V Ljubljani, dne 1. februarja 1936,
Cena posamezni številki Din 3'—
Leto XVIII.
-NAŠ GLAS" iride vsakega prvega, in petnajstega v mesecu. Naročnina za celo leto Din 40’—, za pol leta Din 20*—, za četrt leta Din 10*—. — Za inozemstvo je dodati poštnino, nx= Oglasi po ceniku.-
NAS GLAS
Uredništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6. Račun poštne hranilnice v Ljubljani štev. 11.467.
List za državne nameščence in upokojence
Kuluk
L. A.:
Od prejemkov za februar se bodo — kakor že pet let doslej — tudi letos odtegnile vsem aktivnim in upokojenim državnim uslužbencem precejšnje vsote kot odkupnina za osebno delo na samoupravnih cestah. O tem tako imenovanem »kuluku« smo že ponovno pisali in dokazovali kako hudo breme je ta izredni davek za vse drž. nameščence, zlasti še odkar ga v naši banovini vsi drugi ljudje ne plačujejo več.
Kuluk je uvedel zakon o samoupravnih cestah od 8. maja 1929. Ta zakon je bil kasneje spremenjen in dopolnjen z zakonom o spremembah in dopolnitvah prvotnega zakona od 30. maja 1930. Po tem zakonu so zavezani osebnemu delu za gradnjo in vzdrževanje samoupravnih cest vsi za delo sposobni moški prebivalci od polnih 18 do 55 (zdaj 60) let. Ta obveznost osebnega dela se more odkupiti s plačilom ustrezne delavske dnine. To odkupnino pa morajo plačevati tudi vsi tisti prebivalci, ki sicer niso dolžni osebno delati pri vzdrževanju samoupravnih cest (kot n. pr. ženske, mlajši oz. starejši moški itd.), pa plačujejo neki določeni minimalni znesek neposrednega davka.
Osebnega dela pa ne morejo izvrševati fizično, kar je v splošnem dano na izbiro drugim zavezancem, vsi državni in* samoupravni uslužbenci in upokojenci. Ti morajo v vsakem primeru plačevati odkupnino za osebno delo v denarju. Odkupnina se določi z zneskom tridnevne plače (osnovne in položajne) oz. tridnevne pokojnine, kolikor je le-ta odmerjena od njihove zadnje aktivitetne osnovne in položajne plače. Drugi prejemki pri upokojencih se od leta 1933. dalje ne upoštevajo več za izračunitev kuluka.
Po navedenem je torej že v zakonu samem za drž. in samoupr. nameščence in upokojence določen izjemen položaj, ker isti ne morejo, cestnega dela osebno vršiti, temveč morajo vsekakor plačati odkupnino v denarju. Ker se pa za gradnjo in vzdrževanje samoupravnih cest uporablja ljudsko delo samo tedaj in samo toliko, kolikor samoupravna telesa teh del ne morejo izvrševati iz svojih splošnih denarnih sredstev, je nastal v naši banovini za javno uslužbenstvo še prav poseben, popolnoma izjemen in kar nevzdržen položaj, ko je banovina pobiranje kuluka v splošnem odpravila. V banovinskem proračunu za leto 1932./1933. je bil kuluk za vse prebivalstvo dravske banovine odpravljen, ker je banovina kot nadomestilo uvedla v ta namen nove Posebne cestne doklade, ostala je pa obveznost plačevanja odkupnine za cestna dela samo še za javne nameščence in upokojence. Po tem proračunu
En-Ko, Ljubljana:
Plače potrebščine v
Iz zagrebškega »Glasnika željezničkih činovnika«, odlično urejevanega glasila Združenja železniških uradnikov, prevzemamo sledeči velezanimivi članek, ki na podlagi suhih statističnih Podatkov opiše naš nevzdržni gmotni položaj. Naj govori članek:
»V dnevnih časopisih se zadnje znižanje prejemkov državnih in samoupravnih uslužbencev pojasnjuje in opravičuje med drugim tudi s tem, da je indeks cen za pridelke, ki jih prebivalstvo največ konzumira, po proučevanjih Narodne banke in Delavske zbornice v Zagrebu znatno padel tako v trgovini na debelo, kakor tudi na
naj bi plačevali v naši banovini javni nameščenci na leto približno 1 milijon dinarjev samo banovinskega kuluka. Ker se pa z banovinskim pobira tudi občinski kuluk, se znesek podvoji.
Pri tem je zanimivo to, da morajo javni nameščenci plačevati odkupnino neglede na spol, starost in položaj, torej tudi ženske in starci, ki zaradi visoke starosti za telesno delo sploh niso več sposobni. Že v tem je očitna anomalija, ker gre vsaj po besedah zakona za odkupnino za osebno delo. Prav tako so dolžni plačevati kuluk tudi telesno pohabljeni javni nameščenci in upokojenci, čeprav niso fizično sposobni za delo.
Odkar je za vse ostale prebivalce dravske banovine kuluk odpravljen, uživamo samo javni uslužbenci ta »pri-vilegium odiosum«, da še naprej plačujemo kuluk, in sicer samo mi. Že samo če upoštevamo okolnost, da ogromna večina javnih uslužbencev prav gotovo ne izrablja prekomerno samoupravnih cest kot to delajo razni industrijci, trgovci in drugi podjetniki, ker pač nimajo ne voz ne motornih vozil, temveč hodijo lepo peš, uvidimo, da je ta izjemna obremenitev našega stanu povsem neutemeljena. To so spoznali tudi pripadniki drugih stanov in že aprila 1932 je na pr. ljubljanski občinski svet sprejel resolucijo, ki predlaga, da se iz banovinskega proračuna črtajo določbe o odkupnini za osebno delo, katero naj plačajo javni uslužbenci, in naj se le-ti sploh oproste plačevanja kuluka enako kot vsi ostali prebivalci. Resolucija je naglasila doslovno: »Nepravično bi bilo, da bi kuluk plačevali le javni in samoupravni nameščenci in to celo dvakrat: posredno, in neposredno z zvišanimi dokladami na državne davke.«
Resolucije slične vsebine, spomenice in prošnje v tem smislu je predložilo že nešteto naših strokovnih društev vsem odločujočim činiteljem in to že ponovno, pa brez uspeha. Doslej se ni posrečilo, da bi se ta tako očitno neutemeljeni izjemni davek odpravil. In tako bodo ta mesec državni uslužbenci in upokojenci prejeli spet za lep znesek nižje prejemke. To je v današnjih časih, ko draginja vsak dan narašča, ko so stanovanja še vedno neznosno draga, ko je s skrčenimi prejemki res že nemogoče količkaj po človeško živeti, še tem teže prenesti.
Treba bo, da se vse naše organizacije aktivnih in upokojenih uslužbencev kar najprej sporazumejo za enotni skupni nastop. 'Predočijo naj odloču-čujočim vso nesocialnost in neosnova-nost tega izjemnega, hudega bremena, ki prav zaradi svoje izjemnosti tudi moralno hudo zadene javne nameščence.
luči indeksov
drobno in da zaradi tega znižanje prejemkov ni pretirano. Po izsledkih zagrebške Delavske zbornice je bil splošni indeks cen na drobno (baza julij 1914 = 100 v zlatu) za najvažnejše pridelke sledeči: Avgust 1929—159, avgust 1930 —152, avgust 1931—134, avgust 1932— 120, avgust 1933—89, avgust 1934—86, avgust 1935—86. V pogledu stroškov za življenjske potrebščine (hrana, obleka, obutev, stanovanje, kurjava itd.) po indeksih Delavske zbornice v Zagrebu, če se vzame za podlago mesec julij 1914, je stanje sledeče: 1929—164, 1930 —145, 1931—138, 1932—114, 1933—81, 1934—76, 1935—77.
Kakor se iz teh indeksov more raz-videti, so se življenjske potrebščine v primeri s prejšnjimi leti dejansko pocenile.
Ugovor, da so današnje plače, preračunane v zlatu napram predvojnim plačam manjše, je točen. Ali prav tako je točno tudi to, pravijo zagovorniki, da so tudi današnje cene v zlatu v primeru s cenami v letu 1914 nižje.
Točno...
Vendar si stvar oglejmo še malo bolj točno!
Za podlago nam služijo ugotovitve zagrebške Delavske zbornice. Glej tudi članek »Nekaj socialne statistike« v »Glasniku« štev. 10 tekočega leta.
Povprečni mesečni zaslužek javnih uradnikov — državnih in samoupravnih — v krajih, ki tvorijo danes kraljevino Jugoslavijo, je znašal leta 1914. po odbitku davkov in socialnih dajatev okroglo 290 Din.
Povprečni mesečni zaslužek jugoslovanskih javnih uradnikov pred 1. oktobrom 1935. znaša po odbitku davkov in socialnih dajatev v zlatu okroglo 150 Din.
Indeks zaslužka (1914 — 100) = 52.
Mesečni stroški za življenjske potrebščine (hrana, obleka, obutev, stanovanje, kurjava itd.) na bazi fiziološko - fizičnega, torej animalskega eksistenčnega minimuma znašajo po računih zagrebške Delavske zbornice v zlatu leta 1914 Din 54.— za samca, Din 142.— za obitelj (oče, mati in dva otroka), leta 1935. pa Din 42.— za samca in Din 110.— za obitelj.
V lanski 20. številki smo objavili zanimiv dopis nekega našega naročnika, ki je po zadnjih redukcijah prejemkov v prvem navalu ogorčenja list odpovedal, pa kasneje ta prenaglem sklep spet preklical. Iz tega iskrenega i pisma smo povzeli nekaj najbolj značilnih odstavkov in smo jih — žal brez naše krivde nekoliko okrnjene — objavili v vzgled in vzpodbudo drugim našim tovarišem, ki so smatrali za potrebno, da kot protest na znižanje prejemkov odpovedo naš list, ki z znižanjem prav gotovo ni niti v najrahlejši zvezi.
Danes objavimo še nekaj odstavkov iz drugega pisma tega zvestega naročnika, ki ga je napisal, da nam pojasni razloge zakaj je, kakor tudi premnogi drugi drž. uslužbenci v enakih razmerah, primoran, da se omeji prav pri vsem, na žalost tudi pri izdatkih za kulturne dobrine. Naj ta idealist, kakršnih je menda le še malo med nami, govori sam:
»Imel sem radio, bil sem naročen na različne knjižne zbirke, časopise, revije itd. Pri predzadnjem znižanju plač sem moral s težkim srcem žrtvovati radio, medtem ko sem vse ostalo obdržal. Kadar sem pričakoval kakšno revijo, sem bil časih že naravnost nestrpen, če je nisem dobil pravočasno. In če sem zvedel, da je kdo drugi izišlo številko dotične revije že prejel, jaz pa še ne, sem bil ljubosumen. Naravnost doživetje pa je bilo zame, kadar sem dobil po pošti knjigo, pa naj bo ista katerekoli založbe. Kakor star skopuh cekine, sem knjigo božal z rokami in očmi, in kadar sem začel citati, sem pozabil na vse tegobe življenja. Mi tukaj, daleč proč od železnice, tako rekoč odrezani od sveta, nimamo brezplačnih prosvetnih tečajev, nimamo po^ učnih in zabavnih predavanj, mi tu še tako zvanega »firbča« ne moremo pasti, ker nimamo kje. (Pisec živi namreč v majhnem kraju, ki je oddaljen nad
Indeks stroškov za najelementar-nejše življenjske potrebščine (1914 — 100) = 77.
Povprečni mesečni zaslužek javnih uradnikov sredi leta 1935. je torej napram letu 1914. za 48% nižji, medtem ko so se stroški za življenjske potrebščine znižali samo za 23% .
Tako do 1. oktobra 1935...
Po tem datumu ima stvar zopet drugačno lice.
S 1. oktobrom 1935. znižani mesečni prejemki znašajo povprečno v zlatu 130 Din.
Indeks zaslužka po 1. oktobru 1935 (1914=100) = 45.
Stroški za življenjske potrebščine in indeks teh stroškov se medtem niso izpremenili na boljše.
Povprečni mesečni zaslužek javnih uradnikov je sedaj napram letu 1914. za 55% nižji, stroški za življenjske potrebščine pa so nižji samo za 23%.
Ponovno naglašamo, da so v stroških za življenjske potrebščine všteti samo oni stroški, ki so neobhodno potrebni za vzdrževanje golega življenja in delazmožnosti in da niti najmanje niso upoštevani oni stroški, ki jih narekuje socialni položaj javnega uradnika.
Cene poljedelskih produktov kažejo tendenco dviganja in se njihov dvig po vsej pravici forsira. Če ostane pri dosedanjih cenah industrijskih proizvodov in zlasti pri dosedanjih visokih najemninah, bo v najkrajšem času razmerje med indeksom plače in indeksom stroškov za življenjske potrebščine še veliko bolj nenormalno.«
20 km od najbližje železnice; op. ur.) Življenje nam teče enolično dolgočasno naprej, brez sprememb, vsaj brez dobrih sprememb. Le kadar nas zadene kaj težkega, takrat se razburka naša duševnost, kakor narase in se razburi voda ob nalivih, ki pa potem, ko spet upade, Šumija svojo večno enakomerno pesem naprej. Zjutraj gremo v pisarno, opoldne jest (kako banalno!), zvečer iz pisarne — spat. In drugi dan je spet tak in tako naprej vse leto, vsa leta. Ne vidimo tujih obrazov, ne moremo sesti v kavarno, da gledamo skozi okno promenado, ne moremo iti gledat, kaj vse bo izbruhal iz sebe prispeli vlak. Ni čuda, če je v takih okoliščinah za človeka revija ali knjiga heobhodno potrebna duševna hrana, ne samo, če hoče iti s tokom časa naprej, ampak tudi zato, da ne otopi. Za bolnega človeka so zdravila potrebna, če hoče ozdraveti; toda če nima denarja, da si zdravila nabavi...
Tako smo prisiljeni, odpovedati se vsemu, kajti s plačo, ki jo dobim kot uradnik IX. skupine po 16 letih službe po 1126 Din (čistih) na mesec, si pač ne morem dosti privoščiti.«
K ti suhoparno točni sliki življenja državnega uradnika na deželi nimamo kaj dodati. Pretresljiva je. In idealizem teh naših tovarišev, ki žive raztreseni po raznih krajih, je spričo opisanih razmer vreden še tem večjega priznanja. Dobil ga ne bo nikoli: saj idealizem ne zahteva in ne terja nikdar ne plačila ne priznanja. Notranje zadovoljstvo mu je plačila in priznanja dovolj. Dokler bomo imeli še dosti takih požrtvovalnih in zavednih tovarišev, nas ni treba biti strah za usodo naših strokovnih in stanovskih organizacij in za usodo naših stanovskih glasil. Plemenita in nesebična gorečnost takih idealistov premaga vse ovire.
Posnemajmo jih!
in stroški za življenjske
Kako živimo na deželi?
(Iz pisma uredništvu)
Žalostne slike
Po somborskem upokojenskem listu »Naša Reč« objavljamo ižs člaiika, v katerem zagovarja potrebnost socialne samopomoči drž. upokojbhčev, zlasti pa nujnost ustanovitve bolniških blagajn, posmrtninskih skladov in drugih humanitarnih ustanov, nekaj značilnih odstavkov, ki z žarko lučjo osvetljujejo žalostni položaj, v katerem životarijo pd raznih krajih naše države stari državni upokojenci. Naj bi te sličice tudi v naših upokojenih tovariših vzbudile zanimanje za socialna vprašanja, katera bo treba slej ali prej rešiti v korist vsega stanu. Zlasti stalno padanje prejemkov in naraščajoča draginja silita vse državno upokojenštvo — prav tako pa tudi aktivne državne nameščence — da se tudi v tem pogledu postavijo na lastne noge. Naj govori članek:
»V nekem listu beremo ta žalosten pojav: »Umrla je vdova nekega uradnika, ki ni imela prav nobenega svojca. Pogrebno društvo, ki je bilo prepričano, da se tudi po smrti vdov izplačuje pogrebnina, jo je prepeljalo na pokopališče. Ko je pa društvo hotelo dvigniti pogrebnino in je izvedelo, da vdove nimajo pravice da pogrebne (posmrtne) podpore, je takoj poslalo svoje uslužbence v mrtvašnico z nalogom, naj truplo vzemo iz rakve. Če bi se ne bili navzočni tovariši moža pokojnice zavzeli zanjo in prevzeli pogrebne stroške nase, bogve kako'bi bila pokopana Vdova 'vrlega, vzornega in poištenega uradnika.« (Zdi še nam, da se je to zgodilo v Zagrebu; op. ur.)
Revščino in pomanjkanje, v katerem životarjjo upokojenci in upokojenke nam' značilno označuje tudi ta primer. Josip Kovač, upokojeni železniški uslužbenec,"je'stanoval v nekem zasebnem stanovanju v Slavonski Orahovici. Sorodnika ni imel nobenega; Med boleznijo se ni nihče pobrigal zanj. Umrl je zaradi slabe brane in pomanjkanja postrežbe.’Njegovo truplo so prenesli v mrtvašnico, toda pdgreb Se ni takoj vršil, ker ni bijo dediča, ki bi še bil pobrigal za to. Na vse zadnje, ko< se je truplo pričelo že razkrajati, so najeli ciganski voz in nekaj ciganov, ki so Kovača pokopali brez rakve in brez molitve, ker ni bilo nikogar, ki bi bil plačal duhovnika.
državnih upokojencev
Še drugi primer. Neki stari onemogli upbkdjtenec v S-u, ki ni imel nobenega svojega človeka je dobil po poštnem’ čeku neko 'staro pokojninsko ter-jateV v znesku 53.(X)0 Din. Starec, ki ni vedel, kaj mu je pošta vročila, in ker ni imel nobenega svojca, je odšel k nekemu znancu. Ta je šel s starcem na pošto, in ko je starec prejel denar, mu je odvzel nbVče. ši jih pobasal v žep in —gotova stvar. Starec je životaril in umrl v največji revščini v nekem zasebnem poslopju — v hlevu.
Še primer iz življenja. Neki upokojenec je obolel na želodcu. Živel je samo za svojo družino in s svojim vzornim in zmernim življenjem se mu je posrečilo, da je obdržal ravnovesje v svojem družinskem proračunu, v katerem je bila njegova pokojnina edini dohodek. Zdravnik je ugotovil, da ima tvor na dvanajstercu in mu priporočil operacijo. Vsa družina se' je prestrašila/sam je'pa skoro izgubil glavo ob razmišljanju, od kod naj krije stroške za’tako operacijo in stroške za morebitno zdravljenje po opdraciji. Ves obupan je odšel k zdravniku-speciali-stu, ki je ugotovil da nima tvora ih da operacija ni potrebna. Ves iz sebe je hitel nesrečnik domov in s solzami v očeh sporočil ženi specialistovo diagnozo, hkrati jo je pa potolažil, da se mu ne bo treba zaradi bolezni zadolžiti. Če bi se ne bil dogodil ta preobrat v njegovi bolezni, bogve v kakšno revščino bi bil hkrati z -družino zabredel. A vse to samo zato, ker m niti družine, niti samega sebe zavaroval, niti’ga ni zavarovala država ža take hiide in ne: predvidljive primere.«
Samo iz teh nekaterih žalostnih primerov, ki pa morejo zadeti Vsakogar izmed nas, je videti kako zelo je potrebno všaj bolniško zavarovanje ne le upokojenega, temveč prav tkko tudi aktivnega državnega ušliižbenštva. Treba bo, da se vse naše organizacije v kratkem skupno ih enotno lotijo teh velevažnih vprašanj, ki he trpe odlašanja: Da bodo pa1 mogle uspešno rešiti ta življenjski problčth našega stariii je treba, da^so močne in da združujejo v svojih vrstah res vse pripadnike stanu drž. nameščencev in upokojencev.
Zato veljaj prav vsem v njih last-ncm'interesu poziv: vsi v organizacije!
Pravica ločene žene do pokojnine
..P o >-i r> .	,f rr-»■i t r-i n ft I '.'.'rt IS ’ . »»•>• v. T-,- ■-•. <*’- — - - *r
pokojnina hkrati s sinom. Proti ti odločbi prosvetnega ministrstva je vdo-
-P -n »e*.-	, *f rt« nn n'i r» ^	A
Po smrti nekega učitelja je prosvetno ministrstvo priznalo njegovemu mladoletnemu zakonitemu sinu pokojnino, odklonilo je pa prošnjo bivše pokojnikove žene, ki je bila pa od moža sodno ločena, maj se ji prizna
va vložila tožbo na državni svet, ki je z razsodbo od 23. junija 1934, štev. 14.455, razveljavil izpodbijano odločbo in svojo razsodbo utemeljil takb-le:
»Po čl. 147 uradniškega zakona iz leta 1923 pripada rodbinska pokojnina v enakih delih uslužbence vi ženi ih otrokom, rojenim -(' zakonitem zakonu ali pozakonjenirii.
Ne drži navedba v izpodbijani odločbi, da 'je: tbžiteljica ločeha žena, to pa iz razloga, ker še po določbah rim-sko-katoliškč cerkve in avstrijskega državljanskega zakonika (§ 111) more polnoveljavna zakonska zveza med katoliki razvezati samo s Smrtjo enega zakonca.
Z' razsodbo okrožnega sodišča v N., štev.... od	ni bil raz-
vezan zakon med tožiteljico in pokojnim N. N., temveč je bil samo ločen od mize in postelje.
Zakonska zveza med spredaj imenovanima je ostala popolnoma v veljavi'in zato tožiteljiei kot uslužbenčevi ženi pripada pravica do rodbinske pokojnine. '
Neumestno je sklicevanje v ministrovem' odgovoru na določbo § 147, 2. odst. novega urad. zakona iz leta 1931, iz razloga, ker je pokojni N. N. umrl leta 1930, in se torej mora pravica do rodbinske pokojnine razpravljati po določbah starega uradniškega zakona iz leta 1923.
Zato se mora izpodbijana odločba kot zakonu nasprotujoča razveljaviti.«
Na podlagi te razsodbe državnega sveta je nato prosvetno ministrstvo dotični vdovi priznalo rodbinsko pokojnino po umrlem možu, od katerega je bila ločena.
Iz rizsodbe same je torej videti, da stoji državni svet na stališču, da se vsaj, če je mož umrl pred 1. aprilom 1931, ločenkam ne more osporavati pravica do rodbinske pokojnine. Iz utemeljevanja samega pa sledi, da smatra državni svet, da za katolike na nekdanjem avstrijskem ozemlju ločitve zakona, ki bi bila enaka razvezi, sploh biti ne more. Zato bi se tudi v primerih, kjer nastane vprašanje o pripad-riosti rodbinske pokojnine ločenkam šele po 1. aprilu 1931, moralo smatrati, da pogoj § 147, odst. u. z. sploh ne more biti izpolnjen, ker ločitve po predpisih rimsko-katoliške cerkve v praksi dejansko sploh mogoče niso. — Sodna ločitev pa značaja razveze zakona nikakor ne more imeti. Zato bi torej —- skladno s tem, po našem mnenju popolnoma pravilnem stališču državnega sveta — tudi po sedanjem urad. zakonu šla ločenim ženam pokojnina po možu.
Nabavne in prevzemne komisije
II. Po zakonu o drž. računovodstvu iz leta 1934.
A. Nabavne komisije
(Dalje.) ’
Nabavno komisijo po ustni (neposredni) pogodbi ali dogovoru sestavljajo najmanj trije člani iz vrst uradnikov. Kadar je vrednost posla manjša od 5000 Din, smeta biti dva člana komisije iz vrst zvaničnikov ki imajo več kot pet let zvaničniške službe ali iz vrst uradniških pripravnikov.
Pri nabavah, katerih vrednost ne presega 1000 Din, sme nakazovalec odrediti enega samega člana, ki pa mora biti iz vrst uradnikov. Ta odredba se izvrši po naredbi za izvršenje posla.
Izjemoma sme dovoliti nakazovalec, da pooblaščeni uradnik oz. nabavna komisija vrši posamezne nabave, ne da bi bila zanje potrebna odobritev pogodbe s strani nakazovalca v sledečih primerih:
1.	v primeru pod toč. 1, 2, 7, 9, 11 in 12 § 145;
2.	pri nabavah iz toč. 5 § 145, če skupnd vrednost nabave ne /presega vsote 100.000 Din;
3.	v primeru toč. 3 in 4 § 145, kadar gre za nabavo materiala, katerega skupna vrednost ne ptesega vsote 100 tisoč Din in
4.	v primeru nabave iz toč. 10 § 145 po postopku, ki ga predpisuje ta točka neglede na vrednost nabave.
V vseh teh primerih je dolžan odrejeni uradnik oz. komisija, da predloži nakazovalcu izčrpno poročilo o izvršenem poslu. Poleg poročila je predložiti tudi originalni račun osebe, s katero je kupčija sklenjena in kateri je dolžna vsota izplačana ter potrdilo pristojnega organa (v primeru nabave materiala), da je nabavljeni predmet vpisan v knjigo inventarja oz. potrošnega materiala.
Komisija sme v navedenih primerih vršiti izdatke samo v mejah naka-zovalčevega pooblastila.
Pogodbe s pomočjo pismenih ponudb (pri vseh nabavah, katerih vrednost ne presega 100.000 Din), se sklepajo komisijskim potom. Člane komisije določi nakazovalec v odredbi za izvršenje posla. Sočasno je nakazovalec dolžan sestaviti pogoje, po katerih se sme pogodba skleniti, in določiti rok, do katerega je sprejemati ponudbe: Rok zavisi od vrste in vrednosti posla. Pri nabavkah preko 20.000 Din ne sme biti rok krajši od 10 dni. Pogoji morajo vsebovati klavzulo, da veljajo v celoti določbe III. poglavja tega zakona.
Komisija si lahko pribavi ponudbe kratkim potom, tako, da se obrne pismeno do posameznih trgovcev, ki so ali proizvajalci, ali pa po zakonu o obrtih
H. Duvernois: ’
Utvara
»Bo prišla?« se je spraševal Leon Go-binet. »Bo prišla v plašču od modrega sukna s čapljinim klobukom, ki ji dajeta podobo zarotnice, ali v zeleno in rdeče progasti obleki, s klobučkom:, okrašenim -s poljskimi rožami'iz pišanega Usnja, da je videti podobna Vajenki (zi veletrgovine? Kaj poreče, kd vstopi? Sicer jo1 pa končno moram pač jifz prvi pozdraviti. Kakšen naj bom: nežen ali strasten; viharen ali duhovit? Kaj če bi jo morda poljubil...? Seveda, toda po poljubu je Spet treba kaj reči. Nekaj preprostih besed v zahvalo ne bi bilo morda dovolj? Ne! Kaj pa če bi dejal kar: »Ljubim te, Cecile!«'Tudi ne! To je izjava, ki jo je treba dolgo pogrevati in jo nato - še- vrelo, v pravem trenotku spraviti na svetlo...«
Sedel je in načečkal na papir besede: »Najdražja, samo sebe mi prinašaš v dar...« Nato je spet [prečrtal stavek, in ga nadomestil ž bfeiSedami: »Vse življenje sem te pričakoval, ljubica moja:« Ravno Se je pripravljal, da zapiše še tretji stavek, ko je Slišal kako še obrača ključ v ključavnici in se vrata [odpro. Cecile Watres'olt, žena Augusta Witresolta, lastnika slovite veletrgovine, je vstopila. Prišla je - napol kot prodajalka in napol kot zarotniea. Zakaj imela je na sebi modro sukneni plašč in klobuček s pisanimi poljskimi rožami iz iišnja.
»Ah,« je vzdihnila, »mislila sem, da nikdar ne dospem! Celo peljala sem se s 'Cestno želežnico — prvič v življenju! Kaj pravite k temu?«
Vse besede, kar si jih je bil Leon pripravil, so se razblinile. Vzkliknil je:
>5S cestno železnico! Pa zame! Kako dobri ste, moja draga, ljubljena, milostiva gospa!«
In dostavil je še:
»Ob takem strašnem vremenu!... Na srečo mi prinašate sonce s Seboj. Davi sem navzlic dežju, ki je'kar lil v potokih, jahal celo uro v Bulonjskem gozdiču. Bojim se le, da se je Tenebreux prehladil. Ti plemeniti konji so' tako občutljivi!... Si hočete ogledati mojega Fragomarda in Clo-diona?« •
»Nisem prišla k vam, da bi si ogledovala vaše konje«, je odvrnila gospa Watre-soltova čisto nedolžno, »in priznati vam moram samo to, da se strahovito bojim' — da se mi je zdelo ves čas, da bom trčila ob mojega moža, in da se blazno bojim, srečati ga, ko bom šla od vas. Tako mi je, kot da imam !ed v žilah... in zato se vam gotovo ždim zelo malo ljubezniva. Ampak kaj hoteče?... Cesta... ivsL ti moški, ki so Zijali vame ... skratka, imam občutek v duši, kakor ljudje, ki so na potovanju v London bili tako bolni, da jim misel na povratek-zagreni tamkaj vse veselje... in končno, saj veste, da tako- bogat trgovec, kakor je gospod Wa,tresolt lahko kupi vsakogar v pomoč. In tako silno ljubosumen je! In vaša hišnica je videti nadvse prostaška ...«	'.
Nato je odložila plašč prav tako melo-dramatsko, kakor mušketirji na odru, ki se •pripravljajo na dvoboj, ,se zahvalila za stol, •sedla na naslonjač prav tesno rta rob, kakor kdo, ki je trdno sklenil, da bo kar najprej odšel in trdo pomolila Leonu roko v-rokavici.
»Preveč se bojim, dragi prijatelj, samo sedla bom, pa spet odhitim«.
»Dragica«, je dejal Leon, »saj se bo še vse uredilo. Mar nimava sredstva, da se popolnoma pomirite? Pokličite po telefonu
phtPTakršhokbh •thCfve'zh'inrižst. Tako bo-' ste ugotovili,' da popolnoma mirno sedi v pisarni in nato me ne bo moglo prav nič več ovirati, da bi vam dejal, da ste mi moja zvezda, smisel mojega žitja, in da sem vse življenje čakal' na vas... Tu je slušalka, izvolite poklicati številko«.
Ko je bila spojena, je Cecile govorila z najnežnejšim glasom:
»Tvrdka Watresolt, Lobemuche & 'drug? Halo! Je tam'gospod Watresolt? Si ti moj ljubček?...' Ne? Ah... Oprostite... Kako?
Nekaj časa je držala slušalko še ob ušesu, .nato ji. je trdo padla iz roke. Tedaj je Leon ves osupel opazil, da je postala prsteno bleda in da se je zaman trudila iztisniti besedo.
»Saj vendar,« je vprašal, »ni novica preslaba?«
In Cecile je zajecljala:
»Moj'.'.'i mojo .'. mož je mrtev...«
»Mrtev?«
»Mrtev. Nekdo mi je odgovoril, da je pravkar umrl, da so ga spravili domov, in isti glas je dostavil: . Sicer se nam je pa že nekaj dni zdel zelo slab. — Uničena sem...«
Samogibno je pogledal Leon na svoj kos papirja. Toda ker za tako nepričakovan primer‘ni našel na njem nobenega obrazca, si' je dovolil pripomniti:
»To je strašno.«
Toda takoj mato se je popravil, zakaj pri katastrofah, 'ki so zadele 'druge, je bil .fatalist:
»Usojeno mu je bilo! Kaj bi? Nič si vam ni treba očitati.«
»Nič očitati si,« je ihtela Cecile. »Vdova sem in to izvem tod! Kako grozno! Dajte mi, prosim plašč. Kako grozno! Spremite me na ulico, sama-komaj stojim na nogah. Posadili me boste v voz .-.. kako grozno ...«
Ko je priklical"Voi:‘in posadil Vanj Cč-cile, je izjavil:
»Slišite, zdaj pa grem ...«
Toda zaklinjala ga je, naj jo v takem trenotku vendar ne zapusti. Kaj ji je bilo zdaj do spodobnosti! Saj nima niti sorodnika, niti prijatelja. Samo njega ima ...
Nekoliko je pobledel, stopil v-voz in povedal naslov. Nekaj, trenofkov mučnega molčanja je sledilo, nato je Leon iznova začel:
»Slišite, zdaj pa res grem, Cecile, ljuba moja Cecile. Grozno je, kar se vam je zgodilo. Toda kar se meni godi, je strahovito. Popolnoma se zavedam dolžnosti, ki mr jih nalagajo te okolnosti. Gentleman sem, Ge-cile, toda___«
Bilo je mnogo teh »toda«. In Leon se je izpovedoval: njegovo bogato premoženje? Pena iz milnice! Njegov,položaj kot -inženjer? Niti pečenega groša vreden. Na skrivaj vodi knjige nekemu krojaču, ki mu zato daje elegantna oblačila. •• Njegov
polnokrvni dirkač Tenebreuv? Čenče!
Ostarelo kljuse, ki ga najenia za 6 frankov V neki jahalnici. Njegov Clodion? Baharija! Pa Fragonard? Stara mrha, • ki ji je neki prijatelj nadel to ime. Popolnoma se je spozabil:
»Nikoli ne zajtrkujem, saj nimam denarja za to. • ■ Kasno vstajam in jem potem v gostilnici. Revščina, kakršno vi, bogatini še razumeti ne morete. Samo še eno podrobnost: neki prijatelj mi daje svoje ponošene srajce. Postrežnica mi šiva nove zapestnike nanje ... da sem vam mogel ponuditi danes malo peciva, sem se moral nekaj'dni vzdržati kajenja.«
S takimi sredstvi seveda ne more niti misliti na to, da bi prevzel nase odgovornost še za ženo. In v tretje je ponovil:
»Slišite, iti moram ...«
pooblaščeni, da smejo izvrševati posle, za katere se sklepa pogodba.
Kadar znaša vrednost posla nad 20.000 Din, se mora poziv za predložitev ponudbe objaviti tudi v službenem listu banovine in v emem tamošnjih dnevnih listov. Če ni dnevnih listov v dotičnem kraju, se poziv objavi v enem izmed dnevnih listov na sedežu banovine. Poleg poziva za predložitev ponudb je objaviti tudi rok, do katerega se morejo sprejemati ponudbe in kateri od članov komisije je poblaščen, da sme sprejemati ponudbe. Za vsako prejeto ponudbo mora izdati zadevno potrdilo.	■ ' I •
Prvi dan po izteku roka za prejem ponudb, se sestane komisija, odpre ponudbe in jih predloži nakazovalcu s svojim poročilom in mnenjem, katera °d predloženih ponudb je najugodnejša.	<	>
Nabave potom javne licitacije vrši nabavna komisija treh članov iz vrst uradnikov, ki jih določi nakazovalec.
Predsednik komisije je najstarejši član po zvanju.
Javna licitacija se vrši v prostorih drž. uradov v času uradnih ur. Licitacija se začne dopoldne in traja nepretrgano, dokler se rfe konča. Če je ni mogoče izvršiti v uradnih urah, je o rezultatu sestaviti zapisnik, delo pa nadaljevati popoldne ali naslednjega dne, kakršne so pač uradne ure, pretrgane ali nepretrgane.
Pismena licitacija se vrši potom pismenih ponudb, ki se izročajo v zapečatenem zavitku neposredno ali po pošti uradu, pri katerem se ima vršiti licitacija. Kadar se izročajo ponudbe neposredno, izda urad potrdilo o prejemu. Po pošti je ponudbe pošiljati proti povratnemu recepisu; riziko za zakasnelo vložitev nosi ponudnik.
(Dalje prih.)
•	r	S' 1 >. r.fi r. i	r;r* rr T rr
Obleke kemično čisti, barve, pllslra In lika tovarna J O S. REICH.
Vestnik
Našim prijateljem. Zaradi zadnjih znižanj prejemkov je precej naročnikov odpovedalo naš list z utemeljitvijo, da so k temu prisiljeni iz gmotnih razlogov. Morda to ne bo točno prav v vseh primerih in je bila redukcija nekaterim le povod, da se otresejo neprijetnega bremena. V takih primerih na žalost ni-mogoče nič storiti. Je pa še veliko število aktivnih in upokojenih tovarišev, ki so navzlic redukcijam v stanu, da naroče naš list. Seveda hi bila potrebna osebna agitacija in priporočilo. Prosimo vse naše stare in preizkušene prijatelje, naj po možnosti vselej in povsod agitirajo za naš list. Samo z oseb-.nim sodelovanjem vseh naših zvestih in požrtvovalnih prijateljev bo mogoče povečati število naših članov in s tem nadomestiti izgube zaradi odpovedi. Prosimo torej vse prave prijatelje lista, da store kar morejo.
Vabilo na sodelovanje. Vse aktivne in upokojene tovariše vabimo, da se uvrste v krog sotrudnikov našega lista. Zlasti pogrešamo stalnih dopisov z dežele. Tudi iz Maribora, Kranja, Ptuja, Celja, Novega mesta, Murske Sobote in drugih mest se le redko kdaj oglasi kdo. Vabimo vse, naj pridno dopisujejo v naš list, ki bo mogel biti res aktualen samo, če ga bomo podpirali vsi brez izjeme.
Nove zaupnice zaslužnemu organizatorju. Predsednik Jugoslov/ učiteljskega združenja, g. Ivan Dimnik, je zadnji čas prejel spet veliko število pismenih in brzojavnih pozdravov in izjav, s katerimi učiteljske organizacije sporočajo zahvale in zaupnice za njegovo delovanje v prid združenja in vsega učiteljstva sploh. Take zaupnice so - poslale zadnji čas spet sekciji JUU iz-Zagreba in Splita, dalje sreska učiteljska društva v Gračanici, Sarajevu, Užicah, v Novem Sadu, Petrinji,-,Samoboru, Savniku, Hvaru in iz sreza podunav-skega.
Iz Narodne skupščine. Na seji dne 23. januarja so v Narodni skupščini prebrali obširne predstavke raznih organizacij drž. nameščencev iz dravske banovine, ki prosijo za omiljenje oz. izboljšanje uredb o dokladah. Tako izčrpno utemeljeno predstavko je vložila zlasti ljubljanska sekcija Jugoslov. učiteljskega združenja. Tudi Zveza občinskih nameščencev dravske banovine je poslala enako spomenico, ki se je tudi prebrala v skupščini. Zanimiva je bila tudi vloga občine Tržič, ki zahteva, naj se navedena izrazito industrijska občina zaradi vladajoče draginje in izjemnega položaja uvrsti v I. draginjski razred doklad. — Priporočati bi bilo, da enake korake store še mnogi drugi trgi, mesta in industrijski kraji, kjer ni draginja nič manjša.
Ugodnostne vožnje po železnici. Po uradni objavi se je ustanovila v prometnem ministrstvu posebna komisija, ki pri generalni direkciji drž. železnic sestavlja načrt za novi pravilnik o voznih ugodnostih in znižanju oz. oprostitvi normalnih voznin na drž. železnicah. Novi pravilnik bo baje stopil v veljavo s 1. aprilom t. 1. Upokojenške organizacije — pozor!
Izpremembe draginjskih razredov. Pod
tem naslovom piše .»Učit. tovariš«: »Sirile so se govorice, da bodo izpremenjeni draginjski razredi tako, da bodo mesta in trgi pomaknjeni v nižje draginske razrede. Namesto III. draginjskega razreda pa bo ustanovljen IV. draginjski razred. Sekcija je podvzela korake, da se to ne bi zgodilo-.«
Razpored učiteljic ženskih ročnih del.
Glavni -odbor JUU v Beogradu je nedavno razpravljal o določitvi zvanja in razporeditvi po skupinah učiteljic ženskih ročnih del. Ljubljanska sekcija združenja je poslala v ti zadevi obširno vlogo vsem -odločujočim in jih naprosila, naj to zadevo vendarle urede. Učiteljice ženskih ročnih del šo v zelo mučnem in negotovem po-lo-
Zdeio se je, kakor da se prebuja ona iz^ kakšen zjoben’bedkk si je -dovolil šalo,
sanj, ko je zmajala z glavo in rekla:
»Ne, ne boste šli. Tudi- jaz vam moram povedati resnico.«
In pojasnila mu je, da krije gospod Wa-tresolt stroške za svoje razkošno gospodinjstvo samo s pomočjo radodarne, pa hudo bogate sorodnice, ki strašno sovraži njo m ji bo pri priči odtegnila dosedanjo podpora Posli -tvrdke Watresolt, Lobemuche & drug so tako ogrožerii, da se je gospod Lobemuche za svoj račun lotil nepoštenih ucnarnih poslov. Avto je bil.izposojen, najemnina pa še ni plačana. Obleke ji je podelal ne,ka sIovita modna trgovina, ker je
® reklamo za njene modele.
fersa h dar‘si ne'bi •’da-mislila, da se bosta da^oštif f°ik tak° Pinoma razgalila in ml , ta'ko S(>la’ tako revna, tako z zob-rm šklepetajoča si stala drug drugemu na-sproti. Navzlic neprestanim »Slišite, iti moram«, ki Jih-.je Uon jecljal z .abupmo .trdovratnostjo, je moral spremljati Cecile prav do praga zakonske spalnice. Odprla je vrata in na ves glas zakričala. Pred njima je brez ovratnika, s copatami na nogah gospod Wa-tresolt, ki je ■ kipel zdravja in dobre volje, delal gimnastične vaje. Začudil se je, ko- je zagledal ženo, katero je spremljal neznanec. Toda Cecile je pri priči našla spet svojo hladnokrvnost:
^ »Omedlela sem na cesti in gospod je Ni tako ljubezniv, da mi je priskočil na pomoč.« , j ,	,,
Gospod Watreso-lt mu je izrazil svojo globoko hvaležnost in prosil, če se sme umakniti, da se dostojneje obleče.
»Počakajta me v salonu. Upam, da bo gospod ostal na kosilu pri nas.«
sta bila sama, se je Cčcile globoko oddehnila.
»No, to je bila pa lepa- reč! Gospodična Pri telefonu se je zmotila v številki in ne-
me je potegnil. Si morete predstavljati take podlost?«
»Če bi le dobil v pest tega lopova,« jr zarenčal Leon.
Kosilo je bilo dolgočasno, navzlic ljubeznivi vnemi gospoda Watresolta, ki je v slehernem novem znancu gledal morebitnega novega poslovnega druga. Na dolgo in na široko je govoril o svojih cvetočih poslih, se razpredal o družabniku Lobemucheu, ki ima, tako vsaj govore, milijon letnih dohed-kov, pripovedoval o svojem avtomobilu... Cecile je zardevala, kar najbolj neprijetno djrnjena, in gnetla kroglice iz drobtin. Nenadoma je rekla:
1 »Zdi se mi, da ima gospod Gobinet več zanimanja za konje. Vas nisem že nekoč Videla v Gozdiču na čistokrvnem konju, gospod Gobinet?«
Na te besede je Leon, čisto spremenjen, dvignil glavo. Izjavil je, da svojim ostalim konjem, med katerimi sta -tudi Fragonard in Clodion, pripisuje večjo važnost. In ko ga je Cecile,- pogledala, si je samogibno potisnil zapestnike v rokava — zapestnike, katere mu je prišila postrežnica... Toda Ceciliji pogled ni žarel od ironije, temveč v nežnosti in obljubah. So ljubezni, ki predstavljajo neke vrste sokrivdo in družabništvo nekakšne utvare. Iznova sta se čutila, da ju njune laži olepšuj-ejo in varujejo. Vroče jima je postajalo. Prijetno jima je postajalo, Ljubila sta se.
Nenadoma je zazvonil telefon. Cecile je stekla k aparatu in se čez nekaj trenutkov vrnila.
»Nekdo se je zmotil v številki,« j.e povedala, »vprašali so po nekem gospodu Chabirotu. Rekla sem, da je gospoda Cha-birota pravkar zadela kap ...«
žaju, tako da je treba kar najprej urediti to vprašanje.-
Nova katastrska uprava. Finančni minister je 'odločil, da se iz dosedanjega ozemlja katastrske uprave v Ptuju izloči področje ljutomerskega sreza in da se za to ozemlje ustvari nova samostojna katastrska uprava v Ljutomeru. Nova uprava bo pričela poslovati, ko bode urejene vse | priprave. Pred reorganizacijo finančne službe je v Ljutomeru že bila katastrska uprava oz. nekdanji evidenčni zemljarinski urad.
Posnemanja vreden primer. Mestno poglavarstvo, to je nekdanji mestni magistrat, v Splitu je zoper odločbo ondotne banske uprave, ki je ukazala, naj mestna občina skladno z redukcijami prejemkov državnih nameščencev zniža osebne in rodbinske doklade vsem občinskim uslužbencem, vložila tožbo na državni svet. Tako je sklenil namreč splitski občinski svet. — O uspehu te vsekakor zanimive in nenavadne tožbe bomo svOjčas poročali.
Znižanje občinskih plač v Zagrebu. Na ponovljeno zahtevo finančnega ministrstva je zagrebška mestna občina te dni sklenila znižati plače svojim uslužbencem in sicer za 4 do 8%. Znižanje bo znašalo največ 600 Din na mesec, ostanejo pa neokrnjene vse plače, ki so nižje od 1500 Din na mesec. Na leto bo prihranila občina s tem znižanjem predvidoma 1,200.000 Din.
Iz prihranka bo na novo nastavljenih približno 90 pogodbenih uslužbencev, enako število- dosedanjih bo pa imenovanih stalnim.
Znižanje plač v Mariboru. Mariborski občinski svet je na seji dne 28. januarja sklenit znižati vsem pragmatskim mestnim uslužbencem v Mariboru prejemke v istem razmerju, kakor so bili znižani državnim uslužbencem. Znižanje zadene aktivne in upokojene mestne nameščence, tudi nagrade, honorarje itd. in to že od 1. oktobra 1935 dalje.
Listnica uredništva. Raznim dopisnikom! Iz nujnih razlogov, ki so izven uredništva je moralo izostati mnogo vsebinsko prav zanimivega in aktualnega gradiva. Ni naša krivda, -če v tem oziru ne moremo p, n. bralcem nuditi tega, kar bi želeli. — Vsem naročnikom, ki se obračajo na uredništvo z raznimi vprašanji za pojasnila itd., sporočamo, naj prilože svojim do-
Hranilni ih posojilni konzorcij
kreditna zadruga državnih uslužbencev v Ljublj’ani
ima svoj
61. redni občni zbor
v ponedeljek 17. februarja ob 19.30 uri
v sejni dvorani mestnega magistrata v Ljubljani.
Zborovalni red:
1.	Konstituiranje občnega zbora.
2.	Poročilo upravnega odbora o delovanju in o letnem računu za 1. 1935. s predlogom o razdelitvi prebitka.
3.	Poročilo nadzorstvenega odbora o delovanju in o letnem računu za leto 1935. s predlogom o razrešnici.
4.	Odobrenje letnega računa za leto 1935. in podelitev razrešnice upravnemu odboru.
5.	Določitev višine, do katere se sme zadruga zadolžiti.
6.	Določitev višine, do katere sme zadruga prejemati hranilne vloge.
7.	Določitev višine, do katere sme zadruga odobriti posojila članom.
8.	Rešenje pritožb in predlogov, ki se morajo pismeno sporočiti upravnemu odboru vsaj 8 dni pred občnim zborom.
9.	Dopolnilne volitve.
10. Slučajnosti.
Če ne bo občni zbor ob 19.30 uri sklepčen, se bo vršil pol ure pozneje v istih prostorih za rešitev istega zboro-Valnega reda nov občni zbor, ki bo sklepal veljavno neglede na število prisotnih zadružnikov.
Letni račun je na vpogled v konzorcij alni pisarni, Gajeva ulica 9, med uradnimi urami.
pisom vselej tudi frankiran TsSf o^j za odgovor. Izdatki za poštnino in odpremo nas sicer občutno zadenejo.
Upokojenec
Značilno. Prijatelj lista nas je opozoril, da je beograjski dnevnik »Vreme« dan pred 1. decembrom objavil notico, v kateri opozarja vse ondotne državne upokojence, da na dan 1. decembra ne bodo prejeli pokojnine, kakor redno vsakega prvega v mesecu, temveč šele 2. decembra. To pa zato, ker ima Združenje p. t. t. zvaničnikov in služiteljev na dan 1. decembra svojo slavo, vsled česar pismonoše ta dan ne dostavljajo. — Objavljamo to zanimivo, pa tudi značilno vest, čeprav je že malo kasno, ker nam kaže, da so naši upokojeni tovariši v Beogradu v primeri z nami res v zavidanja vrednem položaju.
Železniške legitimacije za žene. Po določbi spremenjenega pravilnika o ugod-nostni vožnji pripada vsem državnim aktivnim in upokojenim uslužbencem pravica do legitimacije za trikratno polovično vožnjo na leto tudi za ženo, neglede na to, ali ima žena kake dohodke ali premoženje, ozir. službo. Doslej je dobila žena tako legitimacijo samo, če je mož zanjo- prejemal rodbinsko draginjsko doklado. Ker so doklade za ženo (izvzemši staroupokojen-ce) sploh odpravljene, se je ta pravica razširila na vse žene drž. uslužbencev in upokojencev, neglede na njihov dohodek ali zaposlitev. S to določbo-so mnogi pridobili pravico, katere prej niso imeli.
Nagrade zaposlenih rodbin, upokojencev. Finančno ministrstvo je izdalo pojasnilo, da se mora tudi nagrada, katero- prejemajo rodbinski upokojenci v svojstvu pogodbenih uradnikov, honorarnih uslužbencev in dnevmčarjev v državni ali samoupravni službi, od 1. oktobra 1935 dalje znižati za 20 %. To pa zaradi tega, ker se v zakonski uredbi št. 37.420/1-35 v 1. odst. čl. 2 uporablja izraz »upokojenci«, ki označuje tako osebne kakor tudi rodbinske upokojence. To je jasno videti iz razloga.
her zakonodajalec v vsaki odločbi, ki naj velja samo za osebne ali samo za rodbinske upokojence, to izrečno tudi poudarja. Ker tega tukaj ni storil, je smatrati, da ta izraz označuje obojne upokojence.
Redni prejemki zaposlenih upokojencev. Glavna kontrola je'na splošni seji od 1. novembra 1935, štev. 124.145, zavzela stališče, da je nagrade državnih upokojencev, zaposlenih v svojstvu pogodbenih uradnikov, honorarnih uslužbencev in dnevničarjev treba znižati po določbah čl. 9 uredbe o znižanju prejemkov od 17. septembra 1935, štev. 37.420/L Na podlagi tega mišljenja je finančni minister iždal pojasnilo (št. 49.026/1 od 27. decembra 1935), da se morajo pod rednimi prejemki zaposlenih upokojencev po 1. odst. čl. 9 cit. uredbe razumeti samo tisti prejemki, ki se jim izplačujejo kot upokojencem. Zato s-e nagrada, ki še zaposlenim upokojencem izplačuje kot pogodbenim uradnikom, honorar. 'uslužbencem in dnevrti-čarjem znižuje od 1. oktobra 1935 po 1. odst. čl. 9, ne pa po čl. 8 cit. uredbe.
Staroupokojenci, javite se! Mariborska mestna uprava (krajevni odbOr) »Udruženja penz. oficira i voj. činovnika kraljevine Jugoslavije« namerava podvzeti energično akcijo v svrho povišanja pokojnin starb-upokojencem. V to svrho so krajev, odboru v Mariboru potrebni sledeči podatki: koliko takih častnikov'in voj. uradnikov živi še v naši državi, kje isti biVajo, koliko prejemajo mesečne pokojnine z doklado vred, koliko so stari, koliko rodbinskih članov vzdržujejo in ali imajo razen pokojnine še druge dohodke in koliko na mesec. Zato prosimo vse staroupokojene gg. častnike in voj. uradnike, naj se nemudoma in neposredno^ javijo:	»mestni
upravi Udruženja penz. oficira i voj. činovnika v Mariboru«.
. s. r ■ • , s* ; ^ ^	-	- - -	-sr;:	s ;
Iz organizacij
Napadi na naš stan. Pod tem naslovom poroča »Učiteljski tovariš«: »Vodstvo organizacije bo z vsemi sredstvi branilo učiteljstvo pred napadi, ki se pojavljajo v tisku in na zborovanjih proti učiteljstvu. Poznamo samo stanovsko linijo. Od nje nismo odstopili prej in ne bomo tudi v bodoče. Ščitili smo z vsemi sredstvi moralne in materialne pravrce- članstva in bomo doprinesli za to tudi dokaze.«
Zborovanje železniških uradnikov. Na svečnico, dne 2. februarja ima ljubljanski oblastni odbor Združenja železniških uradnikov svoj redni letni občni zbor. Zborovanje bo v restavraciji Miklič v Ljubljani,
Kolodvorska ulica 43. Dnevni red je običajen.
Učiteljski predlogi za finančni zakon.
Iz predlogov okrajnih učiteljskih društev in sklepov banovinskega občnega zbora je ljubljanska sekcija JUU sestavila predloge, ki naj bi se upoštevali pri sestavi finančnega zakona za leto 1936/37. Najvažnejši predlogi se tičejo naslednjih zadev: stanarina učiteljev, disciplinski predpisi, razpis prostih mest, dodeljevanje učiteljstva, postavljanje nadzornikov, vštetje službenih let, odsluženih v pogodbeni ali zasebni učiteljski službi (na pr. na šolah Družbe sv. Cirila in Metoda), napredova-
nja in ustanovitev večjega števila pripravniških mest.
Železničarski tiski. Železniški uslužbenci izdajajo več strokovnih časopisov, ki so glasila strokovnih organizacij dotične panoge železniškega uslužbenstva. So to: »Glasnik željezničkih činovnika« (organ Združenja železniških uradnikov — Zagreb), »Glasnik železničara i brodara« (organ UJNŽB — Beograd), »Ujedinjeni
Sestava državnega sveta. Za 1'eto 1936 so oddelki državnega sveta tako-le sestavljeni: I. oddelek: predsednik dr. Št. Sagadin; člani Drag. Todorovič, dr. Dj. Šupilo, B. Protič in N. Kovačevič. — Področje: predmeti min. predsedništva, ministrstev za zun. posle, notr. posle, za trgovino in industrijo, oddelka za vere, vse samoupravne stvari in spori o pristojnosti. — II. odd. predsednik: dr. J. Barič; člani: A. Vildovič, Ž. Milovanovič, dr. P. Čubro-vič in M. Nedič. — Področje: ministrstvo za prosveto, soc. politiko, telesno vzgojo, kmetijstvo. — III. odd. predsednik: dr. R. Jovanovič; člani: B. Damjanovič, S. Tav-rič, dr. Sl. Kerbler in P. Jurišič. — Področje: ministrstvo za vojsko in za gradbe. —
Zvišanje prejemkov v Ameriki. Vlada Zedinjenih držav Severne Amerike je sklenila, da zviša vsem javnim uslužbencem plače za 5 %. S tem povišanjem se dejansko vrnejo ameriškim državnim uslužbencem prejemki, katere so prejemali začetek leta 1934. in ki so jim bili kasneje znižani. To znižanje je znašalo vsega skupaj 15 %. Ker je ameriška vlada lani dvakrat zvišala prejemke za 5%, so s tem letošnjim zvišanjem dosegli drž. uslužbenci svoje stare neokrnjene prejemke, kakor so jih prejemali pred sedanjo gospodarsko krizo., — O tem smo pa že nedavno pisali.
Organiziranje državnega uslužbenstva na Češkoslovaškem. Praški listi poročajo, da je češkoslovaško ministrstvo za notranje zadeve odobrilo pravila »Eksekutive javnih nameščencev«. Doslej je osrednje vodstvo češkoslovaških uradniških organizacij bila prosta združitev poglavitnih strokovnih društev javnih nameščencev, nekako tako, kakor je bil nekdanji naš Glavni Savez. Zdaj se je pa oblika centralnega zastopstva tako spremenila, da se
Nove
»Mladika« je izšla v novi opremi. Ovoj in zaglavja je prav okusno izdelal slikar Sl. Pengov. Prva številka objavlja začetek povesti V. Winklerja »Dobravski bogovi« in prevod iz slovaškega dela M. Urbana »Lesen kruh«. Svoje zdravniške zgodbe nadaljuje B. Kazak, Ivan Zorec je pa pričel z objavljanjem mladostnih spominov. Narodne pravljice s Koroškega nadaljuje V. Moederndorfer. O izraznih sredstvih v glasbi piše L. Puš, slovanski vestnik pa J. Šcdivy. List vsebuje še celo vrsto praktičnih člankov za družino, za kuharico, ugankarsko gradivo in slično. Je lepo ilustrovan in objavlja venec reprodukcij po slikah slovenskih slikarjev iz minulega stoletja. Urejuje »Mladiko« dr. Jože Pogačnik. —
železničar« (Ljubljana), »Vozovodja« in »Mašinovodja«. — Popolnoma strokovnega značaja je list »Saobraćajni pregled«. Družinski list s slikami je zelo razširjeni beograjski »Željeznički vijenac«. V Sarajevu izdajajo železničarske zadružne ustanove svoj dobro urejevani »Zadružni glasnik«, ki razpravlja seveda poglavitno o zadru-garskih vprašanjih.
IV. odd. predsednik: Ivan Škarja; člani: St. Nešič, Osman Nuri Hadžič, A. Perkovič, Drag. Leevac. — Področje: personalne zadeve fin. ministrstva (postavitve, napredovanja, odpusti, pokojnine) in nekateri drugi posli tega ministrstva, min. za gozdove in za pravosodje. — V. odd. pred- 1 sednik: L. Jankulcvič; člani: P. Miličič, M. Ivaniševič, L. Pištelič in dr. Fr. Svetek. — Področje: min. za promet, za pošto in pritožbe v disciplin, zadevah. — VI. odd. predsednik: dr. M. Rosič; člani: A. Mata-nović, V. Nikolič, dr. T. Peičic, N. Krstič. — Področje: carinski in trošarinski predmeti, monopol, kazniva dejanja in davčne zadeve.
je osnovala eksekutiva v obliki društva. Članstvo tvori za enkrat dosedanjih 12 glavnih strokovnih organizacij. Te so: Stanovski svet javnega uslužbenstva, Srednješolska zveza. Centrala strokovnih društev, Vseučiliška zveza, Zveza češkoslovaških učiteljev. Češkoslovaška učiteljska enota, Združenje uradnikov III. službenega razreda, Blok železničarskih organizacij in Osrednja zveza češkoslovaških upokojen, cev, razen teh pa še naslednje organizacije nemških javnih uslužbencev:	Zveza
društev nemških državnih nameščencev, Nemška učiteljska zveza in Državno združenje nemških upokojencev. Vse navedene organizacije imajo zdaj nad 170.000 članov.
Uradne ure v Avstriji. Avstrijska vlada je določila od 1. januarja t. 1. dalje sedemurni delavnik za vse državne urade. Uraduje se nepretrgoma od 8. do 15. ure. Dovoljene so izjeme samo za poedine stroke in posamezne primere. Tako se morejo uradne ure podaljšati za eno uro, morejo se pa tudi prekiniti, tako da se uraddje deljeno v dveh delih.
List se naroča v Celju, Mohorjeva tiskarna, in velja za vse leto 84 Din. »Mladika« je danes gotovo najboljši in najlepši slovenski družinski mesečnik.
»Zdravje«. Vsebina 7. številke, ki je pravkar izšla: Nekatere nalezljive bolezni; Dr. Kožuh Ludvik: Zdravstvena zadruga v Ponikvah na Dolenjskem; dr. Lapajne Živko: O splavu in sterilizaciji; Veliki arabski zdravnik; Vpliv prehrane na zobovje in zdravje sploh; Čuvajte otroke pred opeklinami; Življenjska pravila Can-gajšeka; Pravilno zračenje sob; Priessnitz-evi obkladki; Odpornost proti boleznim; Žrtve jetike in raka; O krčnih žilah; Glasnik higijenskih ustanov; Drobtine. — Uprava: Ljubljana, Pred Škofijo 1. Letna naroč-
nina za Jugoslavijo 30 Din. Zelo dobro urejevani zdravstveni mesečnik prav toplo priporočamo.
Zadružni vestnik
Hranilni in posojilni konzorcij, kreditna zadruga drž. uslužbencev v Ljubljani ima občni zbor v ponedeljek 17. februarja t. L, ob pol 20. zvečer. Zborovanje se vrši v sejni dvorani ljubljanskega mestnega magistrata. — Dnevni red glej v današnjem oglasu!
Zadružna prenočišča v Sarajevu. Železničarska Kreditna in podporna zadruga v Sarajevu obvešča vse državne uslužbence in upokojence, člane naših zadrug, da jim je na razpolago v Sarajevu zadružno prenočišče v ulici Kraljice Marije št. 16 (blizu Marijinega Dvora). Na razpolago so sobe z eno posteljo, ki veljajo na dan po 20 Din za osebo, sobe z dvema in tremi posteljami po 15 Din, sobe s štirimi posteljami so pa po 10 Din za osebo. Do prenočevanja imajo pravico tudi družinski člani naših zadrugarjev. Sobe so moderno urejene, čiste, centralno kurjene in je na razpolago tudi kopel.
Nekaj mednarodne zadružne statistike.
V 40 državah je organiziranih približno 100 milijonov zadrugarjev in njihovih družinskih članov v približno 141.000 zadrugah, članicah Mednarodne zadružne zveze. Od teh zadrug je 57.000 nabavljalnih s približno 86.5 milijona članov, kreditnih zadrug je 46.000 z več kot 9 milijoni članov, poljedelskih zadrug je 37.000 in imajo nad' 3.1 milijona članov, proizvajalnih zadrug je pa komaj 1.322, imajo pa 147.500 članov. Celotni letni promet vseh zadrug znaša nad 4 milijarde zlatih funtov na leto. Vložena glavnica presega znesek 340 milijonov, rezervni skladi pa znašajo 214 milijonov zlatih funtov.
Narodno gospodarstvo
Draginja neprestano narašča. Po službenih podatkih Narodne banke za mesec november, se je tudi v tem mesecu zvišanje indeksa cen na debelo nadaljevalo. Splošni indeks je v novembru naraste! za 1.2 točke na 71.2. Naš splošni indeks cen v trgovini na debelo se je torej v štirih zadnjih mesecih dvignil za 7.9 točke, to je za 12.3%. Naraščajo zlasti cene žitu (pšenici, koruzi), jajcem, svinjskemu mesu itd. Med industrijskimi izdelki so se pa podražili sladkor, mcika, usnje in bombažni izdelki. — Življenje drž. uslužbencev postaja vsak dan težje in obupnejiše.
Breme najemnin. Pri zbiranju podatkov o stanovanjih in najemninah, katero je odredila banska uprava, je mariborski mestni magistrat ugotovil prav zanimive podrobnosti. V Mariboru je vseh stanovanj 8988. Zanja so plačali letos najemniki nad
37 milijonov Din najemnin. Vsak stanovanjski najemnik v Mariboru je torej povprečno plačal letos za stanovanje 1356 Din. — Iz teh podatkov in iz gradiva iz drugih naših mest, je razvidno da so najemnine v Sloveniji še vedno močno pretirane in da je zakonska ureditev tega vprašanja nujno potrebna. Z ozirom na nedavno znižane prejemke državnega uslužbenstva bo vsekakor treba kar najprej maksimirati stanovanjske najemnine.
Davčna obremenitev naših mest. Iz obsežnega članka v »Beograjskih opštinskih novinah« o občinski fiskalni obremenitvi prebivalstva naših mest, objavljamo samo nekatere podatke, ki se tičejo nekaterih mest. Po tem pregledu je v tekočem proračunskem letu povprečno vsak prebivalec najbolj obremenjen v Ljubljani, kjer na posameznika odpadke 577.60 Din davčnega bremena. Ljubljani sledi Beograd s 490.50, nato Zagreb s 474.50 Din na prebivalca. Na petem mestu je Maribor, kjer je vsak prebivalec obremenjen s 431.90 Din davkov. Treba je pa upoštevati, da Beograd nima banovinskih fiskalnih bremen. Neposredne davščine znašajo v Ljubljani 9%, v Mariboru 6.3%, v Zagrebu 16%, v Beogradu pa samo 4.1% vseh mestnih dohodkov. Trošarine znašajo v Mariboru 8%, v Ljubljani 26%, v Zagrebu 21%, v Beogradu pa 24% celotnih mestnih dohodkov. Od občinskih podjetij ima najvišje dohodke Zagreb (17.4 milijona), nato pride Maribor s 7.2 mil., Ljubljana s 6.1 mil. in Beograd s 5.8 mil. Din. Na fiskalne dohodke odpade v Beogradu 38% vsega proračuna, v Zagrebu 42.5%, v Ljubljani pa 47%.
Zdravstvo
Sedenje otrok. Tudi takrat, ko je šola, naj gledajo starši na to, da preprečijo oškodovanja, ki jih sicer prinaša otrokom sedenje. Doma naj otroci kolikor mogoče malo sedijo. Če imajo domače naloge ali sploh dosti učenja, naj se učijo in naj ne berejo zmeraj sede. Majhni otroci morejo pri učenju kratkomalo ležati na trebuhu.
Ne beri v postelji! Mnogo je ljudi ki v postelji berejo, posebno takih, ki ne morejo spati. Priznajo pa že sami, da je branje v postelji za glavo, roke in oči precej nepripravno; in moremo pristaviti, da ob večinoma ne ravno dobri razsvetljavi trpi tudi vidna moč oči. Slednjič pa tudi duh nima nič od branja. Lahko branje more sicer večkrat odstraniti ovire, ki zabra-njujejo spanje; večinoma je pa čtivo zanimivo in nam spanje prepodi, namesto da bi ga nam privabilo. A tudi v najboljšem primeru ima branje malo vrednosti, če smo utrujeni; saj takrat ne beremo s polno pazljivostjo. Vse izkušnje in vsa premišljevanja nam pravijo, da branje v postelji ni samo nepraktično, temveč tudi nezdravo in zato nepriporočljivo.
(Iz »Zdravja«.)
KNJIGARNA
Ljubljana
Frančiškanska 6
Telafon St. 3397
Maribor
TyrSeva ulica 44
Telefon SL 3628
Račun postne hranllnlee St 10.781
Učiteljske tiskarne
priporoča cenjenemu občinstvu svojo zalogo vseh pisarniških in šolskih potrebščin. Lastna izdelovalnica šolskih zvezkov. Knjigarna sprejema naročbe na knjige iz inozemstva, na vse domače in inozemske liste, revije itd. Velika izbira pisemskega papirja, razglednic in slik.
Cene aolldne! Postrežba točna! Zahtevajte ceniki
Kreditna zadruga državnih uslužbencev
v Ljubljani, Gajeva ulica 9 — v lastni hiši
Najstarejša kreditna zadruga v Jugoslaviji, ustanovljena leta 1874. Poštni čekovni račun štev. 10.681. Telefon štev. 3413
Posojila do Din lO.OOO-— vsem javnim nameščencem po 8 °/o proti zaznambi na plačo na prvem mestu in poroštvu.
Manufakturna trgovina
ABIANI & JURJ0VEC
LJUBLJANA - STRITARJEVA ULICA 5
Priporoča svojo veliko izbiro volnenega blaga za gospode in dame. Belo blago za različno perilo v poljubni širini. Krasna zaloga zastorov in preprog. (Pliš, tapestri itd.) — Puh perje, kapok, volna, žima vedno v zalogi. Blago je iz prvovrstnih anglešlah in čeških tovarn. Gospodom uradnikom proti takojšnjemu plačilu 10% popusta.
Državni svet
Po svetu
knjige
Zadruga državnih uslužbencev za nabavo potrebščin r. z. z o. z.
Ljubljana, Vodnikov trg štev. 5 / Telefon §tev. 2421
Širite
zadružno misel med svojimi tovariši!
Državni uslužbenci!
Vaša nakupovalnica mora biti edino zadružna prodajalna. V zalogi ima vedno sveže špecerijsko blago. Dostava na dom brezplačna. Preskrbuje kurivo, posreduje nakup manufakturnega blaga. Na zalogi ima vsakovrsten porcelan, emajlirano kuhinjsko posodo, rje prosti jedilni pribor itd.
Izdaja za konzorcij .Nal GIaa“ odgovorni urednik dr. Karl Dobida. — luka Učiteljska tiskarna (predstavnik Franci Štrukelj). V« v Ljubljani.