i z i t i d o z a č e tk a z im ­ ske g a se m e s tra 1954/55. Z d ru g e s t ra ­ n i p a je p o tre b n o z a g o to v it i f in a n č n a s re d s tv a za p r ip ra v o in iz d a jo te h s k r ip t in e v e n t, d r u g ih p r ip o m o č k o v . Z z a g o to v itv i jo š tu d ijs k e d o b e 5 le t se z m a n jš a tu d i c e lo tn o š te v i lo s lu ­ š a te l je v (5 o d n . 6 le tn ik o v , n a m e s to s e d a n jih 7— 8), k a r b o u g o d n o v p l i ­ v a lo n a o s ta le š tu d ijs k e p o g o je : p ro * s to r i, u č n i p r ip o m o č k i, i td . S p o d a l j­ š a n je m se m e s tra pa b i se d o se g la n a d a l jn ja ra z b re m e n ite v p ro s to ro v , k e r b i b i le p re d a v a ln ic e z a ra d i z m a n jš a n e g a š te v i la u r p re d a v a n j na d a n m a n j zasedene . O la jš a v e za le to š n j i IV . in I I I . le tn ik K o m is i ja p re d la g a , da b i p re d lo ž e ­ n i š tu d i js k i n a č r t s to p i l v v e l ja v o že s p r ih o d n j im š o ls k im le to m 1954/55. S lu š a te lj i le to š n je g a IV . le tn ik a n a j v p iš e jo 9. se m e s te r že p o n o v e m n a ­ č r tu , t . j . o b v e z n ih 15 u r p re d a v a n j in v a j. V s i p ro g ra m i, k i j i h m o ra jo š tu ­ d e n t je te g a le tn ik a še iz d e la t i n a j se re d u c ira jo n a obseg , k i je p re d v id e n p o n o v e m u č n e m n a č r tu , p r a v ta k o n a j se p o s to p a tu d i s s n o v jo , k i se z a h te v a za iz p ite . E n a k re ž im je tre b a u v e s t i za le ­ to š n j i I I I . le tn ik , I I . le t n ik p a n a j p o ­ v s e m p re id e n a n o v i re ž im , k e r n i v p rv e m d e lu p ro g ra m a b is tv e n ih spre-* m e m b . S taž N o v a u r e d ite v š tu d i ja n a F G G za ­ h te v a tu d i p r im e rn e u k re p e p r i z a p o ­ s l i t v i in ž e n ir ja v p r ip r a v n iš k i d o b i; U r e d i t i je tre b a p r ip r a v n iš k i s ta ž ta ­ k o , da b o p r ip r a v n ik p re š e l v s a d e la n a g ra d b iš č u p o d v o d s tv o m iz k u š e n e - S P R E M E M B E S T U D IJ S K IH N A Č R T O V F G G P O V O J N I Teoret. Splošni predmeti predmeti pred. vaje. pred. vaje. S t r o k o skupni konstr. v n i p r e d m e t i vodogr. prometni skupaj S k u p a j S tu d . n a č r t 1945/46 52 32 63 24 — — 26 22 15 16 28 14 69 52 184 108 84 87 — 48 31 42 121 292 k o n s t ru k t . 65 58 49 16 11 1 41 59 2 2 4 4 58 66 172 140 S tu d . n a č r t 1951/52 v o d o g ra d b . 64 46 49 16 11 1 21 16 44 32 4 4 80 53 193 115 p ro m e tn i 61 41 49 16 11 1 23 20 6 6 42 32 82 59 192 116 63,3 48,3 28,3 21,6 17,3 13,3 16,6 13,3 73,3 59,3 185,6 123,6 p o v p r . 111,6 65 12 50 30,6 30 132,6 309,3 k o n s t ru k t . 65 41 49 20 11 1 36 39 21 17 24 15 92 72 206 133 S tu d . n a č r t 1953/54 v o d o g ra d b . 64 39 49 20 11 1 25 24 39 28 24 15 99 68 212 127 p r o m e tn i 62 38 49 20 11 1 25 24 21 17 45 26 102 68 213 126 63,6 39,3 28,6 č 29 27 20,6 31 18,6 97,6 69,3 210,3 128,6 p o v p r . 103 69 12 >7,6 47,6 49,6 167 339 9 sem . 6 9 P re d la g a n i s tu d . n a č r t 59 38 43 21 10 3 17 27 12 19 12 18 57 76 159 135 97 64 13 44 31 30 133 294 9 sem . 15 g a in ž e n ir ja in se ta k o u s p o s o b il za s a m o s to jn o d e lo . K o n č n o p re d la g a k o m is i ja , da se vse . p o s ta v k e p ro ra č u n a F G G p r i la ­ g o d i jo te m p re d lo g o m .« L ju b l ja n a , d n e 15. a p r i la 1954. P re d s e d n ik k o m is i je V ip o tn ik J a ­ n e z ), 1. r. Z a s to p n ik i F G G : re d . pnof. d r. in g . F a k in M ila n , 1. r. re d . p ro f . in g . L e s k o v š e k D ra g o , 1. r. iz re d . p ro f . in g . S k e te l j Jan ez , 1. r. Z a s to p n ik i D G IT : in g . B r i l l y M a r ja n , 1. r. in g . B u b n o v S e rg e j, 1. r. in g . Č ade ž V la d im ir , 1. r. Z a s to p n ik i ZŠ: B o re c Ja n ez , 1. r. P e rc A lo jz , 1. r. Š e m r l Iv o , 1. r. K r i t i k a d e la k o m is i je K o se je v d e lu k o m is i je p o k a ­ z a lo , d a p r i s k u p in i te o r e t ič n ih in s p lo š n ih p re d m e to v n is o p o tre b n e v e č je iz p re m e m b e , d a p a je t re b a o b ­ č u tn o s k r č i t i s k u p in o s t r o k o v n ih p re d m e to v , je n a s ta l v d e lu p o d k o m i­ s i je za s t ro k o v n e p re d m e te z a s to j. Ob< v e z n i d e l p re d a v a n j se n i z m a n jš a l, f a k u l t a t iv n i p a n e b is tv e n o . P re d a v a ­ t e l j i so p o iz k u š a li s te m d o k a z a t i, da n i m o g o č e s e s ta v it i š tu d i js k e g a p r o ­ g ra m a b re z s p e c ia l iz a c ije , n e d a b i se p r i te m š tu d i j p o d a l jš a l n a 7 le t in v e č a l i p a b is tv e n o z n iž a l n iv o š tu ­ d i ja , če b i s k ra jš a l i d o b o š tu d ija . V sp lo š n e m so b i l i z a s to p n ik i F G G v te j p o d k o m is i j i v e s čas o b ra v n a v a ­ n ja p a s iv n i, b re z p o tre b n e g a ra z u m e ­ v a n ja za n u jn o s t re š itv e n a lo g e . V e s čas o b ra v n a v a n ja so s ta l i n a p o z i- c ja h o b ra m b e o b s to je č e g a š tu d i js k e ­ g a p ro g ra m a te r u te m e lje v a n ja p o t re ­ b e le - te g a . S ta ln o so se c e lo v r a č a l i n a v p ra š a n je u s m e r itv e in u te m e lje ­ v a l i s te ž a v a m i p r i d e lu k o m is i je p o ­ tre b o p o p o n o v n i u v e d b i u s m e r je n e ­ ga š tu d ija . P r i o b ra v n a v a n ju p re d m e to v s t r o ­ k o v n e g a d e la je s ta ln o p r iš la d o iz ­ ra z a z a h te v a p o s a m e z n ih p re d a v a te ­ l je v , d a s o d e lu je jo p r i o b ra v n a v i o ž j i s t r o k o v n ja k i d o t ič n e s tro k e , a l i PREGLED POTREBNIH UR ZA DOVRSITEV STUDUA NA FGG-TVS V LJUBLJANI PO PR ODLAGANO Tl ŠTUDIJSKEM NAČRTU ŠT SKUPINA PREDMETOV SKUPNE TEDENSKE URE SKUPNO Z TE VIL O UR ZA SEM. S 44 TEDNI Število ur za SKU PN O ŠTEVILO UR OPOMBEPRED. VAJE PR E DAV. VAJE PRIPRAVA ZA IZPITE DOKONČANJEPROGRAMOV i TEORETIČNI 59 38 826 532 i)1652 266 21 3276 <)ZA IZPITE I 2 X URE PREDAVANJ ZA PROGRAME: 0 ,5 X URE VAJ 2) ZA IZP ITE: i '6X O R E PREDAVANJ ZA PROGRAME : 0 ,5 x URE VAJ 3 ) ZA IZP ITE : y,dx URE PREDAVANJ ZA PROGRAME : 0 ,5 x URE VAJ 2 SPLOŠNI BftC Z PRZDVOJ. VZGOJE 27 21 378 294 605 /4 7 !> {80Ö PREOVOJAŠKA VZGOJA /6 - 224 - / 60 - 3 STROKOVNI 5 / <57 7/4 938 / 285 3) 469 3> 3406 SKUPNO ZA 8 SEMESTROV 153 /26 2 /4 2 /764 3 702 882 8 4 9 0279 3906 4584 9. SEMESTER 6 9 34 /26 /5 / 63 4242 /0 2/4 DIPLOMA č,5 MESECEV PO 200 UR 700 POČITNIŠKA PRAKSA 2 MESECA P O 200 UR 4 0 0 SKUPNO ŠTEVILO POTREBNIH UR ZA CELOTEN ŠTUDIJ m u VELJAVNI ŠTUDIJS FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO IN GEODEZIJO TVŠ V LJU BLJA N I ŠT P R E D M E T ! LETNIK i II. ///. TV. .. . . . . . . . . .■ v. 9 - - - - - - - - - - - - - - - - - r, , VSEH UR SEMESTER I 2 i 4 5 6 7 & K v PK v P L MATEMATIKA /. 6 /2 4 /2 10/4 10/4 10 /4 2 T E O R E T IČ N I MATEMATIKA II. 3 /2 3/2 6 /4 6 /4 6/4 J FIZIKA 4 /2 4 /2 8 /4 8/4 8/4 4 OPISNA GEOMETRIJA 4 /3 4 /2 8 /5 8 /3 8 /5 5 MEHANIKA i (.STATIKAj 4 /2 4 /2 4 /2 4 /2 6 MEHANIKA II. (KINEMATIKA, DINAMIKA) 3 /2 3 /2 3 /2 3 /2 7 TRDNOST IN PROŽNOST 3/2 3 /2 6/4 6/4 6 /4 8 GRADBENA MEHANIKA 4/4 4 /2 3 /3 ' 11/70 8/7 8 /7 9 MEHANIKA TAL 2/ - 2 /2 4 /2 4 /2 4 /2 10 HIDRAVLIKA IN HIDROMEHANIKA 3 /2 2/2 2/1 5 /4 7 /5 5 /4 S K U P A J TEORETIČNI 14/7 16/3 12/8 10/6 6 /6 4 /3 3 /3 2 /1 65/41 64/39 62/38 a \ '« o 0 ) Cl to GRADBENI ELEMENTI IN TEHNIČNO RISANJE 2 /2 2 /2 4 /4 4 /4 4 /4 12 GRADBENA KEMIJA 3 /1 3 /1 3 /1 3 /1 i3 INŽENIRSKA GEOLOGIJA S PETROGRAFUO 3 / - 1/2 2-/1 6 /3 6 /3 6 /3 44 GEODEZIJA 3 /2 4 /2 - /4 7 /8 7 /8 7 /8 45 GRADIVO' IN PREISKAVA GRADIVA 3 / - - / 3 3 /3 3 /3 3 /3 16 SPLOŠNA ELEKTROTEHNIKA 2 /1 2 /1 2 /1 2 /1 47 SPLOŠNO STROJESLOVJE IN GRADBENI STROJ! 2 / Ž /- 2 / - 2 /- 48 PREDVOJAŠKA VZGOJA J - 2/ z / - 2 / 2 /- 2 / 2 / 2 /- 16/- 1 6 / 1 6 / 19 MEHANSKA TEHNOLOGIJA 2/- 2 /- 2 / 2 / 20 PRAVNI NAUKI 2 /- 2 /- 2 / 2 / 24 GOSPODARSKI NAUKI 2 /- 2 / - 2 / 2 / - SKUPAJ SPLOŠNI I5/3 8 /6 8 /3 8/8 4 / 2 / 2 / 2 /- 49/20 49/20 49/20 22 S T R O K O V N 1 S K U P N I i ORGANIZACIJA G RA OB- DEL 3/1 3/1 3/1 3/1 3 /1 3 /1 23 FUND/RANJE 2 /- 2 /- 4 / - 4 / - 4 / 24 ZEMELJSKA DELA 4 / - 4 / - 4/- 4 / S K U P A J S K U P N I 6 /- 2 /- 3 / l 3/1 3/1 l l/ l 11/1 l l/ l 25 K O N S T R U K T IV N I VISOKE GRADNJE 4 /3 4 /2 8/3 8/5 8 /5 26 INDUSTRIJSKE /Al GOSP. ZGRADBE 3 /2 3 /2 - - 21 LESENE INŽENIRSKE KONSTR. IN MOSTOVI 2 /3 2/3 4 /6 2 /3 2 /3 28 MASIVNE INŽENIRSKE KONSTR. IN MOSTOV! 3 /4 4 /4 2 /5 J i 3 7 /8 7/8 29 JEKLENE INŽENIRSKE KONSTR. /N MOSTOV/ 5 /4 3 /4 2 /3 io/ h 6/8 8 /8 30 VARENJE 2/2 2 /2 - - SKUPAJ KONSTRUKTIVNI 4 / 3 4 /2 8 /8 9/11 ll/l5 36/39 25/24 25/24 31 V 0 D 0 G R A D B E N ! HIDROLOGIJA IN HIDROM ETRI JA 2 /2 2 /- 2 /2 4 /2 2/ z 32 HIDROTEHNIČ OBJEKT! 2 /2 2/2 2/2 4 / 4 6 /6 4 /4 33 IZKORIŠČANJE VODNIH SIL 4 /3 2/2 4 /3 6/5 4 /3 34 REGULA C/ JE /N MELIORACIJE 3 /3 3/2 3 /3 6/5 3 /3 35 PLOVNE POTI IN PRISTANIŠČA 3/1 - 5 / 1 - 36 PRESKRBA Z VODO 4 / - -/■3 2/2 j 4 /3 6/5 4 /5 37 KANALIZACIJA 2 /- 2 /- - / 2 2/2 4 /2 6/4 4 /2 38 HIDRAVLIČNI STROJI 2 /- - 2/ - S K U P A J V O D O G R A D B E N / 2 /2 H /5 4 /3 4 /5 18/H i 21/17 39/28 2 l/ l7 39 P R O M E T N ! CESTE 4 / - 2 /4 2 /- 6 /4 6 /4 8 /4 40 ZGORNJI USTROJ CEST /N LETAUČČ 4 /2 - - 4 /2 44 CESTNI IN MESTNI PROMET 2 / - - 2 / - 42 SPODNJI USTROJ ŽELEZNIC 3 / - 2/2 -/2 - /4 5 /4 5 /4 5 /8 43 PREDOR/ 3 /2 Z /- 3 /2 3/Z 5/2 44 ZGORNJI USTROJ ŽELEZNIC 2/1 1 /1 2/1 3 /2 3 /2 5 /3 45 KOLODVORI 2/1 1/1 1/1 3 /2 3 /2 4 /3 46 VOZNA SREDSTVA IN TRAKC/JA 2 /1 2/2 2 /1 2 /1 4 /3 47 EKSPLOATACIJA LN VZDR.Ž. ŽELEZNIC 2/- 2/ 2 / 2 / 4 / 42 PROMET V PRISTANIŠČIH 2/- - - 2/- <9 SPECIALNE ŽELEZNICE Zfr - - 2/1 SKUPAJ PROMETNI 9/3 7/4 6/4 2/4 24/n\ 24/lS 24/15 45/26 S K U P A J STROKOVNI 4/3 4/2 47/5 20/9 18/17 15/20 14/lb 21/1224/12I 92/72 99/68 102/68 V S E G A S K U P A J % 2 4 /0 4 2 4 //14 22//16 % 26//72 20// n ‘%o % 2 5 // l3 24/ M2 206/ 1133 212/ I127 2 1 3 / L126 39 38 3Q 3 8 38 38 37 3 7 36 36 36 339 ■339 339 PREDLOG ŠTUDIJSKEGA NAČRTA FAKULTETE ZA GRADBENIŠTVO IN GEODEZIJO TVŠ V LJUBLJANI ŠT. PREDMET/ LETNIK I. n. / / / M VSEH UR O P O M B ESEMESTER i 2 3 4 5 6 7 8 öf'UMAJ i T E O R E T I Č N I MATEMATIKA l IN //. 6/2 4/2 3/2 3/2 - - - - 46/8 24 2 FIZIKA 4/2 4/2 - - - - - - 6/4 40 S OPISNA GEOMETRIJA 3/2 3/2 - - - - - - 6/4 40 4 MEHANIKA I. (STATIKA) 2/4 4/2 - - - - - - 3/3 6 S MEHANIKA II. ( DINAMIKA, KINEMATIKA) - - 3/2 - - - - - 3/2 5 6 TRDNOST - - 3/2 3/2 - - - - 6/4 /0 7 GRADBENA MEHANIKA - - - - 4/4 4/3 - - 8/7 45 S GEOMEHANIKA - - N- 2/2 - - - 4/2 6 D HIDROMEHANIKA - - 3/2 2/2 - - - - 5/4 9 S K U P A J TEO R ETIČN I LS/7 42/6 u / b LO/6 4/3 - - 59/38 9 7 10 ‘‘o o < 3. «O GRADBEN/ ELEM ENTI 3/2 2/3 - - - - - - 5/5 40 H G RADBENA KEM /JA 2/- - - - - _ _ 2/- 2 i2 IN Ž . GEOLOGIJA S PETROGRAFUO - 4/2 2H - - - - 3/3 6 /J GEODEZIJA - 3/2 3/2 ~/4 - - - - 6/8 44 44 PRE/SKAVA GRADIVA IN KONSTRUKCIJ -/4 -/4 4 15 SPLOŠNA ELEKTROTEHNIKA - - - 2H - - - - 2/4 3 16 G RAD BEN! STROJ/ - - - 4 / - - - - 4/- 4 n PREOVOJAŠKA VZGOJA 2/- 2/ - 2/- 2/- 2T 2/- 2/- 2/- 46/- 46 48 PR A V N / NAUK/ 2/- - - - - - - - 2/- 2 49 GOSPODARSKI NAUKI - - - - 3/- - - - J / - 3 S K U P A J S PLO ŠN I 9/2 6/7 7/3 8/5 v - 2/~ 2/4 2 /- 43/24 64 20 5 T R 0 K 0 V N ! S K U P N I ORGANIZACIJA GRADBENIH DEL - - - - - - - 3/4 3/4 4 24 FUND/RANJE - - ~ - - - 2/- 2/2 4/2 6 22 ZEMELJSKA DELA - - - - •V - - - - 3/- 3 S K U P A J SKU PN I - - - - 3/- - 2/- 5/3 40/3 43 23 K O N S T R U K T IV N I VISOKE GRADNJE - 2/3 2/4 - - - - 4/7 44 24 LESENE KONSTRUKCIJE - - - - - - - 2/3 2/3 5 25 MAS/VNE KONSTRUKCIJE - - - - - 2/2 2/4 2/4 £/40 46 26 JEKLENE KONSTRUKCIJE - - - - - m 2/3 2/3 3/7 42 S K U P A J KO N S TR U K TIV N I - - 2/3 2/4 - 3/3 4/7 6/40 47/27 44 27 5‘■«4 § 5 1 VODNE ZGRADBE /. HIDROLOGIJA, WDR0 METRI JA, REGULACIJE > MELIORACIJE - - - - 2/2 2/3 - - 4/5 9 28 VODNE ZGRADBE I I . MORO/IHN/ČNI OBJEKT1, /ZM A 4 V0DMH S/L - - - - - 2 /4 4/3 i / 4 4 /8 42 2 9 VODNE ZG RADBE M- PRESKRBA 2 VODO KANALIZACIJA - - - - - 2/2 2/4 - 4 /6 40 S K U P A J VODO GRADBENI - - - - 2/2 6/6 3 /7 4/4 42/49 34 30 PR O M ET N I CESTE - - - - 2 /2 2/3 - - 4/5 9 31 PREDOR/ - - - - - - 2/2 - 2 /2 4 32 ŽELEZNICE / .SPODNJI USTROJ i VOZNA SREDSTVA /N TRAK C!JA - - - - 2/3 4/3 - - 3 /6 9 33 ŽE LE ZN IC E / / .Z GOR NO! USTROJ, KOLO DVOR N EKSPLOATACIJA /N VSDREMNJE - - - - - - //2 2 /3 3/5 8 S K U P A J P R o n E T N / - - - - 4/5 3 /6 3/4 2/3 4 2 / 4 8 50 S K U P A J STRO KOVNI - - 2/3 2/4 9/7 42/45 42/48 42/47 54/671 448 VSEGA SKUPAJ 24/9 20/75 24/14 20/45 20/13 48/48 44/22 46/20 453/4261 2 7 9 33 55 3 S 35 35- 36 36 36 279 I p a so p r e d a v a te l j i o s p o ra v a li m n e n je č la n o v D G IT , k o l ik o r t i n is o b i l i o ž j i s t r o k o v n ja k i. T o s ta liš č e k a ž e ra v n o o n o o z k o g le d a n je , k i je p r ip e l ja lo d o o b š irn o s t i š tu d ijs k e g a p ro g ra m a . D G IT je v te m p o g le d u s m a tra l za e d in o u m e s tn o , d a s o d e lu je jo p r i d e ­ lu k o m is i je š ir o k o ra z g le d a n i s t r o ­ k o v n ja k i , k i b o d o im e l i p re d o č m i c e lo to , k i jo m o ra o b v la d a t i in ž e n ir , k a k rš n e g a p o t re b u je p ra k s a . P osa ­ m e z n i p r e d a v a te l j i so u te m e l je v a l i p o tre b o p o d e ta j ln e m o b v la d a n ju p re d m e to v o ž je s tro k e . V s a k o te n ­ d e n co za z m a n jš a n je ob sega so za ­ v r a č a l i z o p o z o r ilo m , da se s te m z n i­ ž u je n iv o š tu d i ja . T o s ta liš č e so c e lo z a s to p a li tu d i p o te m , k o so s m a tra l i o ž j i s t r o k o v n ja k i , p o v a b l je n i o d D G IT , ta k o re d u k c i jo za p o tre b n o . Č e p ra v so p o s a m e z n i z a s to p n ik i F G G p o k a z a l i ra z u m e v a n je za u s tre z ­ n o re fo rm o š tu d ijs k e g a p ro g ra m a , p a v e n d a r n i p r iš lo d o e n o tn e g a s ta liš č a z a s to p n ik o v F G G v te m s m is lu . T a k n a č in d e la je o te ž k o č a l d e lo k o m is i­ je , z la s t i p a p o d k o m is i je za s t r o k o v n i d e l p re d m e to v . K l ju b s p r e je t im s k le p o m , p o k a te - t e r ih je p re d v id e n a r e d u k c i ja p o ­ tre b n e g a časa za d o v rš i te v š tu d i ja n a F G G o d 15.138 u r n a 10.014 u r , to je za 3 4 % , v e n d a r n e b o ro d i lo d e lo k o m is i je za u r e d i te v š tu d i ja n a F G G ž e le n ih u s p e h o v , če š tu d ijs k a k o m i­ s i ja in s v e t F G G n e b o s ta iz p re m e - n i la s v o je g a s ta liš č a . U sp e šn a re š ite v p ro b le m a n i v z u n a n j i o b l ik i , t . j . v s p r e je t ju š tu d i js k e g a n a č r ta , te m v e č v n a p re d n i v s e b in i š tu d ijs k e g a p r o ­ g ra m a (p re d a v a n j in v a j) . Z a to je t re b a p r e lo m i t i s s u b je k t iv n im i f a k ­ t o r j i (z a s ta re la n a z ir a n ja in d e lo m a e k s is te n č n i p r o b le m i) in p o s to p o m a p re m a g a t i o b je k t iv n e f a k t o r je (n e ­ z a d o s tn i m a te r ia ln i p o g o j i) . P re d ­ v s e m m o ra jo p r i t i z a s to p n ik i F G G do p r e p r ič a n ja , da n a ša p ra k s a n e ra b i u s m e r je n ih in ž e n ir je v , na še g o s p o ­ d a rs tv o p a n e p re n e s e v e l ik ih iz d a t­ k o v , k i j i h p o v z ro č a d o lg a š tu d i j ­ s k a d o ba , da p a je m o g o č e z u s tre z ­ n o te m e l j i to re fo rm o d o s e d a n je g a n a č in a š tu d i ja (s p r e d v o jn im v re d ) d o s e č i p o tre b n o k v a l i t e t o a b s o lv e n ­ to v , n e da b i s te m p o d a l jš a l i š tu d i j ­ s k o d o b o p re k o 5 le t . In g . F ra n c e D o ln ič a r D K 628.394 (282.243.743) Študija obremenjenosti Save in pritokov z odplakami* P o d o b re m e n je n o s t jo v o d o to k a z o d p la k a m i ra z u m e m o š te v i lo oseb (e n o t) , k a te r ih o d p la k e o d p a d e jo n a 1 1/s m a le v o d e v o d o to k a . I n d u s t r i j ­ s ke o d p la k e ra z is k o v a n e g a p o d ro č ja iz ra ž a m o s p o p u la c i js k im e k v iv a le n ­ to m , to je z a d e k v a tn im š te v ilo m ose b (e n o t) , k a te r im so te a l i one in d u s t r i js k e o d p la k e e n a k o v re d n e p o s v o j i n e č is to č i, z la s t i g le d e n a n j i ­ h o v o b io k e m ič n o p o tre b o k is ik a . S tro k o v n a l i t e r a tu r a n a v a ja p o p u la ­ c i js k e e k v iv a le n te s k o ro za v s e v rs te o d p la k , ta k o n . p r. P a n o g a m le k a rn e : p a s te r iz a c ija m a s la rn e (k tem u) s ira rn e (k te m u ) z o d v a ja n je m s iro tk e k la v n ic e sa d n e in z e le n ja d n e k o n z e rv e to v a rn e s la d k o r ja to v a rn e s la d a p iv o v a r n e (b re z s la d a rn e ) š p i r i t iz k r o m p ir ja š p i r i t iz je č m e n a š p i r i t iz m e la se to v a rn e k v a s a s t ro ja rn e u s n ja k o n ja č n ic e k le ja r n e b e li ln ic e , m e rc e r iz a c ije b a rv a rn e , v a l jk a r n e p r a ln ic e v o ln e s u l f i tn a c e lu lo z a p a p ir iz c e lu lo z e a l i le s o v in e p a p ir iz d r u g ih s u ro v in u m e tn a s v i la , v o ln a iz s ta n ič e v in e m ila rn e g a š e n je k o k s a m o k ra s e p a ra c ija p re m o g a s t ra n s k i p r o d u k t i p l in a rn b r ik e t i iz r ja v e g a p re m o g a g e n e ra to rs k i p l in iz r ja v e g a p re m o g a lu ž i ln ic e ž e le za g a lv a n iz a c i je b ru š e n je in je d k a n je s te k la P r ik a z o b re m e n je n o s t i d a je p re c e j n a ta n č n o s l ik o o te m , k o l ik o je ta a l i o n i v o d o to k o b re m e n je n v k a te ­ re m k o l i p r o f i lu . S to p n ja ra z re d č e n ja o d p la k v v o d o to k u n e m o re b i t i m e ­ r i l o za p re s o jo š k o d l j iv o s t i o d p la k , k a j t i sam o ra z re d č e n je n e p o v e n i ­ če sa r n i t i o z n a č a ju n e sn a g e v o d ­ p la k a h n i t i o te m , k o l ik o n e č is to č e je p r ip e l ja l v o d o to k v ra z is k a v a n i p r o f i l že o d z g o ra j. V p r ik a z u o b re ­ m e n je n o s t i v o d o to k a so to r e j vse v rs te o d p la k p re ra č u n a n e n a is to o s n o v o , to je ose be (e no te ) in se v n je m u p o š te v a tu d i s a m o č iš č e n je o d ­ p la k v v o d o to k u . P o Im h o f fu znaša p o v p re č n o z m a n jš a n je p o tre b e k is i ­ k a v o d p la k a h 3 0 % v 24 u ra h in te ­ m u u s tre z n o s e s tro j im o k r i v u l jo sa- m o č iš č e n ja . Z a ra z lič n e p re to č n e h i ­ t r o s t i je t re b a p r i ra č u n u re d u k c i je za e n o t 1 hi m le k a — 3 1 q m a s la — 100 1 q s ira — 100 1 q s ira — 400 1 q ž iv e te že = 70 1 q s u ro v in e _ _ 50 1 q pe se — 70 1 q ž ita — 10 1 hi p iv a z n 100 1 q k r o m p ir ja ~ 150 1 q je č m e n a 200 1 hi m e la s e z n 600 1 hi m e la se — 600 1 q k o ž n z 500 1 q te že — 100 1 q k le ja z n 100 1 u s lu ž b e n c a — 50 1 u s lu ž b e n c a n z 80 1 q v o ln e — 300 1 q c e lu lo z e z n 500 1 q p a p ir ja z n 20 1 q p a p ir ja z n 100 1 q b la g a z n 70 1 q m ila z n 100 1 t p re m o g a z n 10 1 t p re m o g a z n 100 1 t p re m o g a = : 300 1 t p re m o g a = 50 1 t p re m o g a n z 500 1 u s lu ž b e n c a m 10 1 u s lu ž b e n c a z n 100 1 u s lu ž b e n c a n z 400 o b re m e n itv e u p o r a b l ja t i za a b sc iso u s tre z n a m e r i la . Po t e o r i j i o s a m o č iš č e n ju re č ­ n e v o d e je p o s ta v l je n a za srednje-* e v ro p s k e ra z m e re m e ja o b re m e n itv e v o d o to k a z o d p la k a m i 25 d o 30 oseb n a 1 1/s m a le v o d e . T a o b re m e n ite v v e l ja za o d p la k e , k i so b i le p re d iz ­ p u s to m v v o d o to k že m e h a n s k o o č i š č e n e in u s tre z n o n e v t r a l iz i ­ ra n e . K o l ik o r g re z g o lj za p r im e r ­ ja ln o p re s o jo in n e m o rd a za iz d a jo d o v o l je n j , b i p r i n e č i š č e n i h o d ­ p la k a h a n a lo g n o o d p a d lo ca. 10 oseb n a 1 1/s m a le v o d e v o d o to k a . V s a naša ja v n o s t se za v e d a , da so n e k a te r i v o d o to k i p r i nas iz re d n o o n e s n a ž e n i po r a z n o v rs tn ih o d p la ­ k a h . N a n e k a te r ih o d s e k ih v o d o to ­ k o v v r š i jo s p o ra d ič n o p e r io d ič n e h i- d ro b io lo š k e p re is k a v e , k i j i h o d časa d o časa n a re k u je n u jn a p o tre b a . O k a k š n ih s is te m a t ič n ih f iz ik a ln ih , k e ­ m ič n ih , b io lo š k ih in b a k te r io lo š k ih ra z is k a v a h v o d o to k o v p a z a e n k ra t še n i g o v o ra , k e r n im a m o za ta te ž a v n a in z a m u d n a d e la n i t i d o v o l j s t r o k o v ­ n ih k a d ro v n i t i m a te r ia ln ih s re d s te v . M e d v o d n o g o s p o d a rs k im i in s a n ita r ­ n im i o rg a n i te r in d u s t r i js k im i k r o g i v la d a jo z a to n e ja s n o s t i in če s to tu d i n e s p o ra z u m i ta k o g le d e s ta n ja v o ­ d o to k o v k o t g le d e n a d a l jn je g a o b re ­ m e n je v a n ja z o d p la k a m i a l i o d p a d n i­ m i s n o v m i. D a b i s i u s tv a r i l i v s a j g ro b o b io lo š k o s l ik o v o d o to k o v , je b i la v n a s le d n je m iz v e d e n a š tu d i ja o b re m e n je n o s t i S a ve in n je n ih p r i t o ­ k o v : s p o d n je S ore , L ju b l ja n ic e , Kam-) n iš k e B is tr ic e , P ake , s p o d n je S a v in je in s p o d n je K rk e . P r ik a z g o to v o n i p o p o ln o m a n a ta n č e n , v e n d a r p a n a m za z a č e te k d a je d o v o l j d o b ro s l ik o o s ta n ju n a v e d e n ih v o d o to k o v in je h k r a t i m e m e n to , d a se m o ra m o č im - p r e je s is te m a ts k o l o t i t i v p ra š a n ja z a ­ š č ite v o d o to k o v p re d o n e s n a ž e v a ­ n je m . Z a p r a v i ln o v re d n o te n je š tu ­ d i je je t re b a p o u d a r i t i , d a je v o b ­ s to je č ih ra z m e ra h z e lo te ž k o z b ra t i p o tre b n e in n a ta n č n e p o d a tk e o in ­ d u s t r i js k ih o d p la k a h . Še te ž je je u g o ­ t a v l ja n je n a ta n č n ih p o d a tk o v o k o l i ­ č in a h , z la s t i p a o p re to č n ih h i t r o s t ih m a le v o d e . T e p o d a tk e je za p re d ­ m e tn o š tu d i jo u g o ta v l ja l d o b e r p o ­ z n a v a le c n a š ih v o d o to k o v in g . O . J u ra n . Š tu d i ja o b re m e n je n o s t i n a v e d e n ih v o d o to k o v je p r ik a z a n a g ra f ič n o in * G le j č la n e k : D o v o l je n a o b re m e ­ n i te v v o d o to k o v z o d p la k a m i v št. 23— 24/1953. a n a lit ič n o v ta b e la h . S itu a c i ja v o d o ­ to k o v je p o v z e ta p o tu r is t ič n e m ze m ­ l je v id u S lo v e n i je 1:300.000. K s itu a ­ c i j i so r is a n i d ia g ra m i: p re to č n e k o ­ l ič in e m a le v o d e v 1/s, p o p u la c i js k i e k v iv a le n t i za v s a k u p o š te v a n i p r o ­ f i l v e n o ta h (osebah ) in s p e c if ič n a o b re m e n ite v v e n o ta h n a 1 1/s m a le v o d e v o d o to k a , t . j . k o l ič n ik š te v i la e n o t in p re to č n e k o l ič in e . K a r se t ič e u p o š te v a n ja š te v i la p re b iv a lc e v , od k a te r ih se o d v a ja jo o d p la k e v v o d o ­ to k e , je to š te v i lo v m a n jš ih na se ­ l j ih , k je r n i p r a v e k a n a liz a c ije , re sd a sam o p re s o je n o in je to r e j le p r i ­ b liž n o , v e n d a r im a tu d i z e lo m a jh e n SITUACIJA v p l i v n a k o n č e n r e z u lta t v p r im e r ja ­ v i z in d u s t r i jo . V s e g a p re b iv a ls tv a se u p o š te v a v š t u d i j i 201.814 oseb ; od te g a o d p a d e n a m e s ta s k o l ik o r t o l i ­ k o u s tre z n o k a n a l iz a c i jo 196.000 oseb, p ro b le m a t ič n ih je to r e j 5.814 u p o š te ­ v a n ih oseb. V p r im e r ja v i s te m pa znaša p o p u la c i js k i e k v iv a le n t za u p o ­ š te v a n o in d u s t r i jo 4,248.290 e n o t. Š te v ilk e n a m tu d i ja s n o p r ik a z u je jo š k o d lj iv o s t in d u s t r i js k ih o d p la k , sa j je d e le ž p r e b iv a ls tv a p r i o n e s n a ž e v a n ju u p o š te v a n ih v o d o to k o v le 4 ,5 % , na » m o k ro « in d u s t r i jo p a o d p a d e 95,5 % n e č is to č e . K e r je v š t u d i j i z a je ta le p r ib l iž n o p o lo v ic a v s e » m o k re « in ­ d u s t r i je v S lo v e n i j i , b o zn a ša l popu-* lu c i js k i e k v iv a le n t za v s o » m o k ro « in d u s t r i jo v LR S ca. 8,000.000 e n o t p r o t i 1,643.000 p re b iv a lc e m . P r i te m p a im a jo iz ra z ito ru ra ln a n a s e lja s » su h im i« s t ra n iš č i p r a v m a jh e n d e le ž p r i o n e s n a ž e n ju v o d o to k o v . S tu d i ja o b re m e n je n o s t i p r ik a z u je a n a liz o S a ve o d M e d v o d n a v z d o l. Z a k a j? V Z b i l ja h n a d M e d v o d a m i je n a s ta lo je z e ro k o t a k u m u la t ta m o š ­ n je H E . P o d o b n o je z e ro je v M o s ta h p o d J e s e n ic a m i. D o k a te re s to p n je se o č is t i jo o d p la k e v o b e h je z e r ih , je danes n e m o g o č e u g o to v i t i , za to b o d o p a č p o tre b n e s is te m a tič n e a n a liz e . B re z d v o m a im a ta obe je z e ­ r i v e l ik p o m e n za b io lo š k o č iš č e n ja in n e v t r a l iz a c i jo in d u s t r i js k ih o d p la k . N a d a lje s ta n a S a v i p re d v id e n i še obe s to p n j i p r i R a d o v l j ic i in M a v ­ č ič a h te r la h k o re č e m o , da b o p o ­ te m v p l i v o d p la k n a n iž j i t o k S ava p o p o ln o m a p a ra l iz ir a n , z la s t i še, k e r b o d o in d u s t r i js k a p o d je t ja m o ra la •p o s k rb e ti za u s tre z n o o č iš č e n je o d ­ p la k p re d iz p u s to m v v o d n e to k e . Iz te h ra z lo g o v je za p r v i , g r o b i p r i ­ k a z o b re m e n je n o s t i S a ve u p ra v ič e n a p re d p o s ta v a , da je re k a t i k p re d p re ­ g ra d o v M e d v o d a h s k o ro č is ta . P ra v ta k o je v š t u d i j i ra č u n a n o s te m , da je č is ta S o ra n a d Š k o f jo L o k o , L ju b ­ l ja n ic a n a d V r h n ik o , K a m n iš k a B i­ s t r ic a n a d K a m n ik o m , S a v in ja n a d • iz liv o m P a ke , V o g la jn a n a d Š to ra m i in K r k a n a d N o v im m e s to m . P o p u la c i js k i e k v iv a le n t i za p o s a ­ m e zne p a n o g e » m o k re « in d u s t r i je ob a n a l iz ir a n ih v o d o to k ih so b i l i iz ra č u ­ n a n i v p o s e b n e m s e zn a m u , k i p a n i p u b l ic i r a n iz g o s p o d a rs k o -p o lit ič n ih p r v i p o s k rb e t i za u s tre z n o č i ­ š č e n je o d p la k , če h o č e m o d o s e č i sa­ n a c ijo n a š ih v o d o to k o v . C e s i o g le d a m o ta b e lo in g r a f ik o n o b re m e n itv e , v id im o n a s le d n jo s l i ­ k o : S o ra b i b i la o d Š k o f je L o k e do G o r ič a n la h k o ze lo č is ta (3 n a 1 1/s), če n e b i to v a rn a k lo b u k o v v a n jo o d ­ v a ja la u g a s k o v in p e p e la . S a v a je o d M e d v o d d o Z a lo g a o b re m e n je n a v z n o s n ih m e ja h . L ju b l ja n ic a je o b re m e n je n a n a d m e jo , d o v o lje n o za m e h a n s k o o č iš č e ­ n e o d p la k e v se o d V r h n ik e d o i z l i ­ v a v S avo . S ta n je b o p o s ta lo še b o l j k r i t ič n o , k o b o d o z a č e li z a p ir a t i S e n tp e te rs k o z a tv o rn ic o . Z a to je n u jn o p o tre b n o , da se z a d o v o l j iv o re š i v p ra š a n je č iš č e n ja o d p la k us- n ja r n e n a V r h n ik i , u re d i k a n a ls k a m re ž a v L ju b l ja n i in z g ra d i m e h a n ­ s ka č is t i ln a n a p ra v a n a F u ž in a h . D a z a d o s tu je za L ju b l ja n o m e h a n s k o č i ­ š č e n je o d p la k , n a m p o t r ju je ra z m e ­ ro m a n iz k a s p e c if ič n a o b re m e n ite v S ave od Z a lo g a do T r b o v e lj . O b re m e n je n o s t S a ve od Z a lo g a do T r b o v e lj je v m e ja h , d o v o l je n ih za m e h a n s k o o č iš č e n e o d p la k e . Č e s i te rm o e le k tra rn a v T r b o v l ja h n a jd o ra z lo g o v , v e n d a r je z a in te re s ira n im d rž a v n im u s ta n o v a m n a ra z p o la g o p r i C e n tr . H ig ie n s k e m Z a v o d u . Z a m o re b itn o o d m e r ja n je p r is p e v k o v v v o d n o g o s p o d a rs k i s k la d b o ta se­ z n a m b re z d v o m a k o r is te n p r ip o m o ­ če k . Iz ra č u n a p o p u la c i js k ih e k v iv a ­ le n to v je ra z v id n o p re d v s e m , d a b o ­ d o m o ra la p r iz a d e ta p o d je t ja č im - p r e j p r e n e h a t i z o d v a ja n je m u g a ­ s k o v in p e p e la o d k o t lo v v v o d o to ­ ke . E k v iv a le n t zn a š a n a m re č m in . 10 e n o t z a 1 k g t r d ih s n o v i v s e d im e n tu , k a r p o m e n i, d a p r e d s ta v lja v s a k a to n a v v o d o to k o d p la v l je n ih u g a s k o v n e č is to č o od 10.000 oseb. N e g le d e n a to p a je d ir e k tn o o d v a ja n je u g a s ­ k o v , p e p e la in d r u g ih t r d n ih s n o v i v v o d o to k e n e d o p u s tn o tu d i iz s p lo š ­ n ih v o d n o g o s p o d a rs k ih ra z lo g o v in k o n č n o n im a za to n o b e n o p o d je t je u s tre z n e g a v o d n o p ra v n e g a d o v o l je ­ n ja . N a d a l jn j i h u d i š k o d l j i v c i z a n a ­ še v o d o to k e so k o t z n a n o m o k re se­ p a ra c i je p re m o g a , to v a rn e c e lu lo z e , s t ro ja rn e u s n ja , k la v n ic e , p iv o v a rn e , to v a rn e k v a s a in š p ir i ta , lu ž i ln ic e k o v in , b r u s i ln ic e in je d k a rn e s te k la in o b ra t i, k i u p o r a b l ja jo g e n e ra to r ­ sk e p l in e . Ž e d o lg o v r s to le t o p o z a r­ ja m o h ig ie n ik i p r iz a d e te ob v s a k i p r i lo ž n o s t i , d a m o ra jo n a š te t i o b ra t i O Zagreb p r im e rn e d e p o n ije za u g a s k e in p e ­ p e l, b o p a d la o b re m e n ite v v s e d o Z id a n e g a m o s tu n a 26 do 27 e n o t n a 1 1/s. N a jv e č ja o b re m e n ite v n a S a v i s p lo h je v H ra s tn ik u in s ic e r 56 e n o t n a 1 1/s. N a jh u jš a je o b re m e n je n o s t P a k e v Š o š ta n ju z a ra d i ta m o š n je u s n ja rn e in n je n v p l i v seg a tu d i v S a v in jo , k a te re o b re m e n ite v b i b re z u s n ja rn e zn a ša la n a d C e lje m le 7 e n o t n a 1 1/s m a le v o d e . Je to r e j p o p o ln o m a r a ­ z u m lj iv o , d a se s a n ita rn i t e h n ik i t r u ­ d im o že o d p r e d v o jn ih č a s o v za u s tre z n o u r e d ite v č is t i ln ih n a p ra v te u s n ja rn e . H k r a t i je to tu d i e k la ta n ­ te n p r im e r , k a k š n e p o s le d ic e im a lo ­ k a c i ja m o č n e » m o k re « in d u s t r i je o b š ib k e m v o d o to k u . V te m p o g le d u se k l ju b s ta ln im o p o z o r i lo m še v e d n o p o n a v l ja jo p r im e r i n e p r a v i ln ih lo k a ­ c i j . Z a n im iv a je s l ik a v C e l ju , k je r je ra z m e r je m e d n e č is to č o fe k a ln ih in in d u s t r i js k ih o d p la k 1:17 (v L ju b ­ l ja n i 1:2,4) in S a v in ja je v se o d C e ­ l j a d o iz l iv a v S a vo č e z m e rn o o b re ­ m e n je n a . S a va je č e z m e rn o o b re m e n je n a t u ­ d i v p r o g i Z id a n i m o s t— Z a g re b . B re z u g a s k o v iz o b e h te r m o e le k t ra r n b i z n a š a la o b re m e n je n o s t v Z id a n e m m o s tu 29 e n o t n a 1 1/s, v B re s ta n ic i 5 R K 1 *! ?N A O A RI M EN IT iV EN O T H A it /s M A lt VO D E C C R TK A N O ) Diagrami obremenjenosti — Sava < o > s * .D 3 ° iz s u £ uJ O XM*O•rt Š g tC to< s uJ »«/><—J 1 o>§ * o >5 Diagrami obremenjenosti levo zgoraj Paka—Savinja desno zgoraj Krka levo spodaj L jubljanica desno spodaj Kam niška Bistrica 19 in v Z agrebu sam o 6 enot na 1 1/s m ale vode. Iz p rim erjave obeh obre­ m en jenosti n a jb o lje vidimo, kako nu jno po trebno je p renehati z odva­ jan jem ugaskov v vodotoke. K rka je, k a r se tiče odplak, naša zaen k ra t na jm an j obrem enjena reka z n a jja č jo sam očistilno sposobnostjo. Je pa za jezena v obm očju celega N ovega m esta ; zato bi bilo pravilno, da bi očiščene odplake odvajali v reko pod spodnjim jezom, sicer bo iz n je nasta lo p retočno gnilišče v sa ­ m em m estu, k je r so kopališča, čol­ n a rjen je in sp rehaja lišča ob b re ­ govih. Iz štu d ije obrem enjenosti Save in p ritokov lahko potegnem o zaključek, da im am o na upoštevanem področju 4 k ritične točke in sicer usn jarn i na V rhnik i in v Šoštanju ter obe te r­ m oelek trarn i v T rbovljah in v Bre­ stanici. n ec>• cC tO 0 R A Č U N O B R E M E N J E N O S T I S A V E Z O D P L A K A M I OD M ED V O D N A V Z D O L K R A I IN D U S T R IJ A o o Z ?> P R O F IL V O D O T O K MALA VODA PRETO ČN A H I T R O S T E N O T E S K U P A J R E D U K C IJA O B R E M E N IT V E a- Z 6 0 R . OBREM ENITEV b - P R I R A S T E K U l ~o m r-> m -n " o 3 k m iis m /s-km /i,n E • P + 1 Z E %> S K U P A J E u> j» 3C X ŠKOFJA LOKA t e k s t i l n a 0 .0 1 - 0 S O R A 5 . GOO 0 . 5 7 - 4 9 8 .7 4 0 1 0 .7 Z 0 a - b - 2 5 . 7 6 0 KLAVNICA * v 6 .3 0 0 25 .7 60 1 - 2 5 . 7 6 0 4 .5 M ED V O D E 9.2 2 - 9 .2 6 .0 0 0 3 . 4 4 0 9) od 1 a - 2 4 . 0 0 0 4 C E L U L O Z A S A V A 3 0 . 0 0 0 0 . 3 5 - 3 0 1 6 0 . 0 0 0 b - 1 6 6 1 8 0 O STA LA 2 . 7 4 0 1 6 6 . 1 8 0 2 - 1 9 0 . 1 8 0 32 ) 6 Š E N T V ID , T A C E N Š M A R T N O 4 . S 3 - J i , 7 3 0 . 4 0 0 0 ,7 5 - 6 5 7 . 0 0 0 7. 000 9 4 o d 2 a - b - 1 7 8 . 8 0 0 7 0 0 0 6 G A M E L J N E 3 - 1 8 5 .8 0 0 6 J E Z I C A Č R N U Č E ~ 5 .0 4 - 18 .7 3 0 . 4 0 0 0 .7 5 - 6 5 5 . 2 5 0 5 2 5 0 9 8 o d 3 a - b - 1 8 2 , 0 0 0 5 . 2 5 0 6 4 - 1 8 7 . 2 5 0 6 S V J A K O B Z A L O G , B E R tČ E V O S O T O Č JE 1 0 .7 5 - 2 9 ,4 3 0 . 4 0 0 - T 4 0 1 4 0 9 4 o d 4 a - b- 1 7 6 . 0 0 0 1 4 0 6 5 - 1 7 6 . 1 4 0 6 V R H N I K A U S N J A R N A 0 ,0 6 - 0 L JU B L J A N IC A 2 . 0 0 0 0 .3 2 - 2 8 2 . 6 6 5 6 0 . 0 0 0 a - b - 6 6 . 4 8 5 M L E K A R N A 3 . 6 2 0 6 6 . 4 8 5 6 - 6 6 . 4 8 5 3 1 L J U B L J A N A IN D U S T R IJA 1 0 .4 7 - 2 0 ,4 8-000 0 .4 0 - 3 5 1 0 O 0 0 0 2 4 4 . 5 0 0 3 4 4 . 5 0 0 7 8 od 6 a - b- 5 1 . 9 0 0 3 4 4 . 5 0 0 2 6 Š P IC A ) PO S E Z N A M U 7 - 3 9 6 4 0 0 5 0 Z A L O G - I-ZLIV \ P A P IR N IC A VEVČE I S . 6 8 - 3 6 .0 9 . 0 0 0 - 2 . 3 5 0 9.540 87 od 7 a - b - 3 4 4 . 0 0 0 1 1 . 7 9 5 38 B O L N IC A P O L JE 1.505 1 3 . 7 9 5 8 - 5 5 7 . 7 9 5 4 0 K A M N I K U S N JA R N A , KLAVNICA 0 ,0 9 - 0 K A M N . B IS T R IC A JN D U S T R . 2 . 1 0 0 0 ,4 5 - 3 9 4 . 9 3 0 2 6 2 7 0 3 1 2 0 0 a - b - 3 1 . 2 0 0 T IT A N K A N A L I) 9 - 3 1 . 2 0 0 1 5 R A D O M L J E P O H IŠ T V O D U P L IC A 6 ,1 10 - 6,1 Z . 100 0 .3 0 - 2 6 1 2 2 6 3 . 5 0 0 4 . 7 2 6 9 4 o d 9 a - b- 2 9 . 3 0 0 4 .7 2 6 1A 10- 3 4 . 0 2 6 1 6 D O M Ž A L E 3 ,4 11 - 9 .5 2 . 1 0 0 0 .9 0 - 7 8 3 .7 1 3 9 5 o d 10 a - 3 2 . 3 0 0 1 5 PO S E Z N A M U 2 8 0 0 1 2 .3 5 0 1 6 0 6 3 b - 1 6 . 0 6 3 11 4 8 . 3 6 3 1 7 B E R I Č E V O - I Z L I V 8 , 2 1 2 - 1 7 7 3 . 7 0 0 3 0 0 3 0 0 9 6 o d 11 a - b - 4 6 . 3 0 0 300 1 6 .5 - 12 - 4 6 . 6 0 0 ( » ) S O T O Č J E Z A L 0 6 - B E R IČ E V O 0 .0 1 3 - 2 9 . 4 S A V A 4 4 . 7 0 0 0 .8 0 - 5 2 L 5 + 8 + 1 2 ) 5 8 0 . 5 3 5 ------' 1 3 - 5 8 0 . 5 3 5 1 3 K R E S N IC E 1 2 .6 1 4 - 4 1 ,8 4 4 . 9 0 0 0 .6 0 - 5 2 3 2 0 3 2 0 9 1 o d 1 3 a - b - 5 3 2 0 0 0 3 2 0 12 1 4 - 5 3 2 . 3 2 0 1 2 L I T I J A PR E D IL N IC A 1 0 .2 1 5 - 5 2 . 0 4 5 . 1 0 0 0 .8 0 - 6 9 2 . 5 0 0 4 0 0 9 2 o d W a - b - 4 8 9 .0 0 0 1 7 . 9 0 0 11 U SN JA R N A ŠM A R T N O 1 5 - 0 0 0 1 7 . 9 0 0 1 5 - 5 0 6 . 9 0 0 11 S A V A 6 .5 16 - 5 8 . 5 4 5 . 2 0 0 0 .6 0 - 5 2 6 5 0 6 5 0 9 7 o d 15 a - b - 4 9 2 . 0 0 0 6 5 0 11 16 - 4 9 2 . 6 5 0 11 Z A G O R J E 8.6 1 7 - 6 7 ,1 4 5 . 3 0 0 1 .1 5 - 9 9 4 . 0 0 0 9 4 o d 16 a - 4 6 3 0 0 0 10 R U D N I K PREM O G A 4 6 . 1 0 0 2 4 0 . 0 0 0 b - 2 5 5 . 3 6 0 K L A V N IC A 3 3 6 0 2 5 5 . 3 6 0 1 7 - 7 1 8 . 3 6 0 1 5 .5 T R B O V L J E R U D N IK I P R E U O C A 4 .0 1 8 - 7 1 ,1 4 6 . 2 0 0 1 .0 0 - 8 6 1 0 . 0 0 0 4 5 0 - 0 0 0 9 9 o d 17 a - b - 7 1 1 . 0 0 0 1 , 7 1 7 . 1 2 0 15 T E R M O E I E K T R A R O S T A L A 1 , 2 5 0 .0 0 0 7 . 1 2 0 1 , 7 1 7 1 2 0 1 8 - 2 , 4 2 8 . 1 2 0 5 1 H R A S T N I K K E M IČ N A 4 .7 19 - 7 5 .0 4 6 . 4 0 0 0 .7 0 - 6 0 5 .0 0 0 3 1 . 8 0 0 9 8 o d 10 a - b - 2 . 3 8 0 . 0 0 0 2 2 3 6 4 0 51 S T E K L A R N A K L A V N IC A 1 8 6 .0 0 0 8 4 0 2 2 3 . 6 4 0 1 9 - 2 . 6 0 3 . 6 4 0 5 6 Z ID A N I M O S T N A P U S T J E M 7 ,5 2 0 - 8 3 . 3 4 6 , 5 0 0 ~ — ~ 9 6 o d 19 a - b - 2 5 0 0 0 0 0 5 4 S A V I N J E 2 0 - 2 5 0 0 0 0 0 5 4 KRAJ INDUSTRIJA o0 1 PROFIL VODOTOK MALA VODA PRETOČNA HITROST ENOTE SKUPAJ REDUKCIJA OBREMENITVE Ü-ZSOH.0BRUIENITEV b - PRIRASTEK z l 7T 3 km ?/s m /s-k illen E = P+l ZE °/o SKUPA} E * £ 3? VELENJE KLAVNICA - 21- 0 PAKA 600 0.15 - 13 2 000 1.050 3.050 a - b - 3.050 21- 3050 5 ŠOŠTANJ USNJARNA S,4 2 2- 5,4 670 015 -13 2.000 75.000 86 od 21 a - b - 2.620 83.185 4 OSTALA 6185 83185 22- 85 805 128 IZLIV V SAVINJO 10.0 25- 15,4 PAKA 1 OSO — 76 od 22 a - 65.400 62 ŠMARTNO OB PAKI SAVINJA 5300 0,60 - 52 250 250 b - 250 23- 65.650 1?.5 POLZELA TOVARNA N06AVIC 4.3 24- 19.7 5.300 0.60 -52 800 660 1.460 97 od 23 a - b - 63700 1.460 12 24- 65.160 12 PREBOLD 5,4 25- 25.1 5.300 880 '97 od 24 a - b - 63 200 10.5 ŠEMPETER TEKSTILNA 6 000 0,60 - 52 3.320 4.200 4.200 25- 67.400 11 zabukovica PREM060VNIK 5,5 26- 28.6 6 000 0,60 -52 15 000 15 000 98 od 25 a - b - 66 000 15 000 11 26- 81.000 13.5 LIBOJE PETROVČE KERAMIČNA 5,6 27- 32.2 6 200 0.60 -52 550 98 od 26 a - b - 79 400 10 550 13 10.000 10.550 27- 89 950 14.5 CELJE 5,4 28 376 6.700 — 16 000 .97 od 27 a - 87. 200 13 STORE INDUSTRIJA 8.450 0,70 - 60 279 030 295 030 b - 295.030 PO SEZNAMU 28- 382 230 45 LAŠKO PIVOVARNA 10,0 29 47.6 8 570 0,45 - 39 1 300 16 000 93,5 od 28 a - b - 358.000 65,220 42 TEKSTILNA RUDNIK PREMOGA 2.920 45.000 65.220 29- 423.220 49.5 ZIDANI MOST 14.5 30 - 62.1 9.000 — 1 860 1 860 87 od 29 a - b - 368 000 1.860 41’ 30- 369.860 41 ZIDANI MOST POD ustjem SAVINJE 31 - 83.3 SAVA 55.500 0.50 - 43 ( 20 +30) 2.869.860 ~ 31- 2.869.860 51.5 RADEČE PAPIRNICA n M - 85.6 55 500 0.50 - 43 2.150 1 400 98 od 31 a - b - 2.810.000 5 230 50.5 KLAVNICA I 680 5 230 32- 2.815.230 50.5 SEVNICA 15,8 33 - 101.4 56.200 0.50 -4 3 1.600 87 od 32 a - 2. 445 000 43.5 TANIN, KOPITARNA 58 300 2.590 4 190 b - 4.190 3 3 - 2,449.190 42 BRESTANICA SENOVO RUDNIK PREMOGA 12.8 34 114.2 58.6^0 0,65 - 56 1 OOO 135-000 89 od 33 a - b - 2 180 000 756.000 37 TERMOELEKTRARNA 620 000 756 000 3 4 - 2.9TS 000 50 VIDEM - KRŠKO CELULOZA 5.4 35 - 117.6 58.600 0.65 - 56 1.600 256.800 258 400 98 od 34 a - b - 2.880-000* 258 4 0 0 49 35- 3.138 400 53.5 BREŽICE NAD USTJEM BOLNICA. MLEKARNA 10.8 36 128,4 58 800 1.500 5.460 6 960 93 od 35 a - b - 2,917.000 6 960 49.5 KRKE KLAVNICA 36- 2.923 960 50 NOVO MESTO BOLNICA. KLAVNICA - 37 0 KRKA 6.000 0.20 - 17 5 000 7.230 12 230 a - b - 12 230 TEKSTILNA 3 7 - 12 230 2 KOSTANJEVICA 28.2 38 28.2 8 BOO 0.25 - 22 900 900 57 od 37 a - b - 6 980 900 0.8 38- 7.880 0,9 BREŽICE 19.4 39 - 47.6 10.000 ~ — 72 od 38 a - b - 5.670 0.6 0. 39- 5-670 0.6 BREŽICE POO USTJEM KRKE ~ 40 - 128.4 SAVA 68.800 0.90 - 78 (36 + 39) 2.929.630 — 4 0- 2.929 630 43 NAO USTJEM SOTLE ß.O 41 - 136,4 69.000 — — — i' 96,5 od 40 a - b - 2,825 000 41 41 - 2,825-000 4 1 POD USTJEM SOTLE - 42 - 136,4 71,400 0.50 - 43 — — — 4 2 - 2,825.000 40 NAO USTJEM KRAPINE 15.2 43 - 151.6 72.200 ~ — 87 od 42 a - b - 2,460 000 34 4 J - 2.460 000 34 POD USTJEM KRAPINE ~ 44 - 151.6 74.200 0,60 - 52 — - — — 44- 2.460.000 33 ZAGREB 15.1 45 - 166.7 74.600 ~ — - I 91.5 od 44 45- 2.250 000 30 V re v iji ŽIVLJENJE IN TEHNIKA je b il o b jav ljen v zvezku 11— 12/1953 č lanek BETON IN VRBA, v katerem av to r F. B. n a po ljuden način o b rav ­ n av a p rob lem regu lac ije rek na v eg e­ ta tiv n i n a č in v p rim erjav i s težko izvedbo v kam nu ozirom a v betonu. Z ak ljučk i razm o trivan ja pa so p rik a ­ zan i tako optim istično, da zavedejo lahko la ik a ali m ladega teo re tika , P ravi vzrok i p ro p ad an ja starih re ­ gu lacijsk ih ob jek to v tič ijo v pogre- šen ih reg u lac ijsk ih trasah , nep rav il­ no do ločenih p re to čn ih profilih, p re ­ velik ih padcih in v p rez iran ju v sak e ­ ga vzdrževanja . V tem pogledu se je v p re tek lo sti m nogo grešilo . D anes že dodobra poznam o regu lac ijske p rin ­ cipe, ki n a rek u je jo vsakem u p ro jek ­ tan tu čim več jo p rilagod itev izrav- grmiCaste gradnje JT. FAZA - PODOLŽNI PREREZ te©®? 1 •' i leren g mjiHvMfc»*. n . M M i***?- i z lasti pa ekonom ista, na k riva pota. »Čemu b i kopali tisoče kubikov in izgub lja li d ragocena sredstva, ko se dajo v e n d a r reke regu lira ti z v rbo brez k am en ja in se p ri tem zm an j­ šajo g radben i strošk i na tekoči m eter od 560 RM na 2 šilinga!« 1 RM = 257.50 d in 1 Sch = 18.64 din Če bi b ila v eg e ta tiv n a regu lac ija res 3876-krat cenejša od težke iz­ ved b e v kam nu ali p a sam o 10-krat, b i to pom enilo epohalno iznajdbo, ki b i po razno vp liva la na vse teo re ­ tične in p rak tičn e strokovnjake, ki se že d ese tle tja uk v arja jo s p rob le­ mom reg u lac ije rek. V S loven iji se je pričelo s sistem a­ tičn im regu liran jem reke Save le ta 1870. P rv i »navigacijsk i inžinjer« J o ­ sip Schem erl je gradil že ta k ra t s fa- šinskim i ton jačam i, ki sodijo m ed v eg e ta tiv n e gradnje. S tara lite ra tu ra pozna fašinske zgradbe pod im enom »Packw erk« in v sak obrežni poses t­ n ik se b ran i od pam tiveka pred obrežnim i udori z vrbovim i popleti in zasadi, ta k o da n e m orem o sm atra ti tako rek lam irano vegeta tivno reg u ­ lac ijo za na jnove jši izum. nanega vo d o to k a p rirodni trasi in čim m an jše sp rem in jan je vodnega režima. K ot g radben i m ateria l pride v po ­ štev zarad i d ragega tran spo rta n a j­ bliže in na jlaže dostopno gradivo, to je prodec, v rbo v in a in fašinada, les in kam en. Železo in cem ent sta pri naši gospodarsk i s tru k tu ri p red raga te r ju m oram o om ejiti le za objekte. Se tako so lidno in prav ilno izvede­ no regu lacijo ne m orem o obdržati brez skrbno in pravočasno izvedenih vzdrževaln ih del. Da je po trebno ob­ nav lja ti fasade hiš, posipati ceste, iz­ m en java ti železn iške pragove, je v sa ­ kem u povsem jasno in razum ljivo, sa ­ mo za vzd rževan je in u re jan je rek in po tokov še nim am o p rav eg a razum e­ van ja in finančn ih sredstev n a raz­ polago, k ad a r se 'p lanirajo jav n a dela in se izb ira jo p rio rite te . V se vode ru š ijo od nekdaj obrež­ ja, p o p lav lja jo zem ljišča, ogrožajo kom unikacijske ob jek te itd. Svojo k inetično energ ijo m anifestira jo v o ­ dotoki n a p o seb en način. Prirodno poslanstvo v seh voda je pač večna dinam ika, sp rem in jan je in p reob liko ­ vanje . V A vstriji, k las ičn i deželi v eg e ta ­ tivn ih regu lacij, g rad ijo z vsem i m o­ gočimi sistem i živ ih gradenj na n a j­ raz ličnejših rekah , po tok ih in hudo­ urnikih. Tudi tam najdem o še vedno mnogo zagovo rn ikov za težko ko t lahko izvedbo regulacij. N a hidro tehničnem kongresu v B erlinu je lansko le to p red av a l Hof- ra t Dipl. Ing. F an ta K arl o v eg e ta ­ tivn ih g radn jah n a š ta je rsk ih rekah. Ker so rečne razm ere v A v striji do­ kaj sorodne našim , n av a jam nekaj ugo tov itev iz n jegovega refera ta . 1. V gosto n ase ljen ih k ra jih in povsod tam , k je r je p ro s to r za reči- šče om ejen, ko t p ri strm ih bregovih , p rid e jo v poštev skora j izključno zgradbe iz kam na. R avno tako na vo­ dotokih z velikim padcem in močno prodonosnostjo . V n ižinskih p rede lih lahko iz ekonom skih razlogov le pri ugo tov ljen ih p red p o stav k ah iz vodno bio lošk ih razlogov in pok ra jin skega izob likovan ja v večin i p rim erov da­ mo p rednost vege ta tivn im gradnjam . N esm iselno bi bilo og rad iti nižinski to k z m alim padcem , ki teče skozi po lja in travnike, z dolgočasnim i n a ­ sipi iz kam na. Z m rtvim betonom ne sm emo kaziti izgleda cvetoče narave in ub ija ti obsto ječega ž iv ljen ja v vodi, ki v lada in m ora o sta ti tud i še nadalje . 2. V egeta tivne g radn je upo rab lja jo na š ta je rsk ih rek ah na tri načine: a) pri obrežnih zavarovan jih N ižinski vodotoki, ki teče jo v pe­ ščen ih ilovnatih tleh v v ijugah , iz­ ob liku jejo v ostrih k o n k av ah splošno znane strm e in včasih celo pokončne brežine. O brežni udori n a s ta ja jo obi­ ča jno na tis tih m estih, k je r breg ni obraščen. Pri v eč ji vodi se poglobijo in razširijo tak i udori s tak o naglico, da je vsako zasilno zavarovan je p rak tično nem ogoče, V takem prim e­ ru se po upadu vode posnam e breg v nak lonu 1 : 2 in nožico obloži in po- p le te z živo v rbovino ; ta pa se zako­ ren in i običajno le tedaj, če je faši­ nada izvedena v višin i n izkega po­ le tn eg a vodostaja . Brežine prekrijem o s fašinskim pokrivačem , v ko liko r ni širina vodotoka ožja od 10 m. Pri m a­ lih p retočn ih profilih obsto ji n ev a r­ nost, da se profil p re ras te in s tem občutno zm anjša p re točna kapacite ta . Fašinski pokrivač ali »madrac« ob­ sto ji iz skrbno in gosto položenih vrbov ih palic, seveda neobeljen ih , ki jih zapičijo v nožico in p rek rije jo še z zemljo, tak o da om ogoča v laga oze­ len itev . Palice sam e p ritrd ijo z vo ­ doravnim i pop le ti vzdolž b rega ali pa z žico n a v rbove količke, ki so spo­ sobni, da ozelenijo. Ta dela je treb a oprav iti v zgodnji pom ladi ali pozni jesen i. V po le tn ih m esecih izveden pokrivač se n u jno posuši. H udom uš­ ni opazovalci lahko sam o še obesijo nap is »K ajenje prepovedano«. b) pri vod iln ih zgradbah N a reki Enns so uporab lja li A v­ strijc i grm ičaste g radn je : Preko cele širine vodogradbenega te lesa , ki ima običajno trapecast profil, polagajo v e je v podolžni sm eri. V ko likor je to v e jev je stalno pod vodno gladino ni n iti potrebno, da ta fašinski m ate- rial ozeleni. Približno 1 m naprej je treba za takn iti v p rv o lego nove v e ­ je, ki se p rep le ta jo m ed seboj v po ­ ševni sm eri, tako da nastane v po ­ dolžni sm eri zgradbe ca. 6 m širok pokrivač v debelin i 30 do 50 cm. Da se ta podlaga pogrezne in stisne, jo obtežijo z lom ljencem ali izbranim i prodniki. N a to podlago položijo no ­ vo plast, tako da sega krona fašinade nad gladino nizke vode. V elike vode p re liv a jo grm ičaste gradnje te r zam ulijo vm esni p ro s to r z drobnimi naplavinam i, ki pospešu je jo ozeleni­ tev gorn jih p las ti vrbovine. Preredko zarast lahko zgostim o s podtaknjen- ci. V ažno je, da je k rona take zg rad­ be vsa j 8 m esecev v le tu nad vodo. N a isti način g rad ijo tud i prečne zgradbe, tako im enovane traverze, ki jih uvežejo v obrežje in na ta način sistem atično zožujejo p reširoka reči- šča. Ob bodočem obrežju nasta ja jo p reg ra jen a polja, k i se hitro zapro- dijo, zam ulijo in obrastejo , kar se doseže navadno že v treh letih. Ta način so upo rab lja li A vstrijc i celo na hudourn ik ih s padcem 5%o. Pri več­ jih g lobinah in m očni prodonosnosti obložijo vodno s tran s kam enom e- tom. Ta način g radn je je posebno uspešen na M uri in p ri tak ih vodo­ tokih, ki nosijo p ri več jih vodosta­ jih obilo o d p lav ljenega drobnega m ateriala. Fašinsk i m ateria l m ora biti seveda v zadostn ih količinah na razpolago v neposredni bližini. c) fašinske g rad n je — Packw erk — so se posebno razv ile na B avarskem in v G ornji A vstriji na rek i Inn pri zoževanju pod iv janega rečišča z v o ­ dilnim i in p rečnim i zgradbam i. Bi­ stveno se raz liku je ta sistem gradnje od p re jšn jeg a v tem, da polagajo fa­ šinske snope v p rečn i sm eri na ob­ jek t tesno eden po leg drugega v de­ belini ca. 15 cm, tak o da segajo repi fašinskega m ateria la v protivodno stran. Tako nas ta li pokrivač p ritrd i­ jo s 15 cm debelim i vipam i (fcobe) in vrbovim i količi norm alno na lege in vm esni p ro s to r zasu je jo z 10—20 cm debelo p las tjo d robnejšega proda, pom ešanega s hum usom . Zasipni m a­ teria l je treb a dobro stlačiti med vipe, da se izpolni ves vm esni p ro ­ stor. N a ta način nadalju jem o grad ­ njo do zaželene zagradbene višine v trapecastem profilu. K rona zgradbe je običajno tlak o v an a ali be ton irana v širin i 2 m zaradi p rom eta. V odogradbeno te lo se popolnom a p re raste in je p rak tično neuničljivo . V odno stran obložimo z grobim ka- m enom etom . Ta nač in g radn je zah te­ va posebno natančnost, k i jo lahko dosežem o le z izurjenim i kvalific ira­ nim i delavci. Izkazalo se je , da taka dela z navadnim i delavci na podlagi še tako do po tankosti izdelan ih n ačr­ tov ne uspejo. S tari delavci, ki so n a ­ vajen i svo jega načina dela, trd o v ra t­ no odk lan ja jo nove sistem e, zato po­ vzročajo novo tarije v p raks i veliko nevo lje pri delu. 3. K ončno še o uporab i v eg e ta tiv ­ nih graden j na p lazovitih teren ih . V začetn ih fazah p lazen ja lahko utrdim o površino ,s popleti, ki so spo­ sobni ozelen itve n a dotičnem zem lji­ šču. V v iš jih legah m oram o uporab­ lja ti le take v rs te v rb — obstoji ba je okrog 100 v rs t — ki v seb u je jo m nogo stro jilne k isline (G erbsäure), za ka­ tero ni d iv jad posebno navdušena. Če sega plaz v globino, je vsako zagra- jev an je z živim i g radn jam i brez uspeha. V tem p rim eru se je treba posve tova ti z geologom in h idroteh- nikom , zato da predhodno ugotovim o vzroke in odpravim o plaz. G lede uporabe n a jp rim ern e jše v rs te v rbov ine in go jen ja fašinskega m a­ te ria la za g radbene in ob rtne nam ene (pletarstvo) pa priporočam o k a r n a j­ ožje sodelovan je s kulturnim teh n i­ kom in agronom om. ZAKLJUČEK Za uspešno in sistem atično reg u li­ ran je vodotokov je predvsem p o treb ­ no poznati rečn i režim in im eti točno evidenco o v seh rečn ih v sako le tn ih sprem em bah. Pri izbiri g radbenega m ateria la bo odločilna sam o cena, k a jti za uspeh regu lac ije in za čim m anjše vzdrževalne stroške reg u la ­ cijsk ih ob jek tov je m erodajna p rav il­ n a trasa , širina norm alnega profila, dobro izbran tip regu lac ijsk ih zgradb in so lidna izvedba. P rak tično n i b ila še nobena več ja regu lac ija izvedena brez kam na in železa in brez v eč jih izkopnih del, ki jih danes z lahkoto oprav ijo buldožerji. P rek o ­ p av an je m eandrov in p re lag an je rečišč, brez solidnega obrežnega za­ v a ro v an ja in vzdrževan ja reg u lac ij­ skih objektov, je po lov ičarsko delo in zap rav ljan je narodnega bogastva. N astopil je čas, d a se lotim o teg a dela prem išljeno in z vso resnostjo . Samo sistem atično delo n as lahko reši zaostalosti v tej panogi. S is te ­ m atik a p a je po trebna v up ravnem finančnem in operativnem pogledu. Če ne bom o ustanov ili g radben ih u p rav in nam estili rečnonadzornega strokovnega osebja, bomo še lahko dolgo izbirali m ed vrbo in kam nom . Ing. Igor O m ersa DK 627.8.05 (M ontpezat) Ogled gradbišča hidrocentrale Montpezat v Franciji C entralo M ontpezat so pričeli g ra ­ diti le ta 1950 in bo dovršena le ta 1954. C en tra la je akum ulacijska v i­ soko - tlačn a s padcem 640 m. A ku­ m ulira izv irke reke Loire in n jenih p ritokov v C entralnem m asivu ter jih po rovu odva ja v reko Ardeche, •—• p ritoka Rhone (sl. 1). Im a štiri akum u­ lacijska jezera , pribl, v sa na isti n ad ­ m orski v iš in i 1010 m (sl. 2). Volu­ m en zajezene vode je 45 m ilijonov m3. C en tra la bo im ela 116 instal. MW in bo p ro izva ja la le tno 300 m ilijonov kW h. D ovodni rov je p o d k v aste obli­ ke, dolg 17.4 km. T lačn i cevovod je 1.470 dolg, v nag ibu 45% . C evo­ vod je jek len a cev, nam eščena v rovu in zabeton irana . S tro jn ica je 60 m globoko v te re n u in im a dva ag reg a ta s po dvem a Peltonovim a turb inam a. G radn ja dovodnega rova: 14 km dolg rov so n ap ad li z delovnim i jašk i ozirom a o kn i v razm ak ih po ca. 4 km. K er je rov večinom a v kom paktnem granitu , so izbrali pod­ kv asti profil, d a je bilo p rep ro ste je nam estiti dvo tirno progo. V trdnem g ran itu je zabeton irano sam o dno, v razpadlem cel profil, v zelo slabem te ren u pa je v podkvast profil v lo ­ žen še arm irano betonsk i krožni p ro ­ fil, k i bo lje p renaša zunanje in no ­ tran je pritiske. K jer je bilo po trebno m ed izkopom opiranje, so upo rab lja li za to železne ram en a te sistem a »Toussaint - H eintz- m ann«. P ro s to r med raščenim te re ­ nom in g ran itn im opažem so po za- b e to n iran ju in jic ira li s pritiskom 3 atm . Ž elezni oporni ram enati so seveda izgubljeni, k er ostanejo v b e ­ tonu. Rov v rta jo z vrtaln im i stro ji n a vozičku; odstran jen i m aterial n a ­ k lada jo z rovsk im bagrom na tran s­ portn i trak , iz ka terega teče v va- gonete. D nevno nap redu je jo za 6 m. Profil ro v a je 12— 14 m2. Slika 1. Rov b e to n ira jo takole: N ajp re j za­ b e to n ira jo da ljši odsek dna rova, v k a ­ te reg a nam estijo tračnice, ki služijo za p revoz opaža, be tonskega in jek to r­ ja in d v iga la za beton (slika 3). O paž je železen na kolesih, ki se m ehan ično nam ešča in razopažuje. V opažu so odprtine za v ib riran je in za opazovan je . Beton p rip rav lja jo 1700H Slika 2. izven ro v a te r ga v posebnih posodah n a p la to -v ag o n e tih vozijo v rov. Ko p rip e lje vag o n e t do m esta b e to ­ n iran ja , p o teg n e zračni v ite lj posodo z betonom po poševni strm ini nad in jek to r tip e »Jony« in jo izprazni v ko te l in jek to rja . O d in jek to rja je iz ­ p e ljan a cev v tem e rova. H krati z n ap red o v an jem b e ton iran ja se odm i­ k a ce lo tn a op isana nap rav a tako, da Slika 3. se ce lo tn i zaopaženi odsek lepo za lije z betonom . O bičajno zaopažijo 30 m d c lg odsek s trem i opažnim i elem enti ä 10 m. In jek to r »Jony« je podo ­ b en našim in jekcijsk im kotlom in Slika 4. dela po istem principu (sl. 4). Razlika je le v tem , da im a v ko lenu pod kotlom , k je r izstopa beton, vgra jeno šobo, ki na principu in jek to rja po­ m aga tran sp o rtira ti be ton po cevi in hk ra ti p rep reču je , da se beton v dnu ko tla ne zagozdi. D nevno je beton i­ ran je napredovalo povprečno za 20 m ozirom a 80 m 3 do 90 m 3 betona. Ka­ pacite ta in jek to rja je 3—4 m na uro. Slaba stran te o rgan izacije be ton ira­ n ja je zelo dolg tra sp o rt betona. Bo­ lje bi bilo, če b i p rip rav lja li b e to n na m estu vg ra jev an ja . T rdnosti betona im ajo povprečno 50 kg nižjo od doze cem enta. G radnja poševnega tlačnega rova. Poševni rov je dolg 1.300 m. Profil izkopa 2.70 m, profil jek lene obloge Slika 5. 2.30 m, m ateria l g ran it. Izkop so p ri­ čeli iz spodnje točke, t. j. iz stro jn ice te r z oknom v sred in i (slika 5). Jašek so to rej razdelili v dva delovna od­ seka po okoli 600 m. K opali so samo navzgor. Zanim ivo je, kako so od­ stran jev a li odkopani m ateria l. V te ­ m enu rova im ajo z lesenim i oporam i p ritrjeno traverzo , po k a te ri vozi posoda za m ateria l podobno ko t žič­ nica. M ateria l so p rek lada li v obi­ ča jne vagone te p reko silosa. Izkop je nap redoval na dan za 2.5 m. N am estitev in zabe ton iran je jek lene obloge. Jek len a obloga je dobavljena v 7 m dolgih kosih, težk ih od 7 do 15 ton. M ed tran spo rtom je oblika cevi zavarovana s tem , da je razp rta s kotniki, prdvarjenim i na cev. Cev p ritrd ijo n a poseben voziček. Skozi de­ lovno okno p rip e lje jo cev k v rhu po­ ševnega rova (sl. 6). Z vitlom dvig­ nejo cev z vozičkom s tira, jo zasučejo za 90° v sm eri rova in jo zopet polože n a tir. N ato zapelje jo cev n a dvižni m ost, k i ga z istim vitlom dvignejo n a enem ležišču (dru­ go ležišče je č lenek). Ko im a m ost isto poševno lego ko t poševni rov, m ost fiksirajo, z istim vitlom zapnejo voziček in spustijo cev po rovu n a ­ vzdol n a m esto. V rovu predhodno zabeton ira jo tračnice. P ro s to r m ed tračn icam i ostane nezabeton iran kam or položijo žleb za tran spo rt b e to n a (sl. 7). Ko je cev nam eščena in p rivar- jen a na že zabeton irano cev, sezidajo spodaj 30 cm debel zid iz kam na ali Slika 6. betonsk ih zidakov do po lov ice v i­ šine cevi (slika 8). Ta zid zm anjša zgornjo vodoravno višino betona, to je delovnega stika. N ato razp re jo cev s posebnim i železnim i rem enati, ki so sestav ljen i iz treh segm entov. V tem enu je stiskalka, s k a te ro se- gm ete p ritisnejo na oblogo. R azpira­ n je je po trebno zarad i p ritisk a betona, k e r ga močno v ib rira jo , in še bolj zaradi kasnejšega in jic iran ja . Beton m ešajo pred portalom delovnega okna, ga vozijo po tem ro v u do po­ ševnega rova te r ga po žlebu spu­ ščajo v »Jony« in jek to r, s ka terim n a to beton irajo . Slika 7. Za in jic iran je obloge in okolice so v rtin e ozirom a lukn je v cev i že to ­ varn iško prip rav ljene . V cev i so v razm aku 2.50 m v enem profilu 4 v r ti­ n e profila 60 mm. P ločev ina je od v rtin i o jačena. V v rtin i je nam eščen Slika 8. čep, ki se po in jic iran ju zopet n a ­ m esti nazaj. Skozi lu k n je v p ločevini zv rta jo s kom presorsk im svedrom v rtine 2 do 4 m globoko. In jic ira jo s »Triplex« črpalko v treh fazah, N ajp re j s pritiskom dveh atm , da iz­ polnijo p razne p ro s to re predvsem med betonom in pločevino, čez nekaj dni Ing. M arko Kos V zadnjem času so se po jav ili cev ­ ni odri tudi že na naših gradbiščih, m edtem ko so v inozem stvu postali že skoro nenadom estljiv i. 2 e dalj časa se v rše ekonom ske študije, ki vedno znova p o tr ju je jo ekonom ičnost cevn ih odrov v p rim eri z lesenim i. G lede na to bi b ilo nujno, da se na naših g radbiščih p rično u v a ja ti cevni odri v večjem obsegu k o t doslej. V zrokov, da si sledn ji tako počasi in le s težavo u tira jo po t na n aša g rad ­ bišča, je v e rje tn o več. N ajv eč ja za­ p rek a je v p ra šan je tu je va lu te in uvozni faktor. D oslej smo bili iz­ k ljučno navezan i le na uvoz, ka jti brezšivn ih cevi, ki jih uporab ljam o v te nam ene, nism o izdelovali doma. P rav tako je bilo tud i v p rim eru spo jn ih delov. D anes bi se lahko v tem že delom a osam osvojili, k a jti že­ lezarna v Sisku že izdelu je cevi, ki bi bile p rim erne za konstru k c ije cevnih odrov. Tudi spo jne e lem ente bi lahko izdelovale n aše to v arn e in so s p rv i­ mi poizkusi na tem področju že p ri­ čeli. Prve dom a izdelane sklopke so pokazale dobre rezu lta te , ekonom ske štud ije pa so pokazale , da so cevni odri, tudi če jih uvažam o, še vedno bolj ekonom ični od lesen ih . D ruga zap reka p a je v tem, da n a ­ ši tehnični k ad ri niso z novim i odrni- m i konstrukcijam i dovolj seznanjeni. in jic ira jo s p ritiskom 5 atm . in na to s p ritiskom 15 atm. P ritisk postopo­ ma sto p n ju je jo zato, da se še p red uporabo ve likega p ritisk a zapolnijo vsi p razn i p ro sto ri v b ližin i cevi. S pritiskom 15 atm. p a konso lid ira jo h rib ine okoli rova, k i je za rad i raz ­ s tre ljev an ja pretesna. N aselje je lepo ure jeno . V idez je, da v F ranciji zelo sk rb ijo za delavce in se v tem pogledu lah k o p rim erja jo z nam i. Povsod drugod, tud i k o t sm o kasne je v ideli v Švici, so n a se lja slabše u re jena . Z aradi novo zapadlega snega si n i­ smo mogli og ledati zgo rn jih stavbišč . Cevni odri Z aradi pom an jkan ja prim erne lite ra ­ tu re so o sta la tako k o n stru k tiv n a ko t s ta tična v p ra šan ja še več ali m anj nerešen a in le redki so, ki se u k v a r­ ja jo z njim i. N araščajoče cene lesa in n jeg o v a sm otrnejša upo raba pa nas n u jno silijo k tem u, d a se p rič ­ nem o resn e je u k v a rja ti s problem i cevn ih odrov, k i m orajo v vedno v eč ji m eri nadom eščati lesene. TEHNIČNE M OŽNOSTI C evni odri lahko v v seh prim erih nadom estijo lesene. U spešno jih up o ­ rab ljam o ko t težke in fasadne odre tako p ri v isok ih g rad n jah ko t pri g radn ji m ostov za n a jv eč je razpetine in v išine. Še več, m ožne so k o n stru k ­ cije pom ičn ih odrov za om etavan je stropov, da lje pom ičnih m on tažn ih sto lpov in specialn ih odrov oz. kon­ strukcij, k i jih u po rab lja jo p ri nizkih g radn jah . Lahko jih uporab ljam o tud i za na jraz ličn e jše prov izo rične zg rad ­ be tako n a gradbiščih ko t n a raz s tav ­ n ih p ro s to rih in podobno. B rezšivne cevi, ki jih u po rab lja jo za odre, so skoraj pri v seh sistem ih en akega prem era: D = 48.25 mm. P a­ ten tn i sistem M annesm ann u p o rab ­ lja cev i iz jek la J 55.29 s sledečim i statičnim i vrednostm i: DK 624.057.6 : 621.643 zunanji p rem er D — 48.25 m m debelina s tene d =r 4.25 mm trdnost 5.5 — 6.5 t/cm 2 ploščina p re reza F — 5.85 cm 2 vztra jnostn i rad ij i — 1.56 cm odpornostn i m om ent W =: 5.97 cm 3 teža T — 4.8 k g /m ' raz tezek 14% m eja proporc ionalnosti 3 t/cm 2 m eja lezen ja 4.5 t/cm 2 d o pustna n ape to s t 2.100 kg /cm 2 dolžina cevi 0.6 — 6 m ozirom a cevi iz jek la J 35.29 z isto debelino stene in zunan jim prem erom te r adop. = 1.600 kg/cm 2 in J 00 z adop. = 1.400 kg/cm 2. V endar sled n je cev i za­ radi nižje dopustne nap e to s ti m a te ­ ria la redke je uporab lja jo . P riporočljiva je tu d i uporaba cev i iz lahkega m eta la »A nticorodal B« s sledečim i statičnim i v rednotam i: zunan ji p rem er D = 48.25 mm dopustna n ap e to s t cdop. = 1500 kg /cm 2 debelina stene d = 4.25 mm n atezn a trdnost 3.5 t/cm 2 raztezek 1 0 — 12% teža T = 1.5 kg/m Za odre bi b ile uporabne tudi cevi, ki jih izdelu je Ž elezarna S isak po DIN 2441 iz p lav n eg a jek la J 42.29, 37.29 in 00.29, zunan jega p rem era D = 48.25 mm in debelino stene 4.25 mm. D opustna je tud i up o rab a v a rje n ih cevi. P linskih cevi p rem era DAT' po DIN 2440 U z debelino s tene 3.1 mm po nem ških predp isih ni dopustno uporab lja ti. (Zaradi p rem ajhne d eb e­ line stene.) Ž iv ljen jsko dobo cev i podaljšam o z o ljnatim i opleski ozirom a, k a r je n a j ­ bolje in najbo lj ekonom ično, u p o rab ­ ljam o v ognju pocinkane cevi. Ž iv­ ljen jsk a doba tak ih cev i je p r i p ra v i l­ ni m anipulaciji 15 le t, k a r je v se k a ­ kor važen gospodarsk i faktor. Iz go­ spodarsk ih in s ta tičn ih razlogov im a­ jo v sek ak o r p rednost cevi iz J 55.29. Te cev i so sicer nekoliko d raž je od ostalih , ven d ar so ekonom ične zarad i m ajhne teže, k a r pom eni p rih ran ek pri tran sp o rtn ih stroških . G ospodar- AnticoTodal je ena izm ed tip z liti­ ne alum inija, m agnezija, silic ija . J e v isoko korozijsko obsto jen nap ram atm osferilijam , in d u s trijsk i atm osferi in m orskem u zraku. Da se top lo tno obdelati. C evi iz an tico ro d a la je m o­ goče s tiska ti v v e lik ih s tisk a ln icah in bi b ila m ožna tu d i dom ača izdelava. T ovarna Im pol že izdelu je cev i do p rem era D = 70 mm. ski e fek t dosežem o tudi s kom bini­ rano uporabo cevi iz J 55.29 te r cevi iz lah k eg a m etala »Anticorodal B«. S lednje uporabljam o za manj ob re­ m enjene dele konstrukcije. S tem do­ sežem o zopetno zm anjšanje lastne te ­ že konstrukcij in ponoven p rih ra ­ nek p ri transportn ih stroških. Cevi z m anjšo debelino stene kot 4.25 mm iz sta tičn ih razlogov ni dopustno upo­ rab lja ti. Kot že om enjeno, se razliku jejo različni pa ten tn i sistem i odrov med seboj v g lavnem le po različni izved­ bi spo jn ih naprav , ki služijo za m on­ tažo odra. N ajbolj znani so sledeči p a ten tn i sistem i: M annesm ann (nemški), Innocenti (italijanski), O ssa in Mills (angl.). Sklopke, ki povezujejo k rižajoče se cevi so lahko: normalne, te považejo dvoje p ra ­ vokotno se k rižajočih palic in so p rak tično toge (slika la), vrtljive, povežejo lahko dvoje po ­ ševno križa jočih se palic (slika lb). Sila se p reko sklopk p renaša s po ­ m očjo tre n ja m ed sklopko in cev jo in znaša okoli 1.3 — 3 t. D opustna nosil nost sk lopk zaenk ra t še ni p redp i­ sana, v en d a r se v p raksi upošteva 1.5 — 2-k ra tna varnost. Pri m ontaži je važno prav ilno p ri­ v ija n je sklopk. M om ent p riv ijan ja sme znaša ti 475 do 600 kgcm, da do­ sežem o optim alno nosilnost sklopke. Za p riv ija n je sk lopk uporab lja jo po ­ sebne k lju če iz lahkega m etala dolži­ ne 25 cm. Za dosego navedenega m o­ m en ta zadošča sila 19 kg. Poleg n a ­ v ed en ih sk lopk obstajajo še posebne okrog le »Mero« sklopke, v ka te re se cev i u v ija jo , vendar slednje redke je u p o rab lja jo . Za zvezo natezn ih palic upo rab lja ­ mo n av ad n o zvezo (slika 1 c), p ri če ­ m er po trebu jem o posebne cevi z ro ­ bom. Za zvezo tlačn ih palic p a po ­ seben čep (slika 1 d). Cev oprem o na pod lago s pom očjo nožne plošče ali posebnega kolesa, ki se uporab lja p ri p rem ičnih m ontažnih ali fasadnih odrih (slika l e , f). Pri velik ih ob tež ­ bah, ki n as to p a jo pri ločnih m ostovih, v zadnjem času p ritrju je jo palice p redvsem s pom očjo dveh ko tn ikov in v ijak o v (slika 2). Fasadni odri K onstrukc ija fasadnega odra je raz­ v idna iz s lik e 3. M ožna je eno ali dvopalična izvedba. O brem enitev v e rtik a ln ih palic naj bo manj ko t 6000 kg (J 55.29). Če je obtežba večja , nam estim o dve palici. O brem enitev ses to ji iz ko ristne obtežbe 200 kci/m2 ali iz 150 kg koncen trirane obtežbe v po lju . Š irina odra je 1.35 m. Lastna teža od ra se vzam e za cevi iz J 55.29 14 kg /m 2 v e rtik a ln e projekcije. N a v e rtik a ln e palice so v vzdolžni sm eri p r i tr je n e s pom očjo togih n o r­ m alnih sk lopk vzdolžne horizon talne palice. N a te so p ritrjen e p rečne v o ­ do ravne palice, p reko k a te rih so po ­ ložene deske. V vzdolžni in p rečn i sm eri je s istem povezan z d iagonala­ mi ko t je razvidno iz slike. Slika 2. Zidarski odri so podobni fasadnim . K oristna ob­ težba se vzam e 300 kg/m 2 ali 150 kg koncen trirane obtežbe v polju. Odri za podpiranje mostov M ožnih je več izvedb, kar je od­ visno od konfiguracije ta l in oblike mostu. O snovni ob lik i sta: a) pah ljačast sistem (slika 4), ki ga uporabljam o p ri p rem ostitv i g lobljih dolin ali pa vodotokov , da na ta n a ­ čin zm anjšam o štev ilo podpor. Pod­ pore so običajno betonske ali pa iz p losko položene h rastov ine . Z adnje je slabše, ker zarad i v e lik ih p loskev, ki so izpostav ljene lokaln im pritiskom , dobim o več je posedan je . P ah ljačaste pa lice so v vzdolžni in p rečn i sm eri m ostu povezane s po­ m očjo v rtljiv ih ozirom a norm alnih sklopk s horizontalnim i palicam i. V poševne ravnine nam estim o v prečni sm eri d iagonalne palice, ki de lu je jo ko t v e trn e vezi. Enake vezi nam e­ stim o tudi v ho rizontaln ih ravninah, tako da zavarujem o s tem sistem pro ti izbočenju v prečn i sm eri. N a ta način dobimo p rak tično tog sistem in lahko jem ljem o uklonske dolžine od vozlišča do vozlišča. b) O kvirni sistem (slika 5) upora­ bimo, kadar nam konfiguracija te ­ rena dovolju je izvesti veliko število podpor (t. j. običajno p ri p rem ostitv i suhe doline) oziroma, kad ar posam ez­ ne palice lahko fundiram o d irektno na tem elje. V ostalem v e lja jo ista konstruk tivna n ačela ko t pri p ah lja ­ častih sistem ih, le da sledn je pove­ žemo še v vzdolžni v e rtika ln i ravnini z diagonalnim i palicam i, da tako u tr­ dimo sistem proti pom ikom v vzdolž­ ni sm eri. V ertika lna obtežba odrov za grad ­ njo m ostov obsta ja po predpisih PTP5 iz: točka 511: lastne teže od ra z v se­ mi delovnim i napravam i. K olikor se p o jav lja jo dinam ični učinki stro jev je treb a upoštevati d inam ični koefi­ cien t 1.2, točka 512: teže delov m ostu, ki bo­ do dejansko obrem enjevali oder in to v najugodnejši legi. Pri tem je m i­ sliti na faze gradnje, točka 513: ko ristne teže delavcev z na jm an j 100 kg /m 2, brez d inam ič­ n eg a koeficienta. (Nemci jem lje jo 250 kg /m 2). Posebni odri a) g ib ljive odre (slika 6) uporab­ ljam o za om etavanje in b e ljen je stro ­ pov. K er im ajo nam esto nožne p lo­ šče kolo, jih lahko prem ikam o, b) za posebne nam ene, n. pr. za p rek ritje posebnega m ateria la , lahko postavim o provizorične konstrukcije , ki nam nadom eščajo sklad išča. Po­ zneje jih zopet razstav im o in cevi uporabim o na drugem m estu. V ino­ zem stvu postav lja jo z lasti m nogo konstrukcij iz b rezš ivn ih cev i na raz­ ličn ih razstavn ih p ro s to rih ; pozneje jih dem ontirajo in cev i upo rab ijo na drugem mestu. Slika 5. Slika 4. STATIKA Kot sta tičn i sistem i se cevne kon­ strukcije delijo na splošno v okvirne in predalčne. O kvirn i sistem i sesto je iz p ravokotno povezanih palic s p rak tično togim i norm alnim i sklop­ kami. Za poen o stav ljen je sta tičnega računa sm atram o lahko vozlišča za toga, t. j. p rav i ko t m ed palicam i ostane tudi po obrem enitv i (deform a­ ciji) sistem a pravi, palice pa ko t e la­ stične. N ajvečje sile se lahko p renašajo centrično preko nožne plošče palice. M anjše sile se lahko p renesejo tudi ind irek tno p reko sklopk. Z aradi m ajh ­ nega odpornostnega m om enta lahko p renašajo palice le m anjšo kontinuir- no obtežbo, po razde ljeno po palici. Cevni odri so v splošnem več­ k ra tno sta tično nedo ločene ko n stru k ­ cije in se jih v m nogih prim erih ne da eksak tno rešiti. N ačin, kako dobi­ mo sile pri odrih z vertika ln im i palicam i (okvirni sistem i), je jasen in ga tu ne bi obravnaval. Pri p ah lja ­ častih sistem ih dobim o osne sile v palicah tako, da silo razstavim o v kom ponento v sm eri palice in v ho ­ rizontalno kom ponento, ki jo p re ­ vzam ejo horizontalne cevi, s katerim i je cevno ogrodje povezano. V soto v seh horizon taln ih sil pa prevzam e spodnji prag. H orizon talne cevi n a ­ m eščam o p ri m ostnih odrih v razda­ ljah 0 .9— 1.2 m. V ečjih razm akov iz k onstruk tivn ih in sta tičn ih razlogov ne delam o (uklon). Ni p riporočljivo ob rem en jevati cevi z več jo silo ko t 6000 kg (J 55.29). V es sistem m ora biti tako povezan, da je p rep rečeno iz- bočen je v ka te ri koli sm eri. V tem prim eru lahko vzam em o za uklonske dolžine palic posam ezne vozliščne razdalje . P ri sili 6000 k g znaša uklon- ska dolžina m ed vozlišči po priloženi tab e li (slika 7) 1.30 m. Pri m anjših odrih lahko račun uk lona na ta način odpade, važno je le, d a sila v palici ne p reko rač i Pkr — 6000 kg (velja le za J 55.29). Pri na tančnem računu, k i je p o tre ­ ben pri v eč jih konstrukcijah , je treba up o štev a ti tud i dodatne napetosti, ki n astan e jo zaradi m ajhne ek scen trič ­ nosti pa lice pri izdelavi. Ta ek scen ­ tričnost se pri novih p a licah to lerira do 0.2 cm /m palice. Po v ečk ra tn i up o ­ rab i pa se palice še bolj uk riv ijo , ta ­ ko da se pri palicah, ki so že delj časa v uporabi, upošteva ekscen tričnost 0.5 cm/m. R ačun d oda tn ih nape to s ti se izvede po V ianellu z ite rac ijsko m etodo. Če im amo horizon talne p a ­ lice nam eščene v razdaljah n. pr. po 1 m, vzam em o ekscen tričnost e t — 0.5 cm. D odatni m om ent je M t , = P X e*. O bsto ječa upogibna lin ija se sm atra za parabolo , ki bi jo po ­ vzročila enakom erna obrem nitev q. M om ent M t bi povzročil upogib ft = 8M± X l2 X 5 ------- -----------tako dobim o novo eks- EJ X 384 cen tričnost e2 = e± + fi. Z novo ek s­ cen tričnostjo ea ponovim o isti račun in se po dveh do treh postopkih p rib li­ žamo p rak tično zadosti točnim v red ­ nostim . D odatno nape to s t p r iš te ­ jem o k napetosti, dobljeni zaradi P M končni osne sile. c = — m 4 - ----- r -----< ajon.F W — Praktično izvedem o ta postopek le za palico, ki je najbo lj obrem enjena in ki im a n a jv eč je uk lonske dolžine. V endar m oram o p ri m ontaži odra paziti, da p ri p ričv rščan ju nosiln ih palic na ho rizontalne palice u rav n a ­ vam o nosilne palice čim bolj cen trič ­ no, tako da odpravim o vsaj na oko v idne ekscen tričnosti. O sne sile v n ek a te rih palicah se povečajo še s silam i zaradi p ritisk a vetra . P ritisk v e tra se vzam e po DIN 1072 § 7 z W = 150 kg /m 2. Po ju goslo ­ vansk ih predp isih PTP5 točka 515 vzam em o p ritisk v e tra na m ostne odre za v išino 30—60 m z 150 k g /m 2, za v išino 60— 100 m pa 170 kg/m*2, ne glede na geografsko cono. Za p loskve, izpostav ljene vetru , v e lja jo tako p lo ­ skev odra ko t p loskve delovnih n a ­ p rav na odru. P loskev p ritisk a v e tra se vzam e po nem ških predp isih z 0.6 osnega p re ­ reza cevi. Jugoslovansk i predpisi za m ostove, ki so v e ljav n i tudi za m ost­ ne odre, ne p redv idevajo posebnega koeficien ta za okrogle p re r e z e . V PTP2 točka 23243 se n av a ja za p re ­ dalčne nosilce koeficient 1.00. V endar je v p rim eru cevnih m ostnih odrov p rav ilne je upo rab lja ti koeficien t 0.6, ki je v v e ljav i v inozem stvu in je p rak tično že preizkušen. N em ški p redpisi upoštevajo torej a e ro d in a ­ m ični p rerez palice. Pri več zapo red ­ nih predalč jih se vzam e p ritisk v e tra na nasledn ja p reda lč ja po DIN 1072 § 5 Z Fwn = (F — F ’)C) F — celokupna odrana p loskev (silhuetna) F ’ — F m inus p loskev p red a lč ja n — število zaporednih predalčij. Skupna p loskev, na katero p riti­ ska veter, m ora biti enaka Fcel = Fwn < F Jugoslovansk i predpisi PTP5 točka 232 p a n av a ja jo sledeče: Pri p ara le l­ n ih re še tk a s tih ali podobnih sistem ih se raču n a dejs tvo v e tra n a drugi n o ­ silec z eno polovico vrednosti p rv e ­ ga, za tre tj i z 1U itd. Pri tem pa ne sme b iti v nobenem prim eru v račun stav ljen a površina več ja od polne silhuetne površine predalč ja . Predpis PTP5 točka 514 navaja , da je treba upošteva ti tud i horizontalne sile že r­ jav o v in d rugih nap rav v dejansk ih iznosih. V se horizontan le sile se po horizon ta ln ih ozirom a vetrn ih vezeh p renese jo v tem elje. Po DIN 1050 § 12 je treba vzdolžne palice kon tro lira ti na izbočenje z — 100 n a jv eč je sile, ki nastopa v dveh so­ sednih vertik a lah . O der se m ora p re ­ izkusiti tud i glede stabilnosti, pri če­ m er m ora biti koeficient varnosti nad 1,5. Pri ek scen trično obrem enjenih p a ­ licah, k a r nastopi, če se p renaša ob­ težba p rek o podolžnih ali prečnih p a ­ lic (fasadni odri), se upošteva dodat- P.co P. 5'3 , ni m om ent z adop = — + — (sl. 8) r VV Slika 8. P re iskave so pokazale, da se ta do­ datn i m om ent v nasledn jih po ljih zm an jšu je z 1U, 1/16 in se v 4. po ­ lju p rak tično izgubi. N a podlagi poiz­ kusov je ugo tov ljeno , da lahko raču ­ nam o, če je obtežba enakom erno p o ­ razdeljena po palic i z M - —̂ ° 2*" rom a pri koncen triran i sili z Za kalku lac ijo p ri m ontaži in de- m antaži od ra se lahko poslužujem o sledečega o rien tac ijskega navodila po inozem skih izkušn jah : čas m ontaže in dem ontaže cevne konstrukcije se računa po štev ilu upo rab ljen ih sklopk in glede na v išino izvedene k onstruk ­ cije. M ontaža odrov je p rep rosta in m onterji se h itro p rivad ijo delu. Pri odrih 20 m v iš ine in pri delu z iz­ urjenim i m on terji lahko računam o čas m ontaže in dem ontaže z 8 sklop­ kam i n a m oža/uro . Pri bolj kom plici­ ranih konstrukcijah , t. j. pri odrih nad 20 m in pri p redalč jih , se število sklopk zniža n a 4 n a m oža/uro. P ri­ poroča se uporaba k lju čev iz lahkega m etala, s ka terim i se čas m ontaže sk ra jša za ca. 10%. V sliki 9 so p rikazan i rezu lta ti eko­ nom ske štud ije lesen ih in cevnih odrov za podp iran je ločnih m ostov na dveh podporah in različnih razpe- tinah. C ena je izražena v d inarjih za cena 1 n 3 oorane prostornine L m L • rmxMa mstu r a Slika 9. 1 m3 odrane p rosto rn ine . Podobne p re ­ iskave so pokazale, da so cevni odri najbo lj ekonom ični za razpetine loč­ nega m ostu od 20 — 30 m. Pri m an j­ ših ra7petinah m ateria l n i popolnom a izkoriščen, pri več jih razpetinah pa dv igu je jo ceno večje tran spo rtne raz­ dalje, k a r poveča čas za m ontažo in dem ontažo odra in podraži delo. R av­ no tako so pokazale ekonom ske štu ­ dije, da cene za 1 m 3 odrne p ro s to r­ n ine pada jo s številom podpornih točk tako pri lesen ih ko t pri cevnih odrih. V računu so bile k a lku lirane brez- šivne M annesm ann cevi z uvoznim fak to rjem 2.5. Danes je uvozni faktor za brezšivne cevi 1.5, k ljučn i ob­ jek ti pa so v m nogih p rim erih opro­ ščeni uvoznega fak torja . S tem se je ekonom ičnost cevnih konstrukcij še povečala , (veljavno v jan . 1954.) JVi/** Slika 10. Za fasadne odre je n ap rav il eko­ nom sko p reiskavo tov. S lokan Ivan. Š tud ija je izvršena za cevne odre si­ stem a IT2M, lesene odre iz gotovih les tev te r za po ltežke fasadne odre iz lan ten . Prišel je do sledečih za­ k ljučkov. C evni oder je tem bolj ekonom i­ čen, čim pogosteje se uporab lja . N e­ ren tab ilen pa postane, če ni sta lno iz­ rab ljen ali pa če sto ji p redo lgo n a istem m estu, k e r leži v tem prim eru v n jem m rtev kap ita l. P ri lesenih odrih je s tvar to liko n a boljšem , k e r lahko les iz odrov uporab im o v d ruge nam ene. Iz tabele sl. 10 je raz­ v idna cena 1 m3 v e rtik a ln e p ro jek ­ c ije od ra glede n a stopnjo izrab ­ ljenosti (veljavno v 1. 1953.) Ing. Sergej Bubnov DK 624.011.1.023.6 Največji leseni loki na svetu Za n ov i le ta lsk i hangar, ki ga je zgradilo C on tinen ta l Can Com pany v M orristow n-u N. I., je bila p ro jek ­ tiran a n o siln a konstrukc ija iz lesen ih lep ljen ih lokov elip tične oblike. N o­ silni loki im ajo razpetine 180’ (54.86 m etrov), v išino v sredini 48' (14.63 m etrov) in so m edsebojno oddaljen i 20’ (6.10m). P rerez lokov je k onstan ­ ten n a vse j dolžini loka in znaša l l ’’ X 3 9 ” (28 X 100cm). Teža enega loka znaša prib ližno 20.000 lbs (9.0 ton). Loki so p ro jek tiran i za 30psf (147 kg /m 2) ko ristne obrem enitve in 15 psf (73 kg /m 2) obrem enitve zaradi lastne teže. S ta tičn i sistem je tro- členski lok. Č lenki zago tav lja jo toč­ kast p renos sil. O porn i č lenki so z v ijak i zasid ran i v tem elje , da bi kon­ strukc ije izredno m očan v e te r n e dvignil. Loki so izdelan i iz k v a lite t­ nega g radbenega lesa in lep ljen i z kaseinovim lepilom . Izdelani so bili v W est-C oast-u v tesa rskem pod je tju in p ripe ljan i n a m esto v g rad itv e po železnici. Les je bil um etno posušen do povprečne v lažnosti 12%, d a bi b ila tak o zago tov ljena s ta ln o st p re ­ reza in izključene m ožnosti deform a­ cij zarad i poznejše sušitve. S troški g rad itve za han g ar dolžine ca. 50 m so znašali 250.000 do larjev . (Iz rev ije : P rogressive A rchitecture) Obnova mostov iz prejnapetega betona na Marni v krajih: Annet, Trilbardou, Esbly, Ussy in Changis - Saint-Jean (Naslov orig inala: La reconstruction en be to n p reco n tra in t des pon ts sur la M arne ä A nnet T rilbardou, Esbly, U ssy e t C hangis - Saint - Jean . O b jav ljeno iz rev ije A nnales de 1’In s titu t techn ique du bätim ent et des travaux publics N o 228, 1952, s posebnim dovo ljen jem u redn ištva im enovane rev ije . Izvleček in kom entar prof. ing. S. Lapajne) form acij, p rev isok ih n ap e to s ti v b e ­ tonu, p o d a jan ja tem eljn ih ta l v s tran bi izvedba p ro jek tiran e konstrukc ije po trad ic ionaln ih načinih, sploh ne b ila m ožna. Le upo raba visoko- k v a lite tn eg a betona M arke 535, upo raba p re jn ap en jan ja s snopi je ­ k len ih žic, te r up o rab a p re jn ap en ja ­ n ja s pom očjo F reyssine tov ih p lo­ sk ih pum p tako v k o n struk tivn ih N avedeni m ostovi p red s tav lja jo po svo ji tehn išk i izvedbi, sk ladnosti vseh n aravn ih in p rom etn ih pogo jev s konstruk tivno s ta tično funkcionalno­ s tjo te r na jsposobnejš im i gradbenim i postopki — ed in s tveno rešitev , ki n im a prim ere n a svetu . Po zamisli slavnega F reyssinet-a je bil p red ­ hodno že zgra jen — nekoliko k rajši c ija zelo v itka, vozišče pa znatno nadvišano . P ro ti obrežnim opornikom se profil m očno povečuje , h k ra ti po ­ n ižu je n iv e le ta cesto n a obeh straneh . S tem oblikovan jem je doseženo s ta ­ tično de lovan je okv ira v sm islu svoda. O brežni zak ljuček je izveden v obliki tr ik o tn e »berglje«. Z aradi p rev e lik ih lastn ih tež, p rev e lik ih de­ M ost čez M arno v U ssy-ju m ed preizkušan jem D viganje polovice osredn jega nosilca — m ost p reko M arne v Luzancy-ju. Dobrem u zgledu in izkušnjam , p ri­ dobljenim p ri tem prvem mostu, je sledila v rs ta enak ih m ostov še večjega razpona — 74,0 m v svetlob i v zgo­ ra j naveden ih k ra jih p reko iste reke. B istveni g radben i pogo ji za n a v e ­ dene m ostove so bili sledeči: Ladijski rečn i prom et n a rek i M arni zah teva določen širok svetli profil, k i m ora b iti oh ran jen tud i p ri v isok i vodi. Ta profil ne trp i v vod i sam i nobenega stebra, po treben je eno ten razpon. V ažnost p lovbe je tak o velika, da niti začasno ne dopušča, da bi postav ili v vodi odre, te r m ora biti zah tevani profil oh ran jen tu d i m ed sam o g rad ­ n jo mostu. G lede n a dovozne ceste na m ost v ravn in i, je tre b a držati čim nižjo n iveleto ceste, s čim er je s tav ­ ljen a zah teva po izredno nizki kon­ struk tivn i v išin i. O d predvo jn ih m ostov so ostali le obrežni oporniki, d im enzionirani n a sam o vertika lno obtežbo. T em eljna tla so povprečna (m ivka in podobno), m estom a slaba in v p rim eru m ostu C hangis-Saint- Jean celo zelo slaba. Izbrani tip kon stru k c ije m ostu je dvočlenski, iz redno p litv i okvir, ki bi ga m ogli im enovati tud i p litv i lok. Bistvo te kon stru k c ije obsto ji v iz­ redno velik i ho rizon ta ln i reakciji, k i jo izvaja sam o kv ir n a obrežne opor­ nike. V sred in i m ostu je ko n stru k ­ »aktivnih« s tik ih ko t v d o lgo tra jn ih tem eljih — so om ogočili uspešno zg rad itev navedenega pro jek ta . K er so m cra li že obsto ječe obrežne opornike, računane le na vertik a ln o obrem enitev , za prevzem h o rizon ta l­ n ih sil n reu red iti, je bilo treb a dograd iti v za led ju oporn ika posebno oporno konstrukc ijo iz p re jn ap e teg a be to n a (ca. 30 m daleč). Da bi ta do­ poln ilna oporna konstru k c ija tudi d e ­ jan sko stop ila v s ta tično funkcijo te r e fek tivno zm anjšala poda jnost opo r­ n ik a v ho rizontaln i sm eri, je b il p re d ­ v iden n a p rik ljučku tak o im enovan »aktivni« stik s p losko F reyssinetovo pum po. Izvedba om ogoča tud i p o ­ znejšo naknadno rek tifikacijo defo r­ m acij ozirom a uvedbo dodatn ih sil p re jnape to s ti. Pri m ostu Changis-Saiint- Je a n je zarad i slab ih tem eljn ih ta l izvedena še m nogo v eč ja arm i­ ran obe tonska ko n stru k c ija dodatnega tem elja do dolžine ca. 35,0 m in širine 22,0 m. R azponske konstrukc ije v seh petih ' enak ih m ostov so b ile p refab ric irane v posebni, za ta nam en u re jen i b e ­ tonsk i to v arn i v Esbly-ju. Posam ezni m ost je ses tav lja lo 6 g lavn ih n o sil­ cev izprem en ljivega p rereza, p ri če ­ m er so te nosilce zlagali iz 2,0 m dolgih elem entov. Z oren je b e to n a so pospešili s parn im pritiskom . O paži so b ili k o nstru iran i iz p ločev ine; po ­ sebno ob likovan je je om ogočilo p re j- nap en jan je strem enske arm ature, tak o da so pasn ice poprej zabe ton ira li ločeno, sto jm o pa naknadno z n a p e ­ tim i strem eni. D ogotovljene elem ente so na m on­ tažnem p ros to ru s cem entno m alto stikovali te r s pom očjo n ape tih je ­ k len ih v rv i provizorno vezali v m ontažne odseke; po dva elem enta vštric s ta tv o rila v zaključni, uklon- ski leg i okvir, sposoben za m ontažo n a gradb išču . S astavn i odseki so bili sledeči: dva sred n ja sestavna odseka, dva konzo lna obrežna odseka te r dvoje oporn ih bergelj. Tri tak i pari so tv o rili polno širino mostu. T ake ses tav n e dele so n a šlepih dovažali n a g radb išča te r jih s pom očjo ig la ­ stih ž e rja v o v na obeh straneh m ostu nam eščali, p ričenši z obeh obrežij, zak ljuču joč v STedini. Po m ontaži so zalili s tik e in defin itivno napeli ko n ­ s tru k c ijo z novim i snopi jek len ih vrvi. P rov izorno n ape tje za m ontažo so s tem lahko odstran ili. D ovršitve- na dela so obsegala zabeton iran je vseh m an jka joč ih delov vozišča, do- v rš itev betonske voziščne plošče, uvedbo p rečn ih jek len ih vezi te r n jih p re jnapen jan je . Za g lavno in b is tveno p re jnape tje celo tne kon stru k c ije so uporabili F reyssinetove p lo sk e pum pe na aktivnem stiku pri ležišču opor b e r­ gelj. N a ta n ač in je bilo možno pri dani tem p era tu ri fik sira ti velikost zunanje ho rizontalne reak c ije in tudi puščice svoda p ri dan ih tem pera tu r­ nih pogojih . R evija: »A nnales de l’in stitu t te ­ chnique du bätim en t e t des trav au x publics No 228 Jan . 1952 p rin aša z 51 slikam i de ta jln i opis konstrukcije in po tek gradnje. D odano je tudi končno poročilo o vseskozi pozitivnih rezu lta tih obtežilne pre izkušn je . O ekonom skem uspehu ni poročila. So­ dimo, da m ora biti izv a jan je tako kom pliciranih v rhunsk ih tehn ičn ih del ekonom sko le pri m nožinski izvedbi 5 enak ih ob jek tov te r u tem eljeno z izredno težkim i pogoji, k i p rep ro ­ ste jš ih reš itev ne dopuščajo. Poročilo o konstrukc iji m ostu je podal g, M. J. C haudesaigues, šef štud ijskega b iro ja p o d je tja Campe- non Bernard. U vod v p red av an je je podal znani m ojster k o n stru k te r M. F reyssinet, av to r n ap rav za p re jn a ­ p en jan je be tona in av to r v seh kon­ stru k tiv n ih fines, u p o rab ljen ih na naveden ih objektih. M. N e tte r DK 625.712.65 : 624.012.47 (44) Letalska ploščad iz prejnapetega betona na aerodromu Orly (N aslov org inala: La p iste en beton p recon tra in t de l’aerodrom e d’O rly. O b jav ljeno iz rev ije : A nnales de lTnsti- tu t techn ique du bätim ent e t des trav au x publics, No. 5, 1948, s posebnim dovo ljen jem u redn ištva te rev ije . Izvleček in kom entar prof. ing. S. Lapajne.) U vod v poročilo je podal g. M. F reyssinet. V n jem n av a ja že vse b is tv en e tehn iške poteze sn o v an ja ob jek ta . Poročilo g. N etter-a obsega sam o d e ta jln i opis tako p ro jek ta ko t n ač ina izvedbe, v se ilu strirano s p r i­ padajoč im i skicam i in slikam i. Izv le­ ček v seb in e je sledeč: Sodobni av ion i ve lik ih tež im ajo ko lesne p ritisk e ca. 7 0 1, kar se ra ­ čuna z d inam ičnim fak torjem n a p ri­ bližno 85 t. Tem težam ustrezajo silne debeline n earm iran ih tlakov : 1,0 do 1,50 m za bitum inozne betone, 0,60 m za cem en tne betone. Debele betonske plošče p a se zaradi raz lik v tem p era­ tu r i in v lažnosti zgornje in spodnje pov ršine k riv ijo te r zato pokajo . Da se izognem o razpokam , predvidevam o pri ta k ih p loščad ih d ila tac ije v raz­ daljah 3,0 do 10,0 m. Pri d ila tiran ju plošč je zopet treb a računa ti s polo­ žaji brem en n a d ila tac ijsk ih regah, k a r nam zopet b is tveno povečuje napetosti g rad iva. P re jn ap e ti b e to n nudi b is tvene prednosti. K er je uved en a tlačna prej- nape to s t sposobna para liz ira ti natezne napetosti od ko ristn ih obrem enitev, je možno debelino plošče reducira ti od 0,60 m n a v seg a 0,16 m. S tanšan je plošče nud i te le p rednosti: a) Z aradi m alih tem pera tu rn ih in v lažnostn ih raz lik m ed zgornjo in spodnjo površino odpade razlog di- la tiran ja ; s tem so upogibno-m om ent- ni pogoji za d im enzion iran je b is tv e­ no m anjši. b) V elika p rožnost ta n k e plošče bo lje izkorišča nosiln o st podlage, zarad i česar so upogibni m om enti še m anjši. P re jnape ti be ton je tu d i sposoben p rev ze ti izredno v e like koncen trira- ne obrem enitve zarad i e lastičn ih je ­ k len ih žic, pa tud i p lastičnosti sam ega betona. Posled ica teg a je ugodna p reo rien tac ija upogifonih m om entov te r več ja de jan sk a nosilnost, ko t jo izračunam o po teo riji čiste e lastič­ nosti. K onkretn i p rim er p is te v _Orly-ju je izveden v širin i 60 m in dolžini 420 m. Plošča je p re jn ap e ta v obeh p ravoko tn ih sm ereh: vzdolžni x-osi in p rečni y-osi. A rm atu ra p re jnape tih jek len ih snopov je v p e ljan a le v k ra jš i y-sm eri, v da ljši ;x-smeri pa tak e arm atu re ni! D aljša sm er je nam reč začep ljena m ed dve končni fiksni, abso lu tno nepom ični oporni gredi. Ploščad sam a je razdeljena v v rsto sk lapa joč ih se triko tn ikov , k a ­ te r ih stik i so pod 45° po tegn jene di­ agonalne rege. (Slika 1 in 2) D iago­ na ln a rega je izvedena ko t pom ično ležišče z vložki ok roglega železa m ed jek len im i pločevinam i. Sam a p re jn ap e to s t be to n a v sm eri y — žice nam reč po tekajo od enega roba n a drugi n ep rek in jeno preko poševne rege — povzroča preko 45° sko nak lo n jen e rege isto p re jn a ­ petost tudi v vzdolžni sm eri x. Do­ datno vzdolžno n ap en jan je je p red ­ v ideno tudi na k ra jn ih nepom ičnih gredah . V pliv tem p era tu rn ih razlik in k rčen ja betona je u ravnovešen z dvojnim razširjen jem p loščadi v sm eri y, p ri čem er se tr ik o tn ik i sam i m ed seboj ob naveden i reg i pom ak­ nejo v jsmislu nap e to s tn ih zahtev . To m edsebojno fung iran je sicer za ra ­ di tre n ja n a tleh ni idealno, računsko je p red ložen dokaz, d a raz lika n a ­ spro ti idealn i plošči n a pom ičnih tleh ni b is tvena , te r je v e lik o st tren ja računsko upoštevana. Sledi de ta jln i opis pom ičnih d ia ­ gonalnih ležišč, opis konstrukcije končnih nepom ičnih gred (tudi v p re jnapetem betonu), s slikam i o po­ teku p re jn ap en jan ja . G radbena iz­ vedba ploščadi ni m onolitska, tem več m ontažna: m ontažne plošče im ajo di­ m enzije 1,0 X l,0m , te r se jih potem , ko so jih položili, zalije s cem entno m alto. N a koncu članka so opisani u sp e ­ hi dela: rezu lta ti m erjen ja deform a­ cij pri p re izkusn ih obrem enitvah tako v po lju ko t na regi. Poleg rezu lta tov , dob ljen ih na tem objektu , so n av e ­ deni tudi rezu lta ti poskusn ih ob re­ m enitev posebne poskusne ploščp 12,50 X 14,0 m, o jačene s p rejn? petim i žicami na robovih. Sl. 2 D etajl stika Ing. M ilan K larič 725.945 : 624.012.15 Spomenik iz prejnapetega kamna v Doboju A rh itek tonska zam isel spom enika padlim borcem v D oboju je zah tev a­ la od k o stru k te r ja re š itev nevsakda­ n jeg a kon stru k tiv n eg a problem a. Eden izmed elem en tov tega spom eni­ ka je bil nam reč v iso k kam enit obe­ lisk, ki naj bi po d im enzijah ustrezal a rh itek tonsk i zah tev i (imel čim m an j­ šo debelino), h k ra ti p a b il iz kam na, ki bi ko t g rad ivo este tsko in glede n a v rem enske odpornosti najbolj ustrezal. Še p red en sta b ila izdelana sta tičn i račun in izvedbeni n ač rt tu op isanega spom enika, so p ro jek tan ti p reštud ira li razne načine izvedbe. N ačin z železobetonsk im stebrom in kam eno oblogo, ki je p ritr jen a z b a ­ krenim i k ljuk icam i in cem entno m al­ to, so p ro jek tan ti zavrn ili iz sledečih razlogov: neso lidne zveze zaradi sla­ be odpornosti p ro ti tem peraturn im sprem em bam (pri tem b i lahko prišlo do odpadan ja posam eznih plošč), n a ­ dalje bi lahko pri spom eniku, ki ima tra jn o v rednost, škodovala pri spoju z bakrenim i k ljuk icam i kem ična n e ­ stab ilnost bakra . Pri tem se nam reč pod vplivom pad av in p re tv a rja b a ­ ker v b ak rene soli, k i se p rilep ijo na kam en in se poznajo v obliki n ee s te t­ sk ih črnozelenih lis. Z arad i v seh gor­ n jih razlogov so p ro jek tan ti izbrali način in k o n strukc ijo g radnje , ki je v osnovi tale. O belisk je g ra jen iz b račkega kam ­ n a in ses tav ljen iz deve t m ontažnih elem entov. Iz p riložene risbe je raz­ vidno, da leži v sa konstru k c ija na tem eljnem betonskem paralelop iped- nem bloku. Ta b lok im a pristopno od­ prtino , v k a te ri so m on tira li dve pod­ ložni plošči na tezn ih želez. P rv ih se­ dem kam nitih e lem en tov im a v sre ­ di izklesano luk n jo s prem erom 10 cm. Skozi te lu k n je so staknili p re jn ap e ta železa. N am en tega prej- n ap e tja je, da uniči razliko m ed naj- oe n !- *to A SIDRA ZA GORRJ! KAKCU Dimi SVINČENA PLOŠČA Prerez in podrobnosti spom enika večjo in dovoljeno natezno robno na- ( nateg nateg\G ---- G I . max clop y Montažne N ov tehn ičn i kolegij v H atfie ldu je zg ra jen iz arm iranobetonsk ih m on­ tažn ih plošč, nosilcev in okvirov. K onstruk tivn i elem enti inž. oddelka in g im nazije so tr ič len sk i okviri raz­ pona 33 ft. (10,06 m) v m edsebojn i razdalji 11 oz. 10 ft. (3,66 oz. 3,05 m) in m ontažne lege. Inž. zgradba je p o k ri­ ta z azbestno cem entnim i ploščam i, g im nazijska pa je navadna in v seb u je m ontažne p lošče; opisal jo bom po­ zneje . Za zbornično dvorano so p red ­ v iden i m ontažni okvir razpona 44 ft. (13,41 m) in v iš ine 48 ft. (14,63 m). S tre ­ h a je iz m ontažn ih plošč. O bešeni strop i in položne s trehe so zg ra jen i iz p reda lč ij in m ontažnih plošč. M ontažn i be tonsk i elem enti so iz m ešan ice 1 ; 1, 5 :3 (prostor.). N a jv eč ­ je zrno ag reg a ta je 3/8 cole (9,5 mm). B eton je bil v ib riran , m aksim alna tla ­ čna n ap e to s t je 1375 lb/sq in 96.6 kg n a cm 2). A rm atu ra je navadno jeklo , n a jv eč ja n a tezn a nape to s t 18.000 lb /sq in. (1266 kg /cm 2). V elike okvire so za­ be to n ira li n a gradbišču sam em, dočim so p lošče in m anjše elem ente izdelali v tovarn i. PREDALČNI NOSILCI IN MONTAŽNE PLOŠČE N osilci obešen ih stropov in položne streh e so iz m ontažnega arm iranobe­ to n sk eg a tlačnega pasu in jek len eg a n a tezn eg a pasu , ki ga d ržita dva b e ­ tonska stebrička , kakor kaže slika 1. Sl. 1: N osilci in stropne plošče N osilci so n a 5 ft. 6 in. (1,68 m) in no ­ sijo m ontažne p lošče, ki služijo za perm anen tn i opaž za ploščo, zalito na čarnem m estu. A rm atu ra iznad tlačn e­ ga pasu služi za povezavo z betonom , izdelanim n a sam em m estu. T lačni pas nosilca z razponom 27 ft. 6 in. (8,38 m) je 7 in. (17,8 cm) v isok, 3l/2 in. (9 cm) širok in je p redv iden za prevzem tlač ­ n ih napetosti, zarad i teže nosilca, m ontažnih plošč in m okrega, na sa ­ m em m estu za litega betona . Ko se je ta be ton strdil, p revzam e ses tav ljen i nosilec stalno (lastno) težo in k o ris t­ no obtežbo. S tropniki im ajo vez di­ m enzije 3 in. 5/ 4 in. (7,62/3,18 cm), strešn i nosilci pa 3 in. / 5/ 8 in . (7,62/ 1,59 cm). N ajveč je na tezne napetosti pri kom binaciji las tne teže in k o ris t­ ne obtežbe ne p rek o rač ijo 18.000 lb /sq 624.012.4.057.4 armiranobetonske konstrukcije Železne šipke so p re jnape li z v ija ­ k i in ročico. P a lice so že p re j im ele vrezan navo j. S ila p re jn ap e tja v eni palici znaša ca. 10 ton . Železne pali­ ce so n apen ja li na go rn ji stran i že­ lez, to je n a ko ti + 13.00 m. M ed vsak kam niti elem ent so vložili 2 mm de­ belo sv inčeno p ločevino za čim bolj enakom eren p ren o s obtežbe od ene­ ga kvad ra na drugega. Robove v sa ­ kega k v ad ra so obdelali s 3 mm za­ okroženim robom , da ne m ore p riti do lom ov robov. Z adn ja dva elementa- s to jita sam osto jno in sta le s sidri vezana na spodnji e lem ent in med seboj. V sta tičnem raču n u so upoštevani vsi n a jn eu g o d n e jši vp liv i obtežb, ko t tudi tem pera tu rne am plitude in p re ­ vzeta n ap ak a p ri n ap en ja n ju želez, pri tem pa nap e to s ti na p ritisk v kam nu niso n iko li p rek o račen e te r v nategu ne pride n iko li do razpok. V arnost p ro ti p rev rn itv i n = 3 je upoštevana tako , ko t da obsto ja na vznožju delovnega rega in ko t da ne bi beton p ren aša l noben ih nateznih napetosti. G lobina tem eljen ja je b ila podana z globino nosiln ih ta l. N apetosti pa tam zarad i v e like konstrukcije te ­ m eljnega b loka n iso n ik je r p reko ra­ čile dopustne n ap e to s ti tal. Po izvršenem na teg o v an ju želez so lukn jo in železa zalili s cem entno m alto, ki so jo še v ibrira li. Ta m alta nim a nobene sta tične funkcije, v a ru ­ je pa naj železa p red rjo. in. (1266 kg /cm 2). Vezi so arm irane, a rm atu ra nad tlačn im pasom im a dve zanki, n a k a te re je b il p ritr jen škripec za dvig nosilca na n jegovo m esto. N osilci so bili zaliti v jek len ih okvirih , (slika 2), ki so iz ob rn jen ih U želez (tvorijo dno opaža), n a obeh koncih so podp rti z U železi. Jek lene k lešče in be tonske vezi so postav ili pod U jek lo . Jek len e plošče, ki tv o ­ rijo s tran ice opaža, so p ritrd ili na U jek lo z zagozdam i. N osilec je ostal v opažu, dok ler se be ton n i to liko s tr­ dil, da je b il sposoben za prenos, ne da bi se p ri tem poškodoval. N a v sa ­ kem koncu nosilca je p re lu k n jan a je ­ k lena plošča, p ritr jen a n a g lav i s te ­ b ra z jek len im klinom , k i nosi nosi­ lec, ta pa je zavarovan z dvem a za­ gozdama. M ontažne plošče so obrn jen i žlebo­ vi (korita) 3 in. (7,68 cm) globoki, 18 in. (45,7 cm) široki, 5 ft. 1 in. (1,55 m) dolgi. B eton je debeline 1 in. (2,5 cm). V saka p lošča teh ta okoli 100 lb. GIMNAZIJSKA STREHA Stebri tr ič len sk ih okvirov, ki nosi­ jo g im nazijsko streho so 18 ft. 3 in. (15,56 m) v isoki do k ap a in im ajo p re ­ sek 15/7 in. (38,1/17,8 cm). K er n i bilo iz a rh itek tonsk ih razlogov dopustno p redv ideti pri ko lenu kapa, pri zvezi s teb ra in grede, je potrebno , da je ho­ rizon ta lna reak c ija ob vznožju stebra čim m anjša, tako da je upogibni m o­ m ent n a v rh u s teb ra tud i m ajhen. Ta pogoj je bil dosežen z p ro jek tom n ag ­ n jene strehe oz. ta n k e m reže nosilcev , ki prevzam ejo zunan je sile v svoji ravnini. R azpetina nosilca je 70 ft. (21,34 m), reakc ije če ln ih sil p revzam ejo nosilc i 11 5/s m. (29,6 cm) v isok i 5^2 in. (14 cm) m ontažn ih plošč, podobnih k ritin i položnih streh , ki jih nosijo m ontažne lege v razdalji 6 ft. (1,83 m) polagane z 1 in. (2,5 cm) n a licu m e­ sta zalitim betonom 1 : 1 , 5 : 3 , k i je pokrit s cedrnim i deščicam i. S podn ja stran m ontažn ih plošč je p rev lečen a s stekleno vo lno in deščicam i. T eža strehe je prib ližno 40 lb /sq ft. (195,3 kg na m 2). Betonsko ogrod je (pasovi) z n a j­ večjim zrnom ag reg a ta 3/8 in. tvo ri z m ontažnim i p loščam i nek ak o m režo nosilcev in je o jačeno d iagonalno za prevzem strižn ih sil. G lavno arm atu ro nosilca tvo ri 14^2 in. (12,7 mm) d eb e­ lih palic po v se j dolžini streh e tik nad kapom . A rm atu ra šp irovcev, okvirov in leg, k i je m očnejša od- 1 in. (25,4mm), je po d a ljšan a v pas nad tem i členi. G orn ja po v rš in a m on­ tažnih plošč je h rap av a zaradi p o v e ­ zave s pasov i betona. Iz rev ije : C oncrete and C onstruc tio ­ nal Engineering, Vol. XLVII No. 2. Iz­ v lečki ing. M. Obran)Sl. 2: V livan je p redalčn ih nosilcev DK 061.3 : 551.35.054 Mednarodni kongres Sveta za raziskovanje morskega valovanja v Grenoblu 1954 Svet za raz iskovan je va lo v an ja (Council on w ave research) je v okvi­ ru organ izacije »E ngineering Founda­ tion« s sedežem v kalifo rn ijsk i un i­ verzi organ iziral od le ta 1950 dalje v rs to zborovanj v ZDA. P rvo zborova­ n je je bilo v Long Beachu, K aliforni­ ja ; drugo v H oustonu, T exas; tre tje v Cam bridgeu, M assachusetts, in četrto 1953 v C hicagu, Illinois. N a zoorova- n ju v C hicagu so sklenili, d a bo po­ sve tovan je le ta 1954 v G renoblu v F ranciji od 8. do 11. septem bra. Se­ stank i bodo v p red av a ln icah in zbor­ n icah V isoke šole za e lek tro tehn iko in h idravliko , 44, avenue Felix-V iallet. Z borovanje vod ita p rv i p redsednik dr. O ’Brien, dek an tehn ične faku lte te univerze v K aliforniji in profesor Johnson, sek re ta r S veta za raz iskova­ n je valovan ja . O rganizacijo zbo rovan ja in koord i­ nacijo ev ropskega sode lovan ja je p re ­ vzel poseben k ra jev n i odbor, k i se ­ sto ji iz p reds tavn ikov grenobelske univerze, d irekcije za luke v m in istr­ stvu za g radn je , š tu d ijsk eg a in raz- skova lnega oddelka »E lectricite de France« in o rganizacije N eyrpic. O d­ bor vodijo p red sed n ik M. P ariselle , rek to r grenobelske un iverze in tr ije podpredsedniki: M. Felix E sclangon, profesor filo­ zofske ak fu lte ie in rek to r g renobelske v isoke šole za e lek tro tehn iko in h i­ d rav liko ; M. M aurice G ariel, p redsedn ik in genera ln i d irek to r g renobelske u s ta ­ nove N eyrp ic; M. Paul M erlin, p red sed n ik in ge­ nera ln i d irek to r u stanove M erlin et G erin te r p redsednik D ruštva p ri ja te ­ ljev grenobelske un iverze. D ruštvo p rija te ljev un iverze (L’As- sociation des A m is de l'U niversite) je izvolilo p rev ze ti do lžnost sp re je ­ m an ja kong resn ih članov. P rogram obsega problem e, k i se ti­ čejo zaščite in izko riščan ja pom orskih obal, š tu d ija v a lo v an ja in p lim ovanja, oblane erozije, p ren ašan ja nap lav in- skega m ateria la dn p ro je k tira n ja ter g radn je obm orskih ob jek tov . Porazde­ litev zborovanj n a razne geografske k ra je im a nam en d a ti pobudo za č lan ­ ke o razn ih k ra jev n ih po trebah , v en d ar vzbu ja joč splošni in te res v stroki. P red lagane rokopise po ročil sp re ­ jem a genera ln i sek re ta r k o ng resa J. W . Johnson, ZDA. E vropska poročila se lahko p red ložijo tud i k ra jev n em u organizacijskem u odboru na n as led ­ n ji naslov: C ongres du C oastal E ngineering, ficole n a tiona le Superieu re d ’E lectro- technique e t d ’H ydrau lique 44-46, av en u e Felix-V iallet, G renob­ le, France. Posamezna predavanja bodo om eje­ na na 20 minut trajajoče govore, ka­ terim bo sledila kratka diskusija. Uradna jezika na kongresu sta angle­ ški in francoski. Rokopisi za objavo naj ne presegajo 12.000 besed. O bjav­ ljeni bodo v originalnem jeziku in v angleščini v Poročilih o zborovanju. Vsa besedila morajo im eti priložen angleški izvleček , obsegajoč največ 600 besed. Osebe, k i se zan im ajo za to zboro­ vanje , lahko dobijo inform acije, če p i­ šejo k ra jev n em u kom ite ju v G renoblu na gorn ji naslov . GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE RADIS LJUBLJANA - BOHORIČEVA 24 G R A D I objekte kapitalne izgradnje in družbenega standarda na Jesenicah, v Mo­ stah, Medvodah, Ljubljani, Šoštanju, Velenju, Guštanju, Vuzenici, Strnišču in Zenici VALOVITE PLOŠČE (SALONITNI IZDELKI) O O Tehnični podatki: Dolžina Širina 1050 m m 6 mm debelina 8 mm Širina 970 mm 6 mm debelina 8 mmv mm kg kg kg kg 1220 16.20 21,60 15,50 20,70 1520 20,10 26,80 19,30 25,70 1830 24,20 32,30 23,30 31,00 2130 28,20 37,65 27,00 36,00 2290 30,30 40,45 29,00 38,80 2440 32,30 43,05 31,00 41,30 U p o r a b a : Za pokrivanje vsakovrstnih krovnih konstruk­ cij (lesenih, betonskih in jeklenih) kot hangarjev, go­ spodarskih poslopij, skladišč, garaž, velesejm skih pa­ viljonov, železniških postaj, peronov in kurilnic ter za oblaganje zunanjih zidov. v ŠABLONA Proizvod izdeluje: »15. S E P T E M B E R « tovarna cementa in salonita ANHOVO - SLOVENIJA O (SALONITNI IZDELKI) Tehnični podatki: debelina mm dim enzija mm 3.5 400 X 400 4.5 400 X 400 teža kg 1,37 1,58 O U p o r a b a : Za pokrivanje vsakovrstnih krovnih konstruk­ cij, zlasti stanovanjskih zgradb in za oblaganje zidov, izpostavljenih močnemu udarcu dežja. Potrebna je polna podloga iz desk in nagib nad 30°. Proizvod izdeluje: »15. S E P T E M B E R « tovarna cementa in salonita ANHOVO - SLOVENIJA ZAČETNIK (Šablona) (SALONITNI IZDELKI) O Tehnični podatki: debelina mm 3.5 4.5 d im enzija mm 400/— 400/— teža kg 0,87 1,08 1 O U p o r a b a : Za pokrivanje vsakovrstnih krovnih konstruk­ cij, zlasti stanovanjskih zgradb, in za oblaganje zidov, izpostavljenih močnemu udarcu dežja. Potrebna je polna podloga iz desk. Uporablja se kot obrobni strešnik za strešne nagibe nad 30°. v Proizvod izdeluje: »15. S E P T E M B E R « tovarna cementa in salonita ANHOVO - SLOVENIJA O o OBIČAJNI D IM NIK (Fazonski komad) (SALONITNI IZDELKI) Tehnični podatki: 0 150 200 250 300 350 kom pleten kg 12,17 18,47 25,42 30,92 37,22 k apa kg 0,85 1,50 2,45 3,75 5,25 v ijak i in železo kg 0,62 0,97 0,97 0,97 0,97 U p o r a b a : Za odvajanje dima na prosto. Proizvod izdeluje: »15. S E P T E M B E R « tovarna cementa in salonita ANHOVO - SLOVENIJA T I MATERIAL ZA PRITRJEVANJE (SALONITNI IZDELKI) Tehnični podatki: N a z i v »Zeta« pocinkani v ijak i za valov ite plošče Pocinkani žebljički B akreni ali pocinkani okrogloglavi žebljički U p o r a b a : Za pritrditev valovitih in ravnih plošč ter sle- menjakov. Dimenzija mm Poraba na m-' strehe Teža za 1 kom kom kg 105/6 2— 1,5 40 130/6 2— 1,5 42 35/2 20 2,30 60/2 20 2,75 25/2 10 2,50 Proizvod izdeluje: »15. S E P T E M B E R « tovarna cementa in salonita ANHOVO - SLOVENIJA O o PODLOŽNIK (Šablona) (SALONITNI IZDELKI) Tehnični podatki: debelina mm 3.5 4.5 dim enzija mm 400 X 200 400 X 200 teža kg 0,70 0,80 O U p o r a b a : Za pokrivanje vsakovrstnih krovnih konstruk­ cij, zlasti stanovanjskih zgradb in za oblaganje zidov, izpostavljenih močnemu udarcu dežja. Potrebna je polna podloga iz desk. Uporablja se kot zvezna kritina med šablonami in začetniki. Proizvod izdeluje: »15. S E P T E M B E R « tovarna cementa in salonita ANHOVO - SLOVENIJA O q; SLEMENJAK (Šablona) (SALONITNI IZDELKI) J Tehnični podatki: O debelina mm 3.5 4.5 d im enzija mm 400 X 130 400 X 130 teža kg 0,70 0,80 U p o r a b a : Za pokrivanje vsakovrstnih slem en pri stanovanjskih hišah. Proizvod izdeluje: »15. S E P T E M B E R « tovarna cementa in salonita ANHOVO - SLOVENIJA O DIMNIK LJUBLJANA (Fazonski komad) (SALONITNI IZDELKI) u Tehnični podatki: 0 50 80 100 150 200 250 300 350 9,20 15,85 21,47 30,32 41,67 1,44 2,45 3,32 4,42 6,07 7,76 13,40 18,15 25,90 35,60 kom pleten kg 1,93 3,38 5,30 ' kapa kg 0,30 0,60 0,82 : cev kg 1,63 2,78 4,48 f Proizvod izdeluje: »15. S E P T E M B E R « U p o r a b a : Za odvajanje dima na prosto. tovarna cementa ,n salonita ANHOVO - SLOVENIJA O o Printed in Yugoslavia O d r e ž i! O d r e ž i! i ' i i GRADBENI VESTNIK P R I L O G A 1954 LETO I. ŠTEV. 1 Ing. Hugo U hlir: DK 624.012.47 O prejnapetem betonu i. V uvodu naj povem , da zadnji čas dnevno časopisje v ečk ra t objav lja kot novost vesti, da tudi p ri nas že g rad ijo iz p re jn ap e teg a betona; pri tem pa n ihče nič ne spregovori o las tnostih tega novega gradiva. Ker tvo rijo konstrukc ije iz p re jnapetega be tona novo obm očje betonskega g rad ite ljstva , zaslužijo, da jim. posve­ timo posebno pozornost te r da javnost poučim o o b is tv u in o uporab i tega gradiva. Tudi v tehn ičn ih krogih je zakore­ n in jeno m nenje, da sodi p re jnape ti be ton v isto v rs to kakor železobeton in da se u v e ljav lja ta drug poleg d ru ­ gega, k a r p a ne drži. P re jnape ti be­ ton je nam reč nad a ljn ja razvojna stopn ja betonskega grad ite ljstva , ki daleč n ad k rilju je železobeton in ki že om ogoča te r bo še bolj omogočal, da se bodo porod ile povsem nove, bo ljše g radbene m etode od doseda­ njih . Tako bo n a prim er nasta la nova in dustrija g radben ih elem entov iz te nove gm ote in p re jnape ti be ton bodo izdelovali v tovarnah . Takšno to v a r­ no n. pr. že g rad i MLO L jubljana v M ostah. V povezav i z n jim i bodo osnovana n o v a gradbena p o d je tja za izdelavo in izvedbo konstrukcij iz p re jn ap e teg a betona, ki bodo m orala p revzeti določeni del o rganizacije se­ dan jih pod je tij za železobeton, dolo­ čeni del iz organ izacije v železarnah, v a lja rn ah te r m ostarnah. D ržava k o t g rad ite lj se bo m orala a p rio ri zan im ati za ta vp rašan ja , ker gre za s tvar izrednega pom ena in nič m anj kakor za industria lizac ijo g rad ­ ben ištva. Izvedba konstrukcij iz p re j­ n ap e teg a betona bo pom enila tudi določeno izravnavo m ed duševnim in fizičnim delom. U strezala bo to rej n a ­ čelom, za k a te ra si prizadevam o pri g rad itv i našega socializm a. N aposled b om o m orali u v e ljav iti ta način g rad ­ n je tudi zaradi p rih ran k a na jek lu in lesu, to rej zavoljo gospodarnosti, ekonom ike. Sedanje splošno pom an jkan je delov­ n ih moči v g radben ištvu bomo lahko odpravili le z m ehaniziran jem grad ­ ben ih del. V eč ko p o treb n a bo torej n a jbo lj izpopo ln jena to v a rn išk a iz­ delava ses tavn ih delov gradbenih konstrukcij, s čim er se bosta tudi bi­ stveno povečali i kakovost i z njo povezana v a rn o s t nasp ro ti varnosti in kakovosti, ki ju om ogoča ročno delo n a gradbišču. P riču joči sestavek sem napisal z nam enom pripom oči k tem u, da bi se jav n o s t k a r najbo lj se­ znanila s p re jn ap e tim betonom in da bi to podprlo težn je naših g rad ite ljev po m ehanizaciji s tavbn ih del te r s tem pripom oglo k pospešitv i indu­ stria lizacije g radbeništva . II. Bistveno kom ponento v razvo ju ljudske k u ltu re tvo ri obm očje g rad i­ te ljs tv a in z n jim zvezana .izvedba zgradb. Ce zasledujem o to izvedbo nazaj do n jen ih p rapoče tkov in še da lje v s tv a ritv ah prirode sam e, k i je n jen e oblike č lo v ek akceptira l, pride- r mo do p rvo tnega gradbenega elem en­ ta: do hom ogenega nosilca k a te reko li oblike. R azjasnim o si torej tem eljne principe, na k a te rih tem elji um etnost g rad itve, na p rim eru takšnega ra v n e ­ ga, hom ogenega, p rostega nosilca p rav o k o tn eg a prereza, ob rem en jene­ ga na sredi z brem enom P. (Glej sli­ ko 1.) Slika 1 V tem idealnem nosilcu de lu je ta to r e j : a) n ap e to s t v p ritisku zgoraj — tam k je r se v lak n a k ra jša jo -—■ in b) n ap e to s t v na tegu spodaj, k je r se v lak n a daljšajo . Te nape to s ti so n a j­ v eč je v spodnjih in zgornjih v lakn ih n osilčevega p rereza te r se m anjšajo p ro ti sred in i prereza, a n a nekem m estu (tako im enovani n ev tra ln i osi nosilca) pa znašajo nič (0). Pri tem sta si tlak n a eni stran i p rereza in n a ­ teg na drugi stran i enaka. To p rav ilo ve lja vselej, naj sta ob­ lika ali lega nosilca kakršn iko li. N avp ična stena reze rv o arja m ora p ren es ti ob rem en itev zarad i p ritiska vode, p o ševna s treha m ora vzdržati p ritisk ve tra , nosilec m osta m ora k lju ­ bo v a ti teži po n jem vozečega tanka: — povsod p ritisk in nateg . Idealno gradivo bi b ila to re j tak š­ na g rad b en a gm ota, ki bi k lju b o v a la obem a napetostim a, ki bi p renes la p ritisk in nateg , ne da bi se p o ru š i­ la. T akšna gm ota je na p rim er les, ki p a im a spe t d ruge napake (m anjšo trdnost, rad gori in gnije, itd.). T akš­ n a gm ota pa n i kam en, ker je n jeg o ­ va odpornost v tegu neznatna. N avadn i beton, ki je p rav zap rav um etn i kam en — sam o slabše k ak o ­ vosti — im a is te napake ; p red ­ vsem pa ne u streza zato, ker n jego ­ va v p e ljav a v g radbeništvo n ikakor ni razširila tehn ičn ih m ožnosti kon- struk terja . Jek lo , znano že v antiki, je gm ota izrednih kakovosti. N jegova uporaba v g radben ištvu pa se je razširila šele po razvo ju m eta lu rg ije , to je po le tu 1880. P ritisku in tegu k ljubu je prav tako in še ve liko bo lje k ak o r les. Zato jek lo ko t g radbeni m ateria l zelo ustreza, v en d ar je po drugi strani dragp, rado rjav i in uč inkuje n e ­ estetsko. Vzlic tem u je bila uvedba jek la v g radben ištvu revo lucionarne­ ga pom ena te r je do zdaj op rav ila v e ­ likanske usluge pri inženirskih zgrad­ bah (halah, m ostovih, v iaduktih , ske­ le tn ih zg radbah itd.). N aravno je, da je skušal človek, upoštevajoč različne lastnosti betona in železa — o d p o rn o st betona n a p ri­ tisk in železa na teg — obe prvini kom binirati in p ridob iti gradbeno gmoto, ki bi im ela lastnosti obeh. Ta­ ko je nasta l železobeton. M edtem ko so iz narav n eg a cem en­ ta nap rav ljen i beton poznali že Rim­ ljani, je železobeton sredi p re jšn jega sto le tja po n ak lju č ju »pogruntal« francoski v r tn a r M onier. B etonske cvetlične lonce, ki jih je izdeloval sam, je izbo ljševal z žičnim vložkom, da bi m u ne popokali. To poro jeno kom binacijo je km alu uporabilo g rad ­ ben ištvo (sistem M onier), n jen o n a ­ daljn jo b is tveno izpopolnitev pa je doprinesel v drugi polovici p re jšn je ­ ga s to le tja ing. H ennebique, č igar n a ­ vodila so še danes odločujoča pri g radnji železobetonsk ih konstrukcij. Vzlic tem u, da se je ta panoga grad ­ ben ištva v našem sto le tju naravnost ogrom no razvila, se ni posrečilo v tej kom binaciji železa in betona obeh n jun ih v rlin -—• be tona na pritisk , že­ leza n a teg — idealno vskladiti. Tudi p ri na jbo lj p refin jen ih kom bi­ nac ijah ne m orem o doseči, da ne bi bil be ton obrem en jen s tegom , kale- rega ne m ore prevzeti. Zato nasta ja jo v n jem razpoke, ki bi jih bilo treba izključiti, da konstrukcija ne bi trp e ­ la zarad i v rem ensk ih vplivov, kakor sta n. pr. m okrota, mraz itd. Zaradi tega ipa seveda v konstrukcijah ni m ogoče izrabiti jek lene o jačitve g le­ de na n jen o polno zm ogljivost v te ­ gu, am pak je treb a to zm ogljivost za­ radi nezna tne zm ožnosti betona v te ­ gu neekonom ično om ejiti. Tako v že- lezobetonu n i m ogoče polno izrabiti trdnosti be to n a na p ritisk po vsem p rerezu konstrukcije . Če pa smo vzlic tej pom an jk ljivosti zgradili in še g ra ­ dimo v železobetonu na jveč je in n a j­ sm elejše zgradbe, se je to 'dogajalo in se še dogaja na račun neekonom ič- nosti z lasti v porabi d ragega jekla, ki ga v obliki palic in profiliranih pasov uporab ljam o pri izdelavi žele- zobetona. Zato je iskal in še išče sodobni ko n stru k te r novih možnosti v novih kom binacijah obeh za železobeton po trebn ih snov i in skuša pri tem do­ biti n a jk v a lite tn e jš i beton glede na p ritisk (kar doseže z uporabo visoko- v rednih cem entov in s takoim enovano v ib racijo p r i n jegov i izdelavi), te r kar najbo lj odporno jek lo g lede na teg, ki ga zdaj lahko nudi sodobna m eta­ lu rg ija . Če je bilo prej pri železobe- tonsk ih konstrukc ijah dovoljeno obrem en jevati be ton s pritiskom 70 kg in več na 1 cm2, ga lahko da­ nes p ri p re jn ap e tem betonu obrem e­ n ju jem o 1.5 k ra t do d vak ra t bolj. P rav tako tud i jek lene žice: če so bile poprej s tegom 1400— 1800 kg na en cm2 nezadostno izkoriščene, lahko danes p re jn ap e te izkoristim o na dese t­ k ra tno napetost. (Jeklene žice prejna- p en ja jo tudi do 14.000 kg/cm 2.) To so ugodnosti, ki jih izkorišča prej- napeti beton. T em eljna m isel p re jnapetega b e to ­ na je : neizprem enljivo lastnost b e to ­ na, da je v na tegu negibčen, tog, p rak tično izprem eniti tako, da stanejo napetosti v be tonu izpopolnim o z um etno p re jnape to s tjo , ki bo večja od napetosti v tegu, kakršno bo povzroči­ la po ljubna obrem enitev. Tako arm irani beton delu je potlej tako, kakor b i im el neko idealno trd ­ nost v nategu, in jek len a arm atura, ki je v njem , služi le za pro izvajan je te p rejnapetosti, ne pa za neposredni prevzem n a tega v sm islu teo rije o že­ lezobetonu. Pri nosilcu iz železobeto- na je velikost napetosti jek lenega vložka vezana na obrem en itev b e to ­ na, v nategu p ri p re jnapatem betonu pa ta ovira odpade. Lahko jo to rej poljubno dim enzioniram o te r jo tud i n jen i kakovosti prim erno popolnom a izkoristim o glede na teg. M edtem ko pri navadnem železobe­ tonu prosto vložim o arm aturo v do­ ločeni opaž in jo zabetoniram o, n a ­ k a r šele po odstran itv i opaža obenem z betonom pride v stan je nateg- n jenosti, jo pri p re jnapetem beto ­ nu vložimo v opaž že v stan ju na­ petosti in jo takšno zabetoniram o, bodisi jek lene žice šele naknadno, v strjenem be tonu prevlečem o skozi v ta nam en puščene odprtine, jih pri­ m erno nategnem o in nategn jene v betonu zalijem o. (U strezajoče kanale za jek lene žice ali jek lene v rv i smo oskrbeli že p ri b e ton iran ju s pomočjo vloženih cevi.) Tako v obeh prim erih p ritiskajo zaradi p ro žn o s ti skrajšane jek lene žice na beton te r povzročajo v njem po celi dolžini napeto st v pri­ tisku. S tem je doseženo, da izrabi­ mo celotni p rofil p re jnape tega nosil­ ca glede na p ritisk . N a ta način lah ­ k o popolnom a izrabim o vso trdnost be tona v p ritisku in vso trdnost je ­ k la v nategu. N a prvi način p re jn a ­ pete nosilce lahko potem betoniram o v delavnici, tudi del za delom , d a ni treb a nap rav lja ti opaža za n jihovo celotno dolžino. N a drugi način si po ­ m agam o na stavb išču p ri graditv i večjih objektov, k a te rih tran spo rt iz tovarne bi bil težaven. S tan je um etne napetosti v lada v vsej prirod i. V znanosti pogosto re ­ šu je jo v p ra šan ja n ap e to s ti v p ro s to ­ ru. S leherno telo v p rostoru , bodisi da leži pod vodo ali pod zemljo, je v s tan ju te napetosti. O pazovanje teh n a rav n ih napetosti teles nas n a ­ vadno p rivede k vp rašan ju um etne p re jnape to s ti, to je k um etnosti, kako doseči n a konstrukciji takšno n ap e­ tost, k ak ršn a se bo pokazala ko t po ­ treb n a pri n jen i norm alni uporabi. Sodar, ki n asa ja obroč na sod, kolar, ki ga v ročega daje n a leseno kolo, ribič, k i je v p re jšn jih časih obil čoln z železnim i pasovi, vsi so po svo je u s tv a rja li um etno p re jnapetost. S tari g rad ite lji lesen ih m ostov, cerkven ih in g ra jsk ih streh so v ečk ra t izvedli p rav um etn iške konstrukcije s tem, da so po rab ili posam ezne tram čke za p rečn i n a teg , da b i s tem razbrem enili le sen a vezila . P rvi p re tepač , k i je v obram bi napel svo ja pleča, p rv i zi­ d arsk i m ojster, ki je v obokan zid vložil vezi, k a te re je lahko z za- gvozdo ali v ijakom pritegnil, sta izzvala nova s tan ja n ap e to s ti v prostoru . III. 2 e p re j smo rekli, da p re jn ap e ti be ton ni sam o nova konstrukcija , n o ­ va ob lika železobetona, m arveč nova, sam osto jna gmota.* G lede na železo- be ton izkazu je celo v rs to b is tven ih razlik , ki zadevajo n jene k o n stru k ­ tiv n e in s ta tične sposobnosti te r la s t­ nosti k ak o r tud i n jeno izdelavo. P red ­ vsem pa izkazu je p re jn ap e ti beton celo v rs to p rednosti nasp ro ti železo- betonu. T udi pri nas se bo p re j ali slej izredno uveljav il. Z ah teva s tav b ­ nega g ospodarjen ja je, da bodi p o ra ­ ba g rad iv ko likor m ogoče cenena in p rih ran ek k a r na jv eč ji. P re jnape ti b e ­ ton je ena izmed najbo lj p rom inen t­ n ih poti, k i jo bo tre b a ubra ti. P ri­ h ran ek se bo pokazal v m nožini upo­ rab ljen ih gradiv , pa tud i v izdeloval­ nem procesu in v uporabi. Po dose­ dan jih izkušn jah se da p rih ran iti n a ­ sproti železobetonu 50—70% železa na težo, ozirom a 10—20% p ri ceni; (jeklene žice za p re jnape ti beton so dražje od žic za železobeton), 20% cem enta in p recej lesa, tako da zna­ ša p ri g radbenem stroškovn iku p ri­ h ranek 20% in več. 'Naj n a k ra tk o razjasn im vzroke ta ­ ko znatn ih p rih rankov , da bo to tudi la iku ko likor m ogoče jasno. K dor količkaj opazuje razvoj g ra ­ denj v železobetonsk ih konstrukcijah v povo jn i dobi pri nas (na pr. ravno sedanjo gradn jo G radisove palače) te r p rim erja način dela z onim izpred druge sve tovne vojne, opazi, kako je izvedba be tonsk ih zgradb n ap redova­ la. H krati p rav iln o čuti, da razvoj stavb iz železa in be tona še daleč ni končan, narobe, da se bo bržkone razraščal — drugod se že davno raz­ rašča — d o nesh iten ih m ožnosti. Po­ vod tem m ožnostim p a je ravno n a ­ p redek v izdelav i p re jn ap e teg a b e to ­ na, ki že danes zelo visoko nadkri- lju je železobeton. K akor je bilo že p re j rečeno, sta v današn ji g radbeni sestav in i, k i jo tvo ri železobeton, obe tem eljn i gm oti p rav slabo izrabljeni. Ta nepopo lnost se pokaže takoj, k a ­ kor h itro začnem o čisto razum sko p re iskova ti pogo je sodelovan ja b e to ­ na in jek la n a bazi p rožnosti in trd ­ nosti. T akoj vidim o, da se železna arm atura, k i je v ložena v spodnjem delu nosilca, in obrem enjena na n a ­ teg, pri de jansk i obrem enitv i nosilca le to liko časa enakom erno raz tegu je z be tonom vred, v k a te reg a je zalita, te r se z n jim deli v prevzem u celo tne napetosti, dok ler n i trdnost be tona v tegu p reko račena . K akor h itro pa je p rek o račen a m eja, k i jo nudi beton glede n a teg, n astan e jo v n jem raz- pokice. Pri tem prevzam e železo n a ­ se ves teg in h k ra ti je konstrukcija že defektna. V zrok, d a to stan je že kaj km alu nastop i — ko zm ožnost železa v tegu še zdaleč ni izrab ljena — ni le v že p re j om enjeni m ajhni odpornosti 'betona v tegu, m arveč prevsem v različnem m odulu’ raztez- nosti obeh gmot, k i je p ri železu znatno večja . (Težnost be tona je pri obrem enitv i v tegu izrab ljena že pri raztegn itv i 0.1 do 0.2 m /m n a en m e­ te r dolžine, m edtem ko se jeklo pri napetosti 1200 kg na en cm2 raztegne za 0.57 m /m n a tekoči meter.) Zato se prično tvo riti v obrem enjeni b e ­ tonski konstrukc iji pri napetosti že­ leza v tegu 1200 kg/cm 2 razpoke, m ed­ tem ko lahko v pre jnapetem betonu, pri ka terem p ritiska na beton kvali­ te tn i železni vložek, izkoristim o že­ lezo v tegu d ese tk ra t bolj. N a splošno to rej ne m ore biti čvrstost jek lene arm atu re v železobetonu polno izrab­ ljena. Toda tudi trdnost be tona •— druge tem eljne gmote železobetona — ne m orem o izkoristiti, kakor bi ra ­ di. K akor že vemo, je be to n gmota, ka te re trdnost v p ritisku je znatno v eč ja od trdnosti v tegu. N i težko iz­ delati betona, čigar trdnost na p ri­ tisk — ugo tov ljena 28 dni po s tr je ­ v an ju pri kockah z 20 cm dolgimi s tra ­ nicam i — znaša 600 kg/cm 2, toda p ro ­ blem je, doseči p ri n jem večjo trd ­ nost v čistem tegu ko t 25 kg /cm 2 ali trdnost v upogibu 60 kg/cm 2. V zrok, zarad i k a te reg a je v železobetonu tu ­ di n jeg o v a trd n o st v p ritisku le delno izrab ljena, izv ira odtod, k e r je v iš ina onega dela v p rerezu nosilca, n a k a ­ te reg a d e lu je pritisk , le m ajhna. M ed­ tem ko je p ri nearm iranem betonskem nosilcu polov ica profila obrem enjena s pritiskom , druga pa s tegom , je v železobetonskem nosilcu pod p riti­ skom povprečno kom aj 1/a profila, ostali 2/a in v e č k ra t tudi 3U p a so v obm očju natega . V železobetonu je to re j tu d i be to n izrab ljen n a p ritisk kom aj za 1I3. IV. P rej n a š te te nevšečnosti p rejnapete- ga be to n a sko ro popolnom a odpadejo. K akor smo popre j rekli, napravim o danes z uporabo nov ih izdelovalnih m etod in s pom očjo v isokovrednih cem entov betone, k i im ajo trdnost tud i preko 1000 kg /cm 2, m eta lu rg ija pa nam nudi k v a lite tn a jek la , katerih trdnost v tegu znaša celo okrog 20.000 kg/cm 2. P re jnapeti beton pa nam ravno nudi m ožnost izrabe teh v isok ih v rednosti obeh gmot. Vsakdo, ki b i mislil, d a je ide ja p rejnapete- ga betona nasta la šele zadnji čas, bi se motil. N arobe, s ta ra je skoro p rav to liko kakor železobetonske kon­ strukcije, ki jih je u stvaril ing. Hen- nebique. Že on sam jo je slutil, d ru ­ gi Specialisti (na pr. Koennen, Em- perger) so se z n jo ukvarjali, vendar je b ila za tak ra tn i način izdelava ter za tak ra tne m anj kva lite tne cem ente in jek la še prezgodnja. (M orda kaže omeniti, da sva le ta 1912 s dr. Ka­ salom poizkušala v nek i ljub ljansk i be tonsk i delavnici s p rav prim itivni­ m i sredstv i m on tira ti stropni tram iz p re jn ap e teg a betona, te r ga potem preizkušala, k a r je bil gotovo p rv i tovrstn i poskus pri nas.) Po p rv i sve­ tovni vojni pa so p re jnape ti beton v zahodni Evropi že stalno uporabljali, ne glede na ostali svet. K akor žele­ zobetonu tako je b ila tudi p rejnape- tem u betonu zibelka F rancija, in če je ime ing. H ennebiquea povezano z železobetonom , je ime ing. Freyssi- n e ta spojeno s to novo gradbeno gm oto v isokovrednega betona in jekla. Za po jasn itev prej izraženih te ­ m eljn ih m isli p redv idevajm o nasled ­ n je idealne prim ere: 1. M ost dz p ro s to po ložene 80 cm debele nosilne betonske plošče, brez arm ature, n a j im a 20 m razpona in naj bo obrem enjen z 2 tonam a na m 2. Potem znaša n ap e to s t nearm ira- nega betona v n jegov i sredini v sk ra jn ih v lakn ih plošče ± 188 kg/cm 2 ( ± 94 kg od la s tn e teže, ± 94 kg od brem ena). Prehod m ed pritiskom in tegom je v tem prim eru v sred in i plošče in le n jen a zgorn ja polov ica je iz rab ljena za pritisk . Jasno je, da noben be to n n e m ore p revzeti n ape­ to s t v tegu + 188 kg/cm 2 v spodnjih v lakn ih plošče, in zato bi se tak šen m ost že pod lastno težo porušil. (Glej sliko 2.) 3. Povrnim o se spet k našem u p r­ vem u m ostu z 80 cm debelo betonsko ploščo in ob rem enitv ijo 2 ton na en m2, brez slehern ih železnih vložkov. Na obe k ra jš i stran ic i m osta izvrši­ mo p ritisk — 200 kg/cm 2. (Ta pritisk lahko dosežem o s pom očjo stiskaln ic od zunaj ali p a z uporabo prejnape- m o Ks/n1 : m - f ISSilKS/CM1 Slika 2. 2. Izračunajm o isti m ost (sl. 2) s p lo­ ščo iz železobetona, za katero po rab i­ mo že bo ljši beton kakor običajno pod obče veljavn im i pogoji za gradn jo tak šn ih konstrukcij. 'N jegove najbo lj ugodne dim enzije so nasledn je : de­ b e lina plošče 1.10 m p ri nape to s ti be­ to n a v p ritisku — 104 kg /cm 2 in že­ leza v teg u + 1200 kg/cm 2. Plošča tih jek len ih žic v no tran josti b e to ­ na.) Kaj vidim o? V spodnjih v laknih plošče, obrem en jen ih s tegom, osta­ ne še p ritisk — 200 + 188 = — 12 kg / cm2. V zgorn jih v lakn ih plošče dose­ žemo p ritisk v jak o sti — 200 — 188 — — — 388 kg/cm 2. N a p ritisk je torej izrab ljen celo tn i profil plošče. Danes ni težko izdelati be tona takšne trdo- ww ks/ n‘ Slika 3. m ora b iti arm irana z 245 cm 2 železja na tek o č i m eter prereza, to je n jen jek len i vložek. N a sredi razpona m o­ ra im eti 13 palic profila 50 m/m. (Glej sliko 3.) Prehod med pritiskom in te ­ gom je v tem prim eru v zgornji tr e t­ jin i p lošče in le n jen a zgorn ja tr e t­ jin a je iz rab ljena na pritisk. te tudi pri dv ak ra tn i sigurnosti. (Glej sliko 4). 4. Da si ponazorim o p rak tično upo­ rabo p re jn ap e teg a betona, pustim o na 80 cm debelo in 20 m razpeto z 2 to ­ nam a na m 2 obrem enjeno m ostno p lo ­ ščo de lova ti stiskaln ico po obeh stran eh s p ritiskom 415 ton na teko- 1 000 K f/rr1 Slika 4. -U91KS/CH* ! NfVTRAiHA T «1 -ft* Kt/CH* či m eter širine, in sicer v višini 5 cm od spodnjega roba plošče. (Ta pritisk lahko izvedem o tudi s prejnapetim i 110 cm. p rih ran k a je torej 77% na železu in 30% na betonu. (Glej sliko 5). *11 T/H* c :< m k c / h ’ \ w at’la tu (3 *10 Ufi) ---UM -------- •19*1 Ht/CH* 'nf j • ? 11*8500 K ejH ' Slika 5. jek len im i žicami, kakor je bilo om e­ n jen o že prej.) S takšno prejnapetost- jo povzročim o p ritisk — 188 kg/cm 2 v spodnjih v lakn ih m osta in nateg T 84 kg/cm 2 v zgornjih. Pod točko 1. smo prej izračunali, da znašajo n a ­ petosti od lastne teže in obrem eni­ tv e + 188 kg/cm 2. Torej bo pri tako p re jnape ti konstrukciji znašala nape­ tost n jen eg a be tona v tegu nič (0) in v p ritisku — 188 — (— 84) — — 104 kg/cm 2, to je toliko, kolikor smo iz­ računali nape to s t pri železobetonski konstrukciji pod točko 2. C elotni p ro ­ fil je to re j enako izrabljen le na p ri­ tisk. Če nam esto p ritiska stiskaln ic uporabim o p re jn ap e te jek lene žice, (na v rednost 48.500 kg/cm 2) jih p o tre ­ bujem o na en tekoči m eter p rereza p lošče v sred in i m osta cca 56 cm2, to je 4 in po l k ra t m anj kakor pri žele­ zobetonski arm aturi, ki smo jo ’ opisa­ li pod točko 2., ne glede na to, da je tu p re jn ap e ta plošča v isoka le 80 cm nam esto železobetonske z debelino Preprosto, ali ne? V saka velika ide ja je p reprosta. In vendar zahte­ v a teo rija o pre jnapetem betonu ogrom no znanje, ki ga v celoti ob­ v lada le malo strokovnjakov . Tudi v te j stroki so že specialisti, ki prouču­ je jo le n jene določene panoge. In nove zamisli, nova odkritja, nove sm ele konstrukcije m ostov in drugih zgradb snu je jo izmed n jih le izvo­ ljen i -— snujejo jih, dejal bi, pesniki z logaritm ičnim i računali v rokah. V prašam o se, ali je s prejnapetim betonom novo n as ta ja jo ča era v grad­ beništvu dokončna? N e bi rekel. 2e danes vemo, da im a keram ika vlakna v nategu 20 do 30 k ra t večje čvrsto­ sti od najbo ljš ih jek len ih v laken se­ danjosti. M orda bodo prevzela v bo­ dočih (nasproti današnjim ) »pajčevi- nastih« konstrukcijah iz novih grad ­ benih gmot vlogo sedan jega jekla, in jek lo vlogo sedan jega betona? — Qui v ivre , verra! Ing. F rance D olničar DK 628.2.002.1 Material kanalskih cevi K analske cevi m orajo biti p red ­ vsem tesne, tako glede s ten kot g le­ de stikov. Iz ne tesn ih kanalov p ron i­ ca jo odplake v tla in v podtalnico te r oboje okužujejo , kar je v zd rav­ stvenem pogledu zelo nevarno. V n e ­ tesne k ana le nada lje vd ira pod ta ln i­ ca, s čim er se zm anjšuje n jihova p re­ točna zm ogljivost. V netesne kanale pronicajo — tako n a stik ih kot skozi sam e porozne stene — fine rastlin ­ ske koreninice in jih sčasom a popol­ nom a zam ašijo, ker se v n jih zelo hi­ tro razrastejo . V ododržnost cevi se preizkuša tako, da pokončno cev n a ­ polnim o z vodo; v 24 u rah ne sme pasti g lad ina vode v cevi za več kot 2 cm. Ročno phane cevi pa tega po­ go ja ne m orejo izpolniti, k e r so p re ­ več porozne. N ad a ljn ja la s tn o st dobrih kan a l­ skih cevi je n jihova zadostna tlačna trdnost p ro ti zem eljskem u p ritisku in prom etn i obtežbi. K analske cev i m o­ ra jo im eti čim bolj g ladke n o tran je stene in biti odporne pro ti b ru šen ju po pesku k ako r tudi p ro ti agresivnim snovem v odplakah in v zem ljini. P red p rvo svetovno vojno so bili g ra jen i m anjši kanalsk i profili več i­ nom a iz kam enine, ki na jbo lje u s tre ­ za zgoraj naštetim pogojem . Po p rv i svetovn i vo jn i pa so tako pri nas kot d rugod začeli uporab lja ti za kanalske m reže 1 m dolge cem entne cevi, roč­ no phane v sto ječih m odelih, s stik i na pero in u tor. Edina p rednost teh cev i v p rim erjav i s kam eninastim i je n jihova n izka cena. G lavne pom an j­ k ljivos ti pa so: nezadostna vododrž- nost, h rap av o st n o tran jih sten, m ajh ­ na odpornost p ro ti b ru šen ju po pesku in p ro ti kem ičnim vplivom te r neza­ dostna tesnost stikov. Ta tesn itev se izv a ja s cem entno m alto, k i pa na m ajhn ih stičn ih p loskvah peres in u to rov zelo slabo drži; zato rad a po­ k a pri še tako m ajhn ih prem ikih. Ra­ zen tega se cem entni ovoji z lasti v spodnjem delu cevi izvaja jo težko in zato večinom a zelo površno. Iz naveden ih razlogov so drugod že p red dese tle tji p ričeli izdelovati g rlaste cem entne cevi, ki jih lahko m nogo bo lje tesnim o ko t cevi na pe­ ro in u to r. P redvsem p a so začeli u p o rab lja ti tudi nove m etode v izde­ lav i cem entnih cevi, nam reč z v ibri­ ran jem in centrifugiranjem . P rednost v ib riran ih in centrifugaln ih betonsk ih cevi p ro ti ročno phanim je p redvsem tesnost sten, g ladka n o tra n ja pov rš i­ na, m nogo v eč ja odpornost p ro ti o b rušen ju in p ro ti kem ičnim vplivom . N adaljn ja p rednost so g rla nam esto u to rov in v eč ja dolžina posam ez­ n ih kosov (3,60m). Za navadne ce­ m entne cev i je n a jv eč ja dovoljena p re točna h itro s t 2,50 do 3,0 m/s, za v ib rirane in cen trifugalne cevi pa 5,50 do 6,0 m /s. Iz tega rezu ltira jo tudi mnogo v eč ji dovoljeni padci, kar im a zlasti v strm ih u licah ve lik po­ men, k e r se p rišted i m nogo na izko­ p ih in na p repadn ih jašk ih za omi- Ijen je padcev . K er tesn itve cevi s cem entno m alto n ikako r ne ustrezajo , so v tu jin i vpe­ lja li b itum inozna tesn ila v obliki p ro ­ filiran ih ovojev, ki se nav lečejo na u to rne stike. Ta tesn ila so mnogo po­ po lnejša in razen tega elastična, ta ­ ko da pri m ajhn ih prem ikih cevi sti­ ki ne popokajo . V endar se tudi z uporabo p lastičn ih tesn il ne m orejo prim erja ti navadne u to rne cevi z grlastim i, ne g lede na to, da je treba uporab lja ti za različne cevne profile tud i različne ovoje. Do sedaj ni zna­ na m orebitna prim ernost in način tes­ n itv e s tik o v u to rn ih cevi s pdlivini- lom. G rlaste cev i se tesn ijo n a podo­ ben način ko t litoželezne, s konop- Ijasto v rv jo in asfaltnim kitom, s či­ m er dosežem o popolno tesnost stikov. V Švici im pregn ira jo konopljasto vrv z bakrovim naftenatom in jo tako za­ ščitijo p red gnitjem ; ta način im preg­ n iran j a ne škodu je niti pitni vodi. N edvom no ni treba posebej poudar­ ja ti ve like ugodnosti, ki jo nudijo 3,60 m dolge cevi, ker se p ri n jih b i­ stveno zm anjša število stikov, po la­ gan je cevi m nogo h itre je napredu je in dosežejo se bolj rav n e tra se ko t pri m etrsk ih ceveh. Zanim ivo je, da so začele v tu jin i cen trifugalne cevi zarad i sv o je kakovosti izpodrivati ja jč a s te cevi, k ljub tem u, da so te h idrav lično ugodnejše . P ri nas so začeli v zadnjem času ljudsk i odbori posvečati p rece jšn jo pozornost g radn jam kanalizacij. Žal pa je tako kak o v o st cem entnih cevi ko t izvedba s tikov v ja rk ih zelo po­ m an jk ljiva ; kanali so zato prem alo tesni, fekalije pron icajo iz n jih v tla in jih okužujejo . Iz gospodarskih raz­ logov ni m ogoče p ričakovati, da bi za kanalizacije začeli uporab lja ti ka- m eninaste cevi, k e r so p red rage; ra ­ zen tega p a im ajo redkokdaj p rav il­ no krožno obliko, kar seveda zelo neugodno vp liva na pretočne razm e­ re. Zato bi b il že sk ra jn i čas, da se tud i n a tem področju postavim o v v rs to napredn ih d ržav in pričnem o s serijsko s tro jno izdelavo v ib riran ih in cen trifugaln ih cevi. Z našim odlič­ nim trboveljsk im cem entom bomo lahko pošilja li na trg kanalske cevi p rvov rstne kakovosti in bo ­ mo n a ta način odstran ili v se dose­ dan je pom anjk ljivosti naših kanalsk ih omrežij. Ing. Sergej Bubnov DK 624.011.1.023.85 Račun poveša lesenega predalčja Z ačasni tehn ičn i predpisi za lesene konstrukcije PTP-8 predp isu je jo tudi m eje za dopustn i poveš pri raznih v rs tah le sen ih konstrukcij. Račun poveša lesen ih elem entov s polnim prerezom n i težaven in ga lahko iz­ vedem o po znan ih form ulah. Bolj za­ m otan je p roblem računa poveša za p redalčne konstrukcije . Za lesene predalčne nosilce p redp isu je jo PTP-8 tč. 546 m aksim aln i dopustni poveš Pri p ro jek tih lesen ih predalčij, ki jih sreču jem o v praksi, k ar pogosto najdem o p ro jek te , v ka te rih ni iz ra­ čunan poveš konstrukcije , čeprav predp isi to zah tevajo . V zrok m o­ ram o iskati predvsem v tem, da v p riročn i teh n ičn i lite ra tu ri n i n a raz­ polago p rim ern ih podatkov za račun poveša lesen ih predalčij. P ro jek tan t je navadno , k a r se teg a tiče, p repuščen sam em u sebi in zato n a jv eč k ra t ta račun k a r p rep rosto opusti, k er ne pozna načina , po katerem bi lahko h itro p riše l do rezu lta ta in izračunal poveš p reda lč ja . Zato je p rav p ri­ m erno, da prikažem o, kako p ro jek ­ tan t lahko p rak tično in p rep rosto iz- ' računa poveš lesenega predalč ja , in podam o način, ki bo dostopen in ra ­ zum ljiv tud i sredn jim tehničnim k a ­ drom, ki se u k v a rja jo s p ro jek tira ­ n jem lesen ih konstrukcij. Izdelava W illio t-ovega p lana deform acij je za­ m udna in zah teva določeno teo re tič ­ no znanje, zato pri lesen ih p redalčjih prak tično redko kdaj pride v poštev. Bolj p rep rost in p reg leden je način računa na podlagi B etti-jevega zako­ na v irtue lnega dela sta tičnega sis te ­ ma, ki prav i: v irtue lno delo zunanjih a li no tran jih sil iz razporeda »1«, na deform acijah iz razporeda »2«, je en a ­ ko v irtualnem u delu zunanjih ali n o ­ tran jih sil razporeda »2« n a deform a­ c ijah razporeda »1«. To je eden izm ed najbo lj zanim ivih in najbo lj pom em bnih zakonov v s ta ­ tik i linearno defo rm irajočih se sis te ­ mov. Č eprav je p rep ro st v form u­ laciji, je g loboke vseb ine in v ses tran ­ ski glede n a m ožnosti, k i jih nud i v praksi. Pri na jraz ličn e jš ih razpored ih obrem enitve in n a jraz ličn e jš ih defor­ m acijah, ki jih ti razpored i povzroča­ jo, je značaj deform acij takšen , da je zakon o v irtuelnem delu zm eraj ve­ ljaven . Če to prikažem o na n a jp rep ro s te j­ šem sistem u, na prostoležečem no ­ silcu, in razpored obrem enitve »1« za­ m enjam o n a prim er s silo Pi, razpo­ red obrem enitve »2« pa zam enjam o s silo P2 potem dobimo po M axw ellu: • ®12 = • ^21 (sl- !)• Pri lesen ih predalč jih potrebujem o deform acijo samo v sredini razpeti- ne, ker se m eje dopustnih deform a­ cij, ki jih postav lja jo predpisi, n an a ­ ša jo n a deform acijo v sredini. Zato obrem enim o predalč je z dvem a raz­ poredom a sil, in sicer vzam em o za razpored »1« sam o eno silo P— 1,0 t v sred in i spodnjega pasu predalč ja , za razpored »2« pa dejansk i sistem sil, ki ob rem en ju je jo p redalč je pri m ak­ sim alni deform aciji. Če sedaj izračunam o sile v palicah predalčja , ki jih povzroča sila P = 1 ,0 t (razpored 1), in te sile množimo s deform acijam i palic, ki jih povzroča­ jo dejanske sile (razpored 2), potem je ta p roduk t (virtuelno delo) enak p roduktu sile P — 1,0 t in dejanske deform acije v sredini predalčja , ki povzroča dejansko obrem enitev (raz­ pored 2). Izraženo v formuli: 1,0 .8 s = SSAs. N ačin, po katerem izračunam o po­ veš, bomo p rikazali na enem prim eru. Leseno p reda lč je statične razpretine L = 19.74 m (sl. 2) je obrem enjeno z m aksim alno obrem enitv ijo po celi dolžni. Pri prosto ležečih p redalčjih pride v poštev za račun poveša sa ­ mo polna obrem enitev povesja, ker ta obrem enitev daje m aksim alen poveš v sredini. K er so sile v sim etričnih palicah enake, zadostu je, če v irtu e l­ no delo izračunam o samo za po lov i­ co po v esja te r potem množimo z 2. S rednjo v e rtik a lo računam o pri tem s polovico nastopajoče sile zaradi i p rep ro ste jšeg a računa se m odul e la ­ stičnosti upošteva še le na koncu pri zbiru v irtu e ln ih del vseh palic. R ačun najlaže izberem o tab e la ­ rično: Slika 2 Račun poveša v sredini za L = 19 74 m Tabela Pa­ lica Sem St F cm 2 *S SStem S t E A sS 5i== F S . 5 A s 02 202 — 8,10 208 __ 1640 -1.23 __ 7.87 + 9.70 03 202 — 9.38 208 —. 1900 - 1.56 — 9.12 + 14.20 04 202 — 9.72 208 — 1964 -1.80 — 9.44 + 17.00 Os 202 — 9.52 208 — 1925 -1 .97 — 9.25 + 18.20 Di 224 — 6.32 208 — 1415 -0.88 — 6.80 + 6.00 D2 235 + 3.35 70 + 778 1-0.58 + 11.10 + 6.44 Da 256 + 1.60 40 + 410 [-0.42 + 10.20 + 4.30 Dr 275 + 0.48 40 + 132 1-0.32 + 3.30 + 1.06 Ds 300 — 0.28 50 — 84 -j-0 .26 — 1.68 — 0.43 V2 156 — 1.62 143 — 253 -0.31 — 1.77 + 0.55 V3 187 —<0.81 143 — 151 -0.26 — 1.05 + 0.27 V i 220 — 0.14 143 — 31 -0 .22 — 0.22 + 0.04 U i 187 + 5.18 169 + 970 [-0.73 + 5.74 + 4.20 U2 200 + 5.18 169 + 1036 [-0.73 + 6.13 + 4.47 Ua 200 + 8.00 169 + 1600 |- 1.22 + 9.50 + 11.60 U i 200 + 9.25 169 + 1850 - 1.55 + 10.94 + 17.00 Us 200 + 9.60 169 + 1920 - 1.78 + 11.35 + 20.20 S + = 135.23 S — = 0.243 2 = + 134.80 2 S S A S 270o = ------------- = ---- = 2,70 cm E 100 E = 100.000 kg/cm 2 = 100 t/cm 2 „ 1974 Za L = 19.74 cm: S = -------= 700 = 2 82 cm > 2.70 cm Pri tem je: s — dolžina palice v cm S —• d e jan sk a sila v palici pri po l­ ni obrem enitv i (razpored 2) v t F — p lo skev p re reza palice v cm 2 S — sila v palici vsled obrem eni­ tv e s P = 1.0 t v sredini razpetine v t. K akor vidim o, je izračunan i poveš m anjši ko t dopustni, čeprav se p recej p rib ližu je m eji dopustnega poveša. Če n a ta način izračunam o m aksi- ran e za isto m aksim alno obrem enitev T3 O B dobim o nasledn je rezu lta te (tab. 2): Tabela 2. Dopustni O Razpetina Računski poveš u povešCfl m cm 700 m I 19.74 2.70 2.28 II 18.82 2.35 2.70 III 17.93 2.47 2.56 IV 17.03 2.38 2.44 V 15.23 1.90 2.18 VI 13.43 1.22 1.92 VII 11.63 0.97 1.66 VIII 10.73 1.04 1.53 Opom ba m alne povese za različne razpetine Pri nosilcu III so prerezi bolj izko p redalč ij is tega sistem a, dim enzioni- riščen i ko t pri nosilcu II. K akor vidimo, je p ri v seh nosilcih računsk i poveš m anjši od dopustne­ ga. Pri m anjših razpetinah je ta raz­ lik a večja , pri v eč jih se p a računsk i poveš p recej p rib ližuje dopustnem u. Pri tem smo upoštevali dopustn i po- L ves f = ---- v sm islu PTP-8, toda ta 7 0 0 v rednost je za ostrešja v e rje tn o ne­ koliko prestroga . Po nem ških pred ­ p is ih za v isoke g radn je za prosto le- žeče nosilce je n a jveč ji upogib f š . - L ~ 5 0 0 (DIN 1052 upo rab ljena je nem ška označba za upogib »f«), Upo- L qib f < — • se zah teva sam o za 7 0 0 m ostovne konstrukcije (Din 1074). Ta upogib zadostu je celo nem škim p red ­ pisom za železniške p redalčne lesene m ostove (BE/1934/36). Za polnosten- ske lesene nosilce železnih m ostov je po nem ških p redpisih dopuščen < L celo upoqib f = ---- • a 4 0 0 G lede na to bi lahko uprav ičeno m enili, da je m aksim alni upogib pre- L dalč ja za o strešja do f =; čeprav naši p redpisi zah tevajo m anjši upo­ gib. Pri tem je seveda treb a upošte­ va ti posam ezne prim ere, ko je večji upogib s trešn ih predalčij nezaželen iz este tsk ih razlogov, posebno če je n a p red a lč ju obešen strop. P ri gornjem načinu računa poveša n iso upoštevane e lastične in p lastične deform acije v sam ih vozliščih. Te de­ form acije so odvisne od v rs te veznih s red s tev (vijaki, žeblji) in od kako­ vosti lesa (trd, m ehak, suh, vlažen, g rčast itd.). N atančne jših vrednosti teh deform acij ni m ogoče ugotoviti zaradi našte tih najraz ličnejših okol­ nosti, ki vp liva jo na te deform a­ cije. N edvom no so te deform acije tu ­ di funkcija sil in napetosti. K er so sile v palicah v vsakem vozlišču v ravnovesju , se v posam eznih palicah v sa j e lastične deform acije načelno b ližajo ničli. Tudi p raksa je pokaza­ la, da so deform acije vozlišč zelo m ajhne in ne vp livajo b istveno n a velikost poveša. N a jvečk ra t je de­ jansk i poveš p reda lč ja bil tudi pri n a jv eč ji obrem enitv i p recej m anjši, ko t je bil teo re tično izračunani poveš. Tako je bil n a prim er pri Putniko- v ih g aražah v Št. V idu za lesena p reda lč ja razpetine L == 14.50 m na zgoraj n av ed en i način izračunan m aksim alni poveš f = 2.40 m. Pri zna t­ no p reko račen i obrem enitvi s snegom v le tu 1952 je b il ugotovljen de jan ­ ski poveš f = 1.24 cm. Tudi nem ška p rak sa je pokazala, da so dejansk i povesi lesen ih p re ­ dalčij p recej m an jši od teo retično iz­ računanih , k a r je nedvom no posle ­ dica vp liva vozlišč. G lede n a to bi bilo prav , da bi v naši p raks i za lesena strešna p re ­ d alč ja povečali dopustni upogib na L f = ---- ■ R ačun poveša bi pa lahko 5 0 0 izvedli n a zgoraj prikazani način, ki daje, ko t je p raksa pokazala, celo neko liko v eč je upogibe, ko t jih novo izdelana le sen a p redalč ja izkazujejo pri polni obrem enitvi. Ta razlika je vk ljub tem u um estna, ker bodo s ta ­ re jše konstrukc ije pri polni obrem e­ n itv i nedvom no izkazovale večje upogibe. Urejuje uredniški odbor. — Odgovorni urednik ing. Ljudevit Skaberne. — Izdaja Društvo gradbenih inženirjev in tehnikov LRS. — Uredništvo in uprava: Ljubljana, Erjavčeva 11, telefon 22-958.