Na konferenci je sodelovalo okrog 220 udeležencev iz naslednjih strok 
ali področij udejstvovanja: pravniki, biologi, geografi, kemiki, geologi, tehno­
logi, oblikovalci, planerji, zdravniki, pomorci itd. Le-ti so prebrali 56 referatov, 
iz česar lahko povzamemo, kako pestro je bilo delo konference.
Poročila so bila razdeljena na skupine. Po vsaki zaključeni skupini refe­
ratov je sledila krajša razprava, ki je bila mnogokrat zelo ostra. Organizator 
je že pred pričetkom konference pripravil obsežen zbornik referatov, tako da 
so avtorji predstavili avditoriju v glavnem povzetke referatov, prikazali dia­
pozitive ali podali dodatna pojasnila. Konferenca je bila organizirana kot 
enotno zasedanje. Verjetno bi bilo bolje, če bi bila nekatera specialna vpra­
šanja obravnavana po sekcijah.
Za razliko od drugih takih zborov je bila ta konferenca zelo dobro pri­
pravljena, izredna raznolikost prispevkov pa je dokaj kompleksno osvetlila 
päroblematiko. Ob konferenci je bila organizirana prodaja knjig in manjša 
razstava plakatov na to temo.
Milan Orožen-Adamič
Prvi jugoslovansko-poljski seminar, Ohrid, 24.—29. 5. 1975
Na prvem skupnem srečanju jugoslovanskih in poljskih geografov pred­
stavljeni referati so obravnavali zelo širok spekter prostorskih problemov po­
deželja. Če jih skušamo razdeliti po sorodnosti problematike, jih lahko raz­
vrstimo na teoretične (A. Kostrowicki), metodološke (A. Marsz. J. Medved), 
na referate, ki so obravnavali določen podeželski problem: agrarno izrabo tal, 
turizem, oskrbo, naselja itd. (V. Gramatnikovski, J. Grocholska, B. Jačimovič, 
A. Jagielski, A. Jackowski, M. Klemenčič, R. Kulikowski, M. Lutovac, M. Na- 
tek, S. Nikolič, M. Pak, M. Pano v, Z. Pepeonik, A. Puška, J. Rajman, A. Stoj- 
milov, R. Szczesny, W. Stola, V. Točkovski, W. Tyszkiewicz, M. Žagar) ter 
referat s planersko problematiko (S. Leszczycki). Vendar so bila pomembnejša 
od referatov spoznanja, dobljena v živahni diskusiji, ko so raziskovalci iz 
dveh socialističnih dežel primerjali svoje skušnje glede urejanja družbenih 
in gospodarskih problemov.
Osnovna problematika obravnave je bila posvečena načinom in rezulta­
tom proučevanja stanja in spremembam, ki jih doživlja podeželje. Tako v ča­
sovnem, kot v problemskem oziru, je obravnavana problematika imela zaklju­
čen okvir; obravnavali so preostanke preteklosti v pokrajini (agrarna struk­
tura, naselja itd.), pojavljanje novih prvin (turizem, infrastruktura, industrija 
itd.) in tiste elemente, ki imajo posebno vrednost za človekovo dejavnost v 
bližnji prihodnosti (npr. voda, gozdovi, zrak).
V zelo odkriti diskusiji se je izkazalo, da so številni problemi prisotni v 
obeli državah in da so tu in tam ključnega pomena za nadaljnji družbenogo­
spodarski razvoj. Razlike so le v tem, da je osveščenost širšega sloja ljudi o 
obstoju teh problemov različna. Tako npr. je problem opuščanja izrabe zem­
lje pri nas v dobršni meri že prišel v zavest ljudi, medtem ko so na Poljskem  
le redki posamezniki spoznali problematičnost pojavljanja opuščenih kmetij­
ski površin. Podobno je bilo z drugimi problemi, npr. z močnim odseljevanjem  
s pasivnih agrarnih predelov, kar pušča za seboj — tako v Jugoslaviji kot 
na Poljskem — cel sklop težav: od gospodarske neizkoriščenosti prostora do 
socialnih vprašanj. Način reševanja omenjenih problemov pa je v marsičem  
različen v obeh državah.
Poleg skupnega obravnavanja posameznih problemov je imelo velik po­
men spoznavanje metodologije dela (npr. tipologije kmetijstva), teoretičnih iz­
hodišč (npr. za varstvo okolja), kot tudi konkretnih rezultatov (npr. o pro­
storskih učinkih turizma, oskrbe).
Pestrost pogledov na posamezne pojave v prostoru, razlike v teoretičnih, 
metodoloških in praktičnih dosežkih posameznih geografskih središč so omo­
gočile medsebojno spoznavanje rezultatov dela in deloma zbliževanje pogle­
dov, kar spodbuja k nadaljevanju podobnih srečanj.
Marijan Klemenčič