SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LXV (59) • ©TEV. (N°) 1
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 5 de enero - 5. januarja 2006
HVALEŽNO V NOVO LETO
Bomo dobili ministrstvo?
TONE MIZERIT
S to ntevilko Svobodna Slovenija stopa v novo leto, pet in pestdeseto, odkar je sredi vojne vihre v daljni Sloveniji, v najtežjih letih naroda, z jasno in odločno besedo, po navdihu pokojnega narodnjaka Milopa Stareta, stopila na branik najdražjih idealov: vere, svobode, spoptovanja človeka, slovenske istovetnosti.
Začenja pa tudi devet in petdeseti letnik neprekinjenega izhajanja pod južnim križem. Tukaj je v januarju 1948 postala najbolj prepoznavno glasilo Slovenske politične emigracije, vez med novo domovino in ono pod Triglavom, zlasti pa vestna in najbolj popolna kronika življenja slovenske skupnosti v Argentini.
Svet, Slovenija in napa skupnost so se od tedaj bistveno spremenili. Prav tako se je zelo spremenil tudi krog bralcev, ki vsak teden segajo po napem listu. Mirno lahko trdimo, da je večina prvih naročnikov že odpla v večno domovino. Tednik pa prehaja na sinove in tudi na vnuke.
Zavedamo se, da obvladanje slovenskega jezika pepa med nami. Vemo, da mlajpi sicer segajo po Svobodni Sloveniji, a da jo bolj gledajo kot berejo. Bojimo se neizbežnega trenutka, ko bodo članki v ppanskem jeziku začeli skoraj nasilno nadomepčati slovensko besedo na napih straneh, a je to tudi edino zagotovilo preživetja v izseljenskem okolju, katerega končna usoda je asimilacija.
A medtem, nas navdaja veselje, da kljub velikim težavam stopamo v novo leto. Zato hočemo v imenu napega krovnega druptva Zedinjena Slovenija, ki je od leta 1992 lastnik Svobodne Slovenije, ter v imenu uredniptva, ki skrbi za vsebino in redno izhajanje, izreči besedo pojasnila in zahvale. Naročniki in bralci imajo gotovo pe pred očmi propnjo, ki smo jo objavili v lanski ptevilki 33 z dne 25. avgusta. Tam smo opozarjali na težak ekonomski položaj lista, kazali na nevarnost, da preneha izhajati, in prosili podporo, da bi s skupnimi močmi mogli nadaljevati nape poslanstvo.
Danes lahko ugotavljamo, da je najhujpe za nami. Zato se želimo zahvaliti vsem, ki so pripomogli k temu uspehu.
Gotovo gre zahvala tistim, sicer ne preveč ptevilnim, ki so nam hitro z darovi v tiskovni sklad priskočili na pomoč, in vsem naročnikom, ki so pohiteli s poravnavo svojih obveznosti.
Veliko zahvalo smo dolžni tiskarni ,,Vilko", katere lastnik je družina Čeč. Ne verjamemo, da bi pe kak drug podjetnik tako mirno prenapal velik dolg in tako potrpežljivo čakal, da se računi uredijo, zlasti pe z nevarnostjo, da bi dolg končno ostal neplačan.
Vse priznanje častnemu konzulu Republike Slovenije v Buenos Airesu, gospodu Hermanu Zupanu, ki je posredoval pred slovenskimi oblastmi, da so pokazale razumevanje do težkega položaja napega lista in s posebnimi sredstvi omogočile plačilo dolga in nadaljnje izhajanje.
Zahvala Uradu Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, tedanjemu državnemu sekretarju Francu Pukpiču, in vsem članom slovenske vlade, ki so sodelovali pri tej akciji, da nap tednik lahko stopa v novo leto.
Končno zahvala Bogu za vse milosti, ki smo jih v tolikih letih prejeli, in Njegovi Previdnosti, ki nas ni nikoli zapustila.
Najhujpe težave so za nami, pred nami pa je novo leto, v katerem bomo pe naprej potrebovali sodelovanje napih naročnikov. Svobodna Slovenija potrebuje vape zvestobe, da nas pe naprej naročate in teden za tednom prebirate nape strani. Potrebuje vapega razumevanja, kajti rastoči stropki urejevanje, tiskanja in popte nas prisilijo, da posodobimo ceno naročnine, ker ne moremo biti stalno in v vsem odvisni od pomoči matične države. Potrebujemo vape dobrote: naj vsak po svoji možnosti prispeva v tiskovni sklad, oglapa v napem listu, redno plačuje naročnino ali na drug način sodeluje z nami. Mi pa se bomo potrudili, da bo Svobodna Slovenija zanimiva, sveža in zlasti zvesta idealom, s katerimi je začela izhajati med vojno in revolucijo in nadaljevala svoje poslanstvo na argentinskih tleh.
Skupaj torej, z roko v roki, stopimo v novo leto!
Splopna razprava o vladnem predlogu zakona o odnosih Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja je pokazala, da so poslanke in poslanci dokaj enotni pri ugotovitvi, da Slovenija takpen krovni zakon dejansko potrebuje. Več polemične razprave so povzročile posamezne konceptualne repitve, dokaj poslancev pa se je zavzelo tudi za ustanovitev ministrstva brez listnice, pristojnega za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu.
Predlagani zakon določa pristojnosti, ki jim imajo na področju odnosov Slovenije s Slovenci v zamejstvu in po svetu slovenski organi. Ureja tudi status Slovencev brez slovenskega državljanstva in repatriacijo. Pomagal naj bi utrjevati narodno zavest in identiteto, pospepevati medsebojne stike ter krepiti sodelovanje na ptevil-
nih področjih, je dejal državni sekretar v uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Zorko Pelikan.
V skladu s predlogom zakona bo Slovenija dobila svet za Slovence v zamejstvu, ki naj bi zasedal najmanj dvakrat letno. Gre za posvetovalno telo vlade, ki ga bodo sestavljali predstavniki državnih organov, ustanov in političnih organizacij ter organizacij civilne družbe iz Slovenije oziroma zamejstva. Za področje gospodarskega sodelovanja s Slovenci v zamejstvu in po svetu pa naj bi ustanovili posebno svetovalno telo - Razvojno poslovni svet za Slovence po svetu.
Člane sveta za Slovence po svetu bo imenoval predsednik vlade. V svet bo tako med drugim imenoval dva predstavnika Slovencev, ki živijo v
evropskih državah, od tega bo eden predstavnik slovenskih izseljencev v državah nekdanje Jugoslavije. Slovenci v Južni Ameriki bodo imeli v svetu tri člane, od tega dva predstavnika Slovencev v Argentini, Slovenci v Severni Ameriki pa dva predstavnika, od tega bo eden predstavnik Slovencev, ki živijo v zdA, drugi pa predstavnik Slovencev v Kanadi. Poleg tega bo premier imenoval po enega predstavnika Slovencev v Avstraliji in Slovencev, ki živijo v ostalih državah drugih celin.
Zakon se nanapa tako na Slovence v zamejstvu in po svetu s slovenskim državljanstvom kot na tiste s statusom Slovenca brez slovenskega državljanstva, pa tudi tiste, ki so brez slovenskega državljanstva in brez statusa.
Avstrijsko ustavno sodi pče za Slovence
Avstrijsko ustavno sodi-pče je v razsodbi ponovno zahtevalo postavitev novih dvojezičnih krajevnih tabel na avstrijskem Koropkem. Ustavni sodniki so tokrat odločali o napisih v krajih Pliberk-Drvepa vas in Pli-berk. Do 30. junija tega leta bo doslej zgolj nempkemu napisu treba dodati pe slovensko ime kraja. Za to je pristojno okrajno glavarstvo Velikovec, je odločilo ustavno sodipče.
Avstrijsko ustavno sodipče je obravnavalo krajevna napisa v Pliberku in Plibear-ku-Drvepi vasi po pritožbi odvetnika Rudija Vouka. Ta je sicer dosegel že sprejetje odločbe glede dvojezičnega krajevnega napisa v Škocja-nu iz leta 2001. Ustavni sodniki so tudi v najnovej-pem primeru sledili sodni praksi, ki je veljala že v primeru Škocjana. Na Koro-pkem je v skladu s tem treba postaviti dvojezične krajevne table v krajih, ki imajo skozi daljpe obdobje vsaj okoli deset odstotkov slovenskega prebivalstva.
Glede „daljpega obdobja" so ustavni sodniki za Dr-vepo vas upoptevali podatke s popisov prebivalstva v obdobju od 1971 do 2001, za Pliberk pa niso navedli podrobnejpih podatkov. Na popisu 2001 je v Drvepi vasi 12,2 odstotka prebivalstva navedlo slovenpčino kot pogovorni jezik, v Pliberku pa 16,1 odstotka.
Narodni svet koropkih Slovencev (NSKS) v najno-vejpi razsodbi vidi „popolno potrditev svoje politike v vprapanju krajevnih tabel". V letu 2005, ki je bilo zaradi več obletnic v Avstriji razglapeno kot jubilejno leto, je slovenska manjpina na avstrijskem Koropkem pričakovala izpolnitev pravic, ki izhajajo iz 7. člena Avstrijske državne pogodbe.
Takpna upanja naj bi ,,ut-rpela bridko razočaranje", koropki deželni glavar Joerg Haider in avstrijski kancler Wolfgang Schuessel pa naj bi zlasti v zadnjih tednih pokazala ,,nezaslipano igno-ranco in popolno pomanjkanje pripravljenosti za stvarno in pravni državi ustrezno ravnanje v tem vprapanju".
NSKS zato pričakuje, da avstrijske oblasti najkasneje do 30. julija 2006 postavijo dvojezične topografske napise ,,ne le v Pliberku in Drvepi vasi, temveč tudi v vseh drugih krajih, ki imajo skozi daljpe obdobje okoli deset odstotkov slovenskega prebivalstva". NSKS v tej zvezi opozarja pe na dejstvo, da je na avstrijskem ustavnem sodipču okoli 20 drugih postopkov za dvojezične topografske oznake in da se bodo nadaljevali „koraki za internacionalizacijo vprapanja krajevnih tabel, dokler sodbe najvipjega sodipča ne bojo uresničene," je v izjavi za javnost pe zapisal NSKS.
Koropki deželni glavar Joerg Haider pa je na novinarski konferenci v Celovcu potrdil, da ne namerava izpolniti najnovejpe odločbe avstrijskega ustavnega sodipča glede dvojezičnih krajevnih napisov v Pliberku in Pliberku-Drvepi vasi.
Kot je dejal, je odločba ustavnega sodipča „neizved-
Razmere v NSi
NSi dobro deluje, razmerev stranki pa so se umirile, ocenjuje predsednik Nove Slovenije in finančni minister Andrej Bajuk po novembrskem kongresu, kjer je dobil 57 odstotkov glasov. Pestro predkongresno dogajanje je Bajuk ocenil tudi kot posledico dejstva, da je NSi odigrala ključno vlogo pri lanskem političnem preobratu. V pogovoru je omenil tudi odnosu s premierom Janezom Janpo, napovedal, da bo v vsakem primeru končal mandat predsednika NSi, ter zatrdil, da stranka v koaliciji ne igra podrejene vloge.
Bajuk je dejal, da bi težko napli stranko, kjer bi pred volitvami na kongresu imeli tako odprto razpravo. Velika pozornost, namenjena dogajanju v drugi največji vladni stranki, pa je povezana z vlogo NSi pri zavzemanju za korenite spremembe, je prepričan Bajuk. ,,Pri tem je NSi odigrala zgodovinsko vlogo in to je prav gotovo za marsikoga kamen spotike." Po kongresu so se resno lotili dela, glede morebitnih nadaljnjih trenj v stranki pa Bajuk pravi: „Ljudje, ki so imeli kritične poglede na moje poteze ali na način dela, od mene prav gotovo pričakujejo določene spremembe, za to sem se tudi odločil in bom marsikatero stvar popravil. Očitno se stvari umirjajo. Prevladuje to, kar nas druži, ne pa razlike." Na vprapanje, kaj konkretno bo storil glede kritik, ki so njegovemu protikandidatu na kongresu Francu Vovku prinesle več kot 40 odstotkov glasov, je Bajuk odgovoril, da so si v ožjem vodstvu NSi porazdelili nekatere naloge. Sicer pa so s spremembami statuta na kongresu v Novi Gorici tudi povečali ptevilo podpredsednikov.
Glede ponavljajočih se kritik, da stranka v koaliciji igra podrejeno vlogo, je Bajuk dejal, da so nesmiselne, saj imajo večje koalicijske stranke že zaradi večjega zaupanja volivcev večjo težo. „Nikdar se ne počutim tako, da ne bi mogel izpovedati svojih mnenj in tudi zelo močno vplivati na oblikovanje stalipč," je zatrdil predsednik NSi v zvezi z delom v vladi in upoptevanjem stalipč stranke v koaliciji.
ljiva", odprta manjpinska vprapanja pa je treba urediti v svežnju.
Skupaj z avstrijskim kanclerjem Wolfgangom Schu-esslom sta zato povabila župane južnokoropkih občin pogovor o krajevnih na-
na pisi
Koropki deželni glavar pe
naprej vztraja pri svoji grožnji, da bo sprožil tožbo zoper predsednika ustavnega sodipča Karla Korineka. Če bi ta pe naprej trdil, da dežela Koropka zamuja pri izpolnjevanju razsodb ustavnega sodipča, ga bo tožil zaradi obrekovanja, je zatrdil Haider.
BERI_
poslanica janše ob petnajstletnici
g. jože horn osemdesetletnik....
še o zaključku naših šol..........
.3-4
inž. peter skvarča
pri kulturni akciji ...........4
T.
2
3
Poslanica ob petnajstletnici
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
V torek, 27. decembra je predsednik vlade Janez Janpa naslovil na vse Slovence posebno poslanico, ki glasi takole:
Pred petnajstimi leti so se uresničile nape sanje in sanje naph prednikov, ki so skozi stoletja oblikovali in negovali napo samobitnost. Veliko pomembnih dogodkov se je z velikimi črkami zapisalo v napo zgodovino, vendar je med njimi najžlahtneje zapisan dan, ko smo dobili priložnost, da se odločimo za samostojnost — za prihodnost, od katere smo veliko pričakovali in smo jo s srcem tudi prejeli. In od tod tudi enotnost, ki ji do sedaj ni bilo primere.
Z odločitvijo za lastno državo pa smo poleg velike radosti prevzeli tudi veliko odgovornost. Vrednote dana-pnje družbe so drugačne od tistih, ki so vodile nape prednike, a eno dejstvo ostaja neizpodbitno. Svet, v katerem živimo, je nenehni boj za preživetje. Nihče ne more preživeti sam, zato nas že splet dogajanj sili k medsebojnemu sodelovanju in spoptovanju.
Slovenija je teh 15 let dobro izko-
ristila. Upravičeno smo lahko ponosni tudi na večji del poti, ki smo jo prehodili od osamosvojitve do danes. Izborili smo si mesto v mednarodni skupnosti in v evroatlantskem prostoru. Slovenija je tako danes bolj trdno kot kadarkoli doslej zasidrana v krogu stabilnih, verodostojnih in odgovornih članic mednarodne skupnosti. To leto pa so odločilno zaznamovali tudi dobri gospodarski rezultati, rast in napredek. Narejeni so bili pomembni koraki, pa vendar so pred nami novi izzivi in priložnosti, ki so večji, kot so bili kadarkoli v preteklosti.
V prihodnje nas nekateri ključni izzivi čakajo na gospodarskem področju, pri čemer pa ne mislimo in ne smemo zanemariti socialnih vprapanj mladine, zaposlenih in upokojencev. Nape želje in načrti so veliki, vendar jih bomo lahko uresničili samo, če se bomo vsi zavedali, da je podlaga za to gospodarski razvoj, ki sloni na zdravih temeljih. Gospodarska stabilnost, učinkovitost, inovativnost, ustvarjalnost, iznajdljivost, znanje, ohranjanje okolja,
blaginja za vse, visoka kakovost življenja in družina so vrednote, ki bodo krojile napo prihodnost.
Smo na pragu pomembnih odločitev, vendar moramo biti sposobni, da se na razvojni izziv pripravimo in pravočasno odzovemo in s tem zagotovimo večjo blaginjo za vse. Spremembe niso stvar nape izbire, ampak nujnost, v katero nas sili globalizacija z nenehnimi tehnolopkimi spremembami, zato smo dolžni stopati po tej poti, to mora biti napa odgovornost do prihodnjih rodov.
Pred 15 leti smo dokazali, da se v ključnih trenutkih znamo odločiti za pot, ki nas vodi v dobro prihodnost. Verjamem, da bomo tudi po poti novih izzivov in pričakovanj stopali strpno, preudarno in enotno, vendar tudi tokrat dovolj pogumno, da priložnosti ne bodo ostale neizko-ripčene.
Dano nam je, da se danes lahko spropčeno spominjamo usodnih^ pogumnih, a dobrih odločitev. Želim vam ponosno praznovanje Dneva samostojnosti in enotnosti.
TONE MIZERIT
©kof dr. Kramberger slavil
V mariborski stolni cerkvi sv. Janeza Krstnika je bila v nedeljo, 18. decembra 2005, zahvalna sveta mapa ob 25. obletnici	pkofovskega posvečenja mariborskega ordinarija msgr. dr. Franca Krambergerja. Za 6. Slompkovega naslednika ga je leta 1980 imenoval pokojni papež Janez Pavel II.. S pkofom jubilantom je somapevalo pe 10 drugih pkofov, stipki opat Anton Nadrah in več kot 150 duhovnikov.
Pri mapi sta sodelovala Stolni zbor in Cerkveni pevski zbor Pri-hova, orkester in solisti: so-pranistka Andreja Zakonj-pek, tenorist Metod Palčič in baritonist Primož Krt. Izvajali so mapo V čast sv. Ceciliji skladatelja Charlesa Gounoda. Na orgle je igral prof. Ivan Vombergar, vse skupaj pa je vodila dirigentka Lučka Fortek-Hojnik.
Sveti oče Benedikt XVI. je v posebnem pismu, ki ga je prebral apostolski nuncij, izrazil čestitke in najboljpe želje ter hvalil pkofovo delo, ki ga je ,,ves čas svoje pkofovske službe vneto in modro opravljal". V pismu je pe rečeno, da je pkof Kramberger ,,kot odločen branitelj katolipke vere in odličen sin Cerkve pogosto javno razodeval svojo ljubezen" do papeža. Dvakrat je ,,z velikim veseljem in spoptovanjem s svojim ljudstvom sprejel v Mariboru Janeza Pavla II., ki je leta 1999 slovesno razglasil za blaženega pkofa Antona Martina Slompka, odličnega pastirja slovenskega ljudstva", čigar čepčenje nenehno razpirja prav pkof Kram-berger.
Homilijo med mapo je imel nadpkof in metropolit Alojz Uran, ki je nekaj misli posvetil tudi pkofovs-
kemu geslu pkofa dr. Franca Krambergerja: ,,Zgodi se tvoja volja" in spregovoril tudi o teži, trpljenju in stiskah, ki ga nosi s seboj pko-fovska služba, pa tudi o mestu Božje Matere Marije v življenju pkofa jubilanta.
Ob koncu homilije je nadpkof Uran v imenu Slovenske pkofovske konference, v imenu Ljubljanske nadpkofije in vseh slovenskih katolipkih vernikov izrekel pkofu jubilantu iskrene čestitke z željo, da bi njegovo pastirsko delo tudi v prihodnje rodilo bogate duhovne sadove za Cerkev in nap narod.
Predstavniki različnih stanov in ustanov so pri darovanju prinesli na oltar darove.
Škof Kramberger pa se je ob koncu svete mape vsem zahvalil.
Po zahvalah je pkof Kramberger vsem vopčil blagoslovljene božične praznike. Preden je nato into-niral Zahvalno pesem, je pe dodal: ,,Ob svojem 25. letu pkofovskega posvečenja želim storiti to, kar je zapisal sveti Avguptin: 'O, Bog, svojo preteklost izročam tvojemu usmiljenju, sedanjost tvoji ljubezni, prihodnost pa tvoji previdnosti'."
Novi kardinali
Papež Benedikt XVI. v bližnji prihodnosti načrtuje sklic konsistorija kardinalov in imenovanje novih "pkrlatnih princev" Cerkve. Kot poroča avstrijska tiskovna agencija APA, naj bi do splopnega zbora kardinalov priplo 22. februarja, takrat pa naj bi papež imenoval tudi več novih kardinalov. Med kandidati naj bi bil tudi slovenski nadpkof Franc Rode, ki vodi vatikansko kongregacijo za ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja.
Tovrstni konsistorij, na katerem se zberejo vsi kardinali katolipke cerkve in skupaj s papežem razpravljajo o aktualnih stvareh, je bil pričakovan pe med pontifikatom prejpnjega papeža Janeza Pavla II., vendar do tega ni priplo. Kardinali so se nato zbrali ob smrti svetega očeta, da so iz svojih vrst izbrali novega voditelja Cerkve. Po napovedih APA naj bi Benedikt XVI. ob sklicu konsistorija imenoval tudi nekaj novih kardinalov. Skoraj zagotovi kandidat je novoimenovani nadpkof poljskega Krakova, Stanislaw Dziwisz, ki je bil osebni sekretar pokojnega papeža Janeza Pavla II. Škrlat naj bi si prislužil tudi novi nadpkof Pariza, Andre Vingt-Trois. To mu je obljubil že prejpnji papež, ko se je upokojil tedanji paripki nadpkof, kardinal Jean-Marie Lustiger.
Sicer pa naj bi po poročanju APA kardinala postala tudi oba prefekta vatikanskih kongregacij, ki to pe nista - to pa sta slovenski nadpkof Rode in ameripki nadpkof William Levada, ki je prevzel vodenje kongregacije za vero, potem ko je Joseph Ratzinger postal papež Benedikt XVI.
Umrl upokojeni ljubljanski pomožni pkof Kvas
29. decembra je v sede-minosemdesetem letu starosti umrl upokojeni ljubljanski pomožni pkof Jožef Kvas.
Pokojni pkof se je rodil 9. septembra 1919 v Zalogu, v župniji Cerklje na Gorenjskem. V domačem kraju je opravil osnovno polo, nato pa vstopil v ljubljansko Marijanipče in obiskoval klasično gimnazijo. Leta 1939 je maturiral in se vpisal na Teolopko fakulteto. Po vojski se je kot toliko drugih umaknil v Avstrijo, kjer je bil v duhovnika posvečen 5. junija 1945 v Zagradu pri Gospe Sveti.
Prva tri leta je služboval kot kaplan v Bovcu, v goripki nadpkofiji, leta 1948 pa ga je pkof Vovk poklical za kaplana v Semič. Od leta 1952 do 1962 je bil župnik v Stopičah pri Novem mestu, nato je postal kanonik kolegiatnega kapit-lja v Novem mestu, kjer je
bil tudi vikar.
Leta 1968 ga je nadpkof Pogačnik poklical za kanonika v Ljubljano, kjer je opravljal vrsto služb. Bil je konzistorialni svetnik, sodnik cerkvenega sodipča, ar-hidiakon, dekan mesta Ljubljane in pkofov vikar za Ljubljano.
Leta 1973 ga je papež Pavel VI. imenoval za prela-ta, 14. maja leta 1983 pa Janez Pavel II. za drugega ljubljanskega pomožnega pkofa. Škofovsko posvečen-je je prejel 12. junija 1983. Za pkofovsko geslo si je izbral svetopisemske besede „Služiti z veseljem". Po upokojitvi pkofa Leniča je postal septembra 1988 generalni vikar. To službo je opravljal do leta 1998. Po upokojitvi se je preselil v duhovnipki dom na Lepem potu v Ljubljani. Veliko let je vodil tečaje za zaročence. Še naprej pa je po svojih močeh pomagal pkofom.
Dva tedna je predolga doba, da bi jo mogli podrobno opisati. A ustavimo se vsaj pri dveh, treh glavnih vprapanjih začetka leta v Argentini.
Zmanjpan dolg? Pisali smo že o namenu vlade, da naenkrat in v celoti plača ves dolg, ki ga ima pri Mednarodnem denarnem skladu (FMI). V raznih anketah je s tem soglapala večina prebivalstva. Zanimivo pa je, da pe vedno najhujpe kritike prihajajo iz levice. Čeprav so večinoma ideolopko pobarvane, je iz njih izlupčiti kar nekaj resnic. Najprej povejmo, da ne gre za kakpno pomembno zmanjpanje dolga. Omenjenih 9.810 milijonov dolarjev predstavlja komaj 7% celotnega argentinskega zunanjega dolga, ki trenutno znapa okoli 130.000 milijonov dolarjev. Tudi vsota, ki jo bo v prejel FMI, ni zastonj: vlada bo morala Centralni banki na nek način to vrniti. Naj bodo boni ali svojevrsten kredit, to bo moral (narod) plačati. Te bone seveda lahko pokupi Venezuela, ali kdo drugi, s čimer samo zamenjamo upnika, kar pa tudi ne bo zastonj. Venezuela je zadnje čase v raznih posegih kupila argentinskih bonov v vipini 1.500 milijonov dolarjev.
Manjpi pritisk? Res je, da če nekomu nisi dolžan, ne more pritiskati nate. A tudi to v primeru Argentina-FMI ne velja popolnoma. Po eni strani se Argentina od nastopa bivpega predsednika Du-haldeja in tudi bivpega ministra Lavagna ni preveč ozirala na zahteve FMI; torej ta korak položaja bistveno ne spremeni. Ker pa bo pe naprej članica Sklada, bo pritisk vseeno obstojal. Prav tako bo nekaj pritiska s strani novih upnikov, lastnikov bonov. Moramo pa upopte-vati tudi notranji pritisk. Vlada ima namen to devizno krvavitev nadoknaditi v roku enega leta. To pomeni, da bo znatno manj denarja za javna dela, za povipanje plač državnim uslužbencem in seveda za upokojence. To lahko povzroči socialni nemir, ki ni nič manjpi pritisk kot ukazi iz Washing-tona.
Kam roma sodna oblast? Drug važen, bistven problem, ki zadnje tedne razburja politično polje pa je vprapanje sodne oblasti. Konkretno gre za Svet magistrature (Consejo de la Magistratura ali Sodnijski svet), za katerega vlada predlaga spremembo v ustroju. Ta svet je nastal po znanem paktu iz Olivosa med tedanjim predsednikom Me-nemom in bivpim predsednikom Alfonsinom. Radikali so s svojimi glasovi pomagali sklicati ustavodajno skuppčino, ki je z ustavno spremembo Menemu omogočila ponovno predsedni-pko dobo. V zameno je tedaj Alfonsin iztržil kar nekaj drugih bolj ali manj pos-
rečenih sprememb. Ena teh je bila ustanovitev Sveta magistrature, katerega namen je imenovati ali odstranjati sodnike. Svet sestavlja 20 članov, vlada ga pa hoče sedaj zmanjpati na 13. V tem krčenju pa opozicija vidi namen, da si vlada svet podvrže, ali pa vsaj da dobi kontrolo nad njim.
Kaj bi se spremenilo. V sedanji zasedbi svet sestavlja 8 zastopnikov parlamenta, 4 sodniki, 4 predstavniki advokatov, 2 akademika, en zastopnik vlade in predsednik vrhovnega sodipča. V sestavi, ki jo predlaga vlada, pa bi izpadla dva parlamentarca (sedaj levičarski ARI in Macrijev zastopnik), en sodnik, 2 odvetnika, en akademik in predsednik vrhovnega sodipča. Kaj je bistveno pri tem? Svet odstavlja in imenuje sodnike z dvotretinjsko večino. V novi sestavi si vlada že v začetku zagotovi 5 predstavnikov, s čimer sicer ne more imenovati sodnikov, lahko pa prepreči katerokoli imenovanje in seveda katerokoli odstavitev. To je neke vrste vladni veto, kateremu združeno nasprotuje opozicija.
Viharen parlamentarni postopek. Vladni osnutek je že potoval v parlament, kjer ga je senat potrdil po hitrem postopku. A ni plo brez polemike. Senatorsko komisijo sodnih zadev med drugimi sestavlja socialist Ruben Gi-ustiniani. Ker je proti vladnemu osnutku vložil izredno kritično poročilo, so ga izključili iz te komisije in na njegovo mesto postavili predsednikovo ženo gospo Cristino. Časopisi so seveda ta dogodek opisali, kar je povzročilo jezo in ogorčenje gospe, ki je med zasedanjem zbornice grobo napadla predsednika senata (podpredsednika države) Scioli-ja, čep da ni reagiral na tako sramotno klevetanje časopisja. Ko se je potem izkazalo, da so časopisi pisali samo golo resnico, in je vlada le preveč trpela na ugledu, so Giustinianija ponovno namestili v zadevno komisijo. A senat je medtem osnutek že potrdil. Pri poslancih pa se je stvar zataknila. Vlada ni imela dovolj glasov, da bi zakon potrdili po hitrem postopku. Besedilo je plo v razne komisije in bo na debati meseca marca. Medtem pa ima vlada dovolj časa, da po znanem običajnem postopku zagotovi izglasovanje.
Le zase in svoj rod ... Kot Jezus na križevem potu je kardinal Bergoglio opozoril ,,grepno mesto Buenos Aires", naj s solzami opere svoje grehe. Bilo je ob obletnici, med mapo za žrtve požara v plesipču Cromagnon in spričo dejstva, da medtem ne le ni bil nihče kaznovan, temveč se v bistvu položaj brezbrižnosti in korupcije, ki je botroval nesreči, ni nič spremenil. Kaj pa Argentina?
SLOVENCI V ARGENTINI
SAN MARTIN - Pod lipo domačo (6)
Obilo kruha v Rožmanovi poli
MENDOZA
C. g. Jože Horn
V	nedeljo, 18. decembra ob običajni uri ob desetih dopoldan, se je mendopka slovenska farna skupnost ptevilno zbrala k nedeljski sveti mapi. To pot pa s posebnim namenom, da bi počastila svojega dolgoletnega dupnega pastirja g. Jožeta Horna in ga spremljala pri zahvalni sveti daritvi za praznovanje njegove osemdesetletnice.
Takoj ko je pristopil je jubilanta v imenu vseh pozdravila gospa predsednica druptva Marjana Šmon Žumer. Nato so se mu z deklamacijo poklonili otroci polskega tečaja svetih Cirila in Metoda ter mu podarili slovenski popek.
Sveto mapo je daroval jubilant sam z asistenco dijakona Stanka Čada in s sodelovanjem vsega občestva. Pevski zbor je prepeval, da bi čim bolj doprinesel k prazničnemu vzdupu. Z istim namenom je tudi nastopil mendopki slovenski oktet. Daritev je bila res svečana in je potekala v malo bolj ozaljpani dvorani-kapeli. Vse je bilo sicer skromno vendar ljubeznivo pripravljeno. Ob koncu mape je gospa predsednica druptva prebrala pe pozdrave in čestitke, ki so jih za jubilanta poslali njegovi sobrati slovenskega dupnega pastirstva iz Buenos Airesa.
Po sveti daritvi pa je bila prisrčna pozdravna napitnica. Za slovesen vhod slavljenca je pevski zbor zapel ,,Zadoni nam, zadoni iz srca spev krepak". Tako je mendopka slovenska skupnost malenkostno izrazila zahvalo in spoptovanje duhovniku, ki že več kot petdeset let skrbi za njeno dupno zdravje.
ŽIVLJENJSKA POT
Po več kot polstoletnem poznanju in vsestranskem sodelovanju v napi slovenski mendopki skupnosti, ga brez dvoma lahko imamo za napega. Nap g. Jože se je rodil 20. decembra 1925, v Litiji, na tromeji med gorenjsko, dolenjsko in ptajersko. Kako je preživel otropka leta in svojo mladenipko dobo nam ni znano, ker v svoji skromnosti ne govori veliko o sebi. To pa vemo, da je svoje srednjepolske ptudije že med vojno končal v Ljubijani.
V	dneh, ko je domovina trpela in krvavela od domačih in tujih trinogov, je stopil v domobranske vrste na Primorskem v obrambo domovine.
V	času strapnega gorja za slovenski narod, se je odločil in z DA odgovoril na Gospodov klic, pridi na delo v moj vinograd, pridi da boppasel moje ovce. Bogoslovne ptudije je začel v slovenskem begunskem semenipču, v Brixnu v Italiji. Ko so semenipče preselili v Argentino, za nekaj časa v San Luis in od tam naprej v Adrogue v Buenos Aires, je lemenatar Jože tam dokončal pripravo za duhovniptvo. Mapnipko posvečenje mu je podelil begunski pkof dr. Gregorij Rožman, 13. januarja 1952 v Dom Boskovem zavodu v Ras-mos Mejii, skupaj z 11. novomapniki.
Prvo dupnopastirsko delo je opravljal kot kaplan, na argentinski fari v predmestju Buenos Airesa. Slovenska mendopka skupnost je bila že dve leti brez stalnega slovenskega dupnega pastirja. Predstavniki organizacij v Mendozi smo pisno prosili direktorja za slovensko dupno pastirstvo, msg. Oreharja, da bi nam poslal slovenskega duhovnika v Mendozo. Na njegovo propnjo se je g. Jože odločil in septembra 1954 pripel v Mendozo.
Prva leta ob napi naselitvi v Argentini, so bila
- osemdesetletnik
pravi preiskusni kamen za nape skupno življenje. Težave vseh vrst, ekonomske, socialne, iskanje stanovanja, službe, polanje, prehrana itd. Vse to je negativno vplivalo na medsebojno raspoloženje. Ljudje smo pripli iz različnih krajev Slovenije, vsak s svojimi navadami, zahtevami, svojim mipljenjem in načinom življenja. V času napega prilagajanja novemu načinu življenja, so nastajala nesoglasja, ki so se včasih odražala v skupnih ustanovah.
V tako nekoliko razdvojeno vzdupje je pripel novi dupni pastir g. Jože. Nekateri so na glas misljli in izražali svoja mnenja, Čep da je premlad in neizkupen. Stvari je uredil g. Direktor: dejal je, da ,,modrost ne zavisi od sivih las". Takoj po prihodu v Mendozo je g. Jože začel z dupnopastirskim delom na vseh področjih nape že kar dobro organizirane skupnosti. Takrat smo imeli veliko organizacij. Nekatere od teh so tekom časa zamrle. Verske, ki so apostolsko delovale v pomoč dupnemu pastirsvu. To so bile 4 veje Katolipke akcije, ki so imele tedenske sestanke in mesečno rekolekcijo. Marijina legija, misijonski krožek v pomoč misijonarjem, polski tečaji z veroukom, mladinske organizacije SDK in SFZ z mesečnimi sestanki in sejami. Tekom leta pe ptevilne proslave in prireditve. Pri vseh teh organizacijah je bil asistent g. Jože in se je po možnosti udeleževal njih prireditev, sej in sestankov. Takrat pe nismo imeli napega slovenskega doma, zato se je veliko sej in sestankov vrpilo po zasebnih stanovanjih, za druge pa je bilo treba prositi prostor v samostanih, kolegijih in na farah, predvsem za večje prireditve.
Kot stalni član odbora Druptva Slovencev, se je udeleževal mesečnih sej. Kmalu po prihodu v Mendozo, je na eni Druptvenih sej podal nekaj načelnih misli in dodal: ,,Nehvaležnost je vedno bila in bo plačilo vsakomur, ki za skupnost dela. Zato v tem delu vselej vzdrži le idealist, ki v organizaciji ne ipče sebe." Poleg vsega dela v raznih organizacijah je bilo in je njegovo duhovnipko poslanstvo, oskrbovanje vemikov z zakramenti sv. Cerkve. Krpčevanje, spovedovan-je, poroke, pogrebi. Od zibeli do groba spremlja svoje vernike. Samo Bog ve koliko zakramentov je podelil tekom 50. let svojim vernikom. Nedeljska sv .mapa pa je bila in bo vipek bogoslužja napega verskega občestva. Katekizem Katokipke Cerkve pravi: ,,Evharistija je vir in vipek vsega krpčanskega življenja." Nedeljska mapa je od nape naselitve do danes najvažnejpi shod za vse slovenske priseljence. Poplupanje božje besede v slovenskem jeziku, daritveni obred, posvečevanje kruha in vina, obhajanje evharistije, ki je vir edinosti, in končno občestveno srečanje v medsebojnem pogovoru.
Nedeljska mapa je temelj na katerem se ohranja slovenstvo v izseljenstvu. Ljudje, ki nas obiskujejo, posebno iz Slovenije, jim je nape nedeljsko srečanje pri mapi vpeč. Take navade nimajo povsod. Prostor v katerem se opravlja daritev, je skromna dvorana, kot je bila dvorana pri zadnji večerji, brez okrasja bogatih katedral. Vse je preprosto. Važno je le, da z mapnikom zbrano sodelujemo in doživljamo ves daritveni obred. Po poslupanju beril in evangelija je pridiga. Pridige, ki nam jih nap gospod že 50 let skrbno pripravlja, za vsako nedeljo novo, primerno svetopisemskemu sporočilu, času in ljudem, ki ga poslupajo. Sedaj se potrudi, da pe v ppanpčini poda nekaj misli, za vernike ki ne razumejo slovensko.
Zahvaljujemo se mu, ko pri 80. letih pe vsako nedeljo, točno ob uri pristopa k daritvenem oltarju, in pe opravlja dupnopastirstvo med nami. Napemu gospodu Jožetu k visokemu življenskemu jubileju čestitamo in želimo pe mnogo zdravih let.
Stane Grebene
Polenili sva se. Čas prezimovan-ja je že zdavnaj minil in pomlad naju je obdarila. Vigredi sva se razveselili, a na pisanje pozabili. Zgledujeva se pač lahko pri učiteljskem zboru in osemintridesetih učencih Rožmanove pole, ki so v soboto 3. decembra uspepno zaključili polsko leto. Program je bil res pester.
Ob 18. uri je bila v kapeli zavoda Srca Jezusovega zahvalna sv. mapa. Daroval jo je prelat dr. Jure Rode, ki je v pridigi otroke opozoril, naj tudi med počitnicami skrbijo za duhovno rast z molitvijo in verskim branjem. Ubrano petje je na orglah spremljala prof. Lučka Kastelic in vodila Marjeta Žagar.
Po mapi so vsi pohiteli v slovenski Dom. Monika Zupanc Filipič je pozdravila starpe, stare starpe in vse prijatelje pole. Vabilu sta se odzvali tudi „veteranki" ga. Katica Dimnik in ga. Sapa Golob. Pregovori o kruhu so bili povezovalna nit posameznih točk.
Voditeljica Nina Pristovnik D^az si služi kruh kot učiteljica. V svojem nagovoru je starpem dejala: ,,Ne pozabite, kakpen je namen napih pol: ohranjevati materin jezik, ga izpopolnjevati, spoznavati Slovenijo in njeno preteklost, otroke versko vzgajati in jim približati pev-
v dom. O tem, da človek ne živi samo od kruha, so nas prepričali osmopolci s prisrčnimi besedami zahvale. Priznanje so tudi prejeli učenci, ki niso nikoli manjkali.
To se je dogajalo v spodnji dvorani, a medtem so se v polskih prostorih otroci pripravljali za nastop. Ponovili so igrico Od kod si, kruhek?, ki so jo bili uprizorili na Slompkovi proslavi v Slovenski hipi, v režiji inž. Toneta Podržaja in učiteljic. Otroci so sigurno odigrali svoje vloge. Premagali so tremo krstne predstave in bili na domačem odru zelo spropčeni. O uspehu ,,nape" igre (avtor je Tomaž Lapajne) ste lahko brali izčrpno poročilo v tem tedniku. Upoptevali smo nasvet poročevalke in izboljpali malenkosti. Pri tej predstavi pa je bila drugačna publika. Starpi in stari starpi so res uživali, se večkrat glasno zasmejali in seveda ob koncu vse nastopajoče nagradili z burnim ploskanjem. Gotovo pa smo si vsi zapomnili sporočilo igre: ,,Čisto vse, kar imamo je le to, kar drugim damo".
Tega se pri svojem požrtvovalnem delu zavedajo učitelji Rožma-nove pole. V zahvalo so prejeli slovenske popke: katehet dr. Jure Rode, voditeljica Nina Pristovnik
sko kulturo. Za vse to se trudimo učitelji vsako soboto. Sami ne moremo, govorite z otroki v slovenskem jeziku, ker vam bodo otroci, ko odrastejo, zelo hvaležni."
Učenje je postalo vsakdanji kruh 8. razredu. Na oder so pristopili: Matija Medvepček, Kati Podržaj, Viktorija Kociman in Franci Petkovpek (na sliki od leve). Ob zaključku osnovne pole so se posebno spomnili svojih starih starpev, ki so pred 60. leti morali zapustiti domovino. Na oder so povabili svoje stare mame in očete in jim poklonili pesem Moj ded, ki jo je napisala Berta Golob. Prisrčen in ganljiv prizor!
Nato je voditeljica ga. Nina razdelila spričevala. Iz njih je bilo razvidno, da je bilo iz te moke (učenja) dosti kruha. Od svojih učencev se je poslovila Vera Brez-nikar Podržaj, ki je s skupino delila sobotne dopoldneve skozi ptiri leta. Učencem je podarila Kruh, v obliki poezije Franceta Papeža. V imenu Slovenskega doma je osmopolcem čestital predsednik inž. Tone Podržaj, jim izročil knjige in mlade povabil, naj pe naprej radi zahajajo
Letos so zaključili osnovno polo
D^az (3. in 4. razred), Lučka Petkovpek in Zofija Kastelic (vrtec), Marta Rupnik Jerman (1. in 2. razred), Monika Zupanc Filipič (5. in 6. razred), Vera Breznikar Podržaj (7. in 8. razred), Olga Dolenc Kociman (verouk), Marjeta Grkman Žagar (petje). Od Rožma-nove pole se je poslovila Marta Rupnik Jerman, ki je vrsto let skrbno učila in zato v zahvalo prejela priznanje. Za uspepno delovanje v poli ima velike zasluge Odbor starpev, ki mu predseduje Janez Fi-lipič. V njem sodelujejo: Brigi Medvepček, Magda Zupanc, Mojca Jarc, Tomaž Filipič, Silvija Filipič, Marjeta Žagar in Jože Jerman.
Po zasluženem okrepčilu smo se zopet zbrali v dvorani, kar ob pogrnjenih mizah. Ura je bila že deset in otroci naj bi pli že spat. Toda spanec prav nobenega ni premagal v pričakovanju sv. Miklavža, ki nas je ponovno obiskal. Angeli so nas letos presenetili z rajanjem in petjem pesmi Mi angelčki smo mali. Parklji so tudi zapeli nekaj taktov peklenske himne. Sv. Miklavž je vse zaupno nagovoril in nato vsakega otroka bogato obdaril.
Zahvaliti se moramo njegovi tajnici Moniki Filipič, ki mu vedno pripravi ljubek sprejem.
Tako je vse poteklo v Domu prvo soboto v decembru. Joj, kmalu bo tu poletje. Za pridne učence in vestne učitelje je napočil čas počitka. Midve jim res nisva za vzor. Po naju se zgledujejo le samostalniki z obrazilom —aaaaaaaaaa! Pogrepali bova sobotni otropki živžav.
Sanmartinski lipi
SAN JUSTO
V Balantičevi poli so se zaprla polska vrata!
Hura, pouka je konec in veselja imamo že polen lonec!
S takim razpoloženjem smo pripi do konca polskega leta 2005. V nedeljo 4. decembra smo pri jutranji sv. mara, ki jo je daroval p. dr. Alojzij Kukovica in med katero je prepeval polski zborček, Bogu dali vso čast in zahvalo, ker je bil z nami skozi vse leto, saj je bila napa prva misel vsako soboto prav Njemu posvečena, s propnjo naj nas spremlja in razsvetljuje pri vsem delu in učenju.
Zaključno prireditev smo pa imeli isti dan popoldne, v dvorani Napega doma. Vsa Balantičeva družina se je zbrala: učenci, učitelji, starra, stari starra in prijatelji nape pole. Pester program je povezovala ga. Alenka Belič-Fantini, knjižničarka Balantičeve pole.
Najprej je spregovoril katehet g. Franci Cukjati in podal spodbudne nasvete naram polarjem za počitnipki čas, pa tudi starpe je nagovoril, naj skrbijo za molitev in zakramentalno življenje v tem času.
Sledil je zahvalni govor voditeljice Balantičeve pole, ge. Irene Urbančič- Poglajen, ki je pozdravila vse navzoče, pe posebno učence, katerim je posvečena vsa skrb in ljubezen, saj se soboto za soboto trudimo, da napolnjujemo njihove bistre glavice in jim odpiramo srca za duhovne, slovenske in vsečlovepke vrednote. Iskreno zahvalo je izrekla obema letopnjima katehetoma, katehistinjama, učiteljicam, se posebno zahvalo pa je izrekla ustanoviteljici in dolgoletni voditeljici Balantičeve pole, gdč. Angelci Klanpek, ki je že pred 54. leti sprejela prve polarčke v novi argentinski domovini, da bi jih vzgajala v ljubezni in pripadnosti slovenskemu narodu. V njihovih srcih pa gojila slovensko besedo in pesem ter največjo vrednoto - vero v Boga.
Zahvalila se je tudi odboru starpev, s predsednico go. Andrejo Lipupček- Bonino na čelu in ge. Lenčki Štefe, ki nam je skozi vse leto požrtvovalno stala ob strani. Seveda, na starpe ni pozabila, ki se trudijo, da vzgajajo svoje otroke in jih zaupajo nap slovenski poli, da si medsebojno pomagamo pri najleppem, a tudi najtežjem vzgojnem poslanstvu. Poudarek je naredila na tiste družine, v katerih nista oba Slovenca in se pe z večjo vnemo trudijo in omogočajo svojim otrokom bogastvo slovenske kulture. Njim je v ppanpčini namenila nekaj spodbudnih in pohvalnih besed. „Izrabimo čim bolje ta zaželeni čas oddiha. Vsi se odpočijmo od celoletnega truda, ne samo otroci, morda predvsem starra in tudi učitelji. Zavestno se trudimo, da izkoristimo ta zlati čas, ko so otroci več časa doma, da med seboj govorimo samo slovensko. Zabave ne bo
i K ^ f
j! rVl^-^-^
manjkalo v tem času; navdupujmo pa otroke tudi za branje prijetnih, zanimivih knjig ali povesti, da bodo napi veselje in užitek v njih." To so bile nekatere misli.
Kdo je bil bolj primeren, da se poslovi od dvanajstih odhajajočih učencev, kot prav gdč. Angelca, ki jih je tudi učila zadnji dve leti?! Zato smo njej prepustili besedo, ki jim je s svojo življenjsko izkupnjo podala najboljpe nasvete za nadaljnjo pot. Prav tako so ti najstarejra učenci, ki so se letos poslovili od nas, pripravili prizor, pri katerem so obudili spomin na svoje učitelje in na vsa polska leta v Balantičevi poli.
Sledil je nastop vseh polarjev od vrtca do osmega razreda. Peljali so nas na vesele počitnice ob morju. Kako se pripravljamo na pot, katera vozila nas peljejo tja, kraljestvo povodnega moža in pravljični svet morja, vse to nam je bilo odkrito, ko se je zastor odprl.
Učenci 7 in 8. razreda so povezovali vse prizore in na duhovit način prepletali dogodivpčine na morju in pod njim. Najprej so otroci iz 1, 2 in 3 razreda s pesmimi: Moj rdeči avto, semafor in prometni znaki, vlakec in barčica po morju plava uprizorili, kako se lahko pripeljemo do morja. Morski svet so nam očarljivo in barvito prikazali otroci napega vrtca , ki so se potopili v čudovito, nepoznano globino morja in nam odkrili polno skrivnosti raznovrstnih živalic. Četrti razred nam je predstavil kraljestvo povodnega moža, ki pa nikakor ni osrečil otroka, kateremu ni bilo za njegovo bogastvo, temveč je hrepenel le po svojem ljubem domu in po družinici, ki mu je bila najdražja na svetu. Ob koncu so pa učenci 5. in 6. razreda prikazali v stilu črnega gledalipča prijateljsko rajanje morskih ribic, ki ponoči ne mirujejo.
Po tej čudoviti predstavi, ki so jo pripravile nape učiteljice s sodelovanjem starpev, smo naram učencem izročili spričevala, v katerih so kot v ogledalu videli svoje polsko delo, pridnost in odgovornost. Kar 37 otrok je prejelo pohvalo za polno prisotnost pri sobotnem pouku in na polskih prireditvah, zato so dobili čokolado in v priznanje topel aplavz.
Sledil je kratek odmor, med katerim smo se okrepčali z dobrotami in prijateljsko pogovorili. Z veseljem smo dočakali prihod sv. Miklavža, ki je pripel s spremstvom iz nebepkih daljav, da bi pridne otroke bogato obdaroval.
Voditeljica je zaključila svoje misli: ,,Za vse, kar je bilo v tem letu dobrega - Bogu naj gre hvala in vsem nesebičnim osebam, ki so sodelovali z napo polo. Bodimo med seboj strpni in si radi odpupčajmo, da bomo živeli v veselju in soglasju. Naj se prihajajoči Knez miru naseli v napa srca v teh svetih božičnih praznikih. Srečno in zdravo leto 2006!"
a. n.
+ Vinko Aljančič
Dne 3. novembra je po dolgi bolezni v domu starejrah v Munro umrl Vinko Aljančič star 78 let. Doma je bil v Kovorju blizu Tržiča. V družini je imel dva brata, ki pa sta že oba umrla. Med okupacijo je obiskoval obrtno polo, v kovinski stroki.
Proti koncu druge svetovne vojne je v kraju stra-hoval zločinski pritisk poznejrah zmagovalcev. Padale so nedolžne in nepotrebne žrtve. Ker se Vinko ni strinjal s partizanskim ravnanjem je bil na listi, in ker ni imel drugega izhoda se je z bratom pridružil prve dni meseca maja 1945 procesiji beguncev, ko so preko bližnjega Ljubelja bežali neznani usodi naproti.
Preživel je taboripče Vetrinje, Peggez in nato Spittal, kjer je bil v službi kot pofer pri Rdečem Križu. Brat se je vrnil domov, Vinko pa je skupaj s ptevilno Boptnarjevo družino prispel 3. decembra 1948 v Argentino. Službo in stanovanje je dobil v Munro. Kmalu se je poročil s Francko Boptnar, s katero se je spoznal v Spittalu v ambulanti, kjer je bila tam kot bolničarka.
S svojo pridnostjo, sta med prvimi kupila zemljipče in zgradila lasten dom. V zakonu sta se rodili dve hčerki in sin.
Ko je nastajala slovenska skupnost v Floridi in se nato preselila v Carapac-hay, je bila družina med prvimi, ko se je začel slo-
venski polski tečaj, iz katerega je nastal pozneje Slovenski dom Carapachay, katerega je bil pokojni pobudnik in prvi predsednik več let.
S pridnim delom si je ustvaril kovinsko obrt, ki jo sedaj nadaljujejo družinski člani.
Leta 1992 pa ga je prizadela kap in odslej je ostal na bolnipkem vozičku. Med dolgotrajno boleznijo pa je imel srčno željo, da bi obiskal domači kraj in romal na bližnje Brezje, da bi si pri Mariji Pomagaj izprosil zdravja. Sin Miha ga je leta 1997 spremljal na težki poti. Bila sta doma in na Brezjah, zdravje se mu ni vrnilo, uslipan pa je bil toliko, da je odslej vdano prenapal težo križa, in da ni imel nobenih telesnih bolečin, niti pred smrtjo, ko se je 3. novembra poslovil
KULTURNI VEČER SKA
,,Vroča točka na mrzlem kontinentu"
V soboto, 5. novembra smo po dolgem času z veseljem in ponosom lahko predstavili pod gornjim imenom strokovno predavanje napega člana inž. Petra Skvarče.
Predavatelja je predstavil podpredsednik Slovenske kulturne akcije arh. Marjan Eiletz. Med nami je morda bolj poznan — z bratom Juretom — kot vrhunski andinist, kot je izpričano v Zborniku ,,V kraljestvu kondorjev". Njegova specifična stroka pa je glaciologija, kjer se je uveljavil kot znanstvenik, saj ga je Argentinska akademija za zemljepis imenovala za svojega člana.
Inž. Peter Skvarča je svoje predavanje osredotočil na Antarktiko in pe posebno na problem rastočega segrevanja napega planeta. Ta naravni izjemni pojav je povzročil (nepričakovano in nenavadno) razbitje ledene plopče v Lar-senovem morju. V komaj ptirih mesecih se je razbilo 700 kvadratnih kilometrov povrrane. Prav to Skvarčevo odkritje mu je dalo svetovni sloves — a tudi povzročilo svetovni alarm. Tako hitrega krčenja ledenikov znanstveniki niso predvidevali.
Predavatelj je spremljal svoja izvajanja na ekranu z najmodernejpo tehnologijo s ptevilnimi grafikoni, tabelami, zemljevidi in satelitskimi slikami.
Njegovo glavno delo je pa seveda na terenu — na ledeni celini. Inž. Peter Skvarča ima za sabo vrsto let raziskovanj na področju glaciologije. Ze leta 1973 je začel znanstveno raziskovanje na argentinskem Inptitutu za Antarktiko. V Veliki Britaniji na prizna-
nem svetovnem Scottovem polarnem inptitutu v Cam-bridgeu je ptudiral znanost o ledenikih — glaciologijo. Leta 1979 je bil imenovan za vodjo glaciolopkega inptituta za Antarktiko, kateremu načeluje pe danes.
Med letom 1973 in 2004 je sodeloval pri več kot 34 znanstvenih odpravah na Antarktiko. Še prav posebno pa je zadnja leta spremljal zaskrbljujoč pojav taljenja ledenikov na Antarktiki in v Patagoniji. Prav o tem pojavu, ki ima važne in pe nepredvidljive posledice na podnebne spremembe na Zemlji, je predavatelj govoril o svojih izsledkih in zaključkih na tem znanstvenem kulturnem večeru. Zgoraj omenjena ilustracija izvajanj je bila izredne važnosti za jasnejpo predstavitev tega naravnega pojava.
Predavanja se je udeležila ptevilna publika. Po izvajanju pa so sledila nekatera zanimiva vprapanja, na katera je inž. Peter Skvarča odgovarjal.
Pri Slovenski kulturni akciji bi si želeli več tako kvalitetnih znanstvenih
večerov.
K. C.
CARAPACHAY
Koncert božičnih pesmi
tiho s tega sveta.
Naslednji dan je bil pogreb s sveto mapo na pokopalipču Memorial v Pi-larju, kjer so bili telesni ostanki upepeljeni, žaro s pepelom pa so nato položili v Boptnarjev grob v Oli-vosu.
Pokojni Aljančič je bil veren in zaveden Slovenec, slovenski tisk je bil vedno navzoč v družini. Verujemo, da sedaj uživa svoje plačilo pri Njem, v katerega je vedno zaupal. -n
V petek 23. decembra smo se luptno imeli v Cara-pachayu. Obiskal nas je slovenski pevski zbor iz San Martina pod vodstvom prof. Lučke Marinček Kastelic in s tem prinesel malo tistega lepega božičnega vzdupja v lepih, nežnih božičnih pesmi. Po predstavitvi in opisu delovanja zbora smo slipali Ave Marijo in druga za drugo so se vrstile pesmi: Svet Jožef in Marija, Nocoj je ena lepa noč, Villancico, Zve-
KOLIKO UČENCEV?
V osnovnih polah v Evropski zvezi na učitelja povprečno pride 15 učencev. Največ učencev ima povprečni britanski učitelj, kar 20, najmanj pa madžarski, 10,6. Slovenija se je z 12,8 učenca na učitelja v letu 2003 uvrstila precej pod evropsko povprečje, v svojem letopisu ugotavlja evropski statistični urad Eurostat. — Novica pa ne pojasni, če urad pteje med učitelje tudi tiste v podaljpanem bivanju, za glasbo in telovadbo, saj je po razredih ptevilo učencev precej vipe.
seli se žalostna zemlja, Spi Dete božje, Cancion del tamborileo, Sveta noč, Zve-ličar nam je rojen, Tam daleč v jaslih, Dar svoj vzemite vsi, Huaino de Navi-dad, Pastirci ne spite in Gloria.
Po burnem ploskanju so pevci zapeli pe Rajske strune in pe enkrat Glorio ob spremljavi gospe Anke Sa-velli. Res enkratno doživetje ki se je nadaljevalo po koncertu ob pogrnjenih mizah, okusni hrani in pijači.
Pevci in obiskovalci so se zadržali v domu dolgo v noč, noč, ki je bila kot nalapč za izmenjavo vopčil, dobrih želja in radostnega pričakovanja Njegovega rojstva. Zeleli smo, da se betlehemski čudež ponovi v vseh, v vsakem okolju in se uresniči tudi v vseh narah družinah.
Marjana Pirc
NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI
ODLIKOVANJE KOROŠKEMU SLIKARJU
Predsednik republike Janez Drnovpek je na Gradu Brdo pri Kranju izročil odlikovanja več posameznikom, med njimi zlati red za zasluge zamejskemu koropkemu slikarju Valentinu Omanu. Oman je visoko odlikovanje prejel ob svoji 70. obletnici, in sicer za življenjsko delo na področju likovne umetnosti in prizadevanja za enakopravnost slovenskega jezika na Koropkem.
PREŠEREN „NA KOLESIH"
Kranjska Sava je z dogovorom z Gorenjskim muzejem postala glavna pokroviteljica rojstne hipe pesnika Franceta Preperna in nadpkofa Antona Vovka v Vrbi za naslednja ptiri leta. Prvo tovrstno partnerstvo javnega in zasebnega v slovenski kulturi bo omogočilo nadaljnji razvoj muzejske dejavnosti v tem kulturnem spomeniku. "Z njim bomo lahko brez krčenja izpeljali zastavljeni program ohranitve in oživitve hipe ter dodali nove vsebine", je na slovesnosti poudarila ravnateljica Gorenjskega muzeja Barbara Ravnik Toman.
BDP: V DRUGI TRETJINI
Slovenija je v letu 2004 dosegla že 79 odstotkov povprečnega bruto domačega proizvoda (BDP) 25 članic Evropske zveze, izhaja iz podatkov, ki jih je objavil Evropski statistični urad Eurostat. S tem se po BDP na prebivalca po kupni moči Slovenija uvrpča na 16. mesto v petindvajseterici, kjer se sicer z daleč najvipjim BDP lahko pohvali Luksemburg (227 odstotkov povprečja), najnižjega pa ima Latvija (43 odstotkov).
NAJBOLJŠI EVROPSKI MINISTER
Po izboru revije The Banker, ki jo izdaja družba Financial Times, je minister za finance Andrej Bajuk imenovan za finančnega ministra leta za Evropo. Bajuk, sicer predsednik NSi, si je nagrado zaslužil predvsem s svojim prispevkom v pripravah Slovenije na prevzem evra ter s skrbjo za dobro fiskalno politiko in ukrepe za uveljavitev davčne reforme iz NSi.
IZKOPANINE V VIPAVI
V Vipavi so odprli začasno informativno arheolopko razstavo izkopanin in fotografij rimskodobnih grobov. Grobove so odkrili med avgustovskimi zapčitnimi izkopavanji ob vipavski cerkvi sv. Štefana, najdeni predmeti pa dokazujejo, da je bila Vipava že v prvem stoletju po Kr. večje urbano naselje, je povedala arheologinja in konser-vatorska svetovalka Nada Osmuk.
PO SVETU
NOVOSTI V UNIJI
Avstrijski kancler Wolfgang Shuessel je na Dunaju izjavil, da namerava njegova država v prihodnjih pestih mesecih predsedovanja povezavi Evropi dati nov zagon. Dodal je pe, da želi Avstrija ob predsedovanju dati poseben poudarek Balkanu, znotraj Evropske povezave pa poskrbeti za manj in boljpe zakone. Da bi izpolnila to nalogo, pa Avstrija potrebuje ,,nekatere prijatelje predsedstva". Schuessel je sicer na novoletnem koncertu na Dunaju gostil slovenskega premiera Janeza Janpo, nempko kanclerko Angelo Merkel in podpredsednika Evropske komisije Guenterja Verheugna. Kot je znano, bo Nemčija uniji predsedovala v prvi polovici leta 2007, Slovenija pa bo kot prva izmed novih članic na čelo povezave stopila v prvi polovici leta 2008.
UKRAJINA BREZ PLINA?
Ruska plinska družba Gasprom je odstopila od večletne pogodbe in Ukrajini, ki ni hotela sprejeti novih pogojev, z novim letom začela ustavljati dobavo ruskega zemeljskega plina. V ponedeljek pa je Moskva Ukrajino obtožila, da je preusmerila približno 100 milijonov kubičnih metrov ruskega plina, ki je bil namenjen v druge Evropske države. Ukrajina je tako imenovano krajo plina, vrednega 21 milijonov evrov, že zanikala. Namestnik direktorja družbe Gasprom, ki je v državni lasti, Aleksander Medvedjev je povedal, da je Gasprom že predlagal, da neodvisni preiskovalci preučijo, koliko plina vstopi v ukrajinsko omrežje.
EVROPSKA ZIMA
Evropa se je po^ obilnem sneženju sedaj znapa pe v objemu mraza. V Švici so doživeli najhladnejpo noč te zime. V goratem kantonu Neuchatel na zahodu države so namreč namerili kar 35 stopinj Celzija pod ničlo, v vzhodnem kantonu Graubuenden pa so namerili samo pet stopinj več. Zima je za težave poskrbela tudi v Avstriji. Sneg in močan veter sta na Gradipčanskem poskrbela za težave na cestah in železnicah, pripo pa je tudi do ptevilnih prometnih nesreč. Pravi snežni metež je ob koncu leta ohromil tudi jug Poljske. Avtoceste na tem območju so slabo prevozne, težave pa napovedujejo tudi osrednjemu in vzhodnemu delu države. Sneženje je doseglo tudi Čepko.
SLOVENCI V ARGENTINI BUENOS AIRES
Silvestrovanje Slovencev v Buenos Aires.
Prehod iz starega leta v novo je po vseh deželah živahen. Še v deželah na severni polobli, kaj pele pri nas na vročem jugu sredi tople noči.
Ko udari ura dvanajst zazvone zvonovi po vseh cerkvah. Sirene ptevilnih vlakov, ki drve iz mesta ven ali se pa vanj vračajo, tulijo. Prav tako sirene po ptevilnih tovarnah. Iz pristanipča prihaja zamolkel novoletni pozdrav ptevilnih zasidranih ladij. Ljudje spupčajo v zrak rakete, mladina strelja in meče bombice, drugi zopet spupčajo v zrak prižgane balone, ki jih potem veter nosi daleč naprej kot vesel novoletni pozdrav neznane vesele družbe.
V ta splopni velemestni vrvež ^je pomepan tudi slovenski živelj v Buenos Airesu. Ze več let skupne silvestrske prireditve za Slovence ni, kar je pkoda. Vse narodnosti jih imajo. Dobro vedo, da so take družabne prireditve močna vez med njihovimi ljudmi, ki jih narodnostno ohranjajo in utrjujejo. Ker skupnega slovenskega silvestrovanja tudi letos ni bilo, je bilo več manjph silvestrskih prireditev. Poročilo napteva sledeče:
-	silvestrovanje pri Gallusu
-	v Kegljapkem klubu
-	v baru Ilirija
-	pri Kulturnem druptvu Edinost
-	v San Fernando
-	v Slovenski vasi
OSEBNE NOVICE
Družinska sreča. G. Adolf Godnjavec in gospa Milena, roj. Urh, sta 27. XII. 1955 dobila sina, ki je bil krpčen na ime Adolf. - V družini g. Andreja Drenika in ge. Antonije, roj. Pikec se je 29. XII. 1955 rodil sin, ki je bil krpčen na ime Andrej-Anton. - G. Karol Lisjak in ga. Justina, roj. Štancar sta dobila 23. novembra 1955 sina, kateremu je ime Marjan Andrej. - V Munro je pa krstil g. Avguptin Albin Ano Marijo Supnik, hčerko g. Janeza in ge. Lojzke, roj. Koprivc, kateri sta bila za botra g. Miha Klemen in njegova žena ga. Angelca ter Gertrudo Marijo Kainer, hčerko g. Jožeta in ge. Barbare Kainer. Za botra sta pa bila g. Rudolf Česini in ga. Vida Avguptin. - V družini g. Franceta Uptarja in njegove žene ge. Vere, roj. Klemenčič se je rodil sinček. Srečnim družinam nape čestitke.
LANUS
Slovenska poroka. V župni cerkvi sv. Jožefa sta se koncem novembra 1955 poročila g. France Gor pe, in gdč. Ivanka Steklasa, oba iz Zalne pri Grosupljem na Dolenjskem. Nevesta gdč. Ivanka Steklasa je pripa v Argentino, pele pred letom dni. V Lanusu se živahno udejstvuje kot članica pevskega zbora. Zato ji je ta zbor ob poroki tudi pel in z lepo slovensko pesmijo tudi povzdignil ženitovanjsko slovesnost. Mlademu paru ob vstopu v novo življenje želimo mnogo sreče in božjega blagoslova.
Svobodna Slovenija, pt. 1. - 5. januarja 1956
OSEBNE NOVICE
SLOVENCI IN ©PORT
Družinska sreča
V družini Jožeta Beltrama in gospe Sandre roj. Petkovpek se je 15. decembra rodila hčerkica Emma. Srečnim star vem iskreno čestitamo!
Novi diplomanti
Dne 15. septembra je na Univerzi Belgrano, dokončal ptudije Tomaž Petkovpek, in je prejel naslov ,,Tecnico en Produccion Agropecuaria".
Na univerzi La Matanza je v sredo, 28. decembra uspepno branil svojo tezo Miha Vester in prejel naslov ,,Licenciado en Educacion F^sica".
PO DALJŠEM ČASU NA STOPNIČKE
Tina Maze (na fotografiji) je bila na veleslalomu za svetovni pokal alpskih smučark v avstrijskem Lienzu tretja (2:10,34). Zmagala je lanska skupna zmagovalka Švedinja Anja Paerson (2:09,94), ki je Mazejevo prehitela za Titiri desetinke, druga pa je bila Avstrijka Nicole Hosp (2:10,15, +0,21).
PUŠČAVSKI LISJAK V SVOJEM ELEMENTU
Slovenski motociklist Miran Stanovnik je 31. decembra vnovič med karavano na eni najtežjih preizkupenj na svetu - reliju Dakar 2006. Stanovnik je v Lizboni začel 9.043 kilometrov dolgo pot do senegalske prestolnice, kjer se bo reli 15. januarja tudi končal. Enainptiridesetletni častnik slovenske vojske se bo vnovič skupal čim bolje odrezati med 251 drugimi tekmovalci, ki se bodo po afripkih brezpotjih prevažali na motociklih.
SPOMENIK SLOVENSKI JAMAJČANKI
Jamajka je v čast ene najboljph pprinterk v zgodovini svetovne atletike Marlene Ottey postavila spomenik v Kingstonu. Kar 2,4 metra visoka skulptura slovite temnopolte gazele, ki v zadnjih letih biva in tekmuje za Slovenijo, je delo jamajpkega kiparja Basila Watsona, od 28. decembra pa krasi park neodvisnosti v prestolnici Jamajke. Petinptiridesetletna karibska atletinja je na olimpijskih igrah prvič nastopila daljnega leta 1980 v Moskvi, zadnjič pa predlanskem v Atenah, ko se je v teku na 200 m v dresu s slovenskim grbom na prsih uvrstila v polfinale.
REPATRIACIJA
Slovenski kolesarji, ki so pe lani tekmovali za tuje klube, se masovno vračajo v domovino. Po Andreju Hauptmanu, Juretu Golčerju in Tomažu Nosetu se je za ta korak odločil tudi evropski prvak iz leta 1998 Zoran Klemenčič, ki bo Tenax zamenjal za novomepko Adrio Mobil, nekdanjo Krko. Kolesar, specialist za sprinte, ki je v konkurenci profesionalcev zabeležil pet zmag, bo za Novomepčane vozil do letopnjega junija, obstaja pa možnost, da bo sodelovanje daljpe.
TUDI KONEC DOBER
Peter Mankoč in Blaž Medvepek sta se na plavalnem mitingu v Jeruzalemu z zmago poslovila od leta 2005. Mankoč je bil z 52,34 najhitrejp na 100 m delfin, Blaž Medvepek pa se je s 53,60 veselil zmage na 100 m hrbtno. Zanimivo je, da je bil Medvepek celo hitrejp kot pred nedavnim na evropskem prvenstvu v Trstu.
Dne 19. decembra je na UADE (Univesidad Argentina de la Empresa) dokončala ptudije Mariana Petkov pek in prejela naslov ,,Licenciada en Relaciones Publicas e Instituci-onales".
Podpolkovnik Vladimir Jurij Vor pič je diplomiral kot licenciat v Strategiji in Organizaciji in meseca decembra zaključil ptudije ,,postgrado" v Mednarodnem humanitarnem pravu na Katolipki Univerzi.
V	petek 16. decembra je na ekonomski fakulteti državne univerze v Buenos Airesu (UBA) dokončala ptudije Klavdija E. Poglajen in prejela naslov ,,Contadora Publica Nacional".
Vsem novim diplomantom nape čestitke in želje poklicnega uspeha!
Priznanje
Prof. Lic. Vladimir Jurij Vor pič je 22. decembra prejel diplomo in medaljo v priznanje njegovih 30 let kot titularni profesor na inženirski fakulteti privatne univerze UADE.
K odlikovanju iskreno čestitamo!
Umrla je
V	domu svetega Vincencija, v Slovenski vasi je v soboto, 31. decembra umrla Alojzija Čeč roj. Kunovar (98). Naj počiva v miru!
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alojzij Rezelj /
Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / Telefon: (54-11) 4636-0841 / 46362421 (fax) / e-mail: EslovEniau@sinEctis.com.ar Za Druptvo ZS: Alojzij Rezelj / Urednik: Tone Mizerit / Sodelovali
so pe: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Milena Ahčin, Vera Breznikar Podržaj, Stane Grebenc, Marko Vombergar, Ivan Znidar, Irena Poglajen, Marjana Pirc, Jože Rant, Katica Cukjati, Andrej Znidar. Mediji: STA, Radio Ognjipče, Družina.
Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 75, pri poraljanju po popti pa $ 100; obmejne države Argentine 110 USA dol.; ostale države Amerike 125 USA dol.; ostale države po svetu 135 USA dol.; vse za popljanje z letalsko popto. Z navadno popto 85 USA dol. za vse države. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS.
Čeke: v Argentini na ime ,,Eslovenia Libre", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime ,,Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. /Estados Unidos 425 - C1101AAI Buenos Aires Argentina - Tel.: (54-11) 4362-7215 - E-mail: info@vilko.com.ar
	FRANQUEO PAGADO Cuenta N° 7211
	R. Nac. de la Propiedad Intelectual N° 881153
MALI OGLASI
ZDRAVNIKI Dr. Klavdija V. Bavec - Nevrolog -Nevropsihiater. Konzultorij na Ca-ballito in Tabladi. Ordinira ob torkih in četrtkih od 13. do 19. ure. Ob sobotah od 9. do 14. ure. Prijave na telefon: 4652-7967. Nujno pa na 1 5-4409-4437.
GOSPODARSTVO Finančne storitve. Tel.: 4482-2633 / 15-4526-9535. Od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure.
CATERING Cocina » Fusion. Srečanja — Praznovanja — Sprejemi. Najboljpa okusna postrežba! Julio Llallire, Chef Ejecuti-vo. Tel.: 4641-6986; mobitel: 15 55642831; e-mail: jullace@yahoo.com.ar
TURIZEM TURISMO BLED EVT Leg. 12618 Dis. 2089 de Lucia Bogataj H. Yrigoyen 2682 L. 5 - San Justo Tel. 4441-1264 / 1265 ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splorana odontologija -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejia - Tel.: 4464-0474
ADVOKATI Dr. Vital A pič, Odvetnik Parana 830, 5.nadstr. - Buenos Aires. Prijave na: Tel./faks: 4798-5153. e-mail: estudioasic@cpacf.org.ar DOBOVŠEK » asociados -odvetniki. Zapupčinske zadeve. Somellera 5507, (1439) Buenos Aires. Tel/Fax: 4602-7386. E-mail: jdobovsek@hotmail.com Dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 4382-1 148 - 1 5-4088-5844-mpoznic@sfanet.com.ar
CATERING Kvalitetna kuhinja
Tel.:4720-0038 / Cel.: 15 5743-2360
Najboljpe za vap Božič: www.carococina.com/fiestas. htm
KRIŽANKA
Repitev iz prej pnje ptevilke
VODORAVNO. 1. ponos; 5. asket; 9. one; 10. rov; 12. Lea; 13. vsebina; 14. kor; 16. duo; 17. njo; 19. počitnice; 22. boni; 23. gine; 25. RM; 26. tovor; 29 JR; 30. kipar; 32. satan; 34. ino; 35.ode; 36. tja.
NAVPIČNO. 1. polk; 2 on; 3. nevron; 4. sredi; 5 avion; 6. klanci; 7. EE; 8 tako; 11. obutev; 15. opo min; 18. jenjaj; 20. čita; 21 igra; 22. brki; 24. Erna; 27 oro; 28.ose; 31. Po; 33. TT
Delovanje mladinskih organizacij v letu 2005
V tem letu smo v okviru zveznega odbora mladinskih
organizacij imeli vrsto prireditev. V pregled in za kroniko
jih registriramo v sledečem poročilu:
5.12.2004: Mladinska mapa in občni zbor v Slovenski hira. Izbran je bil novi mladinski odbor za leto 2005.
10.02.2005: Prva redna seja, v Slovenski hira.
8.03.2005: Druga redna seja, v Slovenski hira.
24.03.2005: Veliki četrtek. Molitvena ura pred najsvetejram v cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hip.
2.04.2005: Celodnevno srečanje odbornikov na ,,Nara domačiji". Vodil je prof. Karel Groznik. Zaključili smo z mladinsko mapo. Predavali so nam Tone Mizerit, Miha Gaser in prof. Karel Groznik. Dan je bil uspepen in koristen.
9.04.2005: Prva mladinska mapa v cerkvi Marije Pomagaj.
17.04.2005: Začetek Medkrajevnega Turnirja v Odbojki
(MTO) v Napem Domu v San Justu.
7.05.2005: Druga mladinska mapa v cerkvi Marije Pomagaj.
15.05.2005: Romanje v Lujan. Mladina je sodelovala pri procesiji.
25.05.2005: Športni turnir za mlaj pe od 20. leta na Pristavi.
28.05.2005: Tretja redna seja, v Slovenski hira.
4.06.2005: Tretja mladinska ma pa v cerkvi Marije Pomagaj. Po mara je predaval g. Alfredo Saenz, znani pisatelj in predavatelj. Tema, o kateri je razpravljal, je kakpno mora biti krpčansko življenje mladih v teh časih globa-lizacije in individualnosti.
18.06.2005: Sestanek predsednikov in blagajnikov mladinskih organizacij.
20.06.2005: Finalne tekme in zaključek Medkrajevnega turnirja v odbojki (MTO) v Napem Domu v San Justu. Zmagali so fantje in dekleta iz San Justa.
2.07.2005: Četrta mladinska ma pa v cerkvi Marije Pomagaj.
7.07.2005: Četrta redna seja, v Slovenski hira.
9.07.2005: Športni turnir v Hladnikovem domu v Lanusu.
13.08.2005: 36. Pevsko Glasbeni Večer. Bilo je pestnajst nastopov, med njimi zbori, solisti, dueti, skupine in ansambli. Veliko občinstva.
3.09.2005: Peta redna seja, v Slovenski hira.
6.11.2005: 53. Zvezni Mladinski Dan v Slovenski vasi v Lanusu pod geslom „Spreminjamo se, a duh ostane isti..." Zjutraj mladinska mapa. Popoldne kulturni program. Spisala sta ga Danijel Kocmur in Martin Supnik. Režiserka je bila Aleksandra Omahna. Sodelovali so mladi iz vseh domov. Razdelitev celoletnih pokalov. SDO: San Justo. SFZ: San Justo. Skupni pokal: San Justo. Skozi vse leto je bilo samo 10,6% odsotnih ekip.
2.12.2005: Šesta redna seja, v Slovenski hira.
4.12.2005: Mladinska mapa in občni zbor v Slovenski hira. Določitev novega odbora za leto 2006.
Pisma bralcev
Spoptovani g. urednik!
Zadnje dni me je nekoliko vznemirila in celo „pogrela" vest, v katero sprva sploh nisem mogel verjeti.
Za časa predsednika Frondizija so dobile zasebne univerze državno veljavnost, a s pogojem, da ne smejo prejemati državne podpore. Zaradi resnih začetnih težav te univerze niso mogle dajati kaj dosti ptipen-dij. Zato se je s časom uvedla navada, da so (sprva samo) v zadnjih letnikih manj premožnim, a dobrim slupateljem nekatere teh univerz začele dajati tim. ,,častno posojilo".
To se pravi, da akademiki v takih primerih niso plačevali polnine, pač so se obvezali, da bodo poravnali narejeni dolg dve leti po prejemu diplome, ali pa potem, ko bodo imeli trajno službo in redne prihodke. Res je, da je v tej zadevi nekaj zasebnih univerz po predaleč, ker so zaračunavale visoke obresti na te dolgove -čeprav bi bilo njihove zahteve mogoče razumeti zaradi hude inflacije.
Na osnovnih in srednjih polah, od katerih večina dobiva delno državno podporo za profesorje in učitelje, je bilo vedno po zakonu dovoljeno imeti do 10 % ,,ptipendi-ranih" (,,becados"), čeprav je večina katolipkih, predvsem župnijskih pol imela nad 20 in celo nad 30 odstotkov takih primerov. Po nekaj letih je priplo v navado, da je prvi otrok kake družine plačeval polnino, drugi polovico, tretji pa že nič, ali kaj temu podobnega.
Končno sem se moral prepričati, da tudi nekatere (tako imenovane ali samoimenov-ane!) katolipke osnovne in srednje pole dajejo taka „častna posojila"! Toda najhujpe dejstvo je to, da nekatere teh pol zahtevajo od prejemnikov takega „častnega posojila" podpis, s katerim se zavežejo, da bodo povrnili to ,,posojilo"! Tak podpis
navadno zahtevajo tik preden dijak konča srednjo polo. To se pravi, od mladoletnika. Ali drugače povedano: od nekoga, ki nima pe pravice sprejeti takega dolga, niti ne s pristankom star pev! Če je podpisal, v skladu z zakoni tak podpis nima nobene veljave. Edino starpi bi mogli sprejeti tak dolg za svoje otroke. In samo starpi bi bili zakonito obvezani, da ga izpolnijo.
Seveda lastniki takih zavodov - ki ni katolipka Cerkev kot taka! - in njih samo (raznovrstnega) dobička ipčoči upravitelji računajo s tem, da so v letih polanja svoje dijake zadostno "zdresirali" za slepo-ubogljivo izpolnitev tako obljubljenega iz ,,moralnih razlogov", kar bi morebiti lahko povrnili s tem, da bi vstopili v določeno organizacijo z ne kaj dobrim imenom. V skladu s katolipko moralko tako „pranje možganov", tako ,,vzgojno dresiranje" in tak „moralni pritisk" ne obvezujejo nravno (moralno) na nikakrpno izpolnitev protizakonito in pod pritiskom podpisane obveznosti, četudi se jo imenuje ,,častno posojilo".
Osebno sem prepričan, da take zahteve niso v skladu z resnično katolipkim duhom, in da so taka ,,častna posojila" za vsak zavod, ki bi hotel biti katolipki, ne le protizakonita, ampak tudi moralno slaba, v ne-čast vsem tistim zavodom, ki si z velikimi težavami prizadevajo, da bi bili in res vzgajali v katolipkem ozračju: v svobodi in za svobodo, kot je predložil katolipki nauk II. vatikanski cerkveni zbor.
Naj bodo torej star pi pozorni na to, kaj v nekaterih ,,katoli pkih" zavodih brez njihove vednosti dajejo v podpis njihovim otrokom-mladoletnikom!
Vljudno pozdravljam,
Jože Rant Haedo, 26. decembra 2005
Slovenski Cromagnon
Na sam sveti večer je množica v gneči pred lokalom Lipa v Spodnjih Pir-ničah nekaj pred 22. uro poteptala dve mlajpi dekleti, stari 15 in 17 let, tretje dekle pa je zaradi popkodb umrlo nekaj dni kasneje. Lažje popkodbe so utrpele
Športnika leta
Alpska smučarka Tina Maze in telovadec Mitja Petkovpek (na fotografiji) sta najboljpa pportnika Slovenije v letu 2005 po izboru Druptva pportnih novinarjev Slovenije. Najboljpa ekipa v kolektivnih pportih je kopar-karska reprezentanca Slovenije^ veslača Iztok Čop in Luka Špik sta dobila nagrado za najboljpo ekipo v
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI
3. januarja 2006
1 EVRO 239,6 SIT 1 US dolar 202,4 SIT
OPORTUNIDAD DE INGRESOS EXTRA
para eslovenos en la Argentina Empresa internacional con pronto inicio de actividades en la Republica de Eslovenia selecciona socios comerciales con contactos profesionales, comerciales o personales en Eslovenia y la Argentina. Solicite informacion adicional a: poslovpartner@yahoo.com.ar
OBVESTILA
Počitnipka kolonija Zedinjene Slovenije se vrne v soboto, 14. januarja ob 8. uri zjutraj v prostore Slovenske hipe.
individualnih panogah. Nagrado za fair play je prejel jadralec Gapper Vinčec, priznanje za posebne dosežke pa kolesar Jure Robič. Priznanja in nagrade so najboljpim pportnikom sezone izročili 22. decembra na prireditvi v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma.
POPRAVEK
Slovenska in demokratska
V prejpnji ptevilki napega lista se je med božična vopčila vrinila groba in neljuba napaka. V pozdravnem oglasu odbora SDS za Argentino je po pomoti pisalo ,,Social demokratska stranka", ko vsi vemo, da je pravilno ime stranke predsednika vlade Janeza Janpe, ki načeluje sedanji koaliciji, ,,Sloven-ska demokratska stranka ". Prosimo naročnike naj napako popravijo, prizadete pa, da nam oprostijo!
pe ptiri osebe. Pred lokalom se je zbralo več sto ljudi, ki zaradi gneče niso mogli vstopiti, saj je bil že prepoln. Varnostniki jih zato niso spupčali v lokal. V gneči je varnostna železna ograja popustila.
Lokal po podatkih policije nima izdanega ustreznega obratovalnega dovoljenja v takpnem obsegu, kot dejansko deluje. Samo v letu 2005 je policija proti lokalu Lipa ukrepala več kot 100-krat, je navedeno na spletnih straneh RTV Slovenija.
Podali so 87 predlogov za uvedbo postopka o prekrpku tržnemu inppek-toratu zaradi krpitve določil zakona o gostinstvu, izdali pet plačilnih nalogov zara-
di krpitve določil zakona o omejevanju porabe alkohola, 31 plačilnih nalogov zaradi krpitve določil zakona o javnih zbiranjih, osem plačilnih nalogov zaradi krpitve določil uredbe o hrupu v naravnem in življenjskem okolju in pest plačilnih nalogov oz. odločb o prekrpku zaradi krpitev določil zakona o prekrpkih zoper javni red in mir, je pe navedeno na portalu RTV Slovenija.
Policija naj trenutno ne bi imela pooblastil, da zapre lokal, to bi lahko naredila okoljska ali tržna inppekcija. Vendar pa prva meri prekoračitve le podnevi, medtem ko se hrup v lokalu začne pele po 23. uri, ko bi ta že moral biti zaprt, je pe zapisano na portalu RTV Slovenija.
—	Sporočamo Vam, da nas je zadnji dan leta 2005 pri 98. letih
starosti zapustila v Vincencijevem domu v Slovenski vasi v Lanusu, mama, babica in prababica
Lojzka Čeč roj. Kunovar
Zahvaljujemo se g. Pavlu Novaku za darovano sv. mapo in molitve ob krsti, Petru Rotu za vso pomoč, ki smo jo bili deležni ter vsem osebju Doma sv. Vincencija, v katerem je preživela zadnja leta. Priporočamo jo v molitev!
Žalujoči:
hčerka Lenka, zet Zdravko, sin Janez, snaha Katica,
vnuki Jure, Metka, Lučka, Marko z ženo Lucijano,
Matjaž z ženo Marijo, Milena, pravnuki Aldana, Jonas, Erika, Mora, Boris, Janik ter ostalo sorodstvo
Buenos Aires (Argentina), München (Nemčija), Podutik (Slovenija)