KRALJEVINA SRBA, HRVATA I SLOVENACA UPRAVA ZA ZAŠTITU KLASI 23 (3) INDUSTRIJSKE SVOJINE IZDAN 15. OKTOBRA 1023. PATENTNI SPIS BR. 1412. Dr. Meilach Melamid, hemičar, Freiburg, Nemačka. Postopek za podelavo katranovih olj, mineralnih olj in drugih ogljikovih vodikov. Prijava od 9. novembra 1921. Važi od 1. februara 1923. Pravo prvenstva od 11. novembra 1920. (NemaČka). Izum se tiče postopka za podelavo katra-novih olj, mineralnih olj in drugih ogljikovih vodikov v svrho izdelave goriv za motorje in slično. Znana je že cela vrsta postopkov za izdelavo goriv iz visoko vrečih ogljikovih vodikov, kakor katranovega olja. Ena vrsta postopkov dela po crack — postopku, eventuelno s kombinacijo s prekoraz-grelnim postopkom pod tlakom, ali pa se podvržejo izhodne snovi najprej crack-postopku pod malenkostnim nadtlakom in se potem podvržejo v autoklavu kontinuirni tlačni destilaciji pod visokim nadtlakom. Pri teh postopkih, ki zahtevajo visoke temperature in visoke tlake, se vrši jaki daleko-idoče razkrajanje. Tvori se jako mnogo plinastih ogljikovih vodikov, ki se ne dado kondenzirati; en del ogljikovih vodikov zogljeni. Izločeni ogljik napada kovino posod, izpremi-nja njihov kemijski karakter in škoduje njenim fizikaličnim lastnostim. S tem postane sovzdržanje posod problematično in se ustvarja eksplozijska nevarnost. Procentualno se nadalje ne tvori razmeroma jako mnogo lahko vrečih ogljikovih vodikov, ki bi bili podesni zlasti za pogon eksplozijskih motorjev. Podelava benzolovih ogljikovih vodikov, kakor n. pr. katranovih olj je po teh postopkih jako nenntabla. Tudi postopek, po katerem se razgrevajo izhodne snovi pod tlakom v vodiku, zahteva tlake najmanj 20 atmosfer. Navadno se pa vporabljajo mnogo višji tlaki, na primer 100 atniOffer. Predlagalo se je že, n >j se podvzame raz-cepljenje na ta način, da se vodi težko olje pomešano z vodo ali paro skozi retorte, kjer se spravi olje v dotiko z železnimi iverimi od približno 500° C. Ravnotako je tudi znano, da se vporablja na primer fino razdeljen ni-kel v kompaktni obliki ali aluminiumchlorid kot kataljzator, Ti postopki pa pokazujejo vrsto tehničkih nedostatkov. Pokazalo se je sedaj, da se doseže posebno ugodne rezultate, ako se razgreva izhodni materijal z vodikom pod tlakom v prisotnosti cina kot kataljzatorja. Potem se je v položaju, da se more delati pri mnogo manjših temperaturah in tlakih, tako da se more pod-vzeti podelavo v navadnih aparatih. Zlasti prednostno se izoblikuje postopek, ako se dela v počinjenih aparatih. Praktično se vrši postopek na ta način, da se v polni katranovo olje v svrhishodno pocenjeno tlačno posod >, se doda kovinski cin in se tlači na to 10—20 atmosfer vodika, nakar se razgreva nekoliko ur na okoli 250—3000. Potem se pokaže, da vre od zadobljenega produkta največi del, kakih 80—90°/o pod 200°, medtem ko se zadobi ostalino, ki je podesna v mazne svrhe. Din. 1. S tlaki in temperaturami se more Seveda iti tudi viSje. S tem se reakcija pospeši, tako da zahteva proces manj časa. Praktično pa zadoščajo že podani tlaki 10—20 atmosfer. . Postopek dovoljuje, da se doseže v dobrem splenu na razmeroma preprost način iz višje vrečih obljikovih vodikov lažje vrtce ogljikove vodike, na primer benzine. Popisani postopek ni primeren samo za ka tranova olja, temveč tudi za mineralna olja in dfuge ogljikove vodike. IZVEDBENI PRIMERI: 1. ) 15 kgr. fenola-prostega katranove0a olja, vrečega med 200 in 300°, se napolni v počinjeno tlačno pošbdo, doda se en kilogram cina in se stlači na to 15 atm. vodika; nato se posodo zapre in razgreje na okoli 300°. Po poteku nekoliko ur se vsebina frakcionira. Do 200° gre ca. 85% preko, ostalina tvori žolt, 1-aliko tekoč produkt, ki je podešen v mazne svrhe. 2. ) 15 kg. katranovega olja, kakor pride takšno iz destilacije, s ca. 20% vsebnosti na fenolu, se napolni v počinjeno tlačno posodo, doda se 1 kg. cina in stlači na to 15—20 atm. vodika. Nato se razgreva vseb’no ca. skozi 6 ur na 320°. Po pot-ku 8 ur se vse- bina frakcionira. Do 180° gre ca. 85% preko in ostanek pre stane kot tekoče olje, ki jo podesno v mazne svrhe. Pri tem produktu znaša lenolova vsebnost komaj 2%. Množina dodanega cina more kolebati vno-trnj širokih meja. 3. ) 15 kg. ameriškega plimkega olja, ki vre med 250 in 300°, se napolni v počinjeno tlačno p sodo, doda re 1 kg. cina in setl či na to 15—20 atm. vodika. Potem ko se posodo zapre, se razgreva vsebino na 300°. Po 6 urmm razgrevanju se vsebina irakcionir’. Do 180° vre ca. 70%, osRlina je šibkožolno o'je, ki je še j