Ejuliljimslu Cist večerna priloga deželnemu uradnemu časniku. Izbajn> vsak: (lan razen nedelj in praznikov ob 5. uri zvečer. 0r»4«Htvo In npravnlitvo: Kolodvornke ulice štev. IS. — /.urednikom bo more govoriti vsak dau od 11. do 18. ure. — Rokopisi ee ne vračajo. — Inaoratt: deatetopna petlt-vrsta 4 kr., pri večkratnem pouav daje ■a popust. — Velja xa Ljubljano v upravniitvn: b& oelo leto 6 gld., ca pol leta B gld., ca četrt leta 1 gld. 60 kr., na meieo 60 kr., poilljatev na dom velja mesečno 0 kr. več. Po poiti velja sa oelo leto 10 gl., ca pol leta 6 gld., ca četrt leta S gld. 60 kr. in ca Jedeu moseo 86 kr. Štev. 201. V Ljubljani v petek, 4. septembra 1885. Tečaj 11. Prepir med Nemčijo in Španjsko. Vedno dalje sega nemška kolonijalna politika. Crni svet na južni polukrogli jej ne zadostuje več. Nemške vojne ladije plule so na nasprotno polovico zemlje in tam v ogromnem avstralskem arhi-pelu vrgle sidra na dno morja. Poveljnik ekspedicije razvil je na Karolinškem otočji nemško zastavo in 8 tem y |as(. vze] onj daljni svet; A komaj nam je brzojav sporočil o teli naj-uovejših nemških pridobitvah, nam je uže tudi prinesel vdati, da se zasedanje ne bode vršilo brez ugovarjanja. Od davnih časov lastf se š panjska dežela Karolinških otokov, in postopanje be-rolinske vlade vznemirilo je v velikanski meri duhove na pirenejskem poluotoku. Dan za dnevom vrše se burne ljudske demonstracije proti Nemčiji in vročekrvni narod naravnost zahteva od svoje vlade, da napovč vojsko, ako Nemčija ne odneha. Vplivni politiki in vodje španjske države odločno stopajo z množico in s tem še bolj ljutijo duhove. Stvar je tako daleč dospela, da je celo znani general Salamanca nemškemu cesarjeviču vrnil veliki nemški red, češ, da hoče praznoto, ki mu vsled tega nastane na vojaški suknji, kmalo izpolniti z odlikovanjem, koje si želi pridobiti v vojni z Nemčijo. Francozi na tihem in javno sim-patizujejo s Španjci in Angleži radostno pozdravljajo upor proti raztezanju nemške kolonijalne politike. Med tem pa rasto demonstracije po polu-°toku in razdraženost raste od dnč do dnd. Vlada se dogovarja z berolinskim kabinetom in kolikor 1® do zdaj znano, utemeljuje svojo lastninsko pra-vic° do Karolinškega otočja s pravico iznajditelja. v®8 svet je do sedaj smatral omenjeno otočje za Listek. P r o k I e t, a! (D '“»man. Spisal Erailo Ricliobourg; po E Vaeanovi predelavi ptosto poslovenil Janko £sban.) (Dalje.) In po teh besedah Jacques Mellier milo zaječi viage si ruje iz glave in nikdar se ne more vid?8?: ^8e 8v°j0 premoženje bi sedaj dal, da sloviti OJ»e8a.otr°lla še enkrat, da ga more blago- votlo doniTakm6 8P''aViti! Wn! In merom mrtvaško zvonenje, ki nema ni ' V nje8a ušesih: .Stali še živa ali ‘var lega ne vem . . . Uže dolgo je Pierre ouveuat pravi voditelj gospodarstvu. On vlada v 1 i milo, pa krepko. Premoženje Jacques Mellie- °Vo ■Je Povečal in hrani je zvesto. V teh dc- etnajstih letih se je mai0 spremenil. On je še zmerom laven, močan, delaven previden in vsem vzgled. Le vlasje in brada so mu osiveli. Pa, če tudi ga vest ne peče, vender mu je globoka bolest. On žaluje po Lucili, po njenem španjsko zemljo. Pač madridska vlada dejansko nikdar ni zasedla Karolinov, a Nemčija je znala, da je španjski gouvfirner na Filipinih, Jovellar y Soler, uže pred pol letom delal priprave, da zasede otočje, za katero je bil tudi 25. julija imenovan glavar od španjske vlade. Nemški viri pa na to odgovarjajo, da njihova vlada nikakor ne more pripoznati pravice iznajditelja. Ako bi se smelo tako postopati, potem bi Nemčija lahko za-se reklamirala ogromne dele zemlje, ker so Nemci prvi stopili nanje. Španjske pritožbe so podobne razburjenosti bojazljivega ljubimca, ki je izvoljeno deklico vedno le od daleč opazoval, a se jej nikdar ni upal bližati. Ko pa pride pogumnejši fant ter jo snubi in vzame, takrat pa se jezi in repenči, ne mislč, da je sam zakrivil neugodni rezultat. Sploh pa trdi nemška vlada, da nikdar ni pripoznala lastninskega prava Spanjcev do Karolinških otokov. V raznih slučajih je uže z Angleško vred protestovala proti razlagi, da bi bili Karolini last pirenejskega kraljestva. Najnovejša poročila pravijo, da je došlo iz Berolina v Madrid diplomatsko pisanje, ki v tem zmislu razvija stališče Nemčije, ter pravi, da španj-ska vlada nikdar ni objavila nemški imenovanje kacega guvernerja za Karoline. Ob jednem apelira na dosedanje prijateljske odnošaje med obema državama in izreka nado, da se bodo diference mirnim pOtem poravnati dale. Ako bi to ne bilo mogoče, pripravljena je Nemčija poslužiti se sveta prijateljske vlade in se podvreči njeni sodbi. Madridske lastninske pravice našle bodo tedaj po polnem objektivno oceno v Berolinu. Ko bi se spoznalo, da ima v istini Španjska več prava do otočja, potem bode Nemčija tako lojalno postopala, otroku, po Jeanu Renaudu. Uže mnogo solzš, je potočil po njib. Blancbeo, katerej je boter, ima rad; on se jej sladka, stori jej vse, kar jej je ljubo. Vsak kamenček odstrani na njenej cesti, da bi ne ranil nje nežne nožke, on jo čuva, kakor dragocen zaklad, kateri mu je dan, da ga hrani in varuje. Pa pri vsem tem ne pozabi obeh drugih izgub-Ijenikov. Kje li sta? Kaj-li delata? Ah, tega ne v6 Morda sta uže davno umrla. Vsejednako; on ju vender še pričakuje Pierre Rouvenat, si j® osnoval velik načrt, katerega bi ne opustil za ves svet! 2. Blanche je ljubila jutranje sprehode. Videvati jo je bilo po rosi korakajočo in cvetke beročo, skoro zmerom v družbi z botrom Rouvenatom, časih pod pazduho z Mellierom, čestokrat pa tudi samo. Nekega dne se zopet napoti na takov sprehod. Florentinsk klobuk z vihrajočimi plavimi trakovi postavljen je bil koketno na ujenib plavkastih kitah. Ko se prikaže na pristavi, brzo stopi jej ua- kakor v družili jednacib slučajih: zapustila bode zaseden svet. Ni dvoma, da bode ta odgovor veliko pripomogel k mirnemu razvoju vse zadeve. Vsaj med obema kabinetoma bodo se pogajanja vršila na tej spravljivi podlagi. Pač pa ni verjeti, da bi se vročekrvno španjsko ljudstvo tako kmalo pomirilo. Razburjeno je uže tako vsled natornih nesreč in tak slučaj je le preveč pripraven, da je javljajo do sedaj prikrite strasti. Postopanje ljudstva bode gotovo nekoliko vplivalo na madridsko vlado, da bode z večjo eneržijo varovala svoje pravice in z večjim pogumom postopala nasproti močnejemu konkurentu. Da se pa stvar konečno na vsak način izvrši mirnim pOtem, o tem ni dvoma, Španjska dežela danes ni v takem položaji, da bi bila vojno z Nemčijo. Vojska njena in finance niso na takej stopinji, da bi varno bilo, postaviti bo do skrajnega roba. Te misli bodo vodile madridski kabinet iu gotovo se bo našla kaka pot, ki bode peljala iz zadrege. Vsekako pa je položaj španjske vlade jako težaven! na jedni strani razburjene poulične mase, ki v svoji domovini le prečestokrat odločujejo politiko, na drugi pa diplomatična previdnost, ki zna, kako sitna stvar bi bil resen konflikt z Nemčijo. Ministerski predsednik in kolegi njegovi morali bodo uporabiti vse svoje sile, da se ognejo porazu svojega kabineta, če ne še večji nevarnosti. Iz Egipta. Mnogo piBalo se je uže o razdvojenih razmerah v Egiptu, delale so se razne kombinacije, kako bode možuo zopet uravnati te raz- sproti mlad, velik, dosti lep mladenič, a s precej hinavskim obrazom. „Lepa moja bratranka podaje se na sprehod?* dčje s sladkim, pa zaupnim smehljanjem krog usten. — »Da, ali nič ne veste, kje je moj boter?* — »Mislim, da je odšel v Frdmicourt?* — .Potem počakam, dokler ne pride.* — .Ako vam ljubo, spremim vas." — »Ne, hvala*, odgovori malo suho; »če boter predolgo izostane, grem raji sama.* Mladenič stisne tanke ustnice in naenkrat mu jeza zažari v očeh, pa to ne več kakor trenutek. .Kaj pa imate zoper mene?* vpraša. »Uže davno to opazujem. Menite li, da sem navaden hlapec tukaj — ue veste li, da sem z Mellierom tako blizu v sorodu?* — „To vem prav dobro. Pa o čem se imate prav za prav pritoževati? Kaj vam li delam?* — „Nu nič, Blanche. Le.... le.... ljubite me ne.“ — »Jaz ne sovražim nobenega človeka, Frane.* — »Vender tajiti ne morete, da se vam ne dopadam!* — .Kdo to pravi? In, če bi tudi bilo “ — .Vidite! In jaz, jaz vas ljubim, Blanche; iu če bi le hoteli, mere in katera država bode poklicana z a važno to delo. Kadar pa se hočejo urejati razmere kake dežele, ni dosti samo, da rediteljica pripelje s seboj obilo dobro oboroženih vojakov in smrtonosnih topov; vselej treba prej pomisliti, če bode redi-teljica našla pri prebivalstvu tudi zaupanje, inače bodo njeni vspehi le trenotni, sčasoma pa se bode pokazalo mnenje prebivalstva, morda najhujše sovraštvo in tedaj vneti se mora boj na življenje in smrt. Zanimljivo bi morda bilo, če povemo, kako mnenje vlada med prebivalstvom ob Nilu, in to osebito glede angleškega postopanja. Navesti hočemo tu mnenje, katero izraža izdavatelj arabskega listu, mož, kateri je po polnem uezavisen, kateri z Angleži niti osebnega znanja nima. Ta izdavatelj poroča: Mohamedani uvidevajo, da velika vkupnost izlama neprestano dere v prepad. Kar nas najbolj skeli, je spoznanje, da smo si sami zakrivili pogubo. Mogočni smo bili, dokler nas je držala vkup vez kalifata. V prejšnjih časih bilo je izlamsko kraljestvo to, kar je zdaj Nemčija — vsaki državi zapovedoval je dotični knez, a v vseh vkupnih zadevah bili so vsi podredjeni knezu vseh vernikov, kateri je stoloval v Bagdadu. Zgodovina nas uči, da, kadar se je hotela taka država napraviti nezavisno ter je izstopila iz vkupnosti, je tudi pala kot žrtev tujcem v roke. Tako bilo je prej z Andaluzijo, tako se je zgodilo zdaj z Egiptom. Dandanes se razpad idealnega kali-fatskega kraljestva skoro zabraniti ne more. Kar more pameten človek storiti, je pač to, da se ukloni odnošajem ter Želi, če moramo uže prenašati vladarstvo Evropcev, da to vladarstvo saj našo vero, naše običaje in našo narodnost, respek-tuje. Mi Mohamedani smo do zdaj štiri evropske države kot kolonizatorice orijenta spoznali: Francijo, Rusijo, Anglijo in Holandijo. Da pokažem, kako postopa Rusija, treba mi je pokazati le na narode v Kavkazu, katerim ni niti raba morja za domače potrebe dovoljena, kateri ne smejo več sami voliti svojih muftijev, marveč morajo sprejeti od vlade določeno osebo kot duševnega vodjo, pri tem pa ruska oblastva odkrito priznajo, da pri volitvi tega moža ne gledajo na njega učenost, marveč na zanesljivost. V Algeriji se morajo otroci francoščine učiti in vsak pouk se prične v francoščini. Domačini ne morejo dobiti tam nobene vplivne službe. Holandija je dandanes preslabotna, da bi se je bilo treba bati, vesela je, če more obdržati svoje posestvo. Angleži škodujejo vsekako tam, kamor se vsedejo, domačinom, ker potegnejo nase trgovino in moč, drugače pa pustijo vsakemu njegovo vero in njegov jezik. V novejšem času nastavljajo tudi v državne službe domačine in sodniki so tudi domačini. Jaz menim, da se imamo Mohamedani od da če bi le hoteli, obhajali bi na Seuillonu lepo ženitovanje še pred žetvo." Blanche močno zapeče v lice. Hotela je ravno precej ostro odgovoriti, ko se prikaže Pierre Rou-venat. Staremu je bilo čelo mračno. Slišal je bil vse. „Ah, tukaj je moj boter!“ zakliče Blanche. , In ona skoči k njemu, ne da bi se dalje brigala za zaljubljenega strijčnika. Rouvenat jo je moral poljubiti na čelo. „Greš li z mano", povpraša ga. — „Ne, danes ne. Le pojdi na sprehod, draga moja. Samo predaleč ne hodi, ker je vse mokro od roso. Jaz hočem s Franom nekaj tukaj govoriti." Mlada deklica ga ogrli ter mu zašepne vuho: „Si li slišal, kaj mi je rekel?" — nDa.“ — „Potem odgovori mu ti mestu mene. Tega da bi jemala! Raji ostanem sama vse svoje žive dni." To rekši poljubi starca na lice ter odide skakljaj e kakor srnica. Fran je hotel tudi oditi. Rouvenat ga ustavi. „Imam nekaj resnega z vami govoriti, Frane," deje. — „Kaj tacega?" — „Kar je nekaj časa, dozvoljujete si z Blancheo reči, katere mi ne do-padajo,“ reče stari resno. — „Morda ne smem Anglije relativno najmonj bati za naše najdražje, za vero. Ker Egipet ne more obdržati samosvoj-nosti, udajmo se v usodo ter v to, da pripademo Angležem, kateri so nas ubranili pred tem, da nismo postali plen menj prizanesljivim Evropcem. Se ve, da se po tej izjavi še nikakor ne more trditi, da tako misli vse prebivalstvo; gotovo je, da jim noben tujec, in to so tudi Angleži, ni priljubljen. Politični pregled. Avstrij8ko-oger8ka država. Zdaj zatrjuje se uže z vso gotovostjo, da se državni zbor snide dne 25. t. m. Najvišji prestolni govor prečital se bode pa dne 26. t. m. V Hrvatski pripravljajo se povsodi za slovesen sprejem Nj. veličanstva cesarja, kateri dospe dnč 12. t. m. v Požego. Iz vseh krajev dežele oglašajo se mnogobrojne deputacije, katere žele izraziti svojo udanost in zvestobo preljubljenemu vladarju. V nedeljo pripeljejo se Poljaki, okolo 300 oseb, v Budimpešto, obiskat razstavo. Za sprejem delajo se precejšnje priprave. Mesto priredilo bode poljskim gostom banket. Pri banketu napil bode nadžupan Nj. veličanstvu, Gerloczy gostom, oba v ogerskem jeziku; Poljaki govorili bodo izključivo poljski, ker se, kakor poročajo ogerski listi, na noben način nečejo posluževati nemščine. Sprejemni odbor je baje Poljakom izrazil željo, naj bi ne prišli v Budimpešto v narodni noši, a ti so odgovorili, da te želje ni možno spolniti. Tuje dežele. Med Španijo in Nemčijo so razmere še vedno jednake. V Madrid došla je uže druga nemška nota glede Karolinških otokov, zopet poudarjajoča, da Španija nima nikakih pravic do teh otokov. Sploh pa je to pisanje tako resno, da kaže, da Nemčija ni nikakor voljna spremeniti svoje zahteve gledč Karolinških otokov. Iz Carigrada se poroča, da se bode med Turčijo in Drummondom Wolffom razmotiivalo vprašanje, ali naj bi turške čete zapustile Egipet. Kaj bosta pač Angleška in Turčija ukrenili, se ne ve še, a gotovo je, da so bosta morali ozirati pri svojih sklepih na ostalo Evropo, in to po krome-rižkem shodu tembolj. Saj ruski list „Novosti" z gotovostjo zatrjuje, da je shod v Kromeriži bil tudi gledč Turčije važnega pomena: Ce je Angleška po svojem izrednem poslaniku Wo)ffu hotela pridobiti Turčijo proti Rusiji, to zdaj ni več možno, ker bi stopile nasproti zaveznici Rusije, Avstrija in Nemčija. Francozi zaseli so anamsko trdnjavo Than-Hoa ter si s tem osvojili jedno blizu da najvaž- več govoriti ž njo?" povpraša mladenič. „Sicer sem dovolj uljuden ž njo." — „To hočem upati 1" jezi se Rouvenat. „Če bi kedaj drugačni bili, vržem vas takoj iz hiše!" Fran prebledi ko stena in grd nasmeh se mu poziblje na ustnih. „Meni se zdi, da je moj bratranec Mellier malo več gospodar tukaj nego vi!" — „Jaz prav dobro vem, kaj je Jacques Mellier, in tudi, kaj sem jaz. Vi pa ste tukaj hlapec in le s tem naslovom sem dovolil, da vas tukaj sprejm6. To si zapomnite. Jaz vam povem z lepa, da vprvič ko z Blancheo drzno spregovorite, poberete šila in kopita ter vas zapodim k vašemu očetu v Vogeze." — „Morda mi hočete zapovedati, da ne smem ljubiti gospodične Blanchee, gospod Pierre Rouvenat?" - ,,1'azite se!“ — „Moji nameni so pošteni, ni mi jih treba zakrivati. Jaz hočem poročiti Blancheo." — „Pa Blanche vas uoče poročiti!" — „To se pokaže." Rouvenat se tako jezno namrdne, da se mladenič plašno par korakov umakne. A starec ga srdito prime za roko: »Slišiš, ne ti, ne nobeden drugi, ki je uže prosil njene roke, ne bode mož Blanchein!" — »Kaj li me brigajo drugi? Jaz uejših točk. Francozi osvojili so si to točko z malim trudom, kajti podpiral jih je pri tem delu načelnik provincije. Tamošnja oblastva baje niso posebno sovražna Francozom in bi ne nasprotovala jim. Dopisi. Iz Gorenjih Vrem, 2. septembra. (Izv. dop.) Kakor sem uže ob kratkem sporočil, imenovala j« občina Gorenje Vreme pri seji dn<5 30. avgusta gospode Venela Golla, c. kr. dež. gozd. nadzornika; Frana Paderja, c. kr. polit, gozdarja, in Frana Novaka, posestnika v Britofu, častnimi občani. Pred kratkim še bilo je v naši občini zeli) žalostno glede pogozdovanja; goličave štrlele P proti nebu in isto malo prsti bilo je na milost nemilost izročeno igram vetrov. To razmere pašo se v slednjih letih zel6 na dobro obrnile; zdaj vidiš uže prostrano ozemlje nasajeno z gozdnimi drevesi, katera bodo vzrasla nas branila burje' In za to pogozdovanje pridobili so si največ zaslug gori omenjeni gospodje. Naj mi ne vzame v zlo, da sem odkritosrčen in da povem zasluge odlikovanih mož: Gosp. V. Goli, c. kr. dež. gozdni nadzornik v Ljubljani, je jako srečen pri pogozdovanji Krasa-Nam so nasadbe v tržaški okolici dobro znane, torej vemo, da tukaj pogozdujejo uže 30 let. Vsako leto po časopisih raztrobijo o vspehu pogozdovanja i» hvalijo, koliko da so storili, čeravno je nam znano, da le bolj na papirji pogozdujejo, v resnici se |'» le malo vidi. Vse drugače je na Kranjskem pod vodstvom gosp. dež. gozdnega nadzornika Goll8' Kar mi je znano, pogozduje se pod njegovim nadzorstvom osem let. V teh letih pogozdilo se je vspešno nad 200 ha pustega Krasa in pretečeno spomlad zopet okolo 18 ha obsežnega sveta, kateri spada pod občino Gorenje Vreme in se nahaja na „Mali Gori" nad Gor. Ležečami. Ta nasadim, katero je ob deževnem vremenu večkrat pregledoval gosp. nadzornik sam, obnesla se je izvrstno, ravno tako kakor ona na „Gabrku", katera jo lastnina občino Famlje, in obsega okolo 15 ha. Gosp. Frana Paderja smo večkrat občudovali zaradi njegove vstrajnosti pri delu. Bil je vedno jeden prvih pri nasajanji in vedno zadnji šel je od tam. Čeravno je imel po 120 do 100 delavcev na dan, razdeliti znal jih je tako, da je šlo delo naglo in dobro izpod rok. Zato je tudi velik vspeh dosegel, in nanj sme gosp. deželni nadzornik ponosen biti. Glede na to in da prl vsaki priliki ljudstvo v gozdarstvu poučuje in v razne časopise korenite gozdarsko članke piše, odlikovala ga je občina z omenjeno častjo. Gosp. Fran Novak je posestnik v Britofu-On je sam svojega prostora (Krasa) nad G ha zopet z drevjem nasadil. Vešč v gospodarstvu jfl sem si prvi! Ne vem, zakaj bi mi bratranec Mellier branil, da vzamem deklico. In, ali nisem baš toliko vreden kakor ona!" — „Kaj li hočete s tem reči?" — „Do sedaj ima baš toliko kakor jaz. Če pa morda računa na del premoženja mojega bratranca, potem imava jaz in moj stari — dovolite, gospod Rouvenat, da to izrečem — vsaj toliko pravice do tega denarja kakor ona!" Rouvenatovo oko se zablisne. Križem dene roke ter odgovori s prisiljenim glasom: „To j^ pač poštena govorica! Pa, ljubeč moj, jaz ui*> davno poznam tvoje račune. Po denarji Jacques Mellierovem hrepeni tvoj oče. To sem videl koj prvi trenotek o vajinem prihodu. Tvoj stari si )e mislil: »Lucila je izginila, Lucila je mrtva, sedttf pritiče Seuillou meni, Seuillon in vse premožen!'’ Jacquesa, mojega dobrega bratranca. Pa tvoj of® se je bal, da ne bi dobri in ljubi ta Jacques svO' jega premoženja zapustil mali Blanchei — ^e^\° tega ima pravico! In tako je dalje „Moj Fran naj deklico poročil" — I" za°»KI vstopil kot hlapec le-sim. Nu, ljubeč moj, tacu-nanje tvojega starega je pač zvi<° velj ’ le pravo ni. Kajti Blanche ne bode tv0*a *,ona' ‘n ne ti, ne tvoj stari ne bode imel nikdar uiti sam izvrsten gospodar, in ravno njemu se imal (Dobra primera.) A.: »Dober dan, dragi pu-vsa vremska fara zahvaliti, da so ljudje pričeli jatelj. Kako se nisva vender uže dolgo videla! Kako Kras pogozdovati, pravilno trto gojiti in obdelovati ti gre in kaj počne tvoja ljubezniva soproga? polje. Bil je uže dvakrat od vis. kmetijskega mi- B.: „Hvala, livala za vprašanje. No gre mi ravno nisterstva za pogozdovanje Krasa obdarovan. Zato slabo, in moja soproga, no, ona jo kakor studenec.^ pa, ker je omenjeni soseski k zadnjemu pogozdo-l— A.: „To ti rad verjamem, tako sveža, tako Cista! vanju pripomogel — imenovala ga je častnim ob- — B.: „To ravno ne, a mrmra v jedno mer, kakoi čanom. I kak studenec.* Iz omenjenega je razvidno, da so odlikovani — (Ljubeznivo.) „Kako gro kaj vašemu zaslužni možje in da v6 občina Gorenje Vreme očetu ?“ — „ Bolni so. Bodite tako dobri in obiščite svojim dobrotnikom hvaležna biti. K-b-n. jih danes ali jutri, zelo jih bodo vesolilo!" — „Danes in jutri ne morem, a prihodnji teden pridom gotovo. Upam, da bodo prihodnji toden šo bolni!" Domače stvari. (O dob r one nove šolsko k n j i g e.) Gospod Razne vesti. — (Rodbinska žaloigra.) V nekom mestecu I na Češkem vrgla je pretečeni četrtek soproga necega ondotnega mestjana svoji šest in sedem let stari hčerki v vodnjak, a potem skočila je še sama za njima. Dve minister za uk in bogočastje je z razpisom z dnč osebi, ki sta prišli proti vodnjaku in sta ravno še za- 20. avgusta 1885, št. 14275 odobril V. Kermav-pazili, ko je nesrečna žena notri skočila, napravili sta nerjevo „Latinsko slovnico“ (v Ljubljani pri Klein-hrup in na to zraven prihitevši ljudje potegnili so vse mayrju in Bambergu, 1885, cena 1 gld. 60 kr.). Ta tri osebe iz vode. Otroka bila sta uže mrtva, mati pa knjiga se sme odslej rabiti po vseh gimnazijah, kjer je bila še pri življenji, vender se je pri padci tak<5 se latinščina poučuje s slovonskim učnim jezikom, na glavo udarila, da najbržo ne okreva. Storila je to Po c. kr. naučnega ministerstva razpisu z dne 25ega iz obupa, kor s svojim možem ni v miru živela. avgusta 1885, št. 15622, jo odobrena tudi Pr. Moč- — (Iz ljubosumnosti.) Z Dunaja so poroča nikova „Aritmetika za učiteljišča,1* katero je poslo-dnž 3. septembra: Včeraj zvečer podal se jo dninar venil prof. Jos. Celestina ter v Ljubljani 1885. lota Anton Czerny k svoji od njega ločeni soprogi. Pri nji I natisnila in založila Ig. pl. Kleinmayr in Bamberg. Cona mudil se je ravno uek mizarski pomagač, ki jo pri neki broširanemu iztisu 1. gld. 10 kr. Ta učna knjiga se omari nekaj popravljal. Ko stopi Czerny v sobo, iz-1smo rabiti po vseh moških in ženskih učiteljiščih, kjer vleče iz žepa sklenico napolnjeno s hudičevim oljom Ise aritmetika predava s slovenskim učnim jezikom, ter polije z njim soprogo in navzočega mizarja. Ta je — (Dolenjska železnica.) Z Dunaja se v hudo poškodovan, in sicer po obrazu in vratu. Bane „T. T.“ poroča, da je „Lilnderbank“ kupila glažuto soprogine so manj nevarne. Zločinca ima sodnija uže in premogokope bratov Kanzinger v Kočevji za 400 000 v pesteh. Izjavil je, da je to iz ljubosumnosti storil, gold. Najbrže bode tudi dolenjsko železnico financirala. — (Grozen prizor v cirkusu.) Iz Rima po- — (Slovesnosti v frančiškanski cerkvi roča se: Državni podtajnik Ducci bil jo dnč 29. av- in pod Rožnikom.) Dne 13. t. m. pridigoval bodo gusta s svojo soprogo in mlado krasno hčorko Julijo v premil, g. knezoškof dr. Jakob Misija ob 8. uri v cirkusu. Ko se jo ravno znamenita predstavljalka Zaeo frančiškanski cerkvi, na to bode pontifikalna maša iu producirala po vrvi, odveže se druga vrv in s tako po maši prenese so Lurška mati Božja, ki jo zdaj v močjo zadene uradnikovo hčerko v sonce, da so mrtva frančiškanski cerkvi v stranskem prostoru, v slovesnem sgrudi k tlam. Igralka to opazivši, pozabi na lastno sprevodu pod Rožnik, kjer se postavi v novo kapelico, nevarnost, ter skoči iz strašne visočine na tla. Vseh Premil, g. knezoškof blagoslovil bode podobo in kapelico gledalcev polastila se je groza pri tem skoku, vonder Po blagoslovljonji bode maša v corkvi na Rožuiku se igralki ni nič hudega zgodilo. Stokla je nepoškodo-I — (Iz kongregacijo frančiškansko.) Čast vana na mosto nesrečo. P_ Gotfrid Hlobec gro za gvardijana v Brežice; čast. — (Z zvonika padel.) Iz Vompa naTirolskom P. Kornolij Arko za organista v Marija-Nazarot na poroča se z dno BO. avgusta: Danes opoludne šel je Štajerskem; iz Brežic pa prido v Ljubljano čast. P. 171otni gostilničarjev sin Feliks Brunnor z drugimi Eronfri d Zupot. mladeniči v zvonik, da bi zvonil. Po odzvonjonji poda — („Daritov sprave na Golgati.") Vče- a® čez doprsni zid pri linah, najbržo hoteč svojim to- rajšnja predstava v gledališči: „Velika daritev sprave VariSem dokazati, kako pogumen da je 'n da se mu na Golgati" obnesla so jo prav dobro. Vse skupino v glavi ne vrti. Pri tem pa mu spodrsne in on izvrševalo so se s procejšnjo natančnostjo in historično pade najprej na streho, a potom vznak na dva železna istiuitostjo. Oprava je zel6 dragocona. Gledališče je na&robna križa, vsled česar je dobil dve kot post do- bilo primoroma zeld polno. Kdor ni še videl jednakih k®li luknji v hrbet. Bil jo takoj mitov. Žalost starišov pasijonskih iger, naj no zamudi oglodati si jih. Vršili p0 iedinem sinu je velika. I so bosta šo dve predstavi, danes in v nedeljo zvečer. — (Poskušen samoumor.) Vlačugar Pran Breskvar, katerega je včeraj mestna policija zaradi tatvine zaprla, skušal se je v zaporu obesiti s trakovi spodnjih hlač, a mestni policaj ga je opazil še pravočasno ter ga rešil. —- (Sloparska ženska) hodi uže delj časa po Ljubljani in osleparila je uže marsikoga za denar ali druge reči. Bila je cel6 tako predrzna, da je na policiji oglasila pod tujim imenom, da je izgubila večjo svoto denarja. Pozor torej! — (Utonil.) Iz Studenca se nam piše: Dne 30. avgusta utonil je 131etni posestnika sin Ivan Stembov iz Skrila v neki blizu tega kraja nahajajoči se luži Šel so je kopat notri, a ker ni znal plavati in jo bila voda zaradi zadnjih nalivov precej globoka, deček ni mogel več iz vode. — (Delitev premij za konjerejo) vršila se bode dne 5. t. m. na Vrhniki, dne 9. t. m. v Radovljici in 10. t. m. v Kranji. — (S Krke) se poroča, da se je dne 1. t. m. zopet odprla pošta, katera je bila zaprta od 7. aprila tega leta. — (Tri osebe v vodo pale.) Iz krškega okraja poroča se nam z dne 1. septembra: Včeraj ho-tola jo 151otna pestunja Marija Dolšak iz Brinške Vasi, katera je služila pri kovaču Ivanu Sitarji v Njivicah, z njegovima dvema pet in dve leti starima deklicama čez brv, ki drži čez ondotni potok. Pri tem pade v vodo in z njo oba otroka. Ker je bila voda po zadnjem nalivu hudo narasla, odnesli so kmalu vse tri valovi. Pestunjo potegnili so ne daleč od Rateč mrtvo iz vode, otroka pa je voda v Savo zanesla in ja niso mogli dobiti. — (Nevihta.) Iz litijskega okraja se nam poroča: Dnč 29. m. m. razsajal je po nekaterih občinah tukajšnjega okraja, in sicer zlasti po občini Sv. Križ, Moravče in Polšnik, hud vihar. Škoda, ki jo je napravil po polji, kakor tudi s tem, da je prevračal in odkrival razna poslopja, jo dokaj velika. VPrimskovem vzdignilo je streho s farne corkve ter jo odneslo precej daleč od cerkve v stran, kjer jo je potem popolnoma raztrgalo ter razneslo posamezne deske daleč na okrog. Samo tukaj ceni se škoda nad 2000 gold. — (Nesreča.) Iz Vipave so nam poroča: Dn6 1. t. m. skladali so v Konjah hlode z vozči. Pri tem zatoči se en hlod in zadene 151etnega posestnikovega sina Matijo Skvarča tako nesrečno v glavo, da je ostal takoj mrtev na mestu. — (Čuden bolnik) je v Malih Dolah, kakor poročajo „Dol. Nov.“, pri Velikem Gabru; star 68 let, in je živel 52 dni ob sami čisti mrzli vodi, ter je po polnem ozdravel. — (Živinska razstava v Celovci,) katera je trajala od 28. do 31. avgusta t. 1., bila je zel6 mnogobrojno obiskana. Na razstavo bilo je prignanih 400 goved, 300 konj, 100 ovde in 60 pitanih prešičev. rajcarja o premoženji Jacques Mellierovem! In s tem bodi dovelj!“ »Slišal sem," zavrne mladenič jezo težavno P^magavši. „In vi, gospod Rouvenat, ,pošteni naju izdedinite?" — „Gospod Rouvenat se ^er»a nikomur drugemu odgovarjati, kakor le na-^u gospodu Bogu." »Se ve da! In vaši fini naklepi, ti naj se prijavijo še-le kasneje. Ne-li? Vi sami niste željni denarja, in nikdar se ne izve, kaj vas naganja toli k temu, da hčer ujetnikovo tako jemljete v svoje varstvo 1“ niee^lu'^ b?sejiah’ kl 8° žalile Blancheo in " ega, občutil je Rouvenat, da niu V8a kri sili v glavo; občutil je, da mu možjani piamene. Nj(lgove poteze se krčevito stisnejo, njegov pogled »ostane Strašen. »Ah, malovrednik!“ zakriči. »Molči, molči! Še eno besedo in ne vem, kaj se godi s tabo!" „0, jaz sem dovršil!" odgovori zaničljivo mladenič ter se odstrani hitro. „Ti smrkovec, ti!“ zamrmra Rouvenat zamolklo. ^Naposled Hi krinko potegnil " sebe. Dobro. Jaz te ne pustim več iz očij. Pokusi ostrupiti — in jaz te poteptam!" Dočim se je to godilo na pristavi, letala je Blauche, vsa srečna radi krasnega jutra, po trav-nicih. Napoti se čez Sableuseo ter prične potem na bregu svojo cvetlično žetev. Vonj iu daljuo, veselo šumotanje kipelo je v zraku, solnce se je krasno zlatilo čez gorske vrhove v dolino; mrčesi so brenčali, ptički poskakovali od vejice do vejice, skorjanček je pel veselo svojo jutranjo pesenco v zraku, sladak, voljan d»h prehajal je svet. Blanehe jo šla zmerom dalje, šopek v roci postajal je zmerom veči. Naenkrat preplašena vikne in obstane. Nek mož jo stal pred njo. Mož je bil videti silno sumnjiv. V eni roci je imel velik cepec, v drugi star strgan klobuk. Njegove hlače so bile raztrgane. Njegov rudeč-kasti brezirokavnik držale so spredaj vezi vkup, katere so nadomestovale manjkajoče gumbe. Iz njegovih čevljev so gledali pisti. Cunja, ki je nekdaj plava bila, objemala je njegov vrat. Na pasu mu je visela beraška bisaga. Dolgi, skoro beli lasje padali so mu na tilnik in deloma čez bledi silno suhi obraz, ki ga je ob jemala negojena kuštrava siva brada Kako star je uteguil pač biti ta mož? Najmenj 70 let! 3. Blaucheo je ta nenavadni pogled silno prestrašil. Strahu pa je sledila kmalu radovednost. Ona prične starca opazovati, kateri je čudeč se zrl va-njo. Zdajci zapazi ona, da mu je pogled dobrohoten in mil, in čutila je, da mora biti nesrečen. Sočutje in usmiljenje napolnite naenkrat njeno srce. Mož stopi proti njej, ona mu ide naproti. „Viseme bojite, lepi mi otrok?" deje starec milo in tiho. — »Ah ne; le bila sem, tako izne-nadeua." — „Da, vi izvestno uiste se uadejali, da dobote tukaj tako ubozega moža, kakor sem jaz. O, to vem. Moja prikazen utegne pač otroka, ki me ne pozna, prestrašiti. Prav lepo vas prosim oproščenja, gospodičina; pa umirite se, jaz nisem slab, hudoben človek." — „To vidim. Ne, hudobui niste, le nesrečni ste.“ — »Silno nesrečen." — „In vi beračite?" — »Moram, če nočem umreti od gladu." — „Kako li prihaja, da vas še nikoli videla nisem? Jaz vender poznam vse ubožčeke v občini." — „0!" jekne berač vidno ganeu. „Vi poznate vse ubožčeke tukaj? To dokazuje, da se vsi obračajo do vas." (Dalje prihodnjič.) Premije so bile pripozuane za 125 konj, za 142 goved in 25 drobnice. Razdeljenih je bilo za konje: 386 cekinov, 16 srebernih, 6 bronastih svetinj od razstave in 28 pohvalnih pisem; za goved pa 2555 gold. denarja, 8 srebernih, 11 bronastih svetinj od razstave in 11 pohvalnih pisem; za drobnico pa 405 gld. denarja, 4 bronaste svetinje in 4 pohvalua pisma. Veliko odlikovane živine bilo je drago prodane za Ogersko, Češko in LaSko. — („Vrtca“) štev. 9. prinaša naslednjo vsebino: Borisov krst. Pesen. Pr. Krek. — Poboljšani Lipe. J. Volkov. — Dobra Marijca angelj med pastirji. (S podobo.) — Metulje lovi. (S podobo) — Zmaje spuščajo. (S podobo.) — Kratke črtice o zaslu- gah sv. Cirila in Metoda za slovensko književnost. (Konec.) — Lev z oslom. (Basen.) — Snirt. — Modri odgovori. — Črviček. — Listje in cvetje — „ Vrtec" izhaja 1. dnč vsakega meseca in stoji za vse leto 2 gld. 60 kr. Napis: Uredništvo „Vrtčevo'1, Mestni trg Št. 28 v Ljubljani. Narodno - gospodarstvene stvari. Razstava goved in delitev premij za govejo živino v Kranjski Gori dne 12. oktobra t. 1. Visoko c. kr. ministerstvo kmetijstva je na predlog c. kr. kmetijske družbe kranjske blagovolilo dovoliti, da se v Kranjski Gori za radovljiško okrajno glavarstvo napravi delitev premij za govejo živino, in je v ta namen podarilo spodaj navedene državne premije. Cilj in konec tej razstavi in delitvi premij jo: a) Da se Živinorejci tega glavarstva in pa cele Kranjske s primerjanjem goved različnih krajev spodbujajo k napredku v živinoreji in o njem poučijo; b) da se razvidi vspeh, ki se je vzlasti s pripo-močjo državne podpore dosihmal dosegel pri roji naše domače goveje živine; c) da se glede na postavo zoper govejo kugo od 1. 1879. več goveje živine izredi in oživi kupčija z domačo živino ne le doma na Kranjskem, temveč tudi v vnanje dežele. 1.) Pravico do premij v Kranjski Gori imajo vsi živinorejci radovljiškega okraja. 2) Na razstavo pripeljana živina se postavi na določeni prostor. Dne 5. oktobra do 9. ure dopoludne mora pa vsa živjna’ na mestu razstave biti, in sicer posebej junci, posebej telice in posebej krave na ograjah privezane. Vsak lastnik mora sam skrbeti, da ima njegova živina hlapca ali deklo, ki živini strože. 3.) Živina, katera hoče premije deležna postati, mora najmanj uže pol leta lastnina tistega gospodarja biti, ki jo razstavi. To mora razstavnik dokazati s spričalom svojega županstva, vrh tega pa tudi imeti za vsako živinče potni list od dotičnega župana 4.) Razsojevalci se izboro po dotičnem pravilniku c. kr. ministerstva kmetijstva in ravnali se bodo pri premijiranji po predpisih za to določenih 5.) Kdor je premijo dobil, se mora s posebnim pismom zavezati, da bode spolnil vse, kar imenovani ministerski pravilnik veleva. 6.) V razstavo se sme privesti le živina Piuc-gavskega in Belanskega plemena, to je rudečo- in belo-lisasta, in sicer: Junci (biki), ki imajo vsaj dva stanovitna sprednja xob&; telice, ki imajo vsaj dva stanovitna sprednja zobd; molzne krave, ki so imele eno, dvoje, tri, štiri ali k večem 5 telet. 7 ) Za lepo živino so odločene premije tak6 le: I. Premija za bike: 1 za 30 gld. 30 gld. II „ „ „ 1 „ 16 „ . 15 n I. „ „ telice: 1 „ 15 „ 15 „ II. „ „ „ 1 „ 10 „ . 10 „ I. „ „ krave: 1 „ 15 „ 15 „ II. . - - 1 , 10 , . 10 , Skupaj . . 6 premij . . 95 gld Zraven teh premij dalo se bode tudi 6 pohvalnih diplom, in sicer 1 za bike, 3 za telice in 2 za krave 8) Popoludne 5. oktobra so bodo premije slovesno delilo; zato so ima vsako živinče, katero premijo dobi, na prejmišče pripeljati. Telegrami »Ljubljanskemu Listu/' Carigrad, 4. septembra. Vršila se je prva seja, katere so se udeležili Assym paša, Kiamil paša in Wolff; trajala je 20 minut.. Ukrenile so se priprave. Zagotavlja se, da se je sklenilo, redno se shajati k sejam vsak torek, četrtek in soboto. New-York, 4. avgusta. Ker so „beli“ odpovedali delo in so se na mestu njih 'nastavili kitajski delavci v premogokopih Roehspring Wyo-ning, bili so „beli“ zel6 razjarjeni. Oboroženi ua-pali so Kitajce, umorili jih 15, požgali 80 hiš ter odveli okolo 500 Kitajcev v gore, kjer trpijo pomanjkanje. Pošiljajo se jim živila. Telegrafično borzno poročilo z dn6 4. septembra Klil Jednotni drž. dolg v bankovcih...............................83' — » » • » srebrn.............................. 83 40 Zlata renta..............................................1 ((9 * 4-5 5°/0 avstr, renta...........................................100 10 Delnice nArodne banke................................ 868 — Kreditne delnice........................................... 287 56 London 10 lir sterling..................................... 124 50 20 frankovec............................................... !l895 Cekini c. kr................................................. 5-87 100 drž. mark............................................. fil • 10 TJradni z dn§ 4. septembra. Naprava novili zemlj. knjig: Pri c. kr. okr. sodniji na Brdu za katasterske občine Gorenje Koseze, Sv. Valentin, Peč. Moravče in Dertija; poizvedbe dn6 26. septembra ob 9. uri dopoludne. — Pri c. kr. okr. sodniji v Žužemperku za katastersko občino Smuke; poizvedbe dn6 21. septembra ob 8. uri; — za katastersko občino Veliko Lipje; poizvedbe dnž 18. septembra. — Pri c. kr. okr. sodniji v Kočevji za davkarsko občino Vo-z aj 1; poizvedbe dnč 8. septembra ob 7. uri. — Pri c. kr. okrajni sodniji v Kranjski Gori za katastersko občino Gozd; poizvedbe dn6 10. septembra. — Pri c. kr. okr. sodniji v Senožečah za katastersko občino Šmihel; poizvedbe dn6 21. septembra ob 8.uri zjutraj in prihodnje dni. Tuj el. Dn6 1. septembra. Pri Maliči : Bolter in Mertens, trgovca; Reich, Baller in Ilek, potovalci, z Dunaja. — Blaunschein, trgovec, iz Welsa.— Greiff, profesor, z obiteljo; Pellusano, zasebnica, s hčerko, in Sedmak, ces. svetnik, iz Trsta. — Maly s soprogo, z Reke. — Dimmer, župan, z obiteljo, iz Trsta. — Baum, vinotržec, iz Kaniže. Pri Slonu: Dammann iz Napolja. — Gibbon in Padovan iz Trsta. — Coronocz z Reke. — Korenčič iz Opatije. — Dorschel, Graschak, z rodbino, iz Gradca. Pri Tavčarji: Dr. Schmidt, tajnik juž. železnice, in Sze-pessig, inžener, z Dunaja. — Steinbaeh in Timen, zasebnici, iz Gradca. — Liebmann, zasebnica, s sinom, iz Trsta. — Dulo iz Store. Pri Avstr, carji: Letnar, učitelj, iz Doba. Pri Jnžnem kolodvoru: Rikli iz Brna. — Wolf, profesor, s soprogo, iz Vratislave. — Schiller, trgovec, in Land-wiist z Dunaja. — Knaip iz Zagreba. Dn6 2. septembra. Pri Maliči: Puntigam, uradnik, in Kischke, trgovec, z Dunaja. — Anter, tajnik