št. 234 ■ Ftiiiiu fiiafaoa i utiiiei (tato umiti tn la usta) V Trstu, v srado 4. oktobra 1922 Posamezna številka 20 cent. Letnik XLVII Ichaji. izvzemii pondeljek, vsak dan zjutraj. Uredniitvo: ulica sv. FrančiSka AsžSkega St 20, I. nadstropje. Dopisi naj pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne Anton Oerbec. — Lastnik T ..TI IS L J ANA. SraSa za mttt• L *—, 3 mesece Lp<k— Ca inozemstvo mesečno 4 lire več.jjfžifM^&fflSjJJ3 M Q J T Posamezne Številke v Trstu in okolici po 20 cent. — Oglasi se računajo v Sirokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov nm po 40 cent. osmrtnice, zahvale, poslanice In vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, nfica sv. FrančiSk* AslŠkeg« štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-57. Kal ie s kraninstt" poštnih hranilnicah ? Mnogo ljudi iz Julijske Krajine kakor tudi zavodov in društev ima svoj denar pri avstrijski poštni hranilnici kot hranilne vloge aLi pa v tekočem računu, v takozva-nem čekovnem prometu. Vlada v Rimu je takoj spoznala, da je treba rešiti vprašanje tega denarja. Zavlekla je sicer stvar še precej, nekoliko radi tega, ker je delala primerne korake na Dunaju, da bi dosegla od avstrijske vlade izplačilo kron naloženih pri peštni hraniti niči nekoliko pa radi tega, ker rimska vlada sploh rada zavlačuje take stvari. Končno pa je vendar storila odločen korak. Pogajanja z Dunajem J niso dcvedla do pravega uspeha, a vlada I &e je zavedala važnesii vprašanja ter ga j korajžno* rešila. Uvidela je. da upniki po- j štns hranilnice, po ogromni večini mali i I Judje, ne morejo čakati, dokler se dokon-j čajo dolgotrajna diplomat i čna. pogajanja z avstr'jsko vlado, r-n sklenila je da prevzame \ee terjatve svojih državljanov ter i nastopi sama kot upnica napram avstrij- j ski poštni hranilnici. Koncem leta 1921. je I rimska vlada izdala od kak, s katerim se i fe ta zadeva uredila. Po tem odloku ima ; stopiti italijanska država nasproti avstrij-: sJki poštni hranilnici na mesto svojih dr- j iav4ja.no v s tem, da izda le-tem za odgo- J v ar ja ječi znesek v razmerju 60 lir za 100 kron vložne knjižice italijanske poštne hranilnice. Odlok ima sevega gotove u-tesnitve, ks so naravne, namreč, da se to ^godi samo glede vplačil izvršenih pri avstrijski poštni hranilnici pred premirjem i (4. novembra 1918) in samio v korist ita-l Hjanskih državljanov iz starih pokrajin in pripadnikov anektiranih pokrajin, ako so j pcsfiali italijanski; državljani v zmislu mi- j rovrfe pogodbe vsled rojstva (di pieno di-ritto) ali vsaj vsled opcije. Tem posled- j njim se izmenja denar, samo če bo opciji ugGjeno. Kakor vsi vladni odloki, ki segajo v; področje zakladnega ministrstva, je tudi ta odlok vseboval končno določbo, da bodo podrobnejši predpisi za izvršitev tega' odloka posebej objavljeni'. Ministrski svet! je vprašanje v načelu rešil in sedaj je bila' le naloga zakladnega ministrstva, da do-i loči način, kako bo lahko državna blagajna zadostila toj novi obveznosti. Še nekaj je omenjeni cdlck določil, kar moramo prr tej priliki v interesu naše jav- ■ no-sii omenili, čeravno spada le ob stran| naših današnjih izvajanj. Odlok je namreč takoj določil, da bo rek, v katerem bo treba predložiti hranilne knjižice, oziroma li- j sline v dokaz terjatve iz tekočega ra-j čuna, potekel v 45 dneh cd dneva objave gori omenjenih podrobnih predpisov za iz- j vr.'-tev odloka. Vsled te določbe smo mi; svojčas hiteli ne samo- z objavo odloka, j ©mpak smo tudi opozorili vse tnsie, ki so j prizadeti da si takoj preskrbijo potrebne j listine, ker bo, poleg hranilnih knjižic ozi-; roma listin, dokazujočih vloge, gotovo tudi! treba predložiti v istem roku (45 dni) dokaze, da ima prosilec pravico do izmenjave. da fe torej italijanski državljan, ali n. ptr. če bo šlo za trgovinsko družbo, da so njeni člani italijanski državljani. Opozorili smo na to zlasti tudi naša društva, da pravočasno ukrenejo potrebno, ker bo gotovo mnogo primerov, da so se društveni blagajniki ali drugi odborniki, kateri so bili upravičeni razpolagati s hra-i nHnimi ulogami aLi v čekovnem prometu pri poštni hranilnici, mejtem menjali vsled j smrti ali iz druff;h vzrokov. Bodi vse to na j tem mestu še enkrat ponavljano. Naša naglica, s katero smo dajali navodila naši javnosti, pa je bila prevelik poklon za rimske birokrate.. Skoro leto dni je preteklo, odkar je bil izdan omenjeni i odlok, toda zaman čakamo na obljubljene in potrebne predpise zakladnega ministrstva za izvršitev tega odloka. Ljudstvo čaka in čaka, čaka tem nostrpneje, ker bi mu v sedanjih časih splošne krize prišel prav vsak vinar, a zakladno ministrstvo se ne zgane. Informirali smo se vsled tega pri« zakladnem ministrstvu o zadevi in našli grm, v katerem tiči zajec. V zakladnem ministrstvu v Rimu sedi namreč mož, kateri išče svojo posebno slavo v tem, da ofostruira proti vsakemu ukrepu, ki je izdan v prid novim pokrajinam. Dobro je, da naša javnost izve ime tega moža: Je to sekcijski načelnik Ciarocca. Na mizi tega gospoda leži omenjeni- odlok, ki ima nasi deželi toliko koristiti, že skoraj leto dni. To je vendar malo preveč. Že tedaj, ko je šlo za izdanje predpisov o izvršitvi odloka glecPe inval'id'sikih pokojnim/ v novih pokrajinah, smo morali čakati skoraj 5 mesecev, dcdtlter je zakladno ministrstvo zganilo, čeravno je bila zadeva skrajno r.ujna. Vprašanje ul.cg pri avstrijski poštni hranilnici fe ravno tako nujno; vse kar se tiče denarja širokih slojev, je danes nujno. Mi tu dvigamo svoj odločni protest proti brezvestnemu postopanju zakladnega ministrstva in posebno proti omenjenemu okostenelemu birokratu v tem ministrstvu. Našim poslancem priporočamo zadevo, da z vso vnemo gledajo, da bodo hranilne vloge pri avstrijski poštni hranilnici čim prej izmenjane. Posebno jim priporočamo zagrizenega «prijatelja» novih pokrajin comm. Ciarocca, naj bi malo pobrskali po njegovi mizi ter izkopali za naše ljudstvo tako važni odlok. Dobro bi bilo še, da se naši poslanci zanimajo tudi za dejstvo, da se zakladni ministri menjavajo in da ž njimi osebje mirnisfcrstva prihaja in gre. da pa omenjeni coirm. Ciarocca sedi trdno pri svoji pisalni mizi kakor skala, katere ne morejo i-rušiti valovi? vladnih kriz. Si licet, opozarjamo na zadevo tudi italijanske poslance Julijske Krajine. Zakaj stvar nima pomena samo za Slovence, ampak za vso deželo. Italija Kcagres socialistične stranke RIM, 3. Kongres socialistov se nadaljuje. Za prvimi govorniki je nastopil pesi. Zi-bocchi. ki je najprej opozoril, da se kongres premalo bavi s fašizmom. Treba je baš sedaj ugotoviti, s kakfmi silami razpolaga fašizean in na kakšnih pomankljlvc-sttih trpi, skratka- Icaj danes predstavlja fašizem v Italiji. Po govomikovem mnenju kaže fašizem štiri različne obraze: sinda-kalnega, ki vodi neizogibno k razrednemu boju konservativnega, militarlstičnega-im-perial»stičnega ter končno demokratičnega z republikansko tendenco. Sedaj se fašizem vozi po tr?.čnicah nedemokratičnega, diktatorskega imperializma. Govornika so pretrgali da pripoveduje splošno znane stvari, nakar je nadaljeval, da je pri današnjem položaju kolabcracionizem nemogoč, a ravnotako ni na mestu skrajni maksknalizem. ki bi onemogočil gotove taktične poteze, ki ravno sedaj lahko izborno služijo- ko je položaj tak, da so mogoče vse rešitve iz njega: ustanovitev mili-taristične diktature ali pa česa, ki je diktaturi ravno nasprotno. Zato je neobhodno potrebno, pe zaključil govornik, da se o-hrani enotnost stranke. Njemu je odgovoril pesi. Lc'zzari. zastopnik leve struje: Socialistična stranka potrebuje v tem hipu tečne in jasne orientacije. Zastopniki delavskih mas imajo dolžnost, da dajo prole-tariatu stranko, ka s trdno disciplino pokaže \eliko idealno silo. Ne vstopimo v komunizem, \e nadaljeval govornik, ker tega ne potrebujemo. Socializem obsega v sebi tudi komunizem. In zastonj se velika ruska republika ne kliče Socialistična republika Ruskih sovjetov. Govornik je za to. da se predlog maksimalistov v toliko spremeni, da se iz stranke izključijo samo nedisciplinirani voditelji, posebno poslanci, ne pa proletarske mase, ki so jim sledile. Nato sta predložila Caz-zamalli in Baratono v imenu unitarcev resolucijo, v kateri naj kongres izreče, da smatra za svojo dolžnost, tudi če bi imela srednjeveška reakcija popolnoma zmagati, da n*» dopusti da bi raztepla sodruge razpršene v brezglavih in nasprotujočih si skupinah, do katerih mora neizogibno priti, če se bo stranka krčila, ampak da jih najde v združenih masah, ki bodo nelogičnemu in protizgodovinakemu programu novega fevdalizma postavili .naproti orogram socialistične družbe« da kongres nadalje odebruje smeri, ki jih je internacionalna politika do sedaj zasledovala, cJa združi vse proletarske sile v eno edino, pravo m močno intemaciionalo, ter izvoli svoj osrednji odbor poverjajoč mu obilno polnomoč, da doseže te cilje in strogo aiscLp lirama osebe in organizme, tako da doseže najtesnejšo edmost v postopanju. — Baratono je to resolucijo obrazložil v daljšem govoru, povdarjajoč, da S'3 je kongres sklical ne za to, da ugotovi morebitne krivde, ampak da vidi. kaj sie da storiti. Vsak razkol bo imel za posledico, da se bo mnogo sil razgubilo. Po Ba-ratenu je prevzel besedo Tre ves. ki je po\darjal, da se strinja z Baratonom. Se svoje strani, je nadaljeval, sem vedno podpiral načelo edinosti in to ne iz neizkušenosti, ne iz premetenosti, ampak iz prepričanja, da nam je, če se razdelžmo, usojeno delati v prilog našemu skupnemu nasprotniku. Med tem ko se naše organizacije rušijo in povsod »divja reakcija, smo se mi zavedli dblžnost^ da visoko vzdržimo zastavo socializma in to s katerosikoli teoretično žrtvijo. Toda sodrugi tretje interna cionale so imeli nalogo za rešiti: razkol; in zato nam niso dali oddiha. Sedaj, ko je to postalo dejstvo, vprašam jaz: Kaj ■ upate, cfta boste, ločeni od nas, storili za proletariat več nego je bilo to. kar ste združen« dosegli do včeraj? Znam, da bo Serrati nadaljeval svoje razpravljanje o buržoazijski krizi; še bo govoril, da hočemo mi premagati krizo # tem, da utrdimo buržoazijo v njenem gospodo vanj.u. Toda je druga stvar, o kateri Serrati ne bo govoril, ker je ne vidi. To je, kako bo proletariat živel, se branil in kako se bo mogel razvijati v svojih odnošajih z buržoazijo. Mi moramo skrbeti za to. kaj naj proletariat ukrene za svoj blagor in za svojo korist, ter smo se oprijeli vprašanja kolaboracije. Tocfia nihče ni govoril o kolaboraciji, kl naj bi trajala večno, o kolaboraciji ki bi proletariatu odvzela razredno zavednost; govori se o kolaboraciji kot sredstvu, ki se ima jutri uporabiti u-činkovito v razrednem boju. Mislilo se je, da čim nastopamo na parlamentarnem tx>-lju (edino še, ki nam je ostalo in ki ga lahko jutri zgubimo)« da se je nastopanje moralo popolnoma izrabiti t j., da se je moralo uplivati na ustanovljanje vlad. Ne prijatelji: To so sanje, iluzije. Lahko razglasite neuspeli. Treba je sedaj samo videti če je ta neuspeh povzročen od teorije, in tedaj se mora ista obsoditi ali o* od prakse, in tedaj bi izhajalo, da pada krivda na vas. Jaz mislim, da< je ta neuspeh odvisen od tega. ker je buržoazija orijentirana napram fašizmu deloma radi koristi deloma iz strahu. Če bo ta kritična doba premagana, potem se bo videlo, če bo kolaboracija mogoča; če pa ne bo premagana in se fašizmu posreči odpraviti razkol v buržoaziji, tedaj o kolaboraciji ne bo več govora, ker bi nas od nje ločila krvava pregra/ja. Govornik se je nato obrnil na maksimaliste ter se spominjal besed., ki jih je rekel posl. Buffolini, češ da bodo maksimalisti vsi prešli h komunistom ter sprejeli komunistično taktiko. Ta taktika pa ni taktika mirne revolucije: Zasmehuje splošno vcKlnoi pravico, ustvarja revolucionarne «elite». zaupa samo v nasilstvo ter hrepeni) po diktaturi. To so teorije, ki izhajajo iz tretje internacionale in ki so v popolnem nasprotstvu s socialističnimi trad cijarui; teorije, ki ^o krasne, če je revolucija končana, če pa je daleč, takšne, da izvanredno zavlačujejo revolucijo, ker opravičujejo vse nasilneže, ki imajo oblast v rokah, da izvršujejo nasilstvo. Vselej pa so se tlačani sklicevali na pravico in pravičnost in če se pravičnost zasmehuje, se socialisti popolnoma razor ožu je jo, a obo-rožujejo svoje nasprotnike. Vemo, je nadaljeval govornik, dla fe Rusija država, ki ima braniti politične interese in da je tretja internacionala tisti organ, ki predstavlja te interese. Ta organ postane torej lahko organ vojne. In sedaj, ali se maksimalisti strinjajo s tem« da ne zanesejo v proletariat propagando, kii je popolnoma nasprotna tisti propagandi, ki smo jo do dianes dtelali? Jaz vam izjavljam, da ne verujem v vojno, tudi,če bi se je udeležila komunistična država v zvezi z vzhodnimi nacionalističnimi državami, in v očigled tej propagandi, kličemo mi: Naj se strnejo v vrste socialisti s socialisti, a komunisti s komunisti! ; Trevesov govor je1 bil sprejet z burnim odobravanjem. Seja se je nato prekinila. V Bocenu vladni komisar — Otvoritev v italijansko spremenjene šole BOČEN, 3. (S.) Včeraj se je vršila svečana otvoritev šole «Regina Elena» v hra-nllniški ulici. To je bivša šola «Elisabeth;>, ki so jo v nedeljo zasedli fašiistL .SlavnOsti so se udeležili italijanski gojenci in njihovi starišK Govorila sta poslanec De Štefani ter vitez Zanoni od italijanskega tajništva. Oba sta že&a pritrjevanje. Popoldne po fašisti po rokoborbi z javno silo vdrli v magistrat. Našteva se 28 oicl-čenih in ranjenih, cd teb 2 skoraj težko ranjena. Vpričo odstavitve župana ter nepričakovane težke bolezni podžupana Cbri-stiamella je biJ 3menovan dr. Avgust Gmer-riero za vladnega komisarja z nalogo, da opravlja posle do definitivnih ukrepov. Nadaljnja pustošenja fašistov MILAN. 3. Fašisti so razdejali delavsko zbornico in sedež Proletarske lige vojnih invalidov v Como. Minister justice Alessk* moral bežati pred fašisti. PADOVA, 3. Pred nekoliko dnevi smo poročali, kako so fašisti in agrarci ministru justice Alessijfiu avtorju poslednje okrožnice za vzpostavo veljave zakonov, prepovedali govoriti o priliki neke slavnosti 1. t. m. Ko je prišel minister Alessio v soboto zvečer z vlakom v Padovo, so mu fašisti priredb sovražno demonstracijo. Minister se je z avtomobilom odtegnil morebitnim napadom. Prenos podobe svetogorske Matere božje nazaj na Sveto goro, GORICA, 3. Podoba svetogorske Matere božje, ki je bila do sedaj shranjena v goriški stolni cerkvi, se je svečano prenesla v deloma vzpostavljeno svetišče vrh Svete gore. Prisostvovalo je čez 50.000 ljudi iz vseh delov Julijske Krajine, Vidma ter beneških mes-t. Nad vse svečane procesije se je udeležil klerus goriške dieceze. goriški kapitel, knez in nadškof, deželna oblastva, veliko verskih organizacij in mnogo županov iz vseh krajev dežele. Ko je bila podoba zopet postavljena na svetogorski oltar, se je zapel Tedteum. Velika avtomobilska nesreča v Erbi ERBA, 3. Poštni- avtomobil Erba-Lecco je imel zamudo radi poškodbe na motorju. Zamudo je skušal šofer zopet pridobiti ter je brzino podlvizal. Zgodila se je pa nesreća. Šo^er spuščenih železniških zatvor-mc na križišču ceste z železnico ni opazil ter treščil z vozilom v nje. Šest oseb je bilo na mestu mrtvih, 14 pa ranjenih. Uradna preiskava je dognala, da je avtomobil prvo zatvornico prebil, pri dirugi pa obtičal. Tedaj pa je pridrvel vlak ter zadel ob vozilo. Po zadnjih vesteh sta u-mrla še dva od ranjencev. Tudi iz Bergama poročajo o avtomobilski nesreću, i Sta cesti iz Bergama v Ozio je prehitel osebni avtomobil drugega, pri tem pa zadel ob sprednje kolo poslednjega. Tega je vrgel sunek tako nesrečno v jarek, da so prišle tri osebe ob življenje. Konstaatm aa poti skozi Palenao. PALERMO, 3. Danes ob 11 je priplul semkaj parnik «Patris» z bivšim kraljem Konstantinom in njegovo družino. Z njim so tudi bivša kraljica Sofija, princezinja Katerina in princ Nikola. Bivia vladarja potujeta pod imenom grofa in grofice Akaraoo. Njuno sprem-1 stvo je sestavljeno it l" kih 30 oseb. Na krovu se nahaja tudi ' ki general Bivši kralj Konstantin in ki*, jica nfiji bosta odpotovala ooooidbe z ist n ~r m v Marsiljo. Jugoslavija Vladna kriza — Paše bo podal ostavko BELGRAD, 3. S prihodom ministrskega predsednika Pasića je pošteda kriza akutna. V političnih krogih in tudi listi smatrajo, da poda ministrski predsednik v najkrajšem času in morebiti še danes demisijo svojega kabineta edinole iz tega razloga, da se nato razbistri notranjepolitični položaj. Pa tudi zunanjepolitični momenti zahtevajo. da je vlada popolnoma konsoli-dlirana in da ima vlada močno avtoriteto. Ako poda Pašić demisijo, je po sodbi političnih krogov pričakovati, dla pokP.će kralj k sebi vse vodilne jugcsl. politike in državnike na konferenco, ki bo veljala predvsem notranjemu političnemu položaju. Ako se kralj prepriča^ da je sprememba v vladi potrebna, bo demisija Pa-šičevega kabineta, sprejeta. Komu bo poverjena naloga, da sestavi novo vlado, še ni znano. Najbrže bo v to v prvi vrsti poklican Ljuba Davidović. S tem pa še ni rečeno, da bi bila sprememba režima že neposredna na vidiku. Vse kaže na to, da bo demisija Pašičevega kabineta samo for-melnega značaja in da ostane vse pri starem. LJUBLJANA. 3. Do krize je prišlo vsled nesoglasja med de'mokrati in radrkalci. Ra-dikalci, ki so imeli pred včerajšnjim glavno strankno skupščino za Vojvodino v Samb oru, so odiločno nastopili proti najnovejšim tendencam, ki so prišle najbolj do izraza na nedavnem zagrebškem kongresu. Vpričo sedanjega zunanjepolitičnega položaja je vladna kriza za državo zelo škodljiva in bo baje minister Ninčič protestiral proti demisiji vlade, posebno še, ker je težko predvidevati, da bi se mogla uspešno rešiti brez novih volitev. Jugoslavija in turško vprašanje LJUBLJANA. 3. Turško vprašanje tvori še vedno glavni predmet razpravljanja tukajšnje javnosti. V ©cm o bolj se množijo glasovi za pomoč Bolgarski v sedanjem grško-turškem sportu. »Slovenski Narod», je pred dnevi odkrito poudarjal, da je treba podpirati Bolgarsko pri njenih zahtevah po izhodišču na Egejsko morje, ker bo bolgarsko pristanišče preij ali slej tudi jugoslovensko priistanišče. List računa z gotovo priključitvijo Bolgarske k Jugoslaviji. Danes se «Slov. narod* zopet vrača na isto vprašanje in pravi: «Živimo v skrajni napetositi. Na eno uho nam zvene iz Ženeve mirovne besede, na drugo pa bobni iz Azije bojno orožje. Azi-jat se hoče vrniti v Evropo ali vsi sicer se tako mogočno penašajoči mirovnjaki ne vedo prav, ali naj se mu prepreči prihod al.if naj se mu reee: vstopil Tako daleč je prišla povojna mirovna politika! Nikakega medsebojnega zaupanja, nikake prave mirovne obnove, povsc-cli le nezaupanje in sovraštvo. Turek zre zaničljivo na evropski dčreiadajj in diktira vrnitev svoje nekdanje z ropom izvršene pridobitve. V svečanem manifestu zaveznikov 10. januarja 1917. je bilo med1 vojnimi ci?ji obseženo tudi osvobojenje narodov ižzpod turškega tiranstva. V sevreski pogodbi je bil kodificiran izgon Turkov in pripušoana je bila samo fiiktivna posest Carigrada. Ali danes je pretrgana sevreska pogodba in neki nemški list je vzkliknil Lakoj po zmagovitem Kemal-ovem pohodu: «Danes Sevres, jutri Versailles!» Stare Gladstonove. sanje, da se ima Aziat vrniti iz Evrore v svojo aziatsko pradomovino, so se po svetovni vojna imele uresničiti, toda, kakor kaže, se morda še ne udeistvijo! Jugoslaveni smo za mirno retŠ&ev krize, kajti z Rusijo ne bomo iskali sporov in Kemal paša je po zagotovilih z meredajne strani izjavil, da nima napram Jugoslavijo, ni'kakih agresivnijih namenov. Treba seveda največje paznosti in svoja tla bo znal Jugoslaven vedno braniti. Poljska Poljski in ruski tisk o važnosti čičerinovega obiska v Varšavi. VARŠAVA, 3. Glasila vseh strank pripisujejo prihodu Cičerma izredno važnost. Či-čerin je obiskal poglavarja države in je imel kcmference z ministrskim predsednikom, z marrjim ter s trgovinskim ministrom. Iz službenega vira se doznava: Dolgo bivanje Čiče-rma v Varšavi ima namen, da ae znova podkrepijo miroljubni udnočaji med Poljsko in Rusijo. Dopolni naj se izvršitev riške pogodbe, u trde naj se trgovinske izmenjave. Gospodarstveno polje je najboljši teren za odejstvitev nespremenljivo miroljubnih tendenc obeh držav. Čičerin ostane v Varšavi približno en teden ter bo nadaljeval razgovore z raznimi ministri, zlasti z ministrom trgovine Strass-burgerjem, s katerim bo razpravljal o trgovinski pogodbi med Poljsko m Rusijo. Besedilo te pogodbe je že gotovo. Podpisala ae bo v Moskvi, kamor pofde v ta namen minister Strassbmger. Tudi poročila iz Moskve poudarjajo važnost Čičerinovega obiska v Varšavi ter ga spravljajo v zvezo s povratkom zopet zdravega Lenina na politično pozori&če in s prevlado zmernega toka. čičerin bo prevzel zopet kotnrsariat za vna-nje posle. Odsoten je bil od časa genovske konference, in sicer radi komplikacij, povzročenih po ekstremistih, in Leninove bolezni. Bolgarska Bolgarska ostane nevtralna. — Veatt o mobilizaciji neresnične. SOFIJA, 3. Bolgarska brzojavna agencija zanika vesti o delni mobilizaciji in domnevnem zbiranju vojske ob jugoalovenaki mefL Bolgarska bo ohranita popolno nevtralnost nasproti dogodkom na bližniem vzhodu. Na grško-bolgarskj meji je prišlo do spopada z grškimi komiti, ki so napadli in oropali nekoliko potnikov. Turški begunci pravijo, da graka oblastva preganjajo turško prebivalstvo in da se grško vojaštvo daja na ropanje. Francija. Odgovor bivšega francoskega miuistrskega predsednika Vivianija na Wirthove izjave glede odgovornosti za vojno. — Prizadevanje Rusije in Francije za preprečitev minule svetovne vojne. PARIZ, 3. Viviani, ki je bil l 1914. minerski predsednik, je odgovoril na izjave kanclerja \Virtha, objavljene v inozemskem časo^-pisju, glede vzrokov vojne. Ugotovi:! je, da Nemčija menja sverje trditve, da bi dokazala svojo popolno nedolžnost, ali pa vsaj ublažila svojo krivdo. Tako trdi enkrat, da je odgovorna za vojno Rusija, drugič Anglija, potem Francija in končno vsie tri. Viviani opozarja Wirtlia, da se mora govoriti bolj zmerno o diplom, arhivrh, ko se stoji na čelu države, ki je tekom 4 let zaplenila vse dokumente, ki jih je poslala in sprejela, ko bela knjiga, ki jo je objavila Nemčija 1. 1914. vsebuje samo nekaj desetkov dokumentov, dbčim jih vsebuje ona iz leta 1919. skoraj 800. Viviani poudarja, da se ne bo oziral na dokumente, ki jih ne pozna in jih bo prov.čil pozneje, na vsak način pa izjavlja, da ne morejo imeti nobene važnosti v tej razpravi. Izrečene besede in tolmačenja teh besed veljajo lrialo: v prvi vrsti gre za akte, za javna navodila in ukrepe vlad, v drugi za ugodne in neugodne posledice teh ukrepov. V odgovor na \Virthovo trditev, da je poslanik Izvolski obvestil dne 29. juli;a rusko vlado, da mu je Francija cbijubila neomejeno pomoč, izjavlja Viviani, da bi bil Wirth mogel prej proučiti brzojavko št. 101 v rumeni knjigi, ki je bila poslana v Petro<;rad in London. V tem dokumentu Je rečeno, da je Francija odločena izpolniti vse zvezne obveze jn da bo naredila vse mogoče za poravnanji spora v interesu splošnega miru. Izraža se upanje, da se bo v pogajanjih med manj prizadetimi državami posrečilo ohraniti mir. V dokumentu se pripominja, da Francija smatra, da varnostni in obrambni ukrepi Rusije ne nudijo Nemčiji r.skakega povodu za popotno ali delno mc.br!izacijo svo;e vojske. Viviani izjavlja, da je vsa francoska politika zadržana v tem dokumentu. Ko je Sazonov prejel to brzojavko, je odgovoril, da je bil rufki vrhovni štab pozvan, naj opusti vse vojaške ukrepe, da se tako prepreči vsako nesporazumljenje. Francija se je tako združila z Rusijo za pomirljivo politiiko. Wirth pozablja tudi, da je Nemčija proglasila vojno nevarnost, preden je izvedela za rusko mobilizacijo. Schcen je imel tedaj nalog prositi Francijo za nevtralnost, omejit pa se je na vprašanje, kaj bo naredila Francija. Viviani je odgovoril, da bo Francija proučila svoje interese in je takoj naznanil Rusijii, da Francija polaga račun samo svojim zaveznikom. Smatral je pač, da sie ne more zahtevati od države, kateri je kaj do njene Časti, da zataji svoj podpis. V dokaz pomirljivega delovanja Francije navaja Viviani 10 kilometrski umik francoskih čet dne 20. julija opoldne, umik, ki je gotovo v navzkrižju z domnevno bojevito politiko Francije. Francija je mobilizirala še-le I. avgusta, zadnja med vsemi državami, en dan pozneje, nego je Nemčija proglasila vojno nevarnost, kar je pomenilo mobilizacio. Viviani citira nekoliko izvlečkov iz Scltec-novih brzoavik v Berlin o stališču francoske vlade, o njenem takojšnjem posredovanju v Petrogradu ber prizadevanju, da bi se preprečile skrajne posfedice. Viviani opovrgava tako Wirthove trditve, da Francrja ni hotela posredovati v Petrogradu in da je bila za vojno, dočim je res. da Francra ni vedela za rusko mobilizacijo in da je Viviani še vedno upal za mir. Viviani vpraša nato, zaka-j so v nemški knjtoi popolnoma izostale Schoenove brzoravke. Ni mu mogoče v itak že dolgi noti povedati vsega opozarja pa !e na nekoliko dejanj.iki jili je Rusija sporazumno s franc. vlado 1. nasvelovala Srbiji, naj se omeji na obrambo svoje časti; 2. zahtevala podaljšanje roka Sr-bijU za odgovor; 3. nastopila pomirjevalno na Dunaju vkljub vedenju Avstrije; 4. izrazila dne 26. julija željo; da bi stopila v direktna poga-janja z Dunajem, ki pa je odgovoril dne 28. julija z napovedjo vojne Srbiji; 5. priporočala na vse načine, naj se sprejme predlog lorda Greya, da se sestane konferenca štirih velevlasti; 6. poslala dne 27. julija srbskemu kralju brzojavka, v kateri mu je priporočala mir; 7. prosila tudi po vojni napovedi Srbiji angleško vlado, naj vpliva na berlinsko vlado za obnovitev pogajanj s strani Avstrije; 8. sprejela vse predloge za posredovanje, obve-zavši se že v naprej, da bo sprejela posredovanje, ki ga bo hotela Nemčija; 9. predlagala dne 30. julija potom francoskega poslanika v Berlinu Pourtaleta pomirjevalno formulo, s katero se je obvezata, da bo ustaviia vse vojaške priprave, formula, katere pa Jagovv ni hotel poslati naprej; 10. zahtevala nadaljevanje pogajanj in se v ta namen obvezala na vzdrževanje avstrijske vojske v Srbiji; 11. obnovila ta predlog še 1. avgusta, po vojni napovedi, in izjavila, da Rusija v nobenem slučaju ne bo začela sovražnosti. Viviani poudarja nadalje, da je dne 29. julija car predlagal cesarju Viljemu, naj bi se spor 'predložil razsodišču v Haagu, toda Viljem ni na to niti ot|govoril. V nemški beli knjigi ni niti besedice o tem. carjevem pismu. Viviani 'paglaša tukaj protislovje, v katero je zapadel nemški cesar, ki izjavlja v svojih spominih, da je bil tedaj pripravljen predložiti spor razsodišču v Haagu. Lahko bi vprašali — nadaljuje Viviani — kanclerja Wrrtha, pojasnil o avstrijski rdeči knjigi, o bavarski knjigi, o strašnem poročilu avstrijskega poslanika v Berlinu z dne 5. julija, ko je cesar pristal na vojno v — Bethmanovem pismu, da ni več povoda za vojno, kar pa ga ne zadržuje, da bi ne zahteval nastop proti Srbiji. Viviani takole zaključuje svoj odgovor: «Kmalu bomo imeli priložnost odgovoriti tudi na spomine bivšega nemškega cesarja in izpolniti nekatera mesta, ki jm je hofe izpustil. Zadovoljimo se za sedaj s primernim odgovorom kanclerju Wirthu. Smatramo, da bo ta odgovor zadostoval vsem poštenim. Grško-turška volna Položaj na vzhodu LONDON, 3. Agencija «Reuter» doznava iz poučenega vira, da se morajo vkljub (zboljšanju položaja na skrajnem vz,hcdii vendar se premagati razne težave. Na/prej ie treba paziti da Turki m Grki izvrše, |tar je predloženo v programu grofa Sfor-zeT ki ga bo sprejela baje tudi angleška vlada. Turki morajo izprazniti zc-no okoli Čanaka- Grki pa umakniti svoje ćete iz vzhodne Tracije in bržkone vse do Marice. Smatra se medtem, da si Mustafa Kemal paša prizadeva, da bi spričo otvoritve konference v Mudaniji preprečil vsak spepad. Turki so bili določili soboto koi zadnji rok za izpraznitev S m ime, toda ker ni nobenih vesti v tem ozinui, se smatra, da so ta rek podaljšali. Iz Carigrada javljajo medtem, da je imel Franklin BouiUcu več pogovorov z zavez«-niškkrn zastopniki in z angleškim generalom Haringtonom. General 11 ar ring ton je odpotoval danes v MucLanijo na konferenco. S francosko vojno ladjo je odpotoval v Mudanijo francoski general, z italijansko pa italijanski. Včeraj se je zapazilo gflbanje turških pehotnih oddelkov v nevtralni zoni pri Čanaku. Z ozirom na omenjeni rok za izpraznitev Smirne se cboznava sledeče: Mustafa Kemal paša je bil izdal ukaz, da se imajo vsi kristjani, ki dio 1. oktobra ne zapuste Smirne, odpeljati v notranjost dežele. G. Lenail, član misije- pod predsedništvom Franklina Bouiliona. je posredoval pri Kemal paši, da bi se ta ukrep ne uveljavil proti katolikom in drugSan francoskim varovancem. Kemal paša je zagotovil g. Lenaila, da se ta ukrep ne bo izvsjal proti katolikom, hidi če so grške narodnosti. V Franciji se presoja položaj na vzhodu zelo. optimistično PARIZ, 3. Listi z zadoščenjem opozarjajo na izboljšanje položaja na skrajnem vzhodu in -uspeh prizadevanj Francije in Italije. «Jcjurnal» piiše med daugim; Pcin-care i*i grof Sfcrza sta nastopila odločno za mir. Lahko se reče, da bi brez njenega prizadevanja danes grmeli topovi ob Dar-cfcmelih. List pripominja, da je grof Sforza vkljub bolesti vsled vesti o očetovi' sr"'S, otlal v Parizu ob strani Poincareja in kijučuje: Naj bi ta te^na vez med obema državnikoma dokazala obema bratskima naro^cma, da je začeto delo dobro. Evo poti za prijateljsko sodelovanje. Angorska narodna skupščina sprejela predloge zavezniške note PARIZ, 3. Brzojavka polkovnika Mor-gina, ofick)znega francoskega poslanika v Angori, naznanja, da je Velika narodna skupščina cdbbriia delovanje svoje vlade in soglasne sprej-ela mirovne pogoje v noti Sforze, Curzona k\ Poincareja. V pogovoru s Franki m cin BouiHoncin se je baje general Hanrington pokazal zelo zmeren glede konferenc« v Mudaniji. Sklenjeno je bilo, da se bo v Mu-faniji razpravljalo o premirju in o črti. ki jo bosta morali zasesti vojuječi vojski do sklenitve mirovne pogodbe. Glede merskih ožin je general Harring-ton pristal na to, da se določi v nevtralni zoni samo začasna cRemarkacijska črta. Zdi se. da so se zavezniki sporazumeli tudi glede izpraznitve Tracije. Kakor javljajo iz Londona, je lord Curzc-n zagotovil francoskemu poslan-jku v Londonu Sercint Aulaireju, da bo angleška vlada dala generalu Harringtonu navodila, naj spravi svoje stališče v sklad s stališčema francoskega in italijanskega delegata, če bosta ta dVa za izpraznitev Tracijc do Marice. Javlja se medtem iz Londona, d!a ie L!oyd George spričo položaja ra vzhodu pozval nujno iz Ženeve lorda Balfotirja in g. Fischerja- ki sta ze-stopala Anglijo pri Društvu narodov. Danes yz prispel semkaj rz Londona Ve-niselo®, ki bo imel danes pogovor s Po?n-carejem. Gr^ki zastopnik na konferenci v Mudaniji — Z^inis ođfelon;! ministrsko prsdsed-ništvo — Prihod bivšega kralja in njegove dr užine v Palermo — Grške vojaške priprave v Traciji — Strah pred turškimi aeroplani ATENE, 3. Zaim:s; ki je bil imenovan za predsednika nove vlade, je brzojavil z Dunaja, kjer sie nahaja zaradi bolezni na1 očesu, da nu bolezen ne dopušča, da bi ■ sprejel ponuđeno ministrsko predsednilštvo.! Tudi Pol vtis. kateremu ie bilo poverjeno | AiEifetrstvo vranjih stvari, je odklonil ime-! oovanje, toda revolucionarni ocfbor ga je j ^prosil, naj umakne svojo odklonitev že zaradi svojega patriotizma. Gunaris in druge politične osebnosti, ki so bile v zadnjem času aretirane, bodo odvedene na otok, ki si ga same izberejo in bedo ostale tam pod nadzorstvom. M inistrski svet je sklenil, da bosta Grčijo- zastopala na konferenci v Mudaniji gerueral Musar&chis in polkovnik S arija n-nis. V Traci ji sie baje vrše velike vojaške priprave. SedanjS divizijski poveljniki bodo baje nadomeščeni s častniki, ki so se udeležili vojne v Macedoniji ob strani zaveznikov. Na grških otokih, kjer se je zbralo nad 300.000 beguncev, vlada veliko pomanjkanje živil. Razen tega živi ljudstvo v strahu pred turškimi aeroplani. Javlja se tudi. da je grška vlada imenovala Kokl amosa za poslanika v Londonu, Rcmanosa pa za poslanika v Parizu. Carigrajska vlada v finančnih stiskah. Zastopniki carigr&jske vlade ▼ inozemstvu odpoklicani. CARGRAD. 3. V krogih Visoke porte se naznanja, da je carigradska vlada sklenila dati svojim zastopnikom v Parizu in Rimu ukaz,1 naj izročijo svoje spise zastopnikom vlade Velike narodne skupščine in da se vrnejo v j Carigrad. Ta ukrep je bil baje izdan zaradi finančnih stisk carigrajske vlade. Rusija protestira proti blokadi DardsneL Ukrepi za prihajanje trgovski ladij v ruska pristanišča. LONDON, 3. Danes >e dobila angleška vlada iz Moskve protestno noto proti blokadi Dar-j danel. V poučenih krogih se izjavlja, da ni nič znano o kaki blokadi Dardanel. Javljajo tudi iz Moskve, .da bo odtlej dovo-Ken vhod v ruska pristanišča samo potniškim in trgovskin ladjam, ki pripadajo državam, katere so sklenile z Rusijo pogodbe ali uveljavljajo vzajemnost. Turški demeeti glede neredov ▼ Car'grada CARIGRAD, 3. Neka službena nota pravi: Vesta iz angleškega vira, po katerih bi bila c ar igraje k a vlada podata ostavko in bi bili nastali v Carigrada neredi ter bi bila pr-Jšia v mesto znatna angleška o jačanja, so netočne. Dasi je sultan iz zdravstvenih razlogov prisiljen, da opušča vladne posSe« vecefear je vest o njegovi odpovedi preplavljena. Mesto Carigrad, pričakuje pokojno in z zaupanjem prihod narodne vlade. Toda do sedaj se ni v mestu nič izpremenik* » — gode dalje svojo staro pesem o svobodni hiki in tiska z debelimi črkami, dia ostane zvesta svoji zahtevi. Tudi Vatikan — nadaljuje «Popoka — je od 1. 1870 daije ostal zvest neki svofi zahtevi. toda riknsfeo vprašanje je kljub temu pokopano za vselej*. Tudi nam se zd& da je «Era Nbova* zares nekam preveč trmasta v svojem optimizmu. Kdior se še sedaj ne zaveida* da je svobodna laika potkopana na večna čase, zasluži pač, da se kujejo na njegov račun do v tip i. Povodom «Poip-o!ovega» bahanja. kako so bili fašisti dalekovadbi: in kako jim je dala zgodovina popolno zadoščenje, naj nam bo dovoljeno, da se tudi mi z naše strani pobahamo. kajti tudi nam je dala u-soda svobedine ?uke popolno zadoščenje. Mi srno namreč pisali že več kot pred šestimi meseci, da se za Mosconijevo formulo: «Za svobodno Luko in proti avtonomiji skma le spreten načrt tega našega oblastnika za cneinogočenje enega in drugega: svobodne luke in avtonomije. Svobodna luka je šla ki velikanska nevarnost je, da pojd'e tudi avtonomija. Nas, ki smo na to nevarnost stalno opozarjali, žalostna usoda svobodne luke seveda ni mogla presenetiti. Kijub vsej tragičnosti položaja i-C5JUO vsaj to «zadoščenjeda je zgodovina dala prav tudi nam in ne samo fašistom. Vzorna ženska. Marija Licoln, stara 33 let, stanujoča v -ulici GiuKa št 61, je pred včerajš-nijm v pijanosti zganjala najrazličnjše burke v bližini ravnateljstva mestnih tramvajev. Meščanov, ki so gledali ta brezplačni kinematograf, e bilo mnogo. Vzorna ženska je bila prepeljana v bolnišnico. Prepiri v družini. — Mož oborožen z revolverjem; njegova žena z nožem. Neki Ivan G., stanujoč v ulici Parini, se je spri pred včerajšnjim s svojo ženo. Nato je šel od doma ter jo zavil v gostilno od koder se je vrnil — par ur pozneje — domov, in sicer močno vinjen. Ko ga je zagledala žena, se je oborožila z nožem ter mu grozila. Tudi on je potegnil s svoje strani iz žepa samokres in prisilil ženo, da je zapustila stanovanje. Vse skupaj se je seveda odigravalo s peklenskim šunđrc~i, in zato ni čuda, če so bili kmalu vsi stanom <.ici na nc^ah. Eden izmed njih je celo mislil, da se je Ivanu zmešala pamet, zato je tudi v tem prepričanju telefoniral na »zeleni križ». Bolniški strežniki so sicer prišli na lice mesta, toda z možem niso ničesar ukrenili, zaka> taki slučaji ne spadajo v njihov delokrog. Nap~tL — Maščevanje? Josip Poropat- in Annanclo Martinčič, oba stanujoča pri Sv. Mariji Magdaleni, sta jth dobila pred snoč-njim, ko sta šla po ulici Cavana, od nekega moža s palico po glavi in po hrbtu. Oba sta izjavila na «zelenem križu >, kjer sta dobila prvo pomoč, da domnevata, da je bi! njun napadalec neki delavec, ki je bil svoj čas uslužben pri isti tvrdki, kjer sta še sedaj ushižbena napadenca. Če je ta domneva upravičena. sta bila moža napadena iz maščevnja. Tatovi v stanovanju. Maksimilijani Donadini je naznanil včeraj policiji, da so vdrli pred včerajšnjim tatovi v njegovo stanovanje na trgu G. B. Vico 841 4 in odnesli nekaj perila ter zlatenine v vrednosti nad 1000 lir. Ogenj ▼ stanovanja. Včeraj zjutraj je izbruhnil iz neznanih vzrokov ogenj v nekem staasovanju v prvem nadstropju hiše št. 4 v trtici del Ponte. Ogenj so pogasili ognjegasci. škoda je malenkostna. Aretiran razpečevaleč ponarejenega denarja. Včeraj je bil aretiran v svojem stanovanju v uKci del Pozzo št. 2 neki Herman German, star 213 let, ker je pred ne dolgim časom oddal ponarejen 500 Krški bankovec. Mali oglasi V NEDELJO i prvi jesenski plesni venček dvorani DKD Campo S. Giacomo. Začetek' ob 19, Bizjak. 1823 V SKLADIŠČU vaa Geppa 17 se prodaja po najzmernie£šHi cenah zajamčeno pohištvo, direkinega uvoza. Poročne sobe. popoln*, z mizo in 2 stolicama L 1100. Finejšc poročne sobe od L 2000 naprej, jedilne sobe stolicami iz pravega usnja od L 3000 na* prej, pohištvo za vrt, kuhinjo, predsobo* garniture za društva, saloni, popolna opre-nia za pisarne, tudi posamezni kosi, stolić«? in naslanjači v veliki izberi, itd. Za prepro-dajalce in hotelirje posebni popusti. Pohištvo v tranzitu za izvoz, ovito, po posebnih cenah. 1817 RIBJE OLJE najboljše vrste za otroke, odrasle in za živino. Lekarna v Sežani. 83/2T M£.ELIKANA soba, lepa, zračna, se odda pri boljši družini. Vesel, via Giustineili 4, pri-tličje._ 1816 TOMAŽEVA ŽLINDRA, z garantiranimi 1S% fosforne kisline, raztopljive v citronovi kislini se dobi in naroča pri Kmetijski zadrugi v Trstu, kakor tudi pri njenih podružnicah v Št jaku, Avberju, Prestraneku, Katu pri ŠL Petru, Saležu in drugih. 1818 NEKI DUHOVNIK je izgubil v pondeljek. 2. oktobra, pri vstopu na vlak v Gorici na drž. kolod/voru denarnico z nad 2000 lir cerkvenega denarja. Pošten najditelj je napro-šen, da prinese proti primerni nagradi u naše upravništvo. 1820 ODVETNK dr. Joahim Ražem je preložil svojo pisarno iz ulice Filzi v ulico GiaciatO Gallina št. 2, II. (vogal Goldonijevega trg«*). 1813 PODLISTEK EgraEec, ki dobiva. Spiral M a vrtci j Jokai Iz madžarskega izvirnika poslovenil Ivan Koštial 7 • Gotovo, da bcm to, gospod; na to vam dajem svo>o roko.» In pri tej besedi je podal narednik AJcscatfta svojo dJan Metelu; nikoli oi unel uobe&n grenadir s k* narednik bolj miš-ičaste, bolj žaljiave dlani kot raamzela Aksamita. Metel jej je obljubil, da jej zboljša mezdo tudi še z zavi&om tebaka, če se bo dobro vedla. •In zdaj pojdftva jjori ▼ grad. ozriva se, kafre:« del bi bil nafpnpravnejsi za stanovanje. V&e^a gradu nečem opremiti s pohištvom; do» vokj bo, če narediva tri sobe pripravne za stanovanje.* «Bom že jaz peljala gospoda naravnost v tiste tri sobe — dSrujJe pustiva pb-fiej na miru. Aksatnita je vstopila v stražnico in prinesla na dan težek sveženj ključev In z žico obvezano svetilko, v kateri je že gorela sveča; tudi sabljo si* je b2a opasala • Pcjdem jaz naprej.» 3. FRANKOPANSKI GRAD. Od «Punbe» pa do grax& gori se vleče močan kam na t :iid, ki oklepa širek prostor, ves pokrit s suho travo; o rja veja. drevesna debla štrie brez listja tu pa tam kvišku; nekaj men j dre^a ali rumenega sadja na veji kaže, da bi to bilo figovo drevo. Listje je odnesla burja; j odnesla bi bila tudi drevo, če se ne fai dobro; držalo v aemlji. — Kamna ta ograja ima na-j vzven dvojna močna vrata z železnim omrežjem; ena drže k pristanu, druga pa na veliko cesto «VaIIe drio Portore* (= dolina z Kra-Ijevico). Obojna vrata so zarjavela in kr&em kražem obras&ena z brinjem, ki ima vefcžto, rdeče jagode — to je domače grmovje dalmatinskega obrežja. Grad sam je masivno štirioglato poslopje; na vsakem ogki ima po eden močen okrogel s Lol-p. Na vsaki izmed štirih strani je po sedem visokih oken v pritličju in v prvem nadstropju; samo stolpa so dvonadstropni in imajo po 6 oken, eno nad drugim; v vsakem oknu je močno omrežje. — Od zunaj je podoba gradu mrzla, ostrasujoča, bolj razvalinam podobna, ker se nizka streha ne razloči od v is o- i kega pročelnoga zidu. — Toda kadar se vrata odpro, iznenadi obiskovalca prekrasna arhi-j tektonska perspektiva: okrog vseh 4 strani! gradu tečejo ▼ pritličju in v I. nadstropju ši-roki hodniki, ki jih nosijo obsežni, oboki; stebri pritličnih obokov so masivni,; četverooglafti, » preprostim vzglavjem itn vznožjem; oboki L oaditropja pa slovijo na vitkih pocvdo-joBskih marmornatih stebrih; ta ---M *— »g-n/lar razeolićna razstava nmotfi-h obokov in 9tebrcnv z raznovrstnimi sencami in k>uilfeno svetlobo nudi presunljiv pogled. Sredi širokega, s četveroogkathm kamna-tirni pločami tlakovanega drvoridča stoji iz marmorja izklesan vodnjaki, na katerem je dv cjai grb ovna ščit, spojen z mankačko (majno grofov sko) krooo: na enem grbu (Frankopa-ivdv i-foi) lev, ki med kruh, na drugem pa (Zroljskega) krilat stolp. — Aksamatio. je vc-ctHa novega gospodarja okrog po hodnikih; v sobe ni vredno pogledati; nato ga je peljala doli v klet, k* jo je že bolj zanimivo pregledovati, ker ima mnogo poprečnih sten. iz eske se pride v prostorno votlino (jamo) s kapniki, katero so nekdaj rabili tudi za zabariioe; tam še v vročem poletju voda, zmrzne. Z obširnih koridorjev drže šsiroke kamnate stopnice gori na pritlične bcćnđce m s teh v posamezne stolpe. Iz vsakega stolpa se odpira gledajoča nova, mikavna panorama. Iz okna stolpa Jti je obrnjen proti Bakar&kem zalivu, lahko pregledaš ves pristan, mesto Bakar, vzdihujoče se v gorsko pobočje, z njegovimi rdestrefnatims hišami, ki pa romantične razvaline nad mestom; iz steipa, ki zre proti Kraljevici, se ta prikaže z vrti in vinogradi obkroženo mestece z mračnim Zrinfskim gradom; severni stolp gleda na belo skaŽcato reber pustega Krasa, kjer je edino poslopje Kalvarija in afino človeško bivališče — nokooafišče. Gospodarstvo Blagovni trg v Trstu. Les: Vsled političnih dogodkov na vzhodni se je zmanjšal izvoz lesa. Vsled podca romunskega leja je postal romunski les relativno tako cen, da jugoslovensko in avstrijsko blago za izvoz sploh ne prde več v po-štev. Cena Monteblagii, 19, 24 in 12 mm, 4 m dolžine, je 140.— lir franko Postojna. — Sladkor: Kupčija s sladkorjem je je skromna, ker ne moreta niti Jugoslavija niti Avstrija radi valutnih težkoč veliko kupiti. Vzhod pa za Trst ne pride v poštćv. kajti tam dobe sladkor ceneje z Jave, iz Egipta in Amerike. Cene sladkorju so sledeče: kristalnemu sladkorju 230.— do 240.— lir; sladkorju, v kockah 295.— do 305.— lir; Cubes 295.— lir in Concasse 296.— lir. V prihodnjih dneh pride parnik iz Jave, ki pripelje 55.000 vreč sladkorja, od katerega pa dovršen del še ni prodan. Del tega sladkorja pojde v Avstrijo in Jugoslavijo, manjša količina tudi v Švico. Letošnja žetev sladkorne pese v Italiji je ugodna, tako da bo proizvodnja italijanskih tovarn skoraj popolnoma krila domačo potrebo. Na Čehoslovaškem je pridelek dober, toda visoke cene onemogočajo izvoz. — Kava. Vsled valutnih razmer je kupčija zaspala. Nakupi nove letine so šli skoraj vsi v skladišča. Kava Wiile 7 se ponuja na podlagi 55 šilingov cif Trst. — R i ž : Italijanski pridelek riža je vsled zadnjih nalivov nekoliko zapoznel. Za september so se sklenile kupčije za italijanski Glase-riž po 205.— do -210.— lir franko italijanska meja, toda blago ne bo prišlo pravočasno do ekspedicije. Za oktober se zahteva približno 200.— lir franko meja in na tej podlagi se je razvila precej živahna kupčija. V indijskem rižu (za september-sko in oktobersko vkrcanja) so se tudi sklenile večje kupčije.— Olje: Na trgu olja so cene znatno padle. Notacije so padle v dveh mesecih od 54 šilingov na 46 cif Trst. Za nov pridelek sezamovega olja (oktober — december) se zahteva 22 in pol šterlingov cif Trst. Kljub tej razmeroma nizki ceni kupujejo oljarnicc le jako skromne koričine. Domače sezam-evo olje stane 580.— lir. — Svinjska mast: Močni izvoz svinjske masti iz Jugoslavije je imel za posledica da sedaj tam te masti primanjkuje. , Vsled tega se je razvil c^očan izvoz ameriške svinjske masti čez Trst. V prihodnjih dneh pripelje parnik «Argentina» 1000 sodov na račun Sw#t Ccmpany-jc in 4000 na račun Amosar Company-jer kar pojde vse v Jugoslavijo. Cena ie 29'75 dolarjev cif Trst. — Svinjski špeh: Po\-prasevanje 'z. Jugoslavije in Avstrije je zelo veliko, toda blaga se jedva kaj cobi. Cena špehu je 31 do 32 dolarjev za 100 kg. — Zmrznjeno meso: Italija ni dobavila nič argentinskega zmrznjenega raesi, povpraševanje iz Avstrije pa je veliko. Cena funtu je 5 šilingov. — Milo: Jugoslavija hi Rusija močno povprašujeta po ameriškem milu. Cena: 3 do 4 dolarje za zavoj 100 kosov. ODVETNIŠKA pisarna sprejme pisarniškega vajenca. Naslov pri upravniMvu. 1821 15 LETEN deček želi vstopiti kot vajenec v ti^govino iestvin. Via del Trato 12, vrata 3, Vrdela (Čase operaie). ^ .1823 NAJNOVEJŠE sredstvo za pripravljanje sirat se dobi v lekarni v II. Bistrici. 28/1 HIŠA nova z osmimi parcelami zemljišča s« proda za L 12.600. Nadrozica št. 11 pri Gor-ianskem p. Komen. 177G BAKER, brcn, med, svinec se plačuje po najvišjih cenah v via ScaKnata 3, Fonda. 1812 POZOR! Krone, bisere, zlato, platin in zobovjfc po najvišjih cenah plačuje edini gi >sist Bel-leli Vita, via Madonnina 10, I. 82 KRONE, goldinarje plačujem po cenah, ki jih drugi ne morejo plačevati. Rondares 6, i nadslr., desno. 57 15 DO 16 LETEN deček se sprejme kot učenec za pekovsko obrt. Samo zdravi in močni imajo prednost. Nastop takoj. Ante Mlakar Sv. Peter na Krasu. 179i krejacnka si itular Trst, Via S. Frasuasco 34, II?. izdeluje obleke, površnike, suknje, talarje za čč. duhovščino, po najmodernejšem kroju. — Konkurenčne cene. — Obleke po meri od L. 350.— naprej. — Sprejema vsakovrstna popravila. Priporoča se cenj. občinstvu (636) Avgust $tufar. • r Rojansko kssnno društvo IMm krčmflrjfl ali dtfđa gasO&o v n^era. Prosifci naj vlož jo svoje prošnje do petki od 3. do 4. ure v gostilni pri cerkvi. Velika ?aioga vino, žganja i« likerjev Pilm&m ' ustanovljeni leta 1873 Trst, vaa S. T. Xyd!s5 iS. S. to?e?on 2-3«. Vedno v zatogi in po cenah izven vsake konku-kurcnce: pristen istrski tropinovec, kraški brinjevc«: in kranjski slivovec. LšSirti Iz'iotiiil : šumečn vina kakor šampanjec, šumeči istrski refošk Lacrima Cristi in druc^a S$sc£53'i2et3 : Jajčjl konjak in Crema maršala ter raznovrstni likerji in sirnpi, kakor pristni nalino-vec in drugi. (59) sirite „ed si Borzna ooročifa* T«ja valuta u tržaškem trgni Trst, dne 3. oktobra 1922. ogrske krone avstrijske krone . . . • češkoslovaške krone • • dinarji . • •••••• le j i marke dolarji •••••••• francoski franki • • • • ivicarskl franki .... angleški funti papirnati • angleški fanti, zlati . . aapoleoni....... —.85.--.92 —.03.— 03. i/a 73.50.— 74.« 82.70.— 33- — 14.50.— 15-125.7— 1.3