Dopisi. Iz Trbovelj. (Pevsko druStvo.) Visoka c. kr. namestnija v Gradcu je dne 1. majnika 1893 št. 10.201, pevsko društvo »Zvon« za Trbovlje potrdila. Osnovalno zborovanje je bilo dne 4. junija t. 1. V odbor so bili izvoljeni samo vneti, večinoma mladi pevci, katerim po pravilu propada naloga, gojiti narodno umetno petje. To mlado pevsko društvo je že imelo priliko, pokazati svojo izurnost; zapelo je že enemu narodnjaku nadgrobnico. Preteklo soboto, dne 17. rožnika je bil pokopan narodnjak, gosp. Matija Plavšak, p. d. Koren, oštir in posestnik v Trboveljski vasi. Pevskega druStva udje izvrševalni so zapeli pri hiSi rajnega žalostno pesmico: >Nad zvezdami«, na grobu pa: »Blagor mu«. Pesmice so bile tako gin^jive, da je bilo mnogo nazočih do solz ganjenih, zlasti, ker še niso dosihmal slovenskih pesmij pri pogrebih slišali. Upamo, da se bo mlado pevsko društvo v TrbovJjah s pomočjo božjo in podporo izvrševalnih in podpornih udov razvijalo. Izpod Majšberga. (Razno.) Vesele dneve smo imeli sredi junija v Dravinjski dolini. Vsega opisati ni sem kos, vendar mislim da vstrežem marisikomu, če povem nekaj. In kateri je bil povod veselju našega prebivalstva? Kateri je bil vzrok, da je celi Majšberg bil ozaljšan, da je vse plapolalo praporov, cesarskih,. slovenskih, deželnih? Potniku je povedal to slavolok z napisom: »Pozdravljamo Vas, Božji izvoljenec in naroda Ijubljenec«. In kdo je drugi ta, kakor prevzvišeni naš vladika Mihael! V sredo dne 14. t. m. proti večeru zagrmeli so topiči z razvaline Monsberg ter naznanili prihod milostivega kneza in škofa. Pri krasnem slavoloku na čelu množice ljudstva, šolske mladine z učiteJji, več duhovnikov pozdravili so vlč. g. župnik M. Sattler naslednika apostolov, na kar je tudi spregovoril mali Solar v pozdrav nekoliko besedij. Nato je bilo v cerkvi.izpraševanje Solske mladine. katera se je prav dobro skazala pod vodstvom gospoda kateheta M. Žekarja. Predno je nas zagrnila noč v svoje temno krilo, zapeli so še vladiki podoknico, za katero so prevzvišeni se presrčno zahvalili vrlim pevcem in pevkam. Na večer pa so župljani zažgali nekoliko kresov in tako na daleko in široko naznanili svoje veselje. Pri ozaljšanju in napravljanju slavolokov gre velika zahvala tukajšnjemu trgovcu gospodu Starešini. Drugi dan po končani birmi so prevzviSeni na prošnjo okrajnega zastopa ptujskega blagoslovili novo cesto, katera je izpod Manjšberga na Goro jzvrstno izpeJjana. Bila sta tukaj gg. načelnik J. Zelenik, in njegov namestnik Ožgan. Po dokončanem blagoslovJjenju so se odpeljali milostivi knez in škof na Goro ter si ogledali krasno cerkev, katera je popravljena in so se zelo pohvalno izrekli o popravljenju. Mimogrede bodi omenjeno, da je Jjudstvo na Črni Gori ali Ptujski ali kakor tukajšnje Jjudstvo pravi (pri Materi Božji) na Gori na drugega julija velik, prav za prav največji shod! Lepo je, da se Slovenci tako radi zatekajo k Materi Božji. Iznad Selnice. (V s p o m i n.) Pozno sicer pridem, vendar pa mislim, da še ne prepozno. Dandanašnji je sicer hvaležnost redka ali ni še izumrla. Une dni so nas zapustili č. g. Matija Koren, ki so bili od leta 1876 naS dušni pastir, sedaj pa jih je previdnost božja poklicala od nas, z naSih bregov doli v Žalec, v prelepo Savinjsko dolino. Težko nam je bilo, ko smo slišali, da nas zapustijo, kajti bili so nam ljubezniv »dobri pastir«, vneti za čast božjo in vzveličanje njih revnih ovčic. Kdor koli je iskal pri njih pomoči, dušne ali tudi gmotne, radi so mu postregli in če niso mogli pomagati, pa so s prijazno besedo ga potolažili ali podučili in je bila to tudi pomoč, za katero jih je rad in vsak iz srca zahvalil: dobra beseda najde tudi dobro mesto! Ne bodem opisoval, kaj so v teh 16 letih vse storili v cerkvi ali zunaj cerkve za nas, za naSe slovensko, krščansko ljudstvo, to pa naj opomin, da oni niso krivi, če se najde še v župniji garjavih ovčič, ali nemškutarskih prismod, katerim velja hinavska beseda nemškutarja, ba- rusača več, kakor poštena, odkritosrčna beseda katol. duhovnika. Nam pa ostanejo torej č. gospod župnik v hvaležnem spominu in prosimo, naj tudi njim naša župnija ostane v prijaznem spominu. B. V. Iz Slov. goric. (S pota.) Ako človek potuje po svojem poslovanju, jako ga veseli, ako najde zavedno, slovensko ljudstvo. Jednako tudi meni srce veselja poskakuje, če vidim vrli narodni naraščaj. Pri Sv. Benediktu sem opazil jedini slovenski napis nad prodajalnico g. Alojzija Kermeka; rekel mi je, da ga nemškutarji raditega pisano gledajo; a rečem mu: Nič ne de, bodo pa Vas Slovenci tem mogobrojneje obiskovali, ako bodete tudi iskreno narodni Slovenee. Priporoča se njegova trgovina vsem zavednim tamošnjim Slovencem, držite se zlatega gesla: »Svoji k svojimU — Pri Negovi se tudi pri Špirku blesti slovenski napis: gostilničar, da bi le v srcu bil tudi narodnjak, potem bo napis čistega zlata vreden. Tamkaj so poleg neustrašenega, za vse dobro vnetega župnika, tudi nekateri zagrizeni nemškutarji, ki zlorabijo celo šolo in na njej sila lep in pomenljiv napis: »Pustite otročiče k meni priti!« Boljše bi bilo po njihovem mnenji reči: »Pustite otročiče k nam, da jih pogermanirno«. Dalje doli proti Ivanjcera sem opazil več slovenskih napisov, kar je hvalevredno. Najbolj pa me je presenetilo v Ivanjcih, tamkaj imajo na hišnih številkah lepe slovenske napise: »Ivanjci«. Živio narodni Ivanjci! Pogledimo h g. Šturmu, gostilničarju in trgovcu; tam najdemo vrlega slovenskega korenjaka od pet do glave; on ima v svoji štacuni popolnoma slovenske napise n. pr. sladkor, sukanec, kava, solna cena itd. Tako je prav, le k njemu marljivo zahajajte ondotni Slovenci! Jednako je vrl narodnjak ondi Zvonimir Trstenjak! Pri Sv. Juriju na Šeavnici so tudi vrli narodnjaki, napisi so narodni, samo pri trgovci Al. K^rošak se mi prav ne dopada, poprej je imel svoje i j po nemčursko zapisano, a spod slovenski napis: trgovina raznega blaga, a sedaj je čez vse to zapisal svoje ime. V Očeslavcih se mi ni dopadel nek kovač, ki je pravil, kako kmetski stan gine raditega, da kmet pusti vse študirati; jeden sin je advokat, drugi profesor a tretji duhovnik. No, sem si mislil, ti si pa vrl sin matere Slovenije in sv. katoliške cerkve, da tak6 imaš duhovniški stan; škoda za tako človeče, da živi v narodnem kraju. Ker sera bil radi teh besed silno razžaljen, me je tem bolj razveselil kamneni križ, na katerem sem opazil prelepo podobo sv. Cirila in Metoda. Mislimo na kresove 4. julija zvečer! — Najbolj pa me je žalilo po Ljutomerskem okraju to, da imajo table za vandravce jedino v nemškem jeziku, katere imamo v Mariborskem okraju v obeh jezikih. Bi-li se ta nedostatnost v teh narodnih krajih ne dala odpraviti? —k— Iz Starega trga. (Umor.) Kar je šlo po vseh listih kakor žalostna novica, to je bil umor, ki se je pri nas zgodil, zato naj tu sledi nekaj besedij v pojasnjenje. Jaka Barl ni bil posestnik, ampak stari berač, kateri tudi v mladih letih ni hotel delati, in se je mnogo po ječah pomikal. Njegova žena Marija Barl, rojena Velunšek, se je dala že bojda pred 15 leti od njega po sodniji ločiti. Je-li 18 let stari Jarnej VelunSek, nezakonski sin Mice Velunšek, svojega očuha v jezi, v pijanosti ali iz drugega uzroka umoril, še ni dognano. — Gotovo je toliko, da je nojpčno togoten, včasih nekoliko zmešanega uma, in da jeis svojim očuhom na večer pred umorom dolgo v krčmi pil. Od Sv. Ane v slov. goricah. (V o d s t v o) c. kr. priv. vzajemne zavarovalniee v Gradci nam je poslalo na dopis z dne 1. junija to-le popravo: Ni resnica, da se je Tomažu Orniku iz Šic premala odškodnina izplačala; istina pa je, da je bil on samo streho svoje stavbe zaroval, in da se je škoda tudi le za streho računila. Novo tako streho so tamošnji veščaki po navadnej ceni v onem kraju (3 gld. za 1 m2) na 420 gld. 21 kr. cenili; vsled 161etne starosti in rabe odbili so 8 % ter odškodnino na 386 gld. 60 kr. zračunili. To računjenje odškodnine je Tomaž Ornik za pravično priznal ter tudi v dotičnem zapisniku brez ugovora potrdil, da je z odškodnino popolnoma zadovoljen.