Poltnlnai plačana v gotovini.
Lelo. VI, II. 278. V Uubtlani, v nedeljo 10. decembra 1922. Posam. II. 1 Din.
HflPREJ
Glasilo Socialistično stranko Jugoslavife.
PROTI TOKU.
(Ob štiriletnici Cankarjeve smrti.)
Proti toku je težko plavati. Vendar ni nemogoče — posebno v lenih vodah, kakor je Ljubljanica. Pa tudi v Savi se da proti toku priti naprej, če se drži človek trdnega brega in se ima česa oprijeti.
Cankar je plaval in hodil proti toku vse svoje življenje, tudi v najhujših časih se ni udai lenemu obupavanju, da bi se spustil po vodi navzdol, češ. sai ni mogoče zmagati. Toda tudi za tu;e čolne se ni obešal, da bi bil z njih moč; o prišel naprej ne. sam s svojo lastno silo se je hotel pretvoriti proti c;lju. ker je vedel, da bi mogli tisti tuji čolni prej omagati nego on sam. Prav tako je bil Pa tudi neusmiljen, če se ie njemu kdo obešal za pete: Plavaj sam! Če pa ne moreš, primi se za breg, ne pa da še meni onemogočaš plavanje!
Cankarjev je zelo mnogo. Pred Cankarjem in sočasno z njim jih seveda ni bilo. takrat so bili v modi Prešerni. Pa pred Peršernom in sočasno z njimi, tudi Prešernov ni bilo. bili so Vodniki. »Kranj’c tvoja zemlja je zdrava, za pridne nje lega najprava« — žal, tvoji sinovi so pa leni. proti toku se iim ne ljubi plavati: če ne naidejo tujega čolna, se spuste leno po reki navzdol in utonejo končno v blatu tistega morja, ki so se ga najbolj bali. ko so vstopali v reko življenja.
Zakaj neki niso zmagali nad blatom, če so se ga tako zelo bali? — Zato. ker se ga niso bali zaradi umazanosti, temveč •samo navidezno. Proti toku niso poskusili plavati iz namena, da pridejo k izvirku žive reke. resnice, temveč so poskusili samo proslaviti se tako. kakor se je proslavil Vodnik. Prešeren. Cankar, na to na niso pomislili da ie oponašanje slavno in slavljeno Pač med opicami ne pa med ljudmi. Mnogo je poklicanih, a malo izvoljenih. v lenih slovenskih vodah ie pa še poklicanih malo. zato se ni čuditi, da ni izvoljen h sploh nič. da ni Cankaria več nobenega čeprav bi ga prav zdajle najbolj potrebovali!
Ker Cankaria ni. smo oa dobili nekaj boljšega. Gotovo so boljši tisti, ki si upajo Cankarja raztrgati, uničiti, z resno kritiko dokazati, da Cankar pravzaprav ni
nič posebnega, kaj še. da bi bil na višku. Ko smo pred leti slišali govoriti nekega »socialističnega trgovca«, da se je trudil in trudil razumeti Cankarja, da si ga je vsak večer pripravil na nočno omarico, da pa nikdar ni mogel prečitati več nego par strani ker ni našel ničesar v njem — takrat se nismo čudili. Mnogo je ljudi, ki ne morejo razumeti Cankarja, ker piše proti njim. Toda gledališki kritik ne sme pisati, da Cankarja ne razume, ta se mora potruditi, ga mora razumeti. Zato ni napisal da ga ne razume, ampak da — ni zanič!
Ker slovenski Cankarji — naši umetniki se drže menda vsi za Cankarjev čoln — niso zakričali moramo kričati mi, čeprav mnogi pravijo, da se Cankar ni ba-vil s politiko in da torej ne bi smeli politični listi »izrabljati« ga. Ne brigamo se za to. kar pravijo »mnogi«. Trdimo, da se je Cankar prav resno bavil s politiko in da v niegovih soisih ni drugega, nego ljubezen in politika, tisti dve zadevi, ki odgovarjata dvema potrebama človeka, ki ie bil in ostane na večne čase zoon politi-kčn. družabno bitje. — Sicer je pa bil Cankar celo tudi aktiven politik, je tudi kandidiral na socialistični program in hodil na shode. Da so bili ti shodi tudi cankarjevski se razume .Nekoč ie imel nastopiti v Zagorju. Mesto govora je pozval zborovalce nai denejo mize skupaj pa vina gori. potem jim ie pa pripovedoval pripovedke. Pripomniti pa moramo, da se je to Cankarju dobro podalo, ker je hodilo z njim leno število temeljito premišljenih spisov, ki so na poslušalca vplivali tudi takrat resno kadar so videli Cankarja v naiveseleiši vinski zabavi da bi se pa to prav nič ne podalo kakemu drugemu politiku. ki bi hotel s takim shodom dokazati. da ie — Cankar Drugi. Kdor bi se na ta način obešal na Cankarjeve pete, da bi z njim plaval »proti toku«, ta bi dobil pošteno brco če ne od Cankarja, ki je že štiri leta mrtev, oa od njegovih spisov, ki bodo živeli še dolgo, dolgo, čeprav to boli kritike in politike in veliko večino Šentflorjanske doline.
Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan.
Uredništvo in uoravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1.
Naslov za dopise: Ljubljana pošt. pred. 168.
Tel. int št. 312. Cek. rač. št. 11.659. Stane mesečno 12 Din, za inozemstvo 22 Din.
Oglasi: prostor 1 X 55 mm 1 Din. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste.
tam izbruhnila, razpošiljalo po vsem sve« tu. V Pragi, na Dunaju in celo v Londonu so delavci odklonili izgotovitev dotične modele in šele v Ljubljani v tovarni Sa« massa so se končno našli ljudje, ki sa vkljub svarilu kovinarske internacionale, te modele vlili.
Sreča je. da takratna podružnica ni imela zastave ker bi bila z dotičnim či« nom onečaščena.
Po prevratu se je tudi ljubljanska po« družnica reorganizirala — hlapčevski duh' se je umaknil socialistični morali in raz« redni zavesti.
Štiri leta so od takrat minula. Vso ta dobo so se ljubljanski kovinarji trudili, da vzdrže svo;o organizacijo na ravni in čisti poti delavskega razredno - revolucionar« nega gibanja.
Dolga vrsta akcij in stavk, ki so bile! vse izvajane v ostrem elanu nam je po« rok. da so kovinarji za vedno pohodili predvono hlapčevsko tradicijo in da bo« do ostali vredni člani velike proletarske družne.
Štiriletno požrtvovalno delo in mno« ge žrtve so izbrisale nekdanji greh — t umitimi rokami in čistim srcem bodo v nedeljo razvili svojo zastavo katere čl« stost hočejo verno čuvati.
Sodrugi kovinarji, ko se boste v ne« deljo zbrali, da razvijete zastavo, ki je zu« nanji znak vašega notranjega čustvova« nia. tedaj si morate obljubiti, da vam za« stava ne bo služila za veseljačenja temveč da jo boste nosili po trnjevi poti v pravičnejši svet!
Ob zmagah bo imela zastava dovolj častilcev — vi pa skrbite, da je tudi ta« krat ne boste zapustili, če bo prepovedana za njo korakaii!
I.	MEZNARIČ, vojni invalid:
Invalidi v parlamentu.
Ne kot poslanci, ampak kot poslušalci so invalidi na seji parlamenta dne 6. t. m. zasedli skoro vse prostore na galeriji, ho« teč s svo:o navzočnostjo prepričati narodne poslance in vlado, da so res bedni med bednimi in da nai se požurijo z invalidskim zakonom.
Trikrat nič le nič!
Seja je bila kratka. Zapisnik zadnje seje se ie vzel na znanje in prečital se je dopis ministrskega predsednika Pašiča, v katerem obvešča parlament, da se bodoča zasedania odgodijo (vlada v krizi in demisiji) ter da se bo za bodoče zasedanje poslance pismeno obvestilo. Po preči-tanem dopisu se ie seia zaključila. Ogorčeni invalidi, videč, da ie reštev invalid« skega zakona z odgoditvijo zasedanja preložena, so začeli razsajati in razbijati z bergljar.ii okrog sebe. misleč, da bo to dalo narodnim poslance^ in vladi povod, potegniti se za invalide. To pa se ni zgo«
F S; Praznik ljubljanskih kovinarjev.
Jutri v nedeljo. 10. decembra bodo ljubljanski kovinarji prvikrat razvili zastavo svoje podružnice.
Ne bo odveč, če ob tel slovesni pri-jiki pogledamo nekoliko v dosedanje delovanje te podružnice in sl za bodočnost zarišemo ostro črto naše poti.
Ljubljanska podružnica kovinarjev je obstaiala že pred vojno kot sestaven del »avstrijske zveze kovinarjev«. Kakor ie
bilo njeno delovanje pred vojno otežkoče-no vsled velike nezavednosti, ki ie med proletariatom vladala, vendar je vršila že pred vojno važno misijo na polju razrednega boja.
Vsi se še z grenkobo v srcu spoml-niamo onih časov, ko so bili ravno v Ljubljani vliti oni zloglasni modeli iz tržaškega »Stabilimento tehnico«. ki jih je vodstvo tega obrata vsled stavke, ki je
dilo namesto milosti narodno čutečih poslancev in vlade, je prišlo oko postave in poskrbelo, da so invalidi pri postranskih vratih izginili na hladno.
Kai porečejo k temu voditelji invalidskih organizacij? Ali bodo še vedno in trdovratno zanikali, da je invalidsko vprašanje privatno pravno vprašanje? Ali zaves mislijo še v bodoče pred nosoin zapirati neukim invalidom vrata resnice in hraniti invalide s frazami nacionalističnih idej, katerih zastopstvo v parlamentu je dokazalo absolutno nezmožnost dela v korist ljudstva in države?
Resnica boli in tega se hlapci režmia boje. zato tudi skrbijo da neuko ljudstvo ne pride do razmišljanja o resnici in neresnici in o pravici in nepravici. Resnica oa je ta. da ie invalid, kakor vsak drug državljan, edinica države, ki mora upravljati državni sistem po ljudeh, ki ne zanikajo resnice in pravice kakor oni današnji. ki so si nadeli masko poslanca in pravičnega upravitelja države, in sicer po nerazsodnosti ljudstva samega.
Invalidu nai bo današnji režim poduk, Id ga bo končno privedel do spoznan a, da je njegov prostor v vrstah kmečko-delav-skega ljudstva, katerega ie vsepovsod 90%. ne pa v vrstah maskiranih sovražnikov. ki upravljajo državni režim.
Toliko časa. dokler sami ne pridete do spoznania, da morate obenem z ostalim delavnim ljudstvom iztrgati 10% sovražniku masko in krinko z obraza, toliko časa ne smete niti misliti na izboljšanje svojega mizernega položaja!
150.000 samo vojnih invalidov, ne da naštejemo ostalo raio in njih družino, je danes odgovornih za svoje trpljenje, ker so zanikrno odklanjali resnico in se podali iluziji življenja brez političnega dela! Trikrat nič je nič, ampak 10% ubija 90%, in to znači ljudsko slabost! Pošteno delo in resnica ie edino socializem, kar nam ne more nikdo ovreči.
PoSiftič«© vesti.
+ V Belgradu so se 7. t. m. nadaljevala posvetovanja v demokratskem klubu o vladni krizi. Po dolgi debati ie bila sprejeta z 42 glasovi proti 30 resolucija, v kateri se klub izreka v novi situaciji, ki je ustvarjena zaradi demisije vlade, za pogajanja le z onimi skupinami, katere sprejmejo za bazo pogajanj vidovdansko ustavo v smislu sklepov strankinega kongresa z dne 30. oktobra 1921. Glasovanje ie dokazalo, da stoji klub na zelo šibkih nogah. Dosedanji predsednik kluba Davl-dovič je še pred glasovanjem o resoluciji odstopil.
+ Klerikalci se z vso vnemo trudijo, da bi prišli v vlado. Neprestano konferi-raio z opozicionalnimi klubi, s katerimi bi hoteli sestaviti skupno z radikalci vlado. V petek, 8. t. m. ie poveril kralj Aleksander vnovič g. Pašiču sestavo nove vlade, ki naj bi bila koalicijska ter naj bi še pred razpisom volitev rešila več važnih zakonov, predvsem uradniški, invalidski ter agrarni.
+ V Belgrad je dospel iz Varšave svetnik češkoslovaškega poslaništva Sva-drovski ki bo zamenjal težko obolelega poslanika Kalino.
+ V Bolgariji se je ponesrečil poskus državnega prevrata, ki ga je zapo-čel makedonski vojvoda Protegorov. Vlada je mobilizirala vo:aštvo. ki ie skupno s kmeti pregnalo vstaše iz Sofije ter zavzelo tudi Custendil. gnezdo upornikov. Razjarjeni kmetje so vsepovsod uničevali
meščanske hiše. ker so menili da so zasnovale prevrat meščanske stranke.
+ Angorska narodna skupščina je 6. t. m. razpravljala o taktki Izmet paše na orientski mirovni konferenci. Skupščina ie sklenila, da se mora Izmet paša točno držati navodil, ki jih je prejel pred svojim odhodom.
-f V Rimu so se vršila zadnje dni važna pogajanja med italijansko vlado in zastopniki ruske trgovske misije. Pogajanja so se vršila tajno in so vzbujala veliko pozornost, ker se jih je udeleževal tudi Krasin. ki je prišel v ta namen tajno iz Švice v glavno mesto Italije. Svoje občutke proti tem tajnim pogajanjem so prvi pokazali Francozi ki se niso udeležili v Lausanni večerje pri lordu Curzonu na čast Mussoliniju. Večerji oa so prisosto-vali delegati vseh ostalih zavezniških držav.
4- Laška vlada bo odredila v najkrajšem času cenzuro nad časopisi, ker je baie dosegla površnost laških listov svoj višek. Fašistovski listi poročajo, da objavljalo listi neresnična poročila ali pa povečujeio važnost dogodkov. Tako da ne sme iti nič več naprej. Vse mora namreč priti ood fašistovski klobuk.
+ Madžarski minister za notranje zadeve Rakovszky je predložil 6. t. m. na se;i narodne skupščine zakonski načrt o zaščiti države ki vsebuje skoro neverjetne barbarske ipredloge. Tako n. pr. smelo oblasti izgnati iz države vsakega državljana, ki bo prišel navzkriž z državnimi paragrafi bodisi, da stremi po spremembi ustave, bodisi da krši »ugled« države s tem. da žali tradicijo države ali pa »patriotično čuvstvovanje«. Vrhu vsega sme vlada odpoklicati ob vsakem času vsakega državljana od 18. do 50. leta v vojaško službovanje v »interesu države«. S 11. zloglasnega zakonskega načrta dovoljuje tudi cenzuro nad poštnim, brzojavnim in telefonskim prometom. Na vsak način bo moral spregovoriti o madžarskem belem terorju ves kulturni svet. ker ne živimo nič več v sredniem veku.
+ Pri mednarodnem posojilu Avstriji sodelujejo Anglija. Češkoslovaška in Francija z 22.5%. Italija z I8.5V2, Belgija s 5V2. Švica in Španija z 2.9%. Angleški parlament je ravno 6. t. m. odobril za avstrijsko posojilo 2,250.000 šterlhgov. kar znaša okoli 57 milijonov zlatih kron, švicarski parlament pa vsoto v znesku 20 milijonov zlatih kron v isti namen.
+ Nemški delavski časopisi pišejo o reakcionarnih elementih, kateri se potikajo po Bavarskem ter snujejo prevrat po Mussolinijevem vzgledu. Na čelu tega gibanja so bivši cesarski generali kakor Hindenburg. Luddendort in drugi. Listi pozivalo delavstvo, naj stoii na straži.
-f V Berlinu bodo pričeli 12. t. m. z razpravo proti atentatorjem na publicista Maksimiliana Hardena. Glavnega atentatorja Anckermantia pa še vedno niso prijeli.
4- Zavezniški odbor strokovnjakov v Parizu ie dokončal svoje delo ter bo te dni razglasil, kako se bo izvršila razdelitev dolga bivše avstro-ogrske monarhije med poedhimi državami, ki so prevzele bivše avstro-ogrsko ozemlje. Lepa reč, zdai bomo plačevali še del dolga bivše avstro-ogrske monarhije! Te dedščine prav gotovo ne bodo,veseli naši davkoplačevalci.
4- Internacionalni mirovni kongres, ki se bo vršil na poziv amsterdamske strokovne internacionale cd 10. do 15. t. m. bo od dosedanjih akcij naivečja inter-
nacionalna akcija za svetovni mir. ŠvoJ prihod so doslei iavile centrale iz Belgije. Bolgarske. Danske. Nemčije. Francije, Madžarske. Italije. Luksemburške. Nizozemske. Avstrije. Poljske. Švedske. Španije. Potem 16 internacionalnih strokovnih sekretariatov, nemška sindkalna centrala iz Češkoslovaške in centralni odbor ruskih sindikatov. Svoje sodelovanje je še javila II. internacionala (London) in 6 priključenih ji organizacij; dunajsko mednarodno sodelovanje in 3 priključene ji organizacije, internacionalna zadružna zveza in 3 priključene ii organizacije, delavska omladinska internacionala (Berlin). internacionala socialistične mladine (Dunaj) in slednjič še 12 internacionalnih mirovnih in sličnih organizacij.
4- V Londonu je podpisal angleški kralj 6. t. m. proglas, s katerim se naznanja uveljavljenje ustave nove irske svobodne države. Podpisal ie tudi proglas, s katerim je imenoval poslanca Nealija za generalnega gubernatorja Irske. Po vesteh iz Dublma se ie izvršil čin proglasitve ob popolnem miru.
4- Proračun ameriških Zedinjenih držav za leto 1923. znaša 3.180,843.000 dolarjev za stroške t. j. dve miliardi manj od stroškov tekočega leta. Od teh stroškov gre 280,881.000 dolarjev za vojno mornarico. 259,552.000 dolarjev pa za vo-lašvo. Za vojno zračno brodovje je določenih 12,781.000 dolarjev. Ogromne vsote gredo za puške. sab’je in tonove. Kako leoo bi se godilo ljudem, če bi izdajali denar za humanitarne potrebe in ne v rno-rilne namene.
Dn«vn« vesti.
Ljubiteljem proletarske pesmi priporočamo. naj oosetijo jutrišnje razvitje kovinarske zastave. Nastopil bo znani jeseniški delavski pevski zbor »Sava«, ki je že na zadnjem vsedelavskem zletu dokazal. da je najboljši delavski pevski zbor v Sloveniji.
Na naslov centralnega odbora invalidske organizacije v Ljubljani Dne 19. novembra t. 1. smo vam naslovili resolucijo ljubljanskih invalidov v kateri smo vam sporočili, da se ne strin:amo z vašim delovanjem ter istočasno zahtevali, da skličete v naikra sem času izredni občni zbor, na katerem se nai določi taktika in smer bodočega dela v organizaciji in volitev novega odbora. Do danes niste resolucijo niti javno v časopisju objavili, niti poskrbeli za izredni občni zbor. Zato vas ponovno in javno opozarjamo, da storite eno kakor drugo v najkrajšem roku, ker bi bili sicer prisilieni priti do svojih društvenih pravic po drugi potih, ki ne bi bile ljube nam niti vam. Želimo, da bo naša zastopnica tako delala, kakor hočemo mi. ne pa tako kakor hočejo to posamezniki! V imenu invalidov, ki so vam naslovili resolucijo dne 19. novembra t. 1. — Anton Jesih, težki invalid.
Od Slov. planinskega društva smo prejeli sledeči dopis: Lastniki raznih lovišč se pritožujejo, da streljajo turisti tudi v zimskem času na svojih turah in s tem dostikrat motijo lov. Tako početje je strogo prepovedano in ima lehko za do-tičnika jako neljube posledice, pa tudi ugled društva trpi pri tem. Zato opozarjamo turiste, da v bodoče opuste take nerodnosti.
Listnica uredirštva. V poročilo s kovinarskega shoda na Jesenicah se je vrinila neljuba pomota. Milukinovič ni zaključil : »samo z bombami si bomo osigu-
rali naši eksistence«, temveč: »samo z borbami si bomo... itd.«
Listnica uredništva, Več dopisov, ki so nam ostali, bomo objavili prihodnjič. Vse pr'de lepo do vrsii. Zal. da je naš list majhen. Za niegovo velikost nai skrbe sodrugi s tem. da poagitirajo za naročnike. V teh resnih časih ie delavski list važno orožje, ki ga ne smemo omalovaževati.
LjubBfana.
Četrto obletnico smrti našega Ivana Cankarja proslavi ljubljansko de'avstvo s tem. da se udeleži slavnostnega oreda-vania ki ga priredi S. D. J. S. »Svoboda« v ponedeljek. 11. t. m. ob 8. zvečer v dvorani mestnega magistrata. Po predavan iu recitacije. Vstopnina: sedež 3 Din, stojišče 1 Din.
Marionetno gledališče v »Mestnem domu« ima v nedeljo, dne 10. t. m. dve predstavi in sicer prvo ob 15.. drugo pa ob 18. uri. Igralo se bo predzadnjič v tej sezoni igrokaz v 5. de:anj:h s predigro: »Doktor Faust«. Občinstvo se posebno opozaria na to velezanimivo. tudi v literarnem poglemu znamenito igro. Predprodaj vstopnic k obema predstavama se vrši v »Mestnem domu« v nedeljo dopoldne od 10. do 12. ure. -
Druga delavska predstava v dramskem gledališču bo v soboto 9. decembra. in sicer se vprizori Čapkova drama R. U. R. Predprodaja vstopnic je vsak dan od S. do 12. in od 3. do 7. zvečer v tajništvu »Svobode« v Židovski ul. 1, 1. nadstr. in v Strokovni komisiji v Šelen-'burgovi ul. 1, H. nadstr- Cene vstopnic so polovične. Vse delavstvo opozarjamo, da si pravočasno preskrbi vstopnice samo ali potom svojih zaupnikov!
Vse upokojence in upokojenke opozarjamo na važni sestanek, ki se bo vršil v nedeljo. 10. t. m. ob 2. popoldne v UDravništvu »Upokojenca«. Tovariši! Storite svojo dolžnost! Zelo važno. Pridite vsi! Prioerite s seboi tudi svoje tovariše. — Načelstvo konzorcija »Upokojenca«.
Važno za invalide vome vdove in sirote, Ljubljansko poverieništvo Splošne organizacije vojnih invalidov, vdov in sirot ie iz svojih prihrankov, iz zneska 14.400 K, ki so ga letos volili društvu razni dobrotvorci in iz zneska 40.000 K. ki ga je predelo društvo od Osrednjega odbora kot delež od monopolske uprave poslanega donarja. osnovalo fond 70.000 K, ki se bo uoorab'1 za obdaritev naiubož-nejših članov ob Božiču oziroma Novem letu. Prošnje za podpore je nasloviti oziroma izročiti v tajn'štvu organizacije v Št. Peterski vojašnici, soba 3. ki bo te prošne sprejemalo najdalje do 15. t. m. V prošnjah ie v kratkem opisati družinske in premoženiske razmere, število in starost otrok, višino priDOznane delane-zmožnosti in točen naslov. Opozarjamo že sedai. da bomo upoštevali le one. ki so podpore resnično potrebni. — Odbor.
Zdravniki pozor! V nedeljo. 10. t. m. se bo vršil ob 9.30 na internem oddelku iavne bolnice važen in nuien sestanek. Predmet: Debata o zakonu o osiguranju radnika. ŠDecijelno razmerje blagajniškega zdravnika naoram blagajni in osigu-rancu. Polnoštevilna udeležba zlasti bla-najniških zdravnikov ie potrebnaI — Od-'bor slov zdravniškega društva.
Obrtna zadruga čevljarjev za Ljub* ljano in okolico vljudno naznanja svojim cenj. naročnikom in odjemalcem, da je na seji dne 3. dec. 1922, z odobrenjem vseh članov zadruge sklenila nadaljno
delo izvrševati le proti takojšnjemu plačilu. Umevna je ta odredba brez vsakih argumentacij, ker morajo čevljarski mojstri tudi vse blago in druge življenske potrebščine takoj plačati. — Načelstvo.
Celje,
Krajevna borza dela v Celju. Razglas! Glasom zakona o zaščiti delavcev tUr. 1. štev-74. 13. jul. 1922.) je okrožna strokovna komisija v Celju na seji, dne
2.	t. m sklenila, da naj tajništvo uraduje obenem kot krajevna borza dela in sicer po § 106. citiranega zakona. Istočasno se je odposlala prošnja na Osrednjo borzo dela v Relgrad za ustanovitev drž. krajevne borze dela v Celju po § 86 zakona o zaščiti delavcev. P. T. delodajalce se s tem obvešča, da imajo upoštevati § 102 cit- zakona pri odslovitvi delavcev ter § 103 prj nastanitvi inozemskih delavcev. Prijave in objave je pošiljati na: Krajevno borzo dela v Celju.
Čujmo. čuimo! »Volksštima« pripoveduje. da ni sedanja mariborska organizacija privesek par ljudi. češ. da odločujejo v nji zaupniški zbori. K temu naš komentar: Predvsem zahtevamo mi v socialističnih organizacijah, da odločuje v zadevah. kakor ;.ih ne obsega pravilnik, celokupno članstvo, ki mu pa v Mariboru ne dajo besede niti takrat, kadar gre na pr. za volitev delegatov na kakšno vele-važno interno konferenco. Dokažite, da se ni kršila ta najprimitivnejša zahteva socialistične demokratične, recimo, za časa zadnje separatistične konference! Drugič: Četudi bi se strinjali s tem. da odlo-čujeo v tako važnih trenukih ožje skupine namesto celokupnega članstva, moramo vseeno odklanjati tak sistem zaupni-ških zborov, kakor živi v Mariboru. V zadn:em času smo podali celo kopico dokazov da so voditelii mariborskesra delavstva do zadn e miš ce prežeti z raznimi grehi proti logiki, socialistični taktiki, doslednosti. ce’o morali, in da so predvsem zakrivili neodpustljiva izdajstva proti stranki, ki so ji v njenem najtežjem delu za notranio konsolidacijo skušali škodovati z obrekljivim hujskanjem oroti disciplini in njen'm nositeljem ter s tem, da so jo hoteli šiloma zopet vpreči v jarem kristanovsko-kocmurjanskega individualističnega paševanja. Navzlic našim jasnim dokazom oa se ni čutil mariborski zaupniški zbor (še do danes ne!) poklicanega. da preišče v koliko so bile naše trditve utemeljene in da pokliče krivce na odgovor. Kai še: pripomogel jim je celo k temu. da zavzemao v organizaciji še vodilne'še mesto, nego so ga kdaj prej! Zdi se nam. kakor da bi bil čisto omamljen od retorične geste par ljudi in da je obenem z organizacijo le privesek teh ljudi! Naša trditev ie težka, ampak kdor se čuti nedolžnega, nai z dejanji pokaže, da je neodvisen in na strani tistega velikega dela mariborskega socialističnega živl:a. ki ie absolutno oroti temu. da pade iz Belgrada na Maribor ista obsodba, kakor ie nadla na zaransko Ljubl ano. Vemo. kako govori mariborsko delavstvo, zato pa smemo tudi z mirno dušo izjaviti, da je oroti temu. da bi ga sedanji režim odločil od stranke.
U strank«.
Trbovlje, člansko zborovanje krajevne organ:zaci:e SSJ v Trbovljah se bo vršilo v četrtek. 14 decembra ob 16. (ob 4. popoldne) v »Delavskem domu«. Na dnev-
nem redu obč'nske volitve, posebno kandidatna lista. Sodrugi to e prilika, da vsak izrazi svoie pomisleke — udeležite se polnoštevilno. Vstop le z izkaznico! — Odbor.
str©k. gibala*
Okrožna strokovna komisija v Celju, je na seji dne 2. dec t. 1. sklenila, da se imajo po zakonu o zaščiti delavcev izvoljeni obratni zaupniki prijaviti imenoma tajništvu okrožne strokovne komisije v Celju, Vodnikova ulica 3. Zaupniki se morajo voliti v vseh podjetjih tovarnah), povsod, kjer |e več kakor 20 oseb zaposlenih. (Glej §§ 113 in 114, zakona o zaščiti delavcev Ur. list štev. 74 z dne 13. jel- > 1922. Podjetniki (ravnatelji), ki bi se prodvili volitvi obratnih zaupnikov, ali, da bi jih ne hoteli priznati, se imajo takoj naznaniti na gorioznačeno tajništvo v svrho^ vložitve ovadbe radi kratenja delavskih pravic, priznanih po citiranem zakonu. Oni delavci, ki so’ zaposleni v podjetjih, kjer ni strok organizacije, lahko naročijo referenta od tajništva okrož. strok, komisije v Celju, v svrho izvršitve volitev obratnih zaupnikov in razložitev zakona. (V področje celjske okrožne strokovne komisije spadajo podjetja na območju okrajnega glavarstva Celje, Brežice, Konjice, Slovenjgradec, Mozirje in Rogatec.) — Tajništvo okrožne strok, komisije v Celju.
V Črni so aretirali socialističnega Miklavža! Na Miklavžev večer je imelo »Konsumno društvo Črna II.« v izložbenem oknu papirnatega »Miklavža«, ki je držal v roki rdeče obrobljen propagandni listek »Bodi socialist!« Miklavž je bil tudi dober državljan, ker je pustil omenjeni propagandni listek kolekovati s ko-lekom za 5 para! Miklavža, ki se je drznil propagirati socializem, je‘"zagledalo oko postave, ki je poslalo svojega podrejen nega žandarja intervenirat, češ da mora Miklavž izginiti iz izložbenega okna! Miklavž je protestiral in se skliceval na zakone. Vse skupaj pa ni nič izdalo, prišla je še asistenca druge bajonetne »špice« v spremstvu občinskega tajnika in občin, sluge. Premoč je bila prevelika in Miklavž je bil »vergevvaltigt« in odne-šen po obč. slugi v občinsko pisarno; pred njim je pa majestetično korakal občinski tajnik, za njim pa, po službenih predpisih — dva orožnika, obsenčena z bajoneti. V občinski pisarni bo Miklavž izpostavljen trpinčenju od strani kandidatov SI.S liste, to je treh župnikov, S sokolov, dveh pristnih nemških navijal-cev cen in par zapeljanih ovc. Dokler ga ne bo odrešil pravi socialistični župan, to je do 10. dec. t. 1. na dan volitev, bo Miklavž stavkal s tem, da ne bo nič jedel. Med časom pa bo »pogruntal« kakšno darilo za prihodnje leto črnškim so-kolašem, ki so se pustili napisati na klerikalno listo; klerikalcem pa bo gotovo prinesel šibo, ker so falsificirali pet podpisov na kandidatni listi.
= Vrednost denarja. 1 dolar velja 72 Din. 1 češka krona 2.29 Din, 1 lira 3.62 Din, 100 avstrijskih kron 11 par. V Curihu vel a 100 naših kron 1.77 švicarskih frankov.
= Finančni odbor je odobril prometnemu ministrstvu kredit v znesku 13 milijonov dinariev, od katerih je 5 milijonov dinarjev določenih za razširjenje nekaterih kolodvorov.
= Rusko oblasti so naročile iz Teksasa 50.000 bal bombaža za 6 milijonov dolarjev, katere bodo porabil! za obnovo ruske tekstilne industrije.
Kulturni vestnik.
Repertoar Narodnega gledališča v
Ljubljani.
Drama:
Sobota. 9. dec.: »R. U. R.« Delavska predstava. Izven.
Nedelja 10. dec. ob 3. popoldne »Krojaček-junaček«. Mladinska predstava. Izven- — Ob pol 8. zvečer »ičiijot«. Izven.
Ponedeljek 11. dec.: »Kralj na Betajnovi«. V spomin Cankarjevi smrti. Izven.
Opera:
Sobota 9. dec.: »Tajnost«. Red B.
Nedelja 10. dec.:	»Gorenjski	slav-
ček«. Izven.
Ponedeljek 11. dec. Zaprto.
*
Iz gledališke oisarne. V ponedeljek, dne 11. t. m. uorizori dramsko gledališče v spomin četrte obletnice Cankarieve smrti znamenito pokojnkovo dramo »Krali na Betainovi«. Vloge so razdeljene takole: Šaričeva (Francka). W ntrova (Hana) Rakarjeva (Lužarica). Gabrijelči-čeva (Nina). Zborilova (sodivca), Skrbinšek (Kantor), Železnik (Maks). Lipah (župnik). Peček (Bernot). Ločnik (Krneč), Terčič (sodnik). Medven (Koprivec). Kumar (oskrbnik). Smerkoli. Markič. Cesar (kmet;'e). Reži!o vodi g. Skrbinšek. Predstava se vrši za red E.
Predstava »Kralja na Betainovi« v SDomin četrte obletnice smrti velikega pisatel:a in dramatika Ivana Cankarja se bo vršila v ponedeljek, dne 11. t m. za red
E in ne za izven, kakor je bilo prvotno
iavljeno.
H. S:enkiewicz: Z ognjem in mečem.
Povest iz davnih dni. s s'ikami. Prevel dr. R. Mole. 3. snopič. Založ la Tiskovna zadruga v Ljubljani Prešernova ul!ca 54. Strani 129—192. Cena 7.50 Din. Tretji snopič nove izda;e velikega in zanim vega Sienkiewiczevcga zgodovinskega romana ie izšel ter ie opremljen z lenima ilustracijama. Ta in Drva dva zvezka se dobita ori Tiskovni zadrugi v Ljubljani'.
Bančni uradniki in izjava g, Plavši*
ča, — Od Izvršilnega Odbora Saveza Bankovnih Činovnika Jugoslavije v Zagrebu smo prejeli sledeče poročilo s prošnjo, da ga priobčimo:
»Riječ« je dne 25. m. m. v štev. 271 priobčila interwiew svojega beograjskega dopisnika s pomočnikom ministra financ, g. Plavši čem o vzrokih padca dinarja v Zurichu. V tem razgovoru je g. Plavšič obdolžil večje število bančnih uradnikov, ki so mu bili naznanjeni, da kupujejo izvozne čeke v verižni trgovini in sc na ta način izogibajo registraciji o prodaji in nakupu pri bankah. Obenem je g. Plavšič pripomnil, da je verižna trgovina dosegla vrhunec v Dalmaciji.
S to izjavo gda. Plavšiča, kakor jo je reproduciral dopisnik »Riječi«, se velikemu delu stanu bančnih uradnikov očitajo malverzacije. Radi tega se Izvršilni Odbor Save-a Bankovnih Činovnika Jugoslavije v Zagrebu smatra popolnoma opravičenim, če v interesu svojega članstva zahteva, da se z iste strani prekliče ta pavšalni očitek na ta način, da se eventualni krivci objavijo v javnosti, da se s tem popravi krivica, storjena ostalim poštenim uradnikom.
Treba da
Fsiierjev Elsaflufd Povsod kupiti morete 1
Ako ustanovite, da Fellerjev pravi Elzafluid kje nemorete dobit', pro imo sporočite, takoj dobite sporočilo za Vas najugodnejše mesto, kje se prodaja
To ie na boljše, kar sem kedaj okuSali
Pravi Felleriev Elzafluid kot dobrodejno sredstvo za drgnenjel Za ude! Za vrat 1 Za glavo! Za zobe! Za negovanje kožel Kot kos-metikuml Za negovanje usti V zimi! V letu I Pri tisoč priložnostih pokaže se blagodelujoč, bolečino lajSujoč, koristen in ranogostransko uporabljiv. Je veliko rročnejši iu bolj delujoč kakor francosko žganje in najbol,še sredstvo te vrste I Ne-kol ko kap!jic zadostuje, da tudi vi rečete:
To ie najboljše, kar sem kedaj okušali
Skupaj s pakovanjem in poštnino stane:
3 dvojnat' ali	1 špecijalna	steklenica	24	dinarjev
12 dvojnatih „	4 Specijalne	steklenice	84	,
24	,	„8	špecijalnih steklenic	146	_
36	.	.	12	,	208	,
KOT PRIMOT: Elza-obliž zoper kurja očesa 2 dinaija in 3 d^naije; Elza-mentolni črtniki 4 dinarje; Eiza-šved ka tinktura za želodec 10 dinariev; E za zagorski prsni in kaieljni sok 9 dinarjev; Elza-r bje olje 20 dinarev; Elza-^oda za usta 12 dinarjev; Elza-kolonska voda 1-’ dinarjev; Elza-šumski miria za sobo 15 dinariev; Glycerin 4d naije in 15dinarjev; Lysol, Lysofjrm 12 dinarjev; KineMci čaj od 1 dinarja dalje; originalno Radkum francosko žganja velka steklenica 13 dinarjev; Elza-mrčesni prašek 7 dinarjev, strup za pidgane in miši 7 dinarjev. Za primot se palovanje in poštnina posebej računa. Na te cene 83 računa sedaj S °/o dop ačila. Adresirati natančno:
Eveen V. Felier, lekarnar
Stub?ea donja Elzatrg št. 252, Hrvatsko.
Odgovorni urednik : Anton Poilbevšek. Izdajatelj: Zvonimir Bernot (v imenu pokr.odb. SSJ). Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani.
Zahvala.
Za obilne dokaze izrednega sočutja ob nenadni smrti našega preljubega soproga, oziroma očeta, gospoda
KAROLA KORDELIČA
kakor tudi za mnogoštevilno spremstvo se naj-srčneje zahvaljujemo. Posebna hvala gg pevcem, članom čevljarske zadruge, vsem prijateljem iu tovarišem, ki so ga spremili na negovi zadnji poti, g. poslancu Kopaču za njegov sočuten nagrobni govor ter darovalcem cvetja.
Prejmite vsi našo najglobokejšo zahvalo.
2alu oii ostali.
Zimska sezija!
Velike množine zimskega blaga ravnokar došle.
A. & E. Skabernč
Ljubljana, Mestni trg 10.
Zato ker je velikansko množino
  __________ sukna,	platna,
parhenta in hlačevine prejela iz inozemskih tovaren, ter prodaja po čudoviti nizkih cenah veletrgovina
R. STERMECKI, Celje,
St. 357.
Cenik z tisoč slikami zastonj.
Citajte velezanimivo študijo Dr. Oto Bauer - Uratnlk
Pot k Socijalizmu.
Cena 1 din.
Naroča se v upravi .NAPREJ*.
Kožuhovina
svila, modni nakit, predpasniki, spodnja krila
po zniianSh cenah
pri
JI. ŠINKO VIC nasl. K. SOSS,
Ljubljana, Mastni trg 19.
Zimska sezona I
Lastni izdelki!
Manufaktura - Moda - Konfekcija
Drago Schwab
Dvorni trg it. 3 Ljubljana
priporoča specijelno se/ijske izdelke, kakor zimske suknje. ragiane. m idne in športne obleke usnjene »uk»Jiče in raalane (za nutomohllis'e). čep;ce, 7imsko perilo Itd.
Izdelava po meri v lastnem modnem salonu.
Za reklamne cene
se prodaja narejena
obleka za moške,
ženske m otroke
tudi kožuhovina in trikotaža edino le v naj večji trgovini
O. Bernatovič,
Ljubljana, Mestni trg 5-8.
»Pošljite naročnino!"