Stev. 316. Trst, v torek 12. novembra 1912 Tečaj XXXVII. ***--t-U.- --- -------■—------I —HITIMII IH IZHAJA VSAK DAN tad ob nedeljah In praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. ?*aaralčne Stev. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih ftobakarnah. v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petru, ?©$tojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu. Ajdor-Wini, Dornbergu itd. Zastarele 8t«T. po 5 nvč. (10 stot.) OftLASI SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 tolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. wm. -MKurtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 3iO st mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K. vsaka Mdaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot, beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Tnaeratni oddelek nprave .jBAtnasti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti4*. Plačljivo in tožfjivo v Trstu. Glasilo političnega druitvn ,,Edinost*' za Primorsko. „ Y j€ moč lm " NAROČNINA ZNAŠA m celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece C K; na na-ročbe brez do poslane naročnine, ae uprava ne ozira. ■ are oni a a n* nadaljak« izdanj* „EDIHOBTI" itaa* : »• •»]o lato Kron 5-ao, u pol lota Kron 2 »O. Vai dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista Nefranko ▼ana pisma •• nt sprejemajo In rokooiol te vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulica Giorglo Galattl 20 (Narodni do«) Itdaj^Uij in odgovorni DredmkŠTEFAN GODIM. Lastnik konzorcij lista „Edinost*. - Natisnila Tiskarna »Ldinoiit*, ▼p'sana zadruga z omejenim poroStrocn v Trstn. ulica Gicrgio Galatti Stev. 20. Po5ii»o-HranllnUnl ra?un 5tev. 841-652. TELEPOM It T1-57. BALKANSKA VOJNA Resen spor med Avstrijo in Srbijo? Kako bodo velesile posredovale? j SOFIJA 11. (Izv.) Tukaj menijo, da: bodo velesile kmalu posredovale. Velesile se bodo obrnile na balkanske države z vprašanjem, da li bi hotele skleniti mir. — To bodo storili posamezni poslaniki pismeno. Francozi o avstrosrbskem sporu. PARIZ 11. (Izv.) Tukaj premotrivsjo situacijo iti jo smatrajo za zelo resno, vendar pa mislijo, da se bo dalo spor med Avstrijo in Srbijo mirno poravnati. Avstrijske zahteve napram Srbiji. BUDIMPEŠTA 11. (Izv.) Lsti označajo zahteve, ki jih stavi Avstrija S bji tako-le: 1) Srbija zasigura Avstriji trg poiom dolgoročnega trgovinskega dogo-ora, ki pušča Avstriji prost dohod do Soluna, 2) Srbija prizna teritorijalno nedotakljivost Albanije in 3) Srbija naj neha s svojo politiko, ki za-dira v narodno politiko avstrijskih Jugoslo- . vanov. (No ia kaj nudi — Avstrija ? — Ured.), j Srbi so ogorčeni nad Avstrijo. BELORAD 11 (Kor.) Avstrijski poslanik Ugron Je včeraj posetil ministrskega predsednika Pašiča, ki Je danes odpotoval v Skoplje. Ugron je razložil Pašiču stališče avstrijske vlade, čemer se |e pa Pašlč pro-tivil. Danes predpoldne je Ugron obiskal sekcijskega načelnika Jovanuviča z isto nakano. DUNAJ 11. (Izv.) Po posebmem poročilu lista „ZcitM se opaža v Srbiji resna nevolja in že skoro ogorčenost kakor za časa aneksijske krize. Srbija nima povoda, biti naklon|ena oni Avstriji, ki je sedaj nevtralna le radi pritiska dejstev in če se smatra vprašanje o Bosni na Avstrijskem za že obvladano stališče, smatrajo Srbi to za rano, ki na novo krvavi. V Belemgradu so trdno prepričani, da Avstrija ne bo aktivno nastopala. Rusija se pripravlja ? PARIZ 11. (Izv.) Sem poročajo fz Pe-trograda, da je vojaška oblast prepovedala razširjanje novic o ruskih vojnih pripravah: — Časniki pa namiga ^a|o, da javno mnenje ne bi dopustilo, da oi Rusija stala pri strani Ib pasivno gledala, kako Avstrija dela proti Srbiji. PETROGRAD 11. (Izv.) Ruski diplomati smatrajo položaj za zelo resen. V zadnjem zasedanju ministerskega sveta so bile sklenjene eventualnosti z ozlrom na zapletljale na Balkanu. Petrograjska agentura sicer vse taji, a gotovo Je, da Je Rusija že akrenila marsikaj za varnost. Ruska prctldemonstracija proti Avstriji ? LONDON 11. (Izv.) Tukajšnji listi jav-Ijajo iz Petrograda, da vedo iz urada za zunanje zadeve, da pripravka Rusija oboroženo demonstracijo za slučaj, da bi Avstrija poskušala kaj takega. Rusija bi morala nastopiti proti Avstriji, česar se pa ni bati, ker je upanje, da se Avstrija ne izpozabi tako daleč. Na vsak način bodo Srbi Lješ obd žili ali ga pa v najhujem slučaju odstopili Črnigori, ki jim bo dovolila razne ugodnosti. Usoda Albanije je 2e odločena. DUNAJ 11. (Izv.) Oficijozi pravijo, da vlada med Avstrijo, Italijo in Nemčijo glede A banije lep sporazum. Tudi Rusija Je ba|e izjavila, da ne bo Srbiji ugodila pri vseh zahtevah. Angležko mnenje o Draču. LONDON 11. (Kor) „Times- pišejo: Vprašanje o Draču je ednako onemu o Solunu ia trenutno zasedenje mesta ne more odločiti o njegovi bod či usodi. Listi obža-Ijujejo eksaltacijo beograjskega tiska in pravijo, da bi bolj mirna atmosfera povzročila bolj zdravo naziranje o tem. LONDON 11. (Kor.).Daify Telegraph" ne dvomi, da ne bi želja ministerskega predsednika Aak top je vleklo 8 volov. Pntikline in mun:ci,o so tudi vlekli voli. Ta vaška armada gre nasproti težkim bojem v gorskem terenu, kjer bo imela posla s Turki in Arnavti. Toda z vseh obrazov se Je čitala zavest, da bodo te čete tudi v bodoče zapisovale zm3go na svoje zastave". _ — Morava s čašj vina proslaviti srečo, da sva se sešla — je vzklikal praporščak. — Poprej vendar, odkod in kam? — Eh, brate mo|, bil sem d slej na Dravi pri kordonu proti koleri. SirahcVito dolgočasno — in sreča Je hotela, da se zopet nekaj puntajo doli v Italiji, v B^lonji, ali k»e že. In grem tjakaj k polku; — prišel je „bfcf-I". Komu je ljubše to nrgo menil — Sedaj pa pojdi z menoj, nastanil sem se pri „črnem konju" v Hici, tako nekako se imenuje gosttl .a -— tam lahko nekoliko trčneva s kozarci — potem me ro-vedeš kamorkoli, samo da se neke 1 ko uredim. — Bene, bene I Grem rad s teboj, ti da zakaj si se nastanil tako daleč ? — je odvrnil Kargače^ič, ki Je bil lekoliko v zadregi, da bi šel sedaj pod večer v Illco, ker se Je bal, da bi kdo slabo sodil o njem in mislil, kam za boga neki gre. Toda prao' r-ščak se ni oziral na njegove besede. P ijel je Kargačevića pod pazduho, ga povel s sebo| in hitro začel vesel pogovor o svojih bodočih dogodkih v Italiji. Govoril Je nemški. KargaČević Je nasprotno vedno začenjal hrvatski in Je celo nekolikokrat vprašal častnika, zakaj on noče govoriti tudi tako. Orlašević ga nI niti poslušal, temveč Je nadaljeval. (Dalje.) St T ti ..EDINOST* 5t. 316 V Trstu dua 12 novembri 1912. BRZOJ/VUNE VESTI. Stališče naše monarhije. DUNA] 11. (Kor.) „Sonc- und Mon-tags Zeitung" precizira stališče monarhije v balkanskem vprašanju tako: 1. NeprikrajŠam zasiguranje odvoza v orijent in svoboda pota v Solun. 2. nedotakljivost Albanije. 3 Zasiguranje političnih interesov Avstroogrske s tem, da se ustvari s Srbijo gospodarsko razmerje, ki za vselej izključuje politična nasprotstva in 4 kompenzacija za Rumunijo — Omenjeni list Javlja iz Budimpešte: Predsednik sobranja Danev je predal ministru za zunanje zadeve Berchtoldu poročilo, ki se nanaša na stališče Bolgarije in Srbije napram Avstroograki. Obstrukcija na Dunaju. DUNAJ 11. (Izv.) Pri današnji seji, ki se je bavila izključno s HochenburgerJevJm' odloki, je nenadoma izbruhnila obstrukcija. H^vatsko-slovenskemu klubu so se pridru žili tudi Rusini in Dniestranskij je govoril 3 ure in pol. Jutri pride na vrsto Slovenec Verstovšek, ki bode tudi obstruiral. Danes so se godlii burni prizori. Pant? Je silno napadel o&strukcijoniste in Jim je zabrusil, da hrvatsko-siovenski klub na Dj-naju obstruira, dočim njih vodja v Budimpešti podpira vtad^. Schii ff je razSslil nekega Slovenca s lern, da mu je zakllcal „blčder Kerl". — Prišlo je do preiepa, po katerem je Scbiirff preklical žalitev z utemeljitvijo, da nI žalil gotovega Slovenca. Poslanec Friedmann Je vprašal predsednika, kako se bo bojeval proti obstrukcijl. Sylve ster Je pa izjavi!, da je sklica! za jutri sejo senljorjev. Šusteršič ima s Hrvati smolo. DUNAJ 11. (Izv.) Poslanci hrvaUkoslo-venskega kluba se sestanejo Jutri h konferenci, da odločijo o tem, da-li naj nadaljujejo z obstrukcijo. Dr. Šusteršič trdi, da ji mora biti konec, „Kraat. Korr." pa pravi, da se Hrvati temu zelo protivijo. Hrvatska stranka prava se namreč opira na sklep i Ljubljani, po katerem bi morali začeti Jugoslovani z najostrejo taktiko. Dr. Šusteršič Je pa na svojo oeit proti sklepu nastopil zopet za vlado. Šusteršič, ki mu ni za obstrukcijo, trdi, da ni nobe nega sklepa, ki bi nalagal Jugoslovanom obstrukcijo. Temu nasproti pa zagotavljajr drugi, da jo je hrv.-slov klub sklenil že pred dnevi. Sedaj pa zanika dr. Šusteršič veljave takega sklepa, ker pri nJem baje ni bik navz čega znatnega dela njegovih slovenskih pristašev. Teh jt seveda več in oni bodo preglasovali Hrvate. Nasprotja so se ž* tako poostrila, da je spor neizogiben. Tt dni pride bivši saborski poslanec Stepan Zagorac na Dunaj, da prepreči razkol. — Od ŠusterŠiča zahtevajo Hrvati, da naj na stopi v delegacijah proti vladi in h taki za htevi še nekako hujskajo pravaše nepra-pravaši, ki jim obetajo, da bodo podpiral njihovo taktiko, če izstopijo iz Susteršiče vega kluba. (Kakor se vidi, bo SusterŠiČevega za kona s Hrvatsko kmalu konec, ker ga n> narekovalo srce, nego pamet, ki je pa Hr vato.n —■ tudi ne manjka. Ured.) Vojaški kronski svet. BUDIMPEŠTA 11. (Izv.) Ob 11. pred-poldne se je vršlia na dvoru konferenca pod cesarjevim predsedstvom. Udeležili so se Je nadvojvoda prestolonaslednik, skupni vojni mi-.ister Auffenberg, šef gene ainega štab; Schemua in bivši šef Hotzendoif. Konferenc^ označujejo za vojaški kronski svet. Krvave demonstracije v Zagrebu. ZAGREB 11. Včeraj popoldne proti 5 je p išlo v Zagrebu do velikih manifestaci za orkanske države. Manifestacija se |e pa izpremenila v burne demonstracije proti C j vaju in Je končala s krvavimi spopadi. Oo 5. popoldne Je bila v Maksim ru konSana neka športna prireditev. Kakih 6 tisoč Ija dij je od tam korakalo proti mestu ter pelo: Onam, Onamo, Liepa naša domovina Sum? Marica in še kaj drugega. Slišali so se kHci: Živel balkanski savez, Živela Sr bijr;, Živela Bolgarska. Manife^tante so nav dušeno pozdravljali in jim pritrjevali z oken Policija pa je bi'a popolnoma nepripravljena In tako je bilo mogoče, da so prišli mani-festantl do Jelačićevega trga, kjer so se manifestacije naenkrat tapremenile v demonstracije proti Čuvaju. Ljudstvo je začelo klicati : Doli s Čuvajem, doU s tirani, živel Jukić. V tem trenotku pa se Je vsula poli cija na konjih in peš med množico, ter Jo začtla s sabljami poditi. 20 oseb je bilo pri tem ranjenih, med njimi eden teŽKO. Stražnik ga je udaril po glavi s sabljo. S težavo se Je posrečilo policiji demonstrante razgnati, a demonstracije so se še pozno zvečer po navijale po raznih ulicah. Mnogo oseb Je aretiranih. Split manifestira za Balkance. SPLIT 11. (Izv.) Sinoči so se vršile po Splitu veličastne manifestaci e za Balkance Bil je na nogah ves Split in nad 1000 Spli-Sanov Je nosilo baklje in zastave balkanskih dr živ. Navzoči so bili p i sprevodu občinski svetniki in vsi polititl in poslanci, ki so bili ravno doma. Prvi |e govoril na Gos^o skem trgu župan Vicko Katalinič, ki Je slavi uspehe balkanskih narodov in J h pojasnjeval. Vzbudil je silno navdušenje In „žlvio*-alicev balkanskim narodom in vladarjem ni hotelo biti konca. Govorili so še na io M'kačić, Tartaglia in Angjeliaovič, ki so opisovali hrabrost čet. Zborovanje se je končalo mirno. Iz c. kr. tel. kor. urada. DUNAJ 11. (Kor.) Dolgoletni namestnik predstojnika c. kr. tel. kor. urada, dr. Jen Ankwicz, je stopil na lastno prošnjo v stalni pokoj. Pri tej priliki mu je bilo podeljeno p.emstvo. — Za predstojnika c. kr. tel kor. urada pa Je bil imenovan vladni svetnik Ern^t Pick, ki Je bil mnogo let voditelj parlamentarne ekspoziture in sekretarijata. Smrt rodoljubnega srbskega mecena. SARAJEVO 11. (izv.) Tukaj Je umrl znani Vaso Kraljević, ki |e zapustil srb-kemu društvu „Prosveta" vse svoje pre meženje v znesku 1 in rol miiijona kron. Od tega dobi srbsko učiteljstvo pol milijona. Zračni polet Dunaj—Berolin. BEROLIN 11. (Kor.) C. kr. avstrijski aeroklub je sklenil, da se ne vrši leta 1913 polet v daljo z Dunaja v Berolin. Nameravajo ga vprizoriti šele 1914. Carjevičevo zdravje se boljša. SPAL\ 11. (Kor.) Veliki knez in prestolonaslednik Aeksej se počuti dobro. Oteklina se manjša,_ Vojna na Balkanu. Iz predavanja g. d.ra Josipa Wilfana pri Sv. Ivanu. V nedeljo predpoldne napovedano pre davanje o vojni na Balkanu je privabil" v dvorano gostilne »Gospodarskega društva* pri cerkvi v Sv. Ivanu mnogo občinstva obojega spola. Predavatelj je začel z besedami onega meščana v Gochejevem „Faustu" na izpre-hodu pred mestnimi vrati: „Nič na nedeljo bolj, na praznik mi ne godi „kot vojni hrup, pomenek o vojskah, „ko daleč v turških d-želah „glave si koljejo narodi. „Stojiš ob oknu, piješ tam svoj del „in giedaš ladjice na vodi pestrokrase; „zvečer pa vrneš se domov vesel „in hvališ mir in mirne čase". Na ta današnji „pomenek o vojskah ko daleč v turških deželah giave si koljejo narodi", nas ni privabilo tisto v Gčtheje vem „Faustu" označeno egobtično-naivno, sebično-otročje zanimanje, s katerim često lastedujejo vojne dogodke taki, ki jim pi ?ojni — ne grozi nobena nevarnost. Tu Je marveč tisto silno vseobče čustvovanje, s taterim spretnija naš narod sedanjo vojno a Balkanu. Da si različen po šegah, na vadah in po temperamentu, je ves naš narod v tem čustvovanju edinstven. Vročekrvni tržaški okoličan prispeva za brate ravno ako kakor hladni Gorenjec. Oba se zani mata, oba se razvnemata za sedanjo balkansko vojno. To pač ni tisto prazno zanimanje za to, kar se godi tam daleč v turških deželah — Tudi ni le tisto zgodovinsko sovraštvo jroti Turku. N*š narod se sicer še s strahom spominja turške nadloge, ki mu je se o Je še pred kratkim skušale vzdržati. Kakor ostane le tej Turčin še dolgo v neizbrisne-i spominu, tako je gotovo tudi v našem na~ odu še živo sovraštvo proti Turku. Toda vendar ni samo ta slika iz minute sti vzbudila toliko zanimanja za vojno nt Balkanu. Ali pa je morda glavni vzrok v nasprotstvu krščanstva proti muzelmanstvu ? je tudi ta vzrok. Krščanstvo nam Je dalo culiuro in plemenito izobrazbo. Saj vidimo, kako tudi v sedanji vojni prednjačijo duhovniki s kržera v roki I Pa tudi v krščanstvu ni glavni vzrok. V Evropi so tudi drugi neslovanski krstam, ^aš narod pa s ičustvuje in se navdušuje za oojevnike na Balkanu na poseben, na svtj n čin. Morajo torej tudi biti posebni vzroki V našem narodu je inteligence, zavesti, na ndiega navdušenja. To je srčni interes % katerim zasleduje naš narod dogodke na Balkanu. Neki glas Šepeta od hriba d* hriba, od srca do srca. To Je glas krvi Ki združuje naš narod v zanimanju z dogodke na Balkanu. Ta glas ne pozna meja; razširja se od Gjrotana do Črnega morja. Pred sto leti so se začeli učenjaki zanimati za nas Jugoslovane. Dospel je do njih glas o krasni Jugoslovanski narodn pesmi in začeli so študirati našo zgodovino. Tu |e predavatelj označil ozemlja, na katerih bivajo Jugoslovani, in Je razlagal, kako so se prisetjevali tja. Učenjaki so pr votno mislili, da so se jugoslovanska ple mena prlseljevala vsako zase in da nis< mela nikake skupnosti. Šele veliki učenjak n slavist Jaglć pa je dokazal, da so priš" Jugoslovani tja kakor en narod. So sicei ned njimi Jezikovne razlike in to Je umevno, ko smo krajevno ločeni in tudi zgodo vi i. nas |e ločila. Ločile so nas različne smer kulture in veroizpovedanja. Ali plemen < k 1 h razlik ni med nami, pa tud jezik se na mejah preliva drug v druzega. To Je vzrok, da čutimo — s srcem in krvjo. Tu se je govornik obrnil na adreso naših socijalnih demokratov, ki obsojajo to vo no. Kolika razlika |e med Istro in Češko v kulturnem in gospodarskem pogledu, dasl sta obe deželi pod istim gospo darjem I Ali v Istri se še kolikor toliko vlada po evropskem vzorcu. Ce ne druzega, vsaj davčne urade Jim dajajo in pa ž^ndarje. Prvi prodajajo kmetu samo premoženje, drugi ga k večjemu tirajo v zapor. A kako Je bilo v turških provincijah! ? — Turek ni Jemal slovanski raji samo materijalne ekzistence, ampak tudi življenje. Nobenega upanja ni bilo, da bi se raja povspela nad živaUko vegetiranje. S sedanjo vojno gre za to, da se trpinom vrne človeška ekzhtenca, da čreda postane ljudska družba. In vendar socijalni deraokratje obsojajo to vojno, češ: raja naj bi z revolucijo dosegla svobodo, ker sicer ostane pod tiranskimi vladarji. Revolucija! Lepa reč — samo vprašanje Je: kako Jo izvršiti z golimi rokami, bedni in sestradani?! In recimo tudi, da bi se dogodil čudež, da bi taka revolucija vspela: koliko več žrtev in krvi bi zahtevala I Vojna traja še !e 3 tedne in se že bliža koncu L. In delstvo le, da revolucije oslab-jajo narode. Od velike francozke revolucije n. pr. so imeli drugI narodi več koristi, nego pa Francozje sami. Srečno izvojevane vojne pa bogate narode. V Nemčijo se J^ po vojni s Francijo vlil cel blagoslov. Seveda oovzročajo vojne tudi veliko nesreče, toda za osvobojen|e T2je na Balkanu Je vojna gotovo manje zlo, nego bi bila revolucija v turških provincijah. Potem je govornik svari! pred vsakim jolitičnim sanjarstvom. Ne smemo požabiti, ia Srbi in Bolgari niso šli v to vojno le sakor narodi, ampak tudi kakor države, ki imajo vsaka zase svoje interese. Vojna je zadnja beseda — politike, ki skuša doseči, kar je v okviru možnosti. Balkanske države io organizirane po evropskem vzorcu in *akor take ne zasledujejo samo idejalnih ciljev. To moramo imeti pred očmi in črpati iz tega pouka, da moramo biti tudi mi realni politiki! Varujmo se vsakega sanjarjenja. Mi nimamo svoje vojske, nimamo kanonov! Naše edino orožje je znanje — šole so naše trdnjave ! Vkljub pesimizmu, ki je pri presoje ^aoju dnevne poiitfčne zgodovine vedao na mestu, je treba opozarjati na eno veliko, nad vse tolažilno resnico, ki nam jo je dokazala sedanja zmagovita vojna krščanskih Balkancev proti Turkom: ne samo materialna sila, sila pesti in denarja, sila orožja n vseh tehničnih vo|nih naprav, tudi sila deainega navdušenja, do samozatajevanja in Simožrtvovanja povzdignjena sila ljubezni ia vzvišen smoter narodnega snovanja in delovanja: — tudi ta idealna sila odločuje o asodi narodov. To je ona resnica, ki se je lahko predvsem učimo iz sedanjih vojnih togodkov; iz te resnice moramo Črpati poguma za reŠevanle najtežavnejšega politič nega problema: problema malega in zaosta-ega naroda brez države in brez pravih lastnih dižavnih strem jenj. Poslušalci so sledili predavatelja z napeto pozornostjo od začetka do konca. A na svršetku so se mu izkazali hvaležni z burno johvala. Še posebej pa se je g. Anton G r m e k v njihovem imenu zahvalil predavatelju. _ Darovi za jugoslovanske rdeče križe. Nadalje so darovali za Jugoslovanske Rdeče križe sledeči gg.: E. A Jisbitz K 200, Drčgotln K 10, Peter Bole K 2, Fran Cmk < 10, Ivan Zelen K 10, I. Komel - Solkan icbral med Solkancl K 109 60, Ivan Zarasle K 2120 J. Stibilj K 5 06, kat. občina Štanjel K 90, frakcija Lukovec K 6 60, frakcija Lisjaki K 1208, kat. občila Hruševica K 17 20, k^t. občina Kobdilj K 67 34 občina Rhembeik (va<0 K 68 32 -h Birsi K 28 90 -f- Britof K 23-90 -h Cvetrož K 12 20 + ^edrije K 11 26 -h Polje K 9 30 + Preserje K 8 25 + Mrevljevi K 7 86. Fran Keršovan- < 152, Ctril Zirzut K 13 Nerša Matja K 2, T*ret>če Dr. K 10, Lukež Kralj K 5, Peter Čuk K 2, Bernard Kralj K 1, razni gnstie gostilne „Gospodarskega društva- K 2 20 L Tutta K 20, kapetan A Geletich K 5, capetan A. Uubfč K 4, N. N. K 4, kap. A. Kamenarovič K 50, kao. A Buntjel ch K 50, rao Ilija Niketić K 30, kap. Filip Sbutega K 20, kap. Ivanovič K 15 Iv Udovič (fr. 20) K 19 16, V. Crnkovič in Ivanka Cvekova K 50, v gostilni | Kralja p. d. S*ek v Treb iah nabrali K 2*50, v spomin Neže Krainz laroval Mario Rjaanln K 2, Anton Parovel nabral v „Gosp. društvu* v Mačkovljah K 14 in v gostilni Parovel K 8. Skupaj J<_1 209 94 včeraj izkazano . 38 231 69 Skupal K 39 441 63 • Pomotoma |e Izostalo v .Eiinosti da {c daroval g. Kastelic, župan v Materiji K 20 —. _ Domače vesti. Vprašanje do „Piccola* in „Indl-pendenta". „Indipendente Je bahavo pokazal s prstom na titto pojavo, ki se njemu zdi poosebljenje sodobnega italijanskega Junaštva, na »generala- Riciotti Garibaldija, dočim }e za ostali svet to le smešna pojava, pravi — operetni general. To Je pokazal se svojo četo povodom grško-turške vojne I. 1897. In tudi sedaj se kaže sličnega — junaka. Mi ne vemo sicer, je li junak res odiei na sijajne Čine. Ali, če je odšel, gotovo ai odšel na bojišče, kjer treba duhati svinčeni prab, ampak posedeva bržkone po atenskih kavarnah, kjer junaški rešuje podjarmljeae balkanske slovanske narode ... .! D.fficile est, satiram non seribere. Ker vabljivo je res, da ne bi človek pisal satire o tem „generalu". Ali iz peresa nam sili neko drugo zanimivo in kočljivo vprašanje na naslov „Indipendenta* in .Ptccola". Vprašanje namreč: zakaj ni šel Garibaldi se svojimi junaki v Tripolis 1 Ne le da bi ga v to zvala večja dolžnost, nego k pohodu na Balkanu, ampak bi bili tam tudi bolj potrebovali njegove po .Piccoiu- in „lndipea-dentu" toll izdatne pomoči, nego pa na Balkanu, kjer imajo tudi brez njega dovolj resničnih junakov 11 Zakaj nI torei šel v Tripolis? To naj nam pojasnita „Piccolo" in „Indipendente". Ali pa nočeta izraziti misli, ki |e nam na zlobnem jeziku, da namreč zato ni šel pomagat Italijanom, ker ga — poznajo 1! Hotelska družba Grijan - Miraraar srbskemu Rdečemu križu Hotelska delniška druž ja Grijan M ramar je sklenila v svoji zadnji seji, da da društvu srbtkega Rdečega križa v svojem hotelu v Grijanu brezplačno na razpolago 15 sob z eno, oziroma dvema posteljama za ranjene in okrevajoče srbske oficirje. N1Š3 slovenska Jav-nest bo gotovo iz srca odobravala ta čin človekoljublja slovenskega so to čutsvo-vanja. Predavanje profesorja pl. Sišiča o hrvatsko-madjarskih odnošajlh je bilo dobro obiskano; dvorana „Slovanske C talnice* Je biia nabito polna poslušalcev. G. profesor |e predvsem povdarjal, da ne govori kakor politik, temveč kakor znanstvenik. Navajal oo le gospodarska dejstva. Potem je g predavatelj dokazal, da Je do leta 1779. obstajala med Hva-sko in Ogrsko za pravo le personalna unija. Šele leta 1779. Je vsled centralističnih tendenc vlade cesarice kraljice Marije Terezije bila odpravljena po«ebna hrvatska vlada, ki Je biia združeia z Ogrsko. Prve poskuse madjarizacije na Hrvatskem je napravil madjarski parlament v početk.; 18. stoletja. Začelkoraa so se hrvatski stanovi — plemstvo — upirali temu, a pozneje so se udali in sklenili na županijskih skupščinah, da se v šole na Hrvatskem uvede madjar-Ščina kakor obvezen predmet. Temu ma^Jaro-filstvu pa je takoj storila konec nova pro-bujena narodna zavest, katero sta budila v prvi vrsti Ljudevit Gaj in gref Draškovtf. Omenjajoč boje^ med centralističnimi stremljenji Dunaja na eni in separatističnimi stremljenji Hrvatske in Ogrske na drugi strani v sredi minulega stoletja, Je g. predavate'! dokazal, da je bila sedanja nagodba med Ogrsko in Hrvatsko, zagotavljajoča hegemonijo M3djaro7, H vatom le oktroirana in da jo je odobril šele z nasilstvi izvoljeni abor. Sploh Je predavatelj, ne da bi bil to posebej pjudarjal, vendar jasno dokazal, da le sedanje razmerje med Hrvatsko in Odrsko le plod dunajsko-madjarskih nasilstev. Občinstvo Je hvaležno sprejelo to zanimivo In poučno predavanje. Našim socijalnim demokratom w album. Na nekem javnem ljudskem shodu se je bavarski soc. demokratični dež. poslanec Auer sledeče izjavil o narodnih dolžnostih : Ako bi bila Nemčiia prisiljena v obrambno vojno, potem ni dvoma, da fce more domovina zanašati na domoljubje organiziranega delavstva. Mi bramm^ domovino, ker je to naša domovina, tla, na katerih živimo, katerih jezik govorimo in ker stremimo po tem, da iz svoje domovine ustvarimo deželo, kakoršnje ni nikjer na svetu v svoji dovršenosti in lepoti. V tem ni razlike mišljenja v socijalni demokraciji. Tako govore nemški socl|alnl demo-kratjel Takov koncept imajo o narodnih dolžnostih socijalni demokrate Nemčije, ki je velika, močna, narodno ujedinjena in tako saturirana, da ne more biti nikake nevarnosti zanjo v nacijonalnem pogledu! Naši socijalni demokratje, sinovi malega, razkosanega naroda, ki se mora šele boriti za najprimitivneje pogoje narodnega življenja in Ki mu Je narodni obstanek tisočero ugrožen, uče svoje ljudi, naj bodo internacionalni io naj bodo Indiferentni napram naporom lastnega naroda za ugotovljeme svoje politične »n narodne veljave. Pri njih ne nahaja|o mi-lostj — da niti ne govorimo o podpori — niti kuiturno-obrambene organizacije (kakor-šnja Je družba sv. Cirila in Metoda) ki naj cagotove narodu narodni obstanek. Nemški socijalni demokratje Žele velike, lepe, srečne Nemčije, našim pa take želje izvabljajo le porogljiv posmeh in zafrkadje njim, ki bi že-itli za svojo domovino tega, česar žele nemški domovini nemški — socialni demokratje I Kolika razlika med nemško in našo socijalno demokracijo v umevanju narodnih dolžnosti 1! Predavanje. Dar.es od 7 do 8 zvečer oredava v društvenih prostorih NDO, v ul. sv. Frančiška 2, dr. A S o s i č o predmetu: „Slovenske zadruge in nj h poslovanje", od 8 do 9 zvečer Josip V a n d o t: „O sodobnih slovenskih pisateljih". V Trstu, dne 12. novembra 1912. EDINOST" št. 316. Stran HI. Naše simpatije in naSa pomoč. Na drugem mestu poročamo, da je hotelska delniška družba „Grljan-Miramar" stavila srbskemu Rdečemu križu brezolačno na razpolago 15 sob v svojem hotelu v Grijanu za ranjene in okrevajoče of cirje. Ta čin se vred jo pridružuje razmerno sijajni požrtvovalnosti vsega nažega naroda v olaj Sanje trpljenja njih, ki so na bojnih ooljanah prelili kri za svobodo — brata. O išlo je tudi v Srbijo in Črnogoro več slovenskih zdra vnikov, da vrše tam vzvišeno samari-tansko službo. Sedaj pa vprašamo: katerti pomoč je vdjavnejša za balkanske mučenike? Ali ta p&ša, spojena z moralno podporo, ki prihaja balkanskim Slovanom iz pojavov iskrenih bratskih simpatij pri izvenbalkanskth Slovanih in toli dragoceno v sedanjih tre-notkih ali pa ona „Piccola" in „Indipen denta", obstoječa v — Ricciottiju Garibal-dlju in njegovih „ dobro voljcih41 več nego dvomljive Kvalitete?! Jaco neprevidna sta bila „Piccolo" ia „Indijendente", da sta načela to kočljive vprašanje. Izrazi simpatij do naših bratov v it lijansk h uglednih listih v kraljestvu nam gotovo dobro denejo. Gabijo pa se nam take prazne baharije, ki bi se jih gotovo sramovali vsi tisti Italijani, ki imajo količkaj — k*kor se pravi — dobrega ukusa. Za slov. obrtno Šolo v Trstu sta se vršila preteklo soboto dva javna shoda in sicer shod v konsumnem društvu pri Sv. Ani ob 6 zvečer, ki ga je sklicala skupina delavce^ čistilnice petroleja, ki se nahaj«? pod okri<|em „Narodne delavske organizacije-, a drugi shod, ki je bil sklcan po skupini NDO delavcev škedenjskih plavžev in ki se |e vršil ob 7 in pol zvečer v prostorih „G >sp društva" v Škednju. Shoda st^ bila še precej dobro obiskana. Poročal je na obeh shodih strokovni tajnik Brandner. Spomenica za slovensko obrtno Šolo le bila z navdušenjem sprejeta in se predlož; c. kr. namestništvu potom deputacije delavcev omenjenih tovaren. — Poleg tega se Je na shodih poročalo tudi o razmerah delavstva in pomenu „Nar. del. cr-ganizaci e". Javen shod zidarjev na Kolonkovcu. Pred par dnevi smo zabeležili v „Eil nosti" nekakšen spomin na zadnji zidarski shod na Kolonkovcu, ki Je bil sklican od „Nar. del. organizacije" a so se ga polastili socijalni demokratje, ki so v ta namen pri pravljali Agitacijo med vsemi strokami cel mesec. Povedali smo tudi, kako brutalno so takrat postopali socijalni demokratje, da so napadali prislaše „Nar. dei. organizaelie*. Jih metali po tleh ter Jih pozdravljali zvečer pri odhodu s Kolonkovca s kamenjem Marsikdo si je torej moral misliti, če je bilo pred meseci tako, morda bo tudi sedaj, saj so socijalni demokratje na kako tako podobno dejanje bili že od nekdaj vedao pripravljeni. Toda preteklo nedeljo je bilo vse drugače. Bilo je tako, kakor smo prorokovali v „Edi nosti- pred par dnevi, ko smo dejali: oko ličan iki zidarji se vzbujajo, minili so časi, ko nam niso pustili, da bi imeli shod v slovenski narod li vasi. Lahko rečemo, da se je vršila preteklo nedeljo velik) manifestacija okoličanskih zidarjev, manifestacija za pravico in svo bodo. Shod, ki ga je sklicala zidarska skupina „Nar. del. org ", je otvorll ob nabito-polni dvorani predsednik skupine tov. Pre g a r c. Nato je poročal strokovni tajnik Brandner o razvoju zidarskega gibanja, o hudobijah, ki so jih uganjali socijalni de mokratje proti članom „Nar. del. org.", o konsorcijonalni posredovalnici dela ter končno o potrebi organizacije zatiranih zidarjev, da se bodo lahko uspešno branili napram neštetim sovražnikom in krvosesom. Povzel je nato besedo tov. dr. J o s i p M a n d i č, ki je bii takoj ob prihodu kakor ob nastopu, posebno pa na koncu svojega govora burno akiamira i. Govornik se je bavil nnjpoprej z vzroki bednega življenja zidarjev, čemur so vtllki krivci socjalnodemo-kratlčai voditelji, ki so bili vedno le zaradi svojih osebnih koristi proti sol'dirnemu nastopu vsega proletarijata, zd-uženega v tej ali oni organizaciji, dasiradno veleva eifurt-ski program, da je dolžnost socijalnodemo-kratične stranke, da podpira vsako tvorbo, ki stremi po emaiclpaciji delavskega ljudstva. Govornik je tudi dokazal, ko so so cijalni demokratje postopali v škodo delavstvu, tako naprimsr pri štrajku v prosti luki, kjer so odklonili sodelovanje „Nar. del. org/ Itd. Osebne koristi posameznikov (soc. dem voditeljev) ne smejo iti tako daleč, da škodujejo celokupaosti, vsemu proletarijatu. Zi darji so izprevidell, da se zanje, dasiravno so bili v ogromnem številu organizirani pri socijalnih demokratih, ni ničesar ste rilo, zato je čisto naravno, da je njihovo mesto edino le v „Narodni delavski organizaciji", ki zastopa energično njihove interese in se bojuje za njihovo blagostanje. Oglasili so se potem k besedi: neki delavec (imena nismo mogli uvideti), deželni poslanec M i k 1 a v e c in deželni poslanec B j e k a r. Gg. deželna poslanca sta pozivala na agitacijo v prid „Nar. del. organizaciji", ki je edina prava zastopnica interesov sloven skega delavstva. Tov. Pregarc Je, ko se ni več oglasil nihče za besedo, zaključil ta velepomembni shod, ld bo obrodil mnogo sadu, kajti zi- darji iz tamkajšnjih bližnjih vasi se bodo pridružili „Naredni delavski organizaciji". Omenjamo, da je bilo ljudstvo na shodu silno ogorčeno, ko je slišalo, kakih sredstev so se posluževali socijalno-demokratični zidarji napram članom NLO. Nastalo pa je splošno navdušenje, ko *e Je v poročilu poudarjalo, da je NDO z ostrim nastopom zatrla hudobije, da je NDO s svojo močjo triumfirala ter so po prestanem boju v znak zmage nad hinavščino razvili narodni zidarji prvega septembra 1.1 svojo bojno zastavo. Preteklo nedeljo so torej podali narodni zidarji temeljit odgovor na napad socijalnih demokratov, ki se Je izvršil pred meseci. Oprati se hoče. Prejeli smo: Gospod pekovski mojster v ulici Molin grande 1. Tavčar, ae hoče oprati ko pravi, da so njegovi otroci hodili v slovensko šolo. Ne vem, koliko otrok ima, in mogoče so tudi drug' hodili v slovensko Šoio, aH dejstvo ostane, da dva otroka obiskujeta italijansko šolo v ulici Kandler, od katerih Je ena deklica ž? obiskovala slovensko šoio. O narodni za vednosti nima smisla govoriti. Bodite res naroden, uzemite svoja dva otroka iz italijanske šole in pošljite jih tja, kamor slovenski otrok spada, to le v slovensko šolo ! Tvornica za led se zgradi v Tržiču, kjer so si dalmatinski interesenti že zasigu rall zemljišče. Led bodo izvažali v Istro in Dalmacijo. _ Slovensko gledališče. V nedeljo popoldne sc ob srednjedobri udeležbi občinstva ponovili na našem odru „Cigana barona", zvečer pa je bila, rekli bi tako, nekaka slavnostna predstava t ozirom na zmagoslavni pohod balkanskih slovansk h držav proti stoinstoletnemu tla čitel|u naših krvrih bratov, „ljuterau dušma-ninu" Turku. Uprizorili so delo pesnika na kraljevem prestolu, delo črnogorskega kralja Nikole I. „BALKANSKA CARICA«. „Balkansko carico" imenujejo dramo, čemur je nekoliko težko pritrditi, kajti z dramo ima pač malo skupnega. Velko bolje bi se imenovalo to delo epopeja. junaška pesem o početku vladikovlne Čmegore in o njenem ustanovitelju, hribrem Ivan begu Onoeviću. Pesnik ni obdelal tu vseh junaških del Ivan bega, temveč je posegel po sicer le pravljičnem, a morda prav zato tako globoko dramatičnem sporu med cče-tom Ivan begom in njegovim sinem Stankom ki se Je izneveril domovini in veri pradedov, prestopil v sultanov tabor iu sam povei onttm dušmanina Turka na svoje rojake „Bilkanska carica" končava tamkaj, kjer se pravzaprav šele pričenja zgGdovinska drama Črnegoje : pred padcem Žabljaka in umak-nilvi Črnoeviča v nedostopne črnogorske peči. Dejanja v tej drami ni veliko, tem več oa krasnih domoljubnih besedi, ki |ih jt-napisal pesnik, v svojem proroškem duhu gledajoč dogodke, ki se pravzaprav više, uresničujejo tam doli na slovanskem Balkanu. Žarka domol ubka Danica in njena l|ubtrzen io izdajice Stanka Je pravzaprav pesniku le sredstvo v dosego smotra: da le še tem više povzdigne domovinsko ljubezen, da It še tem ostudnejše pokaže izdajstvo svojega rodu. Umljivo je, da Je ona plamteča domovinska ljubav, ki ptigori vs&kj toliko iz pesnikovih stihov, našia v našem občinstvu krepkega odmeva, ki se je izražal v dolgo tiajnera odobravanju in burnih živic-kiicih. Igrali so v splošnem dobro in |e treba Izreči v tem pogledu pred vsemi priznanje ge| Dragutlnovičevi v ulogi Danice, g. To plaku v ulogi kneza Deana (najboljše iz-e dena moška uloga) ter g. Dragutmoviču v ulogi Stanka Res hvalevredna je biia ga il'č čeva v ulogi Marte. Primerno tem so izvedli svoje uloge tudi ostali, kakor g Rainer Ibraim aga. g. Pregarc v ulogi GjOrgja Črnoeviča in g. R>jc kakor Ivan beg, prav tako pa tudi ostali: knez Perut;, Uglješa in razni vojvode ter goslar. Odločno, tupataro naravnost mučno preglasen le bil pri neka terih igralcih šepetelec, ki pa |e bil včasih precej potreben. Jezik — srbski original — sicer ni delal igralcem težav, pač pa včasih Kolikor toliko poslušalcem in to tembolj icer so bili nekateri igralci mestoma pretihi In preneraziočni; splošno pa je občinstvo dobro uraevalo tekst. Kakor je bila igra sama, kakor smo rekli, v splošnem dobra, pa je bila prav tako graje vredna oprema. Edina ga ličtčeva je imela res črnogorski kostum, dočim pa je lilo vse drugo popolnoma tuje. Moški v madjarsk h veltkaških, ženske pa v modernih salonskih ali celo gornještajerskih „Dirndl"-kostumih. Stanko ogrski magnat z modernimi manšetami J Moški v visokih škornjah, žtnske vseskiz v najmodernelših visoko-etnikih. In dejanje se vrši v XV. stoletju Od najbtljši igri mora pač tako izginiti vsa iluzija. Kolo bi bilo bolje, da }e izostaU Opreme odra je b;la ie dosti primerna, posebno v prvem dejanju. Kot uvod v igro in tudi med dejanji Je svirala godba pod vodstvom g. kapelnika Pol>ča par njegovih, mit|ćju igre prtmerjenih glasbenih slik, izzvenevsjočih v „Onam, onamo", ki Je izzvaia v občinstvu viharno odobravanje. Gledališče je bilo razprodano. Občinstvo je burno odobravalo posamezne odstavke, navdahnjene z vzkipevajočim domoljubjem, POHIŠTVO SOUDNO: in : ELEGANTNO po zmernih cenam RAFAELE ITALIA TUST - VIA MALCANTON - THI1 Mnenje gospoda dr. Ignatieff-a TIRNOVO Gosp. J. SERRA VALLO Trst. Z ozirom na delovanje In moč Vašega ŽeJeznatega Kina vina Serravallo Imam Čast Vam naznaniti, da ono zaseda svoje mesto v terapevtlkl, ker je krepllen In organizem obnavljajoč pripomoček in je, kakor sem jaz sam Izkusil v svoji klijenteli, dobro zdravilo za nekatere bolezni, n. pr. za malokrvnost, za razne šibkosti in druge nadloge organizma. Nazadnje je tudi lahko vžlten, kar je tudi znamenito. Z eno beseoo: z njim sem jako zadovoljen v praksi In kjer je potreba, ne zamujam pripisati Serravallovo Kina vino z železem. SMIRNOVO, 12. oktobra 1909. Dr. Ignatieff. Dr. Pecnik £rst, via S. Caierma Itev. 1 Zdravnik za notranje (splošne) bolezni: 8—9 In 2—3 in Specijalist za kožne in vodne (spolne) bolezni: ll1/,—1 in 7—7'/.. Družbeni oklic. Dne 14. novembra 1912 se bode no prostovoljni dražbi prodalo vse v konku zno maso trgovca Arturo Avanzini v Gorici spadajoče modno blago, pletenine itd. v ce-nilni vrednosti 45.618 K, vse skupaj najboljšemu ponudniku. Dražba se bode vi šilo med 4. in •S. uro popoldne v prodajalnih prostorih Corso Verdi št. 39. Do takratne pismene in pa ust-mene ponudbe na dražbi se sprejemajo od podpisanega upravitelja konkurzne mase le proti položitvi 10% varŠČi ne. Pojasnila itd. daje upravitelj konkurzne mase A. Avanzini, dr Drogotin Treo, odvetnik v Gorici. ZDRAVNIK Dr. D. KARAMAN ■pecij&list za notranje bolezni in za bolezni na Hih*.Iih (grlo in nos) ordlnuje na svojem stanovanju r Trstu, Corso št. 12 od 11 V« do lVs in od 4 Vi do 5 V* popoldne. TELEFON 177/IV. Deležnik s primerno glavnico vstopi lahko takoj v solidno, dobro upeljano obrtno podjetje Z letno rentabiliteto K 20000. Maslo* pove Inser. oddelek pod št. 2397. JViirodilnica Ivan Kamauli Sv. Ivan pri Trstu, Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem se preselil v lastno hišo blizu „Narodnega doma". Priporočam se za obilen obisk u dani Ivan Kamauli. NEDVOMNO JE PRAVICA vsake gospodinje, da dobi za svoj dober denar isto blago pri nakupu, katero je kot njej ugajajočo izdatno kakovost že od nekdaj preizkusila. Tako je tudi s „pravim : Franckovim : pridatkom za kavo" s kavnim mlinčkom !!! Pred varajočimi ponaredbami se v interesu kupovalk nujno svari. TOVABBA V ZAOKEBU. Čevljarska zadruga v Mlrnu edina JugOSiO- Zadruga ima lastne prodajalne: izdeluje vsakovrat-vanska tovarna v ^ratu, Barriera vecchia 38 in ne fievlje, ki v lifi- _ Čevliev _ *** ^ett0" l; v Gorici, trg noati in trpeinoati w , .u j " sv. Antona X; v Splita, ul. Sta- nrekose v«e proiz rpnumiifemirnjleimo. roga suda. - CENE ZMERNE, vode tuj-h t«rdk. Q Redka prilika! Originalne turške in perzijske preproge. /> /7. Zaradi brise v orijentu smo dobili nalog od vodstva v Carigradu, da v kratkem času prodamo preproge in druge predmete, ki se nahajajo v Jrsiu (Corso), Capo di piazza 2 in v Reki, ul. Adamich št 8. Okoristite se te ugodne prilike I M. OABAI. Preproge 20% Bronce . 35°/0 Vezenine 10°/o popusta Stran IV „EDINOST11 St. 316. V Trstu, dre 12. novembra 1912. dočim pa |e bilo ob koncu dejanj precej rezervirano. Med občinstvom je bilo lepo število naših bratov Hrvatov in Srbov, toliko. k?kor še nikdar doslej pri naših prireditvah Upamo, da ostanejo tudi v bodoče zvestf našemu gledališču. — r. * * * Za četrtsovo predstavo je napovedana premij era operete „LOČENA ŽENA* („Die geschiedene Frau"), ki |e ena najpopularnejših modernih opere* in ki se je povsod uprizorila z največjim uspehom. _ Tržaška mala kronika. TRST, 11. novembra. Predrzna roparja. V nedeljo zvečer malo ored 11 sia v ulici Crosada napadla dva zlikovca nekega ubogega starčka, ki jt komaj hodii. Ker pa nista naŠia v njegovih žepih niti vinaria, sta šla dal,e. Ko sta prišla do gostilne „Alle tre porte", sta napadla nekega Petra Vasqueza, ki se Je nahaja1 v družbi neke žensKe. — Pripomnimo na. tu, da Je tega Vafqueza pred kratkim sku Šala zastrupiti neka ženska. Eden od onih zlikovcev je prijel Vas queza okoli vratu, drugi pa mu Je hitro stgel v žep, rekoč osorno: „Daj mi ve? denar, ki ga imaš pri sebi". Ženska je začela kričati in klicati m pomoč, nakar sta prihitela na lice mesta neki stražnik in detektiv Turus. Turus je pograbil lopova, ki je držal Vasqueza za vrat, toda oni se ie obrnil, pograbil detektiva in ga vrgel ob tla. Takoj nato pa Je po tegnil iz žepa nož z rezilom dolgim kakih 20 cm in ostrino kakor britev ter je hotel žnjim zabosti detektiva v trebuh. Turusu, ki je močan človek, se je vendar posrečilo prijeti lopova za roko in preprečiti udarce z nožem. Ko so prišli na lice mesta še drugi stražniki, se jim je konečno posrečilo ukrotili lopova, ki se je branil z vsemi svojim) močmi, in ga aretirati. Aretiranec je 28letni Ettore Giraldi, rojen v Trstu, pristojen pa v Koper, sta-numč v ulic* della Tesa št. 170, znan zločinec, ki Je izgnan iz Trsta. Njegovega tovariša so aretirali pozneje in Je bil to 27ietni zidar Anton Negode, stanujoč v ulic« deli' Istria št. 4. Oba so izročili deželnemu V Benetkah kradli, v Trstu aretirani. Predvčerajšnjim dopoldne je detektivski kon trolni inspektor Tttz šel po ulici Saniia in zagledal tu človeka, ki je Imel v roki kov č^g. Titzu se je zdela stvar sumljiva, stopil Je k onemu možaku in ga povabil s seboj na bližajo policijsko stražnico. Na stražnici so odprli kovčeg in so našli v njem srebrno sijajno cizelirano Skrinjico, ki je tehtala okrog 15 kilogramov, znotraj obložena s Škrlatastim atlasom. Škrinjica se je rabila gotovo kot shramba dragocenosti. Izvedenci so pozneje cenili Skrinjico za 2000 K Aretiranec je 33letni Livio Auri iz Mirana pri Benetkah. Izjavil je, da mu Je Skrinjico izročil neki njegov prijatelj, da mu jo shrani. Tega „prijatelja" je policija zasledila Še isti dan in ga tudi aretirala. Bil Je to 27!etni Mario Vianello, star 27 let, ii Por-denone, stanujoč v ulici deli'Angelo št. 2 Zaslišan, ni Vianello hotel dati nikakega odgovora. V Benetkah je bila dne 3. avgusta t. 1. izvršena velika tatvina v škodo grefu Anto nini—Ceresa. Med ukradenimi dragocenimi predmeti se je nahajala tudi srebrna škrinjica. Italijanske oblasti so obvestile tržaško poli cijo o tej tatvini in tej se je torej posrečilo ujeti ta dva tička, ki sta bila gotovo soudeležena pri tatvini. Društvene vesti. Pevski zbor .Glasbene Matice" v Trstu. Danes ob 8 zvečer pevska vaja za mešan zbor, v sredo pa za ženski zbor. Pevovodja. Pevsko društvo „Trst". Dre vi ob 8 redna pevska vaja za mešan zbor. Po vaji odborova seja. Telovadno društvo „Sokol" v Trstu. Danes ob 9 zvečer se bo vršil sestanek ve seličnega odseka v zgornjih prostorih restavracije „Balkan". — Na ta sestanek so vabljeni vsi oni bratje, ki hočejo sodelovati pri vesellčnem odseku. Občni zbor oddelka kol. društva „Balkan" se viši v nedeljo 24. t. m. Pri čanujemo velike udeležbe posebno s strani Članov oddelka Zgonik. Občni zbor se vrši ob 2 popoldne v Briščkih v društveni gostilni. Ruski kružok bo imel drevl ob 7 od-borovo sejo, ki je zadnja pred občnim zbo rom. Vsled tega naj se je udeležijo vsi odborniki. Šentjakobska Čitalnica vabi p. n pevke in pevce k pevski vaji, ki se vrši danes torek ob 8 zvečer ulica sv. Marka 21. I. Z ozirom na „Martinov" večer, ki se vrši v soboto 16. t. m. prosimo polnoštev udeležbe. Nove pevke in pevci, dobro došli. Šentjakobska mladina je vabljena k važni seji, ki se bo vršila jutri sreda ob 8 uri v „Kons. društvu." Na dnevnem redu je sklep računa lanskega plesa in razne važne točke tičoče se letošnjega. Nar. def. oruan zaci^. Odbor zidarske skupine. Danes tečno ob 6. zvečer odborova seja v društvenih prostorih. Odborniki skupine so naprošeni, da se ^ele gotovo uedleže. Odbor skupine parketnih stavcev. Jutri ob 6 zvečer odborova se;a v društvenih prostorih. Volilni odbor NDO. Danes zvečer ob 8 seja volilnega odbora NDO. Vsi odbor niki so naprcŠeni, da se te seje gotovo udeleže. ___ Druge slovenske dežele Zanimivosti iz Ziljske doline na Ko roškem. V Čajni so priredili letos gozdno veselico, ki ima sedaj — kakor je tu vse lej — svojih posledic. Kjer je kaj pograbiti. :t Tako je prišla stvar pred sodnijo. Srečna občina, kjer dajajo prvaki take krasne izglede, ki vzgajajo ljudstvo le k sovražtvu irugega proti drugemu in k neznačajnosti! Poprej sta se tožila neki Hutter in S Ock-reiter, bivša načelnik?, oziroma namestnika krajnega šolskega sveta. Prejšnji župan Fj-scher se približuje zopet Slovencem, je spremenil barvo in oblekel slovenski plašč. Morda misli, da ga Slovenci zopet, kakor orvikrat, spravijo na kon|a. Ali kamaleonov o v Šmerški občini siti. To so isti ljudje, ki so preganjali prejšnjega nadučitel|a, da je bil premeščen. Kadar treba komu škodovati, tedaj združu|ejo ti prijateljčki vse moči; med seboj pa so kakor pes in mačka. In po takih ljudeh se daja viša oblast, to je deželni šolski svet, informirati, komandirati — za norca Imeti 1 Res žalostne so razmere na Koroškem. Nič boljše niso, nego one na Hrvatskem pod pestjo Cuvajevo. NOVO! "M Najboljše 1912. NOVO! Novoletna šaljiva dopisnica riabliPa obiskujoča Solo, se da na hrano |n stanovanje. Mesečno 24 K Po nndbe : H. H 2 poste restante glavDa pošta. 2542 Iščejo ae dobri krojači. Uiica Giolia 21. 2543 O^NAimHin in brano ae odda dvem kolegom. Stanovanje uaca ahmi io, n. 2544 Proda se posestvo ; Posestvo obstoji iz nii*, travnikov, gozdov, vrta in gospodarskih po«lopij : hifie. d-eh hlevov, rbokanih ter enake kleti in skednja. HiSa je opremljena z vodovo om in se Dabaja v hiSi dobro uspevajoča trg. Tina s Špecerijskim blagom, kar je tudi važn za trgovce. Produ se tndi sama hiSa. Vzrok je 5>»la v Vodicah, Istra. Več pove Joief Eonko, Cerknica. 2478 l/nrnnuofnipo ANTON REPENSEK jt l\lfj«yUVCŽIlIlvCt edina slovenska knjigovez« 3>ca v Trstu, ulica Oecdlia St. 9. — Izdeluje vsa tnjigoveSka priprosta in fina dela točno in pi ?ODkurenčnih cenah. 171* Moderne spalne sobe delo izdeluje M. Majcen, mizar, ulica Belvedere 28. ogel Torquato Tasso. ^55 Obetala iz medi £ v«S i™^ Caserma 14. Umberto Cepca, trgovina z železnino. n j J- se lepa, popolnoma opremljena soba v UUUCl I. nad z okni na ulico blizu Naroduega doma pii 8V. Ivanu St 699. 2492 D rlHo 8e tak°j l®Pa Prazna B°ba na glavni ulici UOUa pri sv. Jakobu. Več ee izve v tobakarni Segolin, ulica Industria. 2535 I nliol primeren za kavarno, ee odda v najem. LUKdl, Pojasnila v isti hiSi, vi* Ttieste, nasproti domobranski vojaSnici v Gorici, H. naaatr. 2477 F0t0yrftfd Antona Jerkiča naslov: JTrst, nI. ulica 7. delle Poste 10, Gorica, Gosposke 444S Nov zobozdravniški ambulatorij ul. Rossini St. 12 (vogal ul. delle Poste) Umetni zobje od 4 K dalje. Plombe iz cementa, porcelana zlatosrebnega in zlatega amalgama od 2 K dalje. Zlate zobne krone. Delo se jamtt Dretje zob brez bolečin po 2 K. Ordinacfjske ure: od S dopol. do x pop. in od 3 do 7 m večer. Ob nedeljah in praznikih od g do m. N. d. p. štev. 526081. kakor je ie ni bilo. Vsaka dopifnica najbo'-Sa, nedosegljiva, humoristična, senzscijonalna. Vsaka, tudi najmanjša pofiiljttev je dobro sortirana in vsaka dophnica v zsvit^u. Ml Imamo edini razprodajo. Iščejo se zastopniki povsod. 10 orig. vzorcev proti vpoSiljki 0*75 K. 25 komadov Ki"— 100 " " 3"__Poštni predal 149. Fo^ftie 40 vinarjev več. — Ppre'ema se za plačilo zn»mkp vse1 dež?l sveta. Habighorst & Co., Bochum i. W. mm H sg 3; m m t/5* vsi obroke! Velika zaloga izdelanih oblek Velika Izberi vsakovrstnih oblek za gospode In dečke, juhenJ, povrlnlkot vseh kakovosti. — Specijaliteta v veznji. Velika izbera volnenega blaga. Naj zmernejše cene- Adolf Kostoris - Trst UUca S. Giovanni štev. 16, i. nadstropje, zraven „Buffet Automatlco«. Telefon St. 251, Rim. 11 _ "TI O M iS 4 * I« S8 1 V R D K A Francesco Bednar TRST — ustanovljena leta 1878 — TRST je preložila svojo trgovino šivalnih strojev bicikljev in pridevkov z mehanično delavnico vred iz ulice Ponterosso štev. 4 v ulico Campanile štev. 19. 3 [=10 Mehanična kleparska delavnica za kov nske izdelke G'usto Pilottifu Gius. ustanovljena leta 1842. TEL. 15-25. Riva Pe* ca tori štev. 14 Specijaliteta : ladijske svet ljke Posoda in škatlle i* bele in kamno-barvne pločevine. Žlebovi, cevi in zidne obloge iz vsake snovi v kosih po 2 »i (brez zvezave). Nova trgovina manifakiurnega blaga Trst, ul. Belvedere 2. Konfekcije in drugi drobni predmeti. Priporoča se cen j. občinstvu lastnica ANA vd. TONEL. BI Podpisani naznanja bI. občinstvu, da je odpn wr v ulici Belvedere St. 28 ^P« MESNICO v kateri prodajam: goveje, telečje, jančje, koštrunje meso in Izbrano perutnino po brezkonkurenčnih cenab. Nadejam se, da me slavno občinstvo počasti s svojimi naroČili. — NajudanejSi ANDREJ ZVANELLI. Izvoz svinjske masti. 5 kg visoke sirove ba^vunske masti, sveže iz klavnice, pošiljam po povzetju za 11 kron in razpuščeno svinjsko mast. - Poštnino plačam jaz. V. H AH AR, Izuoz sulnJsKe masti Praga - Karlin, Češko. Zaloga obuvala — in lastna delavnica = PallllP :: :: TRST :: :: ■ tlllVi ulica Arcata 19. Velika izbera čevljev za moške, ženske in otroke. - Sprejema naroČila po meri ter tudi popravlja :: po jako nizkih In zmernih cenah. IE= TEODOR KORN ii Trst, ul. Miramar Stv. 71 Stavbeni in galanterijski klepar. — Pokrivač streh vsake vrste. PREJEMAJO SE VSAKOVRSTNA --— 1>ELA IN POPRAVE = V PO HZSIB CENAH, v :: Delo dobro in zajamčeno. :: Tllll. 25-26. n Poslovodja: Franje Jenka. J Nova narodna gostilna se je odprla v ulici Pieta št. 29. Slovanskemu občinstvu so na razpolago izborna dalmatinska vina ter vedno sveža gorka in mrzla jedila. - CENE NIZKE. - Za obilei^ obisk se toplo priporoča Jernej Kapić gostilničar. -n-■B Lepa priložnost: ■ 507» PRIHRANKA !1 Kdor ljubi sv >j dom, pač ne opurti prilike, da bi ga De olepšal s steriliziranimi rastlinami, ki so * opolnouia enake svežim, nasprotno pa jih ni treha gojiti, a krneti mi ki^i izredno 'epu opremljenimi, in drugimi piedmeu, ki so pripravai tudi za darila. — Kdor hoče naprav ti dobro kupčijo, naj jo f-tori takoj, ker ta priloinoet ae bo nudila le krmek čas Obrniti se je : ulica Sette Fontant It. 2, I. nad. vrata 2, (tramirajBio pcatajalifiče na trgu Bairiert). m M Iščem dobrega kmetskoga sirovega masla za celo leto. Msto h ae o. Ponudbe pod „MLEKARNA ŠT. 2498* Inseratnemu oddelku Edinosti. Zaloga obuvala ■■■a in lastna delalnioa ■■■■ PAVEL ViSINTINI Trst, ul. Glosuejorduccl 11 Veliki, izbera moikib In feDBkik čevljev. - Po pi*ve st izvršujejo točne in s< lidno rc znurnib cenab Gostilna ,pri Deteljici' v Trstu, ulica Belvedere 7. Podpisana naznanjam s tem uljudno, da »en prevzela imenovano gostilno, ter se tem potom prav toplo priporočam cenj. gostom. Točila bodeni sama pristna vipavska in istrska vina, kakor tudi izboren kraški teran po najzmernejih cenah; na razpolago so vedno dobra in sveža mrzla in gorka jedila. Posebno se priporočam cenj. gg. uradnikom za abonement na hrano. Z odličnim spoštovanjem ANGELA KJUDER, lastnica. Novo pogrebno podjetje, T*st (vogal Piazza Goldoni) - CORSO 47 - (TELEFON št. 14 02.) Prevoz mrličev na vse kraje Vozovi z bogato opremo od najenostavnejših do najluksurijoznejŠih. — Vsi pogrebni predmeti so stalno na izbiro Stalne ce e brez konkurence. Postrežba točna. Splošna p-»hvala. Zaloga pristno voščenih sveč lastnega izdelka s prodajo na drobno in debelo. Posebno se priporoča o priliki praznikov Vseh svetih z bogato zalogo nagrobnih svetilk, raznih vencev iz umetnega in svežega cvetja, iz biserov, porcelane in kovine z znaki in napisi itd. Nočna naročila se sprejemajo v skladišču v lastnih prostorih Via della Tesa 51. TEL 14-02 Zastopstvo s prodajo pogre nih predmetov: J. MKZEK, Opčine št. 170; T. VITEZ v Nabreiinl na trgu pri cerkvi; A. JAMŠEK. pri Oiehu (NoQher©>; F. BRNETIC v Skednju. Deležn k in upravitelj H. d T I B I L J